Poštnina piaftana ▼ gututlui Leto LXXI., *t. 256 Lfafcljana, pantdclHfc 14» n»t uufrra 19)8 Cena Din 1.— LOfENS C '! I Iznaša vsaK aan popoldne, izvzema) nedelje m praznike. — IrtfTi** do 80 pettt vrst a Din 2, do 100 vrst 6 Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 8, večji tnaeratl pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni dave* posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO Df LJUBLJANA, Telefon: 81-22, 81-28, VNIATVO ■len aaa-r. S 81-26 ta 81-28 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg 8t 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, tajajpai št. 26 — CELJE, mljakfr uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica t Ljubljani it. 10.351 jen ju angleško-italijanskega sporazuma t Na pragu novega pakta velesil Po razčiščenju odnošajev med Rimom, Londonom in Parizom na oni ter in Londonom na drugi strani bo prišlo do sklenitve že dolgo pripravljanega pakta Štirih velesil, ki bodo odločale o usodi Evrope LONDON". 14. nov. br. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih pripisujejo uveljavljenju angleško-italijanskega sporazuma največjo važnost S tem bodo razčiščena vsa vprašanja med Rimom in Londonom, na drugi strani pa bo to olajšalo p-0ajanja med Rimom hrj Parizom na eni ter Berlinom in Londonom ter Parizom na drugi strani. V londonskih diplomatskih krogih pričakujejo, da bo sedaj nastopila doba živahnih diplomastkih pogajanj v cilju, da se razčistijo vsi evropski problemi in s tem omogoči tudi ureditev odno-šajev in ravnotežja med velesilami Po doseženem sporazumu bo sklenjen pakt štirih velesil, ki naj v gotovem pogledu nadomesti Društvo narodov. Anellja priznala fašistični imperij Jutri bo uveljavljen velikonočni sporazum — Italija pristopi k londonskemu pomorskemu paktu Rim, 14. nov. e. Po zanesljivih informacijah bosta grof Ciano in lord Perth izmenjala pismi, na podlagi katerih bo italijansko angleški sporazum stopil v veljavo 16. t. m. Jutri bo italijanska vlada podala izjavo, s katero v celoti sprejema pomorski sporazum, ki je bil sklenjen v Londonu 1936. Dosedaj italijanska vlada ni pristopila k temu sporazumu, ki določa tonažo za linijske ladje in križarke in se zaradi tega sporazuma ni mogla doseči omejitev pomorskega oboroževanja med Francijo in Italijo v Sredozemskem morju. S tem aktom se bo italijanska vlada priključila londonskemu sporazumu in bo tako razmerje vojnih sil v Sredozemskem morju razčiščeno. V zvezi z uveljavlje-njem sporazuma bo lord Perth še ta teden izrodi nova aUm litr-na rvsma. s čimer bo Anglija formalno priznala italijanski Imperij. Pričakujejo, da se bodo neposredno na to pričela pogajanja med Rimom in Londonom, da se urede vsa afriška vprašanja, na katerih sta direktno zainteresirani obe državi. Pri poe^ Aprilih bodo sklenjeni ukrepi za razvoj trgovskih zvez med angleškimi in italijanskimi kolonijami v Afriki. Pri pogajanjih bodo v prvi vrsti razpravljali o vprašanjih. vsebovanih v sporazumu od 16. aprila t. L kakor tudi vprašanjih, ki so se šele načela s tem sporazumom. Preorientacija francoske zunanje politike? Pariz, 14. nov. br. Bivši radikalski minister Lamoueux je imel včeraj na nekem zborovanja govor, v katerem se je Lavze-mal za to, da bi se Francija popolnoma odpovedala vsem svoiin zvezam in obveznostim napram srednji, vzhodni in južno-vzhodni Evrooi n '^Vn io itnic že prestopila v nasprotni tabor. Češkoslovaška je za Franciio izEmKHeria, pozicije Male antante so omajane in Bal k?>-n je prešel v interesno področje Nemčije in Ttal"«3 Zato Francija nima prav nohtnih interesov več v srednji Evotv in na Baikaruj in ie n»r*- ~'-^3p. da začne skrbeti za jrvofa koloni ie. Ko bo izvedena notranja konsolidacija Francije, tudi sporazum z Nemčijo ne bo težak. Vprašanje koloni] stopa v ospredje Živahna polemika v mednarodnem tisku London, 14. ,ov. br. »Daily Teelgraph* poroča, da bo angleška spodnja zbornica prihodnji teden zahtevala od vlade izjavo glede nemških kolonialnih zahtev Po informacijah lista je angleška vlada glede nemških kolonij že zavzela načelno stališče, niso si pa še na jasnem, kako naj se praktično reši kolonialni problem, da bi ustregli Nemčiji, ne da bi pri tem trpele škodo druge države. Rim, 14. nov. AA. fDNBV V tukajšnjih političnih in časnikarskih krogih je izzvala največjo pozornost kampanja proti vrnitvi kolonij Nemčiji, ki se je začela v vseh delih angleškega imperija, v Franciji in v Zedinjenih državah, ker se smatra kot neobičajna predigra za napovedane angle-ško-francoske razgovore v Parizu. Tako piše »Actione Coloniale« med drugim: Pri tej veliki ofenzivi se čutimo kakor da bi bili potisnjeni v najtemnejšo in najbolj žalostno dobo po Versaillesu, kar je zelo slab začetek za bližnje pariške razgovore, pri katerih nikakor ne bodo mogli izpustiti Z vidika vprašanja kolonij. Berlin, 14. nov. AA. »Deutsche Diploma-tischpolitische Korrespondenz« polemizira s pariškim »Tempsom« zaradi Članka, ki ga je objavil ob obletnici zaključitve premirja in v katerem obžaluje, ker se je dopustila kršitev najvažnejših klavzul versaj-ske pc sjodbe. kar je po mnenju lista pospe- šilo konec politike, katero so prevevali najbolj velikodušni in najbolj pravični nameni. Treba je vprašati, piše nemška korespondenca, kako morejo tudi drugi te misli spraviti v sklad s stremljenjem po pravičnosti in izkoriščanju vseh prilik, da bi se po 20 letih začela graditi nova Evropa Če vidijo nekateri napake prejšnjih let samo v tem, ker se versajski diktat ni mogel obdržati z brutalno silo. priznavajo s tem. da ne bi prišlo do revizije zaradi uvidevnosti, ter je zato pot, ki jo je Hitler izbral za osvoboditev Nemčije, edina pot. ki je mogla pripeljati do cilja. Vse to nudi seveda kaj malo upanja za ustvaritev ozračja, ki je nujno potrebno za zgraditev novega miru, Angleži ponujajo Nemcem tuje kolonije Pariz, 14. nov. e. V »Oeuvru« poroča ga Tabouis iz Londona, da v londonskem ministrstvu zunanjih del razmišljajo o tem, ali bi Francija pristala, na to, da Nemčiji odstopi afriške kolonije Togo in1 Kamerun. Anglija smatra, da Francija na to ne bo pristala, ker bi bila nemška posest v Afriki nevarna že zaradi tega. ker bi imela tam lahko oporišča za svoje podmornice. Anglija bo predlagala Franciji, da Nemčiji odstopi otok Madagaskar. Rumunski obisk v Londonu Rumunski tisk podčrtava velik pomen tesnejših stikov med obema državama Bukarešta, 14. nov. e. Kralj Karol in prestolona-slednik Mihail sta včeraj v spremstvu zunanjega. ministra Comnena Petresca odpotovala v London. Pri odhodu so se zbrali na postaji številni inozemski poslaniki, predstavniki vlade, vojaštva in civilnih opasti. Bukarešta, 14. nov. e. Rumunski tisk piše o ve'ikem pomenu potovanja kralja Karola v London. Listi prinašajo članke raznih vodilnih in bivših politikov. Miro-nescu podčrtava pomen obiska in pravi, da prisrčni sprejem, ki ga angleški narod pripravlja kralju in prestolonasledniku, vzbuja zaupanje v še večjo poglobitev an-gleško-rumunskih odnošajev. Rumunski narod bo stremel za tem, da vzpostavi z angleškim najširše kulturne zveze. Poudarjajo tudi, da gre obisk kra'ja Karola v Angliji preko okvira navadnih obiskov. Usoda evropskega miru in zadnji težki potresi so izzvali veliko zaskrbljenost. Tisti, ki stoji na čelu države in vodi usodo svojega naroda, smatra za potrebno, da zagotovi neoviran napredek svoje države in vseh, ki so in ostanejo prijatelji ru-munskega naroda. Rumunija in Anglija sicer nista med seboj zvezani a pogodbami toda med obema narodoma je vedno vladalo veliko prijateljstvo. Obe državi veže tudi skupna misel mednarodne pravi- ce in etike, ki edina lahko nudi podlago pra vice in časti v odnosa jih med narodi Rumunski narod vemjs, da bo Anglija Se naprej ostala na braniku teh načel. Rumunija pa se lahko tudi sama brani proti vsem neosnovanim in neupravičenim zahtevam, toda zaveda se, kakšne važnosti je prijateljstvo Anglije za rumunski narod v sedanji mednarodni situaciji. Flandin opravičuje svojo politiko „LjubSe so mi kot pa granate64 Pariz, 14. novembra. AA Včerajšnja popoldanska seja kongresa demokratske zveze je bila posvečena razpravi o zunanji politiki. Najbolj zanimiv je bil besedni dvoboj, ki se je tekom te razprave razvil med senatorjem Reibelom in predsednikom stranke Flandinom Reibel je že poprej izstopil iz glavnega odbora stranke, ker se ni strinjal s tem, da je Flandin poslal brzojavno čestitko Hitlerju po monakov-skem sporazumu. Reidel je v svojem včerajšnjem govoru zopet izrazil svoje dvome v ta sporazum, ki se mora šele izkazati. Številni prisotni so odobravali stališče senatorja Reibla. Za njim je takoj govoril Flandin, ki je opravičeval svoje stališče ob nedavni evropski krizi. Flandin meni, da so še na delu sile, ki hočejo Francijo spraviti v vojno. Toda vojno moramo sedaj preprečiti, ker bi se sicer lahko reklo, da bi bila ta vojna slepo orožje protifašistične propagande. K sreči pa je sovraštvo med evropskimi narodi popustilo in nedavne manifestacije v Monakovu so nam lahko za vzgled Brez dvoma je zbližanje z Nemčijo zelo težavno, prav tako moramo reči, da so nekateri državniki še pod vplivom čustvene demagogije. Nato se je obrnil Flandin k Reiblu in mu vzkliknil: Meni so ljubše brzojavke kot pa granate. Po mnenju Flandina je Društvo narodov mrtvo, in se mora ta ideal nadomestiti z nekim novim. Francosko kri moramo ščititi, ker gre za našo domovino. Kongres pa je sklenil, da naj o dnevnem redu odloča predsedstvo kongresa in tako je bila razprava o zunanji politiki zaključena. Lord Perth ■ » Težkoče Spaakove vlade zaradi Španije Nesoglasja zaradi priznanja Francove vlade Bruselj, 14. novembra, b. Dasi je minister Spaak z doseg« zaupnice na socialističnem kongresu. začasno preprečil nevarnost vladne krize, je vprašanje priznanja Francove ga režima v Španiji slej ko prej oni preizkusni kamen, na katerem lahko vlada pri razpravi v parlamentu propade. Po poročilih listov so sicer vse tri stranke vladne večine (socialisti, katoliki in liberalci) odločeni nadaljevati svoje dosedanje sodelovanje, vendar pa vprašanje priznanja vlade v Burgosu še vedno ni razčiščeno med njimi. Docim je bilo doslej glavno nasprotje v tem vprašanju med katoliki in socialisti, se kažejo sedaj tudi liberalci precej rezervirane, dasi so sicer pripravljeni na nove koncesije, samo da bi se ohranila sedanja osnova vladne večine. Odločilna bo za torek napovedana izredna seja parlamenta. Spaakova taktika stremi za tem, da bi se vprašanje priznanja Francove vlade začasno prepustilo v rešitev posebni parlamentarni komisiji, ki naj bi s svojo odločitvijo počakala do mednarodnega priznanja pravic vojskujoče se stranke generalu Francu v 'em primeru bi bila nevarnost vladne krize odložena vsaj do spomladi, ako bi med tem ne nastopile kake nove težave. Poljaki proti ukrajinskim zahtevam Ukrajincem ne priznavalo načela samoodločbe — Ukrajinske nacionaliste na debelo zapirajo Varšava, 14. nov. e. Poljski listi objavljajo govor vojvode dr. Bilika, ki ga je imel ob priliki poljskega narodnega praznika. Vojvoda je v zvezi s ukrajinskimi manifestacijami izjavil, da smatra, da ni nobene sile, ki bi lahko odtrgala od Poljske njene jugovzhodne pokrajine. O tem za Poljsko ni nobene debate. Pozval je poljsko mladino, da ohrani mir in red. da njeno postopanje ne bo izpodkopavalo obstoja poljske države. Apeliral je tudi na ukrajinsko prebivalstvo in ga pozval, da poda dokaze svoje dobre volje za prijateljsko sodelovanje s poljskim narodom. Sta- lišče dr. Bilika je v zvezi z nacionalnim pokretom, ki so ga pričeli Ukrajinci v Galiciji. Po proglasitvi avtonomije Podkar-patske Rusije se tudi poljski Ukrajinci zavzemajo za ustanovitev velike neodvisne ukrajinske države. Varšava, 14. nov. e. V vzhodni Galiciji se nadaljujejo aretacije v mestih med ukrajinskim prebivalstvom zaradi nacio-nrMih demonstracij za ustanovitev velike ukrajinske države. Veliko ljudi je bilo aretiranih zlasti v okraju Rava Ruska. Aretirani so bili vsi člani uprave ukrajinskega nacionalnega društva »Prosvita«. Priprave za pogreb Kemala At^ Pogreb bo Sele 21. novembra v Ankari Carigrad, 4. nov. e. Truplo Kemala Atatiirka leži v svečani dvorani palače Dolmabagče. Mrtvaški oder straži j o štirji oficirji in 4 vojaki. Truplo je balzamira-no in leži na postelji iz orehovine, pokrito s turško zastavo. Poleg odra sta neprestano sestra pokojnega predsednika Makbula in njegova pohčerjenka Sabiha Gekčen, znana letalka. Odkar je turška republika dobila novega predsednika, zastave niso več Razkosanje ČSR je bilo že davno prej sklenjeno med Rimom in Berlinom Zanimivo TURIN, 14. nov. e. Urednik lista »Gazet-ta del Popolo« Giovanni Ansaldo je objavil zanimiv članek o češkoslovaški krizi, v katerem kategorično zanika trditve tujih listov, da je postopek Nemčije napram Češkoslovaški presenetil Italijo in jo našel nepripravljeno. Ansaldo trdi, da češkoslovaško vprašanje ni prišlo v mednarodno razpravo šele letos, temveč se je o tem razpravljalo že popreje in sicer na sestanku med Hitlerjem in Cianom v Ber-chtesgadenu v oktobru leta 1936. Po tem sestanku se je urednik t urinskega lista raz govarjal z grofom Cianom v Berlinu in je, gledajoč evropski zemljevid, vprašal Člana: Koliko časa bo še trajala ta versajska italijanskega novinarja tvorba (namreč Češkoslovaška). Ciano je zamahnil z roko in odvrnil: »Trajala bo še malo časa, manj nego se misli!« V zvezi s tem vprašuje Ansaldo, zakaj češkoslovaška vlada ni pravočasno preprečila akcije, ki se je pripravljala, čeprav je bila o tem točno informirana s strani svojega takratnega rimskega poslanika Chvalkovskega in tudi od pariškega poslanika dr. Osuskega. »Zdi se«, piše Ansaldo, da češkoslovaška vlada oziroma dr. Beneš nista poklanjala dovolj pažnje informacijam obeh diplomatov, temveč sta se pri vodstvu češkoslovaške zunanje politike naslanjala na razne informacije, ki so bile bal nasprotne temu. razobešene na poldroga. Truplo pokojnega Kemala pa še ni izpostavljeno, tako da bi se lahko množice poklonile velikemu pokojniku. To bo šele potem, ko bo definitivno določen program narodnega žalovanja. Pogreb bo 21. novembra. Truplo Atatiirka prepeljejo čez Bospor na največji turški križarki »Jagus«, ki jo bodo sprem Ijale vojne ladje. Križarka bo krenila do Izmida ob maloazijski obali, od koder bodo truplo prepeljali v Ankaro. Vlada je pozvala vse turške ministre in poslance v Carigrad, da se še enkrat poklonijo mrtvemu predsedniku. Truplo bodo položili v krsto iz mahagonija, nato pa v drugo kovinsko krsto. Iz palače bodo krsto prenesli štirje generali na lafeto. Na grobu Kemala Atatiirka, bo zgrajen nacionalni mavzolej. Carigrad, 14. nov. e. Včeraj je bila prva seja nove vlade. Glavni predmet posveta je bil program narodnega žalovanja. Kakor poročajo, se bo vlada danes predstavila narodni skupščini in ni izključeno, da bo že danes podala svoj program. Feti Okjar, turški veleposlanik v Londonu, ki je prispel iz Carigrada, se je po kratkem obisku v Ankari spet vrnil v Carigrad, kjer ga je sprejel predsednik republike! Doznavajo, da bo Feti Okjar imenovan za narodnega poslanca in da bo dobil važen položaj v turški vladi. Na njegovo mesto bo imenovati za londonskega poslanika bivši zunanji minister Ruždi Aras. Po-vdarjajo tudi, da bo bivši minister notranjih del Sukri Baja imenovan za diplomatskega zastopnika v inozemstvu. angleški poslanik v Rimo, Id Je vodil pogajanja z Italijansko vlado za sklenitev sporazuma, tad bo Jutri uveljavljen Sprava na angleškem dvoru London, 14. nov. br. »News Chronicle« poroča, da je prišlo do sprave med angleškim kraljem in vojvodo VVindsorskhn, ki se je zaradi poroke z go. Simpsonovo odrekel prestolu. Vojvoda Windsorski se bo v kratkem vrnil v Anglijo, kjer se bo nastanil v gradu Belvedere. Pariz, 14. nov. o. Sirijo se glasovi, da je angleški vladar pripravljen priznati soprogi vojvode Windsorskega pravice članice angleške vladarske rodbine. Pravijo, da je bil tudi o tem dosežen sporazum na petkovem sestanku Windsorskega in Glouce-sterskega vojvode. Priprave za volitve v Angliji London, 14. nov. o. V londonskih političnih krogih se vedno bolj širijo vesti, da bodo nove volitve v januarju ali v februarju. Končno odločitev o roku volitev si je pri držal min. predsednik Chamberlain. Konservativna stranka je medtem najela že celo vrsto velikih dvoran v mestu in okolici, v katerih namerava prirediti svoje shode. Strankin aparat je že ves mobiliziran. Tudi na Madžarskem se pripravljajo spremembe v vladi BUDIMPEŠTA, 14. nov. e. Danes se priČ- no pogajanja med regentom Horthyjem in vodilno politično stranko. V političnih krogih smatrajo, da bo pri tem priSlo do odločitve o celi vrsti političnih problemov kakor tudi o usodi vlade Imredva. Na teh pogajanjih bo določena tudi vsebina pred-videvanih zakonov o najnujnejših pooblastilih. Na teh pogajanjih pa bodo pretresali tudi vprašanje agrarne reforme, ki je zanimivo zlasti zaradi tega, ker je agrarna reforma v priključenem ozemlju že izvedena. Zato se temu tudi v ostali Madžarski ne bo mogoče izogniti. V zvezi s tem bo potrebna rekonstrukcija vlade. Ne pozabite na današnji koncert Ljubljanskega kvarteta, k) bo drevi ob 20. v Filharmonitni dvorani Velik požar v Beogradu BEOGRAD, 14. nov. e. V beograjski tovarni čevljev »Boston« je nastal v soboto ogromen požar, ki je uničil vso tvornico in povzročil okrog 20 milijonov škode. Poleg beograjskih poklicnih so prihiteli na pomoč tudi zemunski prostovoljni gasilci. Na kraju požara so se takoj lotili reševalne akcije, pristavili lestve in hoteli napeljati cevi, a glej čudo: ključa za hidrant jim niso hoteli izročiti, tako da niso dobili vode. Pol ure so se pogajali, a požar je besnel z vso silo dalje. Šele na I posredovanje beograjskega župana Vlade ' Tliča in upravnika policije so gasilci napo-| sled prišli do vode. Sorzna poročila. Curih, 14. novembra. Beograd 10, Pariz 11.71, London 20.92, New York 441.50, Bruselj 74.70, MIlan 23.22, Amsterdam 239.50, Berlin, 176.75, Praga 15.15, Var-ftavm 8237, Bukarešta 3.25* Zborovanje učiteljev litijskega sreza Raj pripravljajo sa proslavo 70 letni*« m dela slovenskega učiteljstva Ljubljana, 14. novembra V soboto dopoldne se je napolnil« magi-stratna dvorana, ktmor so prišli zborovat učitelji in učiteljice is litijskega okraja, organizirani v JUU. Točno ob devetih j* otvori 1 zborovanje, prvo v tem šolskem letu, predsednik g. Župančič Jože iz Litije. Pozdravil je zborovalce, zlasti pa 12 novih učiteljev in učiteljic, ki so dospeli v tem šolskem letu v stez. Zdaj jc v litijskem sre-zu 165 učnih moči, in sioer moških 63, učiteljic pa 102. Pred prehodom na dnevni red so počastili spomin nedavno umrle vi-šenjske učiteljice ge. Anice Thurnherjeve in gospe Marije Koprivove. Predsednik je poročal o akciji stanovskih organizacij za zvišanje službenih prejemkov in o sprejemu pri g. banu dr. Na tlačenu. Da se preprečijo intervencije novo vsto pivših članov, je zbor potrdil lanski sklep, ki zahteva, da mora vsak novi član čakati eno leto, preden dobi pravico zaprositi organizacijo za intervencijo v osebni zadevi. To velja, za tiste, ki so stopi'i v JUU rned službeno dobo, za učiteljske novince, ki stopijo v JUU takoj, ko so sprejeti v službo, pa ta sklep ne velja. Izčrpno tajniško poročilo je podal tajnik g. Franjo Trošt iz Litije, ki je čital med drugim tudi dopis o sodelovanju učitelj-stva v Rdečem križu. Tajnik je poročal tudi o dramatični, komaj četrt ure trajajoči izredni glavni skupščini JUU v Zagrebu. O ljubljanski banovinski skupščini pa je poročal blagajnik g. Janez Kopriva iz Zagorja. Nato je poročal tudi o blagajniških zadevah ter priporočal sistem šolskih poverjenikov. Društvena članarina znaša 170 din. vsak član pa prejema brezplačno liste »Učiteljski tovariš«, »Popotnik« In »Pro-sveta«. Zbor se je izrekel za nova pravila, ki naj preprečijo vsakoletne nemire na glavni skupščini. Posameznim sekcijam pa se naj dovoli večja samostojnost. V lepo zasnovanem govoru je zagorsk' učitelj NTctko Adamič oertal glavne temelje JUU In potrebo skrajne discipline. Navedel ic tudi vzroke, zakaj izstopajo člani; vzroki no vcCinoma malenkostnega osebne- ga značaja. Zahtev« pa je; vmak učitelj ▼ stanovsko orgardaacijo! Predsednik g. Zupančič j« prtdloiU bogat delovni nacrt, ki gt nam enivt izrtrti društvo v bodočem poelomem razdobju. Ob 70-letnem jubileju organiziranega dala slovenskega učlteljstv-a namerava litijsko društvo prirediti večji učiteljski tabor in povabiti k sodelovanju tudi ostala sros* n društva. Sresko društvo bo »krnelo tud! za praktična predavanja. Član tov. Kotnik iz Sv. Križa nad Litijo bo predaval o slovenski narodni ornamentiki ter o risanju v ljudski šoli sploh. Litijski učitelj g. Edo Uratnik priredi praktičen tečaj za izdelavo učil. samoučil in nastenskih slik. Tečaj naj dvigne prizadevanje za domorodni pouk. Domači okoliš naj bo izhodišče za ves ostali pouk. Ob priliki zborovanj v Litiji si bodo ogledali ekskurzisti litijsko predilnico. Seznaniti pa se hočejo tudi s sodobnim načinom pouka na bežigrajski poskusni šoli, kjer je pedagoški vodja bivši ući-telj litijske meščanske sole g Rudolf Kobilica. Posebno pozornost hočejo učitelji iz litijskega sreza posvetiti ohranitvi narodnega blaga Učitelj o. Adamič H Zagorja, znam zbiralec narodnega folklora, ho sestavil potrebna navodila za nabiranje snovi, ki bo ob nrimem4 priliki natisnjena v po*^ebni knjigi Učiteljica ga Leopoldina Kovičeva iz Jevnice. ki je načelnica odseka za socialna vprašanja, je poročala o akciji za nabiranje knjig živil in obleke za siromašno deco v obmejnih krajih. Akcijo bodo podprli na vseh naših šolah. O gospodarskih ustanovah je poročal g Kopriva, ki je podal tudi sliko z nedavnega občnega zbora Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Vsaki točki dnevnega reda je sledila živahna diskusija in so bili storjeni potrebni sklepi. Ob koncu so podali člani še razne nasvete, ki f»e tičejo stanovskih pa tudi šolskih in splošnih prosvetnih vprašanj. Po izčrpnem dnevnem redu so si učitelji ogledali magistralne zanimivosti, nato pa so odšli v Jakopičev paviljon, kjer so si oglodali umetniško razstavo dolenjskega rojaka Božidarja Jakca. Tesni iziđi X. kola lige .i se je dvignila na jsredzadnis mesto, sicer pa se vrstni red ni bistveno spremenil Ljubljana, 14. novembra Včeraj je bilo predzadnje kolo jesenskega ligaškega prvenstva. Srečali so se izena--čeni nasprotniki in zato ni bilo na nobeni tekmi vec kakor po en gol razlike. Tri sTe-oanjia so prinesla enake izide 3 : 2. v Ljubljani, v Splitu in v Sarajevu. Povsod so »magala domača moštva, n šele po trdem boju, ker gostujoči nikakor niso igrali podrejenih vlog. Prvenstvena lestvica je doživela le neznatne spremembe: Ljubljana se je dvijr^la na predzadnje rresto. Jedinstvo in sarajevska Slavija pa sta zamenjala mesto. Na igrišču Ljubljane je gostoval novinec v ligi, zemunska Sparta. Domači so nastopili v zelo močni sestavi in so do polovice prvega polčasa nudili igro, da je bilo veselje. Kazalo je. da Hodo popolnoma pogazili Zemunčane. Napad za napadom se je vrstil in po 20 minutah je Ljubljana že vodiki 3 : 0. Zdaj so prišli do sape tudi gostje. Pri domačih so se bolj in bolj začele razkrivati slabe točke in po odmom je bila Sparta boljše moštvo. Domača kril-ska vrsta ni izpolnila svoje naloge, posamezne vrste niso bile med seboj povezane, trije goli naskoka so ustvarili prevelik občutek sigurnosti. Gostom se je kmalu posrečilo znižati na 3 ! 1 Ofenzivnost Sparte tudi ni pojenjala, ko jc je sodnik z izključitvijo enega igralca številčno okrnil. Malo pred koncem so imeli na igrišču *amo še 9 igralcev, a tudi H so zadostovali za popolno premoč na terenu. Se enkrat je moral ljubljanski vratar kapitulirati in je bil končni izid 3 : 2. Najvažnejše tekme so bile v Beogradu, kjer so se sestali najmočnejši zastopniki Zagreba in Beograda. Borba se je končala v prid Beograjčanov. Tekma med BSK in Haškom je nudila sliko dveh različnih polčasov. Pred odmorom je bil BSK stalno na Haškovi polovici in je po Božoviču in Podhrnckcmu dosegel vodstvo 2:0. Po menjanju strani so diktirali igro gostje in v 21. min. je že bilo 2 : 2. Slab sodnik je onemogočil Zagrebčanom zasluženo zmago. čeprav je tudi neodločeni izid zaiije velik uspeh. V drin:i tekmi sta nastopna .TiTgoslavija in Gradjanski. Jugoslavija je bila boljše moštvo in je bila mo^da njena zmaga 2 : 1 ■do prenizko izta3 ">a JWvfra*ČanJ co imeli zanesljivo obrambo, skozi katero Zagreb čani niso mogli prodreti. Jedinstvo je gostovalo v Splitu. Dvakrat je prišlo v vodstvo, a Haidukovci so oba krat izravnali. Domačo zmago ie zagotovil branilec Mato^:č. ki ie t^V. nred zadnjim sodnikovim žvižgom poslal logu v mrežo in je tako. kakor že nedeljo prej v Zcmu nu, dosegel za Hajduka ooiočilni gol. Enako težko stališče jc imela v Sarajevu Slavija z Gradjanskim iz Skoplja. V doma či enajstorici ni bilo vse v redu. gostje pa so zaigrali poletno. Do odmora je bil re zultat 1 : 1. pozneje pa ie le prišla do izraza boli?a tehnična izvežbanost Sarajev čanov. ki so zmagali 7-asluženo s 3 : 2. V Varaždinu se je končalo srečanje med domačo Slavijo in Baskom brez gola. kar v glavnem ustreza igri, ki sta jo nudili mo štvi. V prvenstvu LN'P je bilo nekaj i/rednih presenečenj. Jadran jc gostoval v Kranju in je z zmago 3 : 2 odvzel domačim obe točki. Bratstvo je v Ljubi iani zasluženo zmaga'o nad Marsom 1 : 0. Reka pa je precej srečno odpravile Svobodo z 2 : 1. Na Jesenicah je Kovinar podlegel Hermesu 1 : 3. V celjski skupini so Atletiki slavili visoko zmago 5 : 0 nad Celjem. Olimp in Jugoslavija pa sta se ločila z neodločenim izidom 3 : 5. V marirorsV? skunini ie bila spet ena sama tekma. ~° doma premagali Maribor 3 : 2 Zanimive izkopnine iz rimske dobe Ljubljana, 14. novembra Te dni se bomo zopet nekoliko obogatili z dognanji o rimski Emoni. Nasproti poslopja tehnike ob Aškerčevi ulici so pri kopanju temeljev za poslopje Zavoda za strojništvo odkrili Kemelje velikega, (ali več poslopij) poslopja iz rimske done, kakor kaže iz 3. ali 4. stoletja. Zidovje je Se zelo dobro ohranjeno, kakršnega še niso mnogo odkopali v LJubljani v novejšem ča-sru ter nudi popolno sliko razdelitve prostorov. Odkritje je še tem pomembnejše, ker so našn še precej dobro ohranjeno centralno kurjavo. V soboto so pa odkopali na Gosposvetfki cesti pred Knezovo niso sarkofag iz pesčenca. Na Ajdovščini je bilo rimsko grobišče in odkritih je bilo že več rimskih grobov. V njem »o bile kosti odrasle ženske, sicer pa ni bilo nobene dragocenosti. Grob je bil izropan, kakor večina iz rimske dobe odkritih sarkofagov. Kamen je bil zelo slab in ae je prelomil na več kosov pri kopanju in zlasti pri dviganju. Ob Aškerčevi cesti je teren preiskoval že prof. šmid, vendar večina zdaj odkritega zidovja ni v njegovih načrtih. Zdaj bodo narisali popolni načrt zidovja, kolikor ga je na stanrtria&u novega univerzitetnega poslopja, vendar na dvorišču ne bodo kopali, dokler hodo trajala stavbena dela. da ne bodo ovirali delavcev pri zidanju. Odkopavanje nadzoruje kot atrokov-njak in zastopnik muzeja dr. r. Lozar, načrte bo pa narisal iz 1^ sU (mu- zej ne more financirati dragih raziskovalnih del) ing. CemjaČ. Odkopane temelje bodo tudi fotografirali. Ko bo narisan načrt in fotografirano vse odkopa no zidevje z nekaterimi zanimivimi detajli, ga hodo razkopali ter nadaljevali kopanje temeljev za novo poslopje. Koncert Bežigrajskega pevskega društva Ljubljana, 14. novembra S prav siromašno reklamo je delovno bežigrajsko pevsko društvo povabilo ljubitelje lepe pesmi za Bežigradom in iz Ljubljane na samostojen koncert v akustično dvorano bežigrajske meščanske šole. ki je bila kar razveseljivo zasedena. Iz naših pevskih krogov smo opaz'li skladatelja prof. Matijo Tomca. častnega pevovodjo Hubadove župe JPS, skladatelja Zorka Pre-lovca in pevovodjo L j. Zvona Doreta Manila. Pevcev in pevk ljubljanskih pevskih zborov bi pač bilo med poslušalci lahko mnogo več. — Moški zbor Bežigrajčanov, ki ga uspešno vodi v administrativnem po* gledu predsednik g. J. Camsrnik, v artističnem pa pevovodja g. J. Godec, šteje 26 mladih, svežih, resnega petja željnih grl, ki so tudi za sobotni — najširšemu občinstvu namenjeni spored — naštudirali z očividno pridnostjo in velikim zanimanjem skladbe A. Foersterfa. J. Kocjančiča, N. VoJarlea (dela iz polpretekle dobe). D. Bučarja, J. Pavčiča. Fr. Maretta, «L Adamič« in M. Tomca iz novejšega časa. Vea spored je j nosil pečat domačnosti in najpriljubljenej- | 9^ ^* ^mj mm^m^mmmm četudi evtotfia gltfb* it vedno vi»č. v zboru je tadi par anMf^flnill mo** ki so ae zlasti t Fr. Me ■ uHatl »Tam sa vaškim gričem c kar lepo postavili. Drugače enotno is ubrano pi i ilnataBjs dbera trpi pred koncem vsake pesmi na pretiranih oesu-rah, ki qa aoben način s oatrom na prepo-trebno nago melodične Halje niso upravič-ljive (n. pr. Fl&jaznan-Fosrater: Triglav — konec neba — dolga pavm — obok). V dinamičnem pogledu co paantf zvenele odtehtano, mm Na knooartu je sodelovala kot soiietmja gdč. Kiertanevm, p«vka> dobrih zrnoinosti, sribenega glasu, celo kcJcemtornih poskusov, ki jc zapela ob šibki klavirski spremljavi, po eno arijo Donizettija, L.Blecha in Ofranbacha. De talna je bila navdušenegapHenanja. Vendar moram ponovno opozarjati da operne arije ne spadajo v spored resnega pepekega koncerta. V >Nr> vin Akordih«, > Zborih«, Izdajah Glasbene Matice imajo naši solisti in solist inje lepo izbiro slovenskih skladb. Tem naj posvečajo svojo pažnjo in ljubezen, z opernimi arijami pa naj debutirajo v operi. — V splošni suši pevskih prireditev je bil sobotni koncert bežigrajskega pevskega društva hvalevreden dogodek. Z, P. Nase eledališce DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 14. novembra: zaprto Torek, 15. novembra: zaprto Sreda. 16. novembra: Labodka. Premiera. Premierski abonma Četrtek, 17. novembra: Car Fjodor. Red Četrtek Petek, 18. novembra: ob 15. uri: Izsiljena *>nitev, Ljubezen zdravnik. D'.jaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol * Premiera Strtndbergove pravljične igre v treh dejanjih z naslovom »Labodka« bo v sredo 16. t. m. Delo je pisano za odrasle je pa primerno tudi za mladino. Fantastika in simbolika pravljičnega sveta igrata v tem delu tehtno vlogo. Igra o smrtnem sovraštvu in zmagi resnice in ljubezni, je nadvse poetična. Originalno glasbo k tej pravljici je komponira! Jean Sibelius. V nastroju odgovarjajoče zajeta je ilustrativnega značaja, in že sama po sebj vredna zanimanja. Sodeloval bo orkester dravske divizije pod vodstvom višjega vojaške-ga kapelnika podpolkovn'ka g. Herzoga. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 14. novembra: zaprto Torek, 15. novembra: Gejša. Red B Sreda, 16. novembra: Don K'hot. Red Sreda Četrtek. 17. novembra: Poljub. Red A Petek. 18. novembra: zaprto Ker se gostovanje sopranistke ge. Ljubice Ljubičićeve ne more vršiti, bodo peli v torek dne 15. t. m. za abonma B Jone-sovo opereto »Gejšo«, kl vsebuje lepe pev-ne melodije. Dejanje se godi v i.iponski čajnici. Zasedba je običajna. ŠAH Veleturnir na Holan^ Preostali partiji tretjega kola sta imeli naslednji rezultat: Botvinnik je porazil Reshevskega, Capablanca pa je proti Fi-ne-u še rešil remis. V soboto zvečer je bilo v Groningenu odigrano 4. kolo turnirja Fine je zopet zmagal, kot črni nad dr Euwejem. Partiji Flohr — dr. Aljehin in Capablanca — Botvinnik sta končali remis, Keres in Reshev-sky pa sta svojo partijo prekinila. Včerajšnje 5 kolo, igrano v Znolle, je dalo Fine-u nov sijajen uspeh Flohr ga je očividno hotel poraziti ter je izzval Fine-ov napad Toda šel je pri tem predaleč, Fine je v sijajnem stilu z žrtvijo kvalitete zmagal Vse ostale tri partije s-1 b;le prekinjene Partiji Botvinnik — dr. Emve in dr Aljehin — Keres stojita približno enako. Reshevskv pa je v prednosti proti Capablanci Stanje je sedaj: Fine 4 in pol. dr Aljehin 2Ve (1), Botvinnik, Capablanca 2 (1). Keres 1 in pol (2) dr Euw? 1 in pol (1), Flohr 1 in pol, Reshevskv po] (2). Danes zvečer re v Ham-lenu igra 6 kolo. v katerem se sestaneta dr. Aljehin in Fine. Dalje je razpored partij dr Eu\ve—Reshevskv, Flohr—Botvinnik in Keres—Capa-blpnca. K/đo je Fine ? Američan Reuben Fine (izgovori Fajn), ki tako izvrstno igra v turnirju osmih najboljši hšahistov sveta in se bo najbrž kvalificiral za mateh za svetovno prvenstvo z dr. Aljehinom. je star šele 24 let. Rojen je leta iai4 v Nevv Yorku, v poljsko-ži-dovski rodbini. L. 1933 je dovršil v Ne\v Yorku srednjo šolo, potem pa se je takoj poklicno posvetil šahu. Že kot siednješolec si je služil kruh na ta način, da je v nekem newyorškem zabavnem prostoru igral v posebni lopi z obiskovalci šah Kdor bi malega, slabo oblečenega dečka porazil, mu je obetal podjetnik nagrado, v slučaju poraza pa je bilo treba plačati nekaj centov. Mnogi so-poskušali srečo, toda vsi so izgubili! — L. 1934 se je Fine prvič udeležil močnejšega turnirja, v Mexico-Ci-ty. Čeprav je igralo tudi nekaj mojstrov, je razdelil prvo nagrado. L. 1935 je že zmagal na močnem turnirju ameriške federacije v Milvaukee. Na podlagi tega uspeha je istega leta igral na olimpiadi v Varšavi celo na prvi deski za Zedinjene države. Ni imel posebnega uspeha, isto-tako ne v sledečem turnirju v Lodzu, kjer je bil samo 2. — 3. kljub slabSi zasedbi. Toda že v sledečem turnirju v Hastingsu je dosegel velik uspeh: prvo mesto pred Flohrom in dr. Tartakowerjem Flohra je v odločilni bitki porazil. Ta zmaga mu je dala vabilo na veleturnir v Nottinghamu. L. 1936 je bil najprej samo 3.—4. na turnirju za ameriško prvenstvo v New Yor-ku, za Reshevskim in Simonsonom- Nato pa sledi istega leta serija večjih uspehov na evropskih turnirjih: prvi v Zandvoortu pred Euwejem. Keresom. Tartakowerjem, Bogoljubom, Maroezvjem itd., 3.—5. v Nottinghamu, skupno z Euwejem in Reshev-skym, t.—2. v Amsterdamu pred Aljehinom. Dalje 1. 1937: 1 v Moskvi, L—2'. s Keresom v Margatu, 1.—3. v Ostendu. Nato pa je sledila močna reakcija. Samo 9. mesto v Kemert Kmalu sta sicer prišla dva nova uspeha: naiboljSi individualni rezultat na drugi deski na olimpijadi v Stockholmu ter drugo mesto v Semmering mesto v Hastingsu. Nato pomaga dr. Eu-Badnu. Nato pomaga dr. Euweju kot se- dr. AJtjehinotn. Pa zopet je sledil neuspeh 4.—i. mesto v Hastingsu, ki Je skupno g onim-v Kamari kazal nazadovanje v formi. Tudi na letošnjem turnirju za ameriško prvenstvo je Fina zaostal za Rathev-skina. Samo tam večji poudarek pa so dobile zato tedaj njegove zaporedne zmage na velsturnirju, ki je ravnokar v taku. Vlomi in tatvine Ljubljana. 14. novembra V okolici Medvod js hflo oni dan več vlomov, ki jih imata na vesti neki Aljan-čič m Cerin. Vlomilca sta najprej vdirala v samotne hlSe v škofjeloških hribih, nato sta pa prišla v dolino, kjer sta predanoč-njim 'vdrla v hišo Ivane Bečan v Seničici. Odnesla sta vrečo moke, 6 litrov žganja ln električno svetilko. Stikala ata tudi za denarjem in obleko, pri tem sta pa preveč ropotala in ju je ftul hlapec. Ko ae je ta pojavil na pragu, sta vlomilca brž skočila skozi okno in zbežala v noč. Aljančič ln France Cerin sta vlomila tudi v hišo posestnika Ivana Kosca na Golem brdu nad Medvodami, kjer sta odnesla siv »vršnik. nekaj perila, britev !n par hlač, v skupni vrednosti nad 1000 din. Aljančič in Cerin, ki se stalno potikata po Gorenjskem, zlasti okrog Škofje Loke. imata s seboj tudi neko žensko. Po aretaciji zloglasnega Urbanča so ime* le vasi na Krškem polju nekaj časa mir pred tolovaji, dokler se ni pojavil 32-letni Ivan Unučič, ki ga orožniki že dolgo zaman zasledujejo. TJnuč'č, pristojen v občino tkocjan na Dolenjskem, rojen pa v Nemčiji, se klati te več mesecev od vasi do vasi ter ograža ljudi in njihovo imetje. Najprej je pričel krasti okrog Kostanjevice, kjer je vlomil v več hiš. Rad se je zadrževal tudi v vinskih goricah, kjer je obiskal več zidanic. Sedaj pa je spef na delu v krSki okolici kjer je na kradel pri raznih posestnikih veliko obleke, perila, precej gotovine in nekaj dragocenosti. Ta-fnski plen je odnašal k neki ženski v Zagreb, zato so ga lovMi tudi zagrebški detektivi. Tolovaj se je te dni pojavil spet v Brezju nad Leskovcem, kjer je vdrl v hišo posestnioe Jožefe Rožanc in odnesel veliko ženske obleke. moSko obleko, moški klobuk, več posteljnega perila, nahrbtnik, razne dokumente in nekaj gotovine. Vlomilec je oškodoval Rožančevo za okrog 3000 din. Hude prearlavice dela orožnikom tudi pobegli kaznenec Jože Bradeško. Zadnje tedne ae je skr'val v hribih nad Polhovim Gradcem, zdai je pa mimogrede krenil v Poljansko dolino ter v Zmincu vdrl v čebelnjak čevljarja Franca Kržišnika. Popre-je je poskušal vlomiti v neko drugo hišo, kjer ga je pa prepodil pes, nato pa je v Kržišnikovem čebelnjaku razmetal precej satja in se očividno lačen, nasrkal medu, ki ga. je gospodar pustil čebelam za z!msko hrano. Rred odhodom je BradeSko nar'sal s kredo na leseno steno ulniaka mrtvaške elavo ?n spodaj pripisal: Brade-Wh" ~ nozdravlja. Iz £e*!g —c Sestanek zaradi proslave 1. decembra. Mestno poglavarstvo v Celju je zaradi čim svečanejSe proslave praznika narodnega zed njenja dne 1. decembra povabilo vsa celjska društva na sestanek, ki bo danes ob 18. v mestni posvetovalnici na mestnem poglavarstvu. —c Na •Hidskem vseučlllSčm bo predaval docent g. dr. Reva. vodja meteorološkega za voda ljubljanske univerze, o temi '»Kako nastane vremenska napoved« in predvajal skioptične slike. Opozarjamo na to zanimivo in poučno predavanje. —c Dve nesreči. Na Ložnici pri Celju je padla dveletna hčerka jetniškega paznika Sonja Vidičeva doma na vrtu tako nesrečno, da si je zlomila desno ključnico. V petek okrog 11. dopoldne se je ponesrečil v skladišču trgovca Antona Fazarinca na Kralja Petra cesti 23-letni trgovski pomočnik Teodor Semolič iz Celja. Pri delu ie padel nanj težek sod in mu težko poškodoval desno nogo pod kolenom. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c V celjski bolnici sta umrla v petek 34-letna poaesuukova žena Pavla Kozinče-va, roj. Naraksova iz Žab jeka pri Sevnici in 71-letn' preužltkar Miha šket iz Dvora pri SmaHu pri Jelšah. —c SK Olimp : SK Jugoslavija S : 5 (3:2). ^Ta igrišč it pri »Skalni kleti« sta se pomerila v nedeljo popoldne v prvenstveni tekmi Olimp in Jugoslavija. Tekma je bila ves Čas zelo ž vahna in nnpeta. Obe moštvi sta predvajali solidno tehnično igro in sta igrali zelo požrtvovalno. Prvih 15 minut je imela Jugoslavija neka i več od igre, a ni spravila žoge v mrežo. Nato se je Olimp znašel in v 25. minuti je čanžek potresel mrežo Jugoslavije. Dve minuti pozneje je Osolnik iz enajstmetrovke izenačil. V 32. minuti je pov"šal Ključar iz 25 m z lepim strelom na 2:1, v 39. minuti pa Rakšinja iz iste razdalje z neubranljivim strelom na 3:1. V 43. minuti je izvedel Steblovnik I prosti strel proti Olimpu in Iz razdalje 16 m znižal na 3 : 2 za Olimp. Po odmoru je bila igra zopet Izenačena. V 15. minuti je Steblovnik II iz neposredne bližine porinil žogo v Olmpovo mrežo in izenačil. V 20. minuti je povišal Rakšinja na 4 : 3 za Olimp, dve minuti pozneje pa Ključar na 5:3. V 27. minuti je znižal Steblovnik I na 5:4. Tri minute pozneje je isti »gralec zastreljal enajstmetrovko proti Olimpu, v 33. minuti je iz razdalje 20 m izenačil. Jugoslavija je začela nato krepko napadati in si je ustvarila več lepih poz:cij, ki jih pa ni znala izrabiti. Sodil je g. Presinger točno in objektivno. —c AtletUd : SK Celje 5:0 (4:0). Po tekmi Olimp : Jugoslavija se je pr'čela na igrišču pri »Skalni kleti« ob prisotnosti okrosr 500 gledalec pod savezna prvenstvena tekma med Atletiki in SK Celjem. Moštvo SK Celja, ki je nastopilo v nekoliko oslabljeni postavi, je doživelo po svojih dosedanjih lepih uspehih hud poraz, ki pa je številčno previsoko izražen. Atletiki so nudili dobro tehnično in kombinatom© Igro ter so igrali z velikim elanom in mnogo bolj smiselno nego Celje. Moštvo SK Celja se že v začetku ni moglo znajti. Atletiki so to izrabili in v 10. minuti je Coh iz razdalje 20 m pretresel mrežo Celja. V 14. minuti je Wohlgemuth po lepi kombinaciji povišal na 2*0. šele sedaj se je Celje nekoliko zbralo in začelo vprizarjati proti-akcije. vendar pa ni imelo strelca pred golom. V 33. minuti je Zorko i« neposredne bližine povišal na 3:0, v 41. mmuti pa Coh na 4 : 0. Igra je bila vprvem polčasu zelo vazg:bana In napeta, po odmoru pa sta obe mr>tvi popustili, zaradi eesar je postala igra nezanimiva. Celje ae je krče- t vito trudilo, da bi znižalo rezultat, toda I Obramba Atletiko v ja bila na me«tu. V 30. minuti je Krempus po hitrem prodoru povišal na 5:0. Celje kljub temu nI klonilo in ja sačalo pritiskati, napad pa je bil vse premalo povezan in tudi krilaka vrsta je igrala prevod defenzivno. Kljub temu al je Celja ustvarilo nekaj lepih pozicij, a kljub vsem naporom ni spravilo žoge v mrežo. Sodo je f. Konic iz Maribora objektivno, toda premalo strogo In je prezrl mnogo napak, V drugorazredni prvenstveni tekmi je moštvo SK Laškega v nedeljo dopoldne na Glaziji po slabi igri premagalo enajsto-rioo SK Boruta iz Gotovelj ■ 2 :0 (2:0). elnica KOLEDAR Danost Ponedeljek, 14. novembra kato* ličani: Jocafat DANAIN JE PRIREDITVE Kino Matica: Sadovi zemlje (samo ob 16) »Ona je moja« ob 14.15 Kino Sloga: Vse za ljubezen, matineja »Tamara« ob 14.30 Kino Union: Snegu!Cica Kino Moste: Dama m kamelijami Kino Šiška: Vražje dekle (Divjaček) Koncert Ljubljanskega komornega kvarteta ob 20. v veliki Filharmonični dvorani Razstava slikarja Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Koniotar, Vič — Tržaška cesta. Iz Maribora — Protittiberkuloznl dinar za zgradbo azila jetičnih bolnikov v Mariboru je dosegel v mesecu juliju kosmato v^oto 44fl tisoč 621 din. Izven Bane vanjske akcije je darovala družina Hans Kbgler mesto venca na grob pok. dr. Milka Danea 100 dinarjev, g. prof. Schaup Otmar mes'o venca na grob pok. dr. Milka Daneua 100 g. Gaspari mesto venca na grob pok. dr. Milka Daneua 100 din in riHibina Brosche mesto venca na grob pok. L. S u pa n ca 100 dinarjev. Vsem iskrena hvala. — Priznanje Leonu Studiju. Naš olim-pijec Leo Stukelj je delefte nt>plega priznanja s tem, da je naprošen, da prevzame vrhovno razsodniStvo ob priliki telovadnega tekmovanja italijanskih ter ma-džarakih telovadnih moštev dne 4. decembra v BudimpeSti. V primeru nesoglasja med ođtaliima razaodntkoma, od katerih je prvi Madžar, drugi Italijan, pripade Leonu Stuklju odločitev. To priznanje Leonu Stuklju je obenem priznanje jugoslavenskomu sokolstvu. — Martinovanje je doseglo letos svoj višek na Martinovo nedelja Po šte\ ilnih gostilnah so bila napovedana martlnova-nja z veselimi sporedi ter neizogibnimi martinovskimi dobrotami Posebno prijetno je bilo martinovanje Sokola I in Sokola Maribor III. Obe prireditvi je pose-til nacionalni in sokolski Maribor v velikem številu ter prebil nekaj vesolih uric skupno z našimi vrlimi Sokoli Pri Mariborski koči pa so mart kovali naSi mariborski planinci in sicer skupno s častnim odposlanstvom zagrebških Sljemenašev, ki obhajajo po stari tradiciji vsako leto Martinovo nedeljo vrh Pohorja skupno z mariborskimi planinci. Tudi letos se je znova razodela globoka povezanost mariborskega in zagrebškega planinstva, kar se je odražalo tudi v številnih govorih zastopnikov mariborskega in zagrebškega planinstva. — Nova grobova. V splošni bolnici je umrla v 39. letu starosti železni čar j eva soproga Helena Walthauser. Istotam je preminila žena državnega upokojenca na Staneerjeva, štura 68 let Žalujoči iskreno sožalje. Iz Ljutomera — Šoferska šola v Ljutomeru. Vodstvo šoferske Sole Jugoslovenskega Touring-clu-ba je priredilo šoferski tečaj za poklicne šoferje in smrnovozače v Ljutomeru. Tečaj se je začeJ 10. t. m. ob 19. v Zavratniko-vem hotelu. Reflektanti sc lahko javijo vodstvu šoferske šole JTK v Murski Soboti aH v Ljutomeru. — Čebele so zastrupili, med pa odnesli. Poročali smo že o mnogih tatvinah medu po čebelnjakih v ljutomerski okolici. Pred dnevi pa so brezsrčni tatovi v čebelnjaku g. dr. Stanjka v Stročji vasi zastrupili t:i čebelne družine, nakar so še pobasali med iz plodišča, d oči m so pred mesecem odnesli med iz medišča. Tako so ostali sedaj panji brez medu, in mrtve čebele, ki so jih z žveplom zastrupili, da so lahko potem mirno pospravili med. — Podpisa je ponaredil. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti se je moral zagovarjati oni dan Peter Glavnik iz Rado-merja. Obtožnica mu je očitala, da je na menični izjavi, ki jo je predložil 14 aprila Mestni hranilnici v Ljutomeru za posojilo 2000 din, podpisal sebe ter Skrleca Antona in Kokola Ivana. Bilo pa je dokazano, da sta Škrlec in Kokol obljubila podpise Glavniku. Glavnik je bil zaradi tega obsojen za vsak tisočak na dva meseca strogega zapora in 10 din denarne kazni. — Razprava proti Rudolfu Pintariču. Okrožno sodišče v Murski .Soboti je razpisalo glavno razpravo proti Rudolfu Pintariču, posestniku iz Šafarskega, za prihodnjo soboto ob 10. Obtožnica mu očita zločinstvo požiga in s ttrn po\zročene smrti pastirja, zastrupljenja živine in tavine. Ta razprava bo prva na tem sodišču, kjer se bo udeleženec zagovarjal pred petčlanskim senatom. Razprava bo javna. Našim čitateljem je zadeva Pintariča znana, ker smo o njej ob njegovi aretaciji obširno poročali. Iz Brez: c — Velik vlom. V noči od S. na 4. t, m. je bilo vlomljeno v trgovino Ivana Vratov-ska v župelevcih pri Brežicah. Vlomilci so a težkim železnim drogom navalili na zamreženo okno skladišča, ga sneli in prišli v lokal. Iz skladišča ln trgovine so pobrali rasnega usnja, cigaret in cigar okodi 4.000 komadov, raznega moškega in ženskega blaga različne barve v vrednosti okoli 12.000 din in veliko špecerijskega blaga. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša okofc 55.000 din. Vlomilci so trgovino skoraj popolnoma izpraznili, ukradeno blago naložili na avto in izginili s plenom. Vlomilce zasledujejo. Oškodovani trgovec je bil zavarovan za blago aa 50.000 din in torej ne bo trpel posebne Škode. »SLOVENSKI NARODc gonHUjik. 14. nc^embrm 1088. Stran 8 Dospeli so NAJNOVEJŠI PARIŠKI MODEU •Mirni Saric, Kreditna banka, IV. nadstr. — dvigalo prosto DNEVNE VESTI — V učiteljski organizaciji so zopet zavladale normalne razmere. Izvršni odbor JUU je imel v petek po izredni glavni skupščini v Zagrebu prvo sejo, na kateri je bil prečitan odgovor ministra dvora Milana Antiča na pozdravno brzojavko, poslano z izredne glavne skupščina V Zagrebu Nj. Vel. kralju, Nj. Via. knezu namestniku Pav!u in kraljevskemu domu. Izvršni odbor obvešča članstvo JUU, da je izredna glavna skupščina v Zagrebu sprejela osnutek proračuna ■ 300:4 glasovom polnopravnih članov-delegatov in s tem zagotovila potrebno normalno življenje in delo v učiteljski organizaciji. Glavna uprava bo v dosedanji smeri nadalje-va'a svoje prizadevanje v korist šole in učiteljskega stanu. Pozivajo se vse edini-ce JUU, da tudi one podpro vsako akcijo med ljudstvom, s katero »e dviga pismenost in napredek presvete. Delegati i*-redne skupščine so manifestirali popolno solidarnost učiteljstva in voljo do ■loane-ga tvornega dela v korist naroda in države, članstvo se poziva, da v vsakem po-gle u podpira svoje delegate, ki so ob velikih osobnih naporih in Žrtvah zastopali svoja druMva na izredni glavni skupščini ter p:-:pomogli k lepemu uspehu. — Opozorilo drtavnl mupokojeneem. Dravska finančna direkcija razglaša: Vsi državni upokojenci (ke), ki eo zase in za svoje rodbinske člane dobili železniške legi* imaeije od dravske finančne direkcije, naj jih zaradi podaljšanja veljavnosti za prihodnje leto predložilo tej direkciji že v drugi polovici meseca decembra, da jih bo::, lahko uporabljali za vožnjo takoj v začetku le*a 1939. Vsaki legitimaciji je treba priložiti železniško znamko za 2 din, ki se kupi pri blagajni železniške postaje. Znamke ne sme nihče sam nalepiti v legitimaciji. Predložene postne znamke ali kolke bo direkcija upokojencem vračala, ker jih ne more uporabljati; ravno tako ne bo direkcija sprejemala gotovine, ker nima žel. znamk v zalogi. Razen Železniške znamke mora vsak upokojenec predloži i kupon (odrezek) ček. nakaznice, po kal eri je prejel pokojnino za zadnjj mesec. B:vz tega dokazila se veljavnost žel legitimacije ne bo podaljšala, ker se sicer ne more ugotoviti prosilce va istovetnost. Prav tako mora poslali kupon ček. nakaznice, kdor prosi za novo Zel. legitimacijo. električno centralo. Nameravajo tudi zaposliti večje število delavcev v seniSkem rudniku in sezidati nove stanovanjske delavske kolonije. — Kongres Jugoslovenske ženske zveze. Včeraj je bil v Beogradu kongres Jugoslo-venske ženske zveze. Dopoldne mu je prisostvovala tudi kneginja Olga. Kongres je otvorila in vodila predsednica Le pasa. va Petkovič. Na kongres je prišel tudi minister socialne pol t:ke in narodnega zdravja Dragiša Cvetkovič, ki je pozdravil zboroval k e in želel njihovemu kongresu čim več uspehov. V svojem govoru je naglašal, da se reforme ne dosežejo kar čez noč, temveč jih je treba priboriti. DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT OB 7. IN 9. URI »DAMA S KAMELIJAMI« GRETA G AR BO KINO M O 8 T E — Naši lesni trgovini se obetajo boljši časi? Vedno večje tekmovanje v oborožitvi zapadno evropskih držav utegne prinesti znatno korist tud: naši lesni trgovini in industriji. Lesa se mnogo rabi v oboroževanju večjega obsega posebno pri utrdbah, pa tudi v izdelovanju streliva. Naše lesno gospodarstvo je znalo 2e pred dvema letoma izkoristiti mrzlično oboroževanje nekaterih evropskih držav, ki je nastopilo takoj po abesinski krizi. Mnoga naša lesna podjetja so se opomogla s tem, da se je jela Evropa naglo oboroževati. Naša lesna industrija in izvozniki lesa že računajo s tem, da bo prineslo našemu lesnemu gospodarstvu veliko korist tudi najnovejše tekmovanje v oborožitvi. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, večinoma oblačno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 17, v Beogradu, na Rabu in Dubrovniku 15, v Ljubljani 13.8, na Visu 11, v Zagrebu 9, v Mariboru 6.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 776.8. temperatura je znašala 5.2. — Tatvina perila v Sevnici. Jožefi Mere je bilo v sobo o ukradenih 6 rjuh, 5 volnenih odej, več namiznih prtov, nekaj brisač, stensko pregrinjalo in par moških gojzarjev. Tatvino so zakrivili hrvatsko govoreči krošnjarji, ki so se odpeljali z vlakom proti Zagrebu, preden so jih mogli prijeti o tatvini obveščeni orožniki. Val navdušenja in občudovanja kot še nikdar prej v Ljubljani ! je povzročila ~ ww Ne odlašajte! Ne zamudite! Disnev-jeva SlieglllClCa KINO UNION, tel. 22-21 Vse dosedanje predstave razprodane! Danes ob 16., 19. in 21. uri. — Novo železniško postajališče. Včeraj popoldne po prihodu vlaka št. 9014 je bilo otvorjeno med postajama Sv. Lovrenc na Pohorju in Brezno Ribnica na progi Maribor—Preval je novo postajališče Sv. Ožbalt. Vlaki odhajajo iz Sv. Ožbalta proti Mariboru ob 6.43, ob 11.43, ob 15.59 in ob 19.49, iz Ožbalta proti Prevaljam pa ob 6.26. ob 11.26, ob 14.24 in ob 19.32. — Slaven8*! mladinski dom v Split«. Banska, uprava dravske banovine namerava zgraditi v KaJtel Štafiliču pri Splitu mladinski dom. kamor bo pošiljala slabotne otr •uhljanski komorni kvartet bo izvajal drevi ob 20. uri 3 sijajna dela komorne literature fz novejše češke literature bo na sporedu godalni kvartet Rihar-da Zike. znanega bivšega primarija Z!ko-Vega — Praškega kvarteta. Nato sledi Beethovnov klasični kvartet v e-molu te Verdijev krasni kvartet v e-molu. Ljubljanski kvartet je sijajn* interpret komorne glasbe, kar je ponovno dokazal na svojih dosedanjih koncertih velke in prave umetniške vrednosti. Zato opozarjamo na koncert mladih izvežbanih koncertantov, drevi ob 20. uri v veliki Filharmon'čni dvorani. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice, od nol 8. ure zvečer dalje pa pri večerni blagajni. lj— Bili smo mistificirani. V soboto 5. t. m. smo objavili »Izpod sita« pritožbo nekega potnika, ki se huduje na kolodvorske nosače, češ da ne opravljajo vestno svoje službe Ker je jasno, da taki očitki ne morejo leteti na vse nosače, bi bilo treba povedati številko dotičnega nosača, ki je dal potniku povod za pritožbo. Zato smo dvakrat pozvali dotičnega potnika, naj nam sporoči svoj naslov, odnosno naj se sam zglasi v našem uredništvu, pa sta ostala oba poziva brez odziva. Zato smo upravičeni trditi, da smo bili mistificirani ni da si je izpad proti kolodvorskim nosačem izmislil nekdo, ki jim je hotel škodovati. Kolodvorski nosači so itak znani kot vestni in pošteni delavci, ki si morajo s težkim delom služiti pičlo odmerjeni vsakdanji kruh. —lj Jutri bo spoznala Ljub!.lana novega komika, slovitega Francoza Fernandela v komediji »Ignac«. Smeh je človeku potreben kakor vsakdanji kruh. Za vsako urico prisrčnega smeha mora S biti hvaležen tistemu, ki td ga daruje. Tako naj bo ljubljanska publika hvaležna te dni upravi kina Sloge, ki nam je pripravila burko »Ignac« z novim, v Ljubljani doslej še neznanim komikom Fernandelom. Ta francoski »§vejk«, Id je ravno radi svojega »Ignaca« popularen ne le v Franciji, temveč že po vsem svetu, bo mahoma osvojil srca publike tudi v LjubUani. Beograd in Zagreb »Ignaca« ne moreta pozabiti. Oe-le tedne je bil film na sporedu, ljudje so se krohotali Fernandelovim domislekom, novostim, ki so pa vse tako duhovite, da da-»o že misliti na komika Chaplina. Prepričani smo, da bo Fernandel zmagal tudi v Ljubljani, zlasti ker je tudi naša publika zelo dovzetna za vojaške komedije kakor je »švejk« in ker je naSe občinstvo dobrega okusa in se bo takoj prilagodilo humorju in duhovitostim slavnega francoskega komika. »Ignac« bo torej od jutri naprej polnil dvorano kina »Sloge« in burne, zmagovite salve smeha bodo pri sleherni predstavi odmevale po dvorani kina Sloge. —1 j Iz Pariza se je ravnokar vrnila po daljšem bivanju gdč. Lenka Sarkova z najnovejšo kolekcijo zimskih modelov. Moda zimskih klobukov je zelo interesantna, ker se povsem razlikuje od dosedanje, na kar se posebno opozarja cenjene dame. K ogledu vseh modnih novosti vljudno vabi salon Mirni Sar k, Kreditna banka, IV. nadstropje. —lj Jutri bo predaval pod okriljem Pri-rodoslovnega društva v Mineral :6ki predavalnici univerze g. dr. Stane Rape o temi: »Opazovanja letalca v zraku«. Začetek predavanja ob 18.15. uri. —11 Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima zopet redne vaje vsak torek in četrtek v tednu. Odbor vabi člane pevskega zbora, da polnostevilno posetdjo koncert Ljubljanskega kvarteta, ki bo jutri v torek ob 20. v veliki Filh. dvorani. —lj Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom, da priredi na čast generalnemu tajniku Britišh Ooundla v Londonu g. polkovniku Charles Bridgeu društveno čajanko danes ob 18.30 v društvenem lokalu ter vabi člane k udeležbi. —lj Nemški ovčar se je izgubil. Vrniti ga je proti nagradi 400 din na Tvrševi cesti st. 69. Volitve PZ v Ljubljani Sedanje volitve Pokojninskega zavoda bodo že četrte po vrstnem redu Ljubljana, 14. novembra Pred petimi leti, 14. novembra, je bila izvoljena sedanja samouprava Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Po zakonu mora predsednik PZ razpisati volitve odposlancev za zavodov občni zbor. Nasi zasebni nameščenci se zelo zanimajo za volitve kar je razumljivo, saj je PZ ena najpomembnejših socialnih ustanov, ki pri nji odločajo delojemalci. Sedanje volitve bodo Četrte po vrstnem redu. Zanimanje zanje je Je tem večje po razširjenju pokojninskega zavarovanja na vso državo. Volitve v PZ urejajo predpisi zakona o pokojninskem zavarovanju, pravila ljubljanskega Pokojninskega zavoda in razen tega še letošnji finančni zakon, ki daje pooblastilo ministru za socialno politiko, da lahko izda uredbo o spremembi načina volitev Toda uredba lahko predpiše spremembo načina volitev samo v okviru zakona o pokojninskem zavarovanju. Hkrati l razpisom volitev bo sestavljen seznam volilnih upravičencev. Predsednik PZ bo določil volilno komisijo, ki H bo predsedoval Komisija šteje razen predsednika še 4 člane izmed članov upravnega odbora, paritetno razdeljene med zavarovance in delodajalce. Teh predpisov ne more fpreme-niti uredba ministrstva za socialno politiko. Volilni imenik mora bit' sestavljen na podlagi vpisa zavarovancev in njihovih delodajalce Teh predpisov ne more spreme-ugotovljeno na dan razpisa volitev. Sleherni član na dan razpisa volitev mora biti vpisan v volilni imenik. Volitve ne smejo biti razpisane prej in ne pozneje kakor mesec do dva pred volilnim dnem. Volilni seznam mora biti sestavljen ločeno za skupino zavarovancev in delodajalcev, in sicer posebej za obvezno in neobvezno zavarovanje. Tega predpisa tudi ne more spremeniti ministrova uredba. Pravila PZ določajo, da se vsaka teh skupin deli še na 5 povsem samostojnih strokovnih edinic, in sicer na denarne zavode (banke, hranilnice, posojilnice in zavarovalnice), trgovino in špedicijo, rudarstvo in kovinarstvo, drugo industrijo in obrt ter na vse ostale poklice. Uvrstitev zavarovancev v strokovne edi-nice se ravna po poklicu delodajalca. Minister lahko z uredbo spremeni število in obseg strokovnih edin i c, ki jih lahko tudi združi v eno samo skupino. Volilne reklamacije lahko vlagajo zavarovanci pri volilni komisiji 14 dni po razpisu volitev. Število delegatov za občni zbor zavisi od števila zavarovancev v posameznih strokovnih edinicah. Na vsakih 250 zavarovancev v strokovni edinici odpade po en odposlanec v skupini delodajalcev m delojemalcev. Doslej je štel občni zbor po W delegatov v vsaki skupini, pri teh volitvah pa bo najbrž izvoljenih nekoliko več delegatov v vseh skupinah. Voliti ima pravico sleherni zavarovanec, ki je bil na dan razpisa volitev prijavljen. To velja tudi za zavarovanke, ki pa nimajo pasivne volilne pravice. Tudi zavarovanci so lahko voljeni le, če uživajo aktivno Ln pasivno pravico za volitve v narodno skupščino. Pokojninski zakon določa, da je treba voliti odposlance in njihove namestnike po proporčnem volilnem redu za vsako skupino in edinico posebej. Kandidatne liste je treba vložiti za vsako skupino posebej. Najmanj 8 dni pred volitvami mora poslati zavod vsakemu volilcu glasovnico proti dostavnici. Glasovnico je treba vrniti volilni komisiji. Kandidatne liste morajo bi- I ti izpolnjene le na uradnih obrazcih. Vsak kandidat mora podpisati kandidatno listo , ali posebno izjavo, da sprejme izvolitev. j Vsako kandidatno listo mora predlagati najmanj toliko volilnih upravičencev, koli- ' kor je določenih odposlancev in namestni- [ kov za tisto strokovno slupino. Volilna komisija mora vrniti vsako kandidatno listo predlagateljem, ako ne ustreza predpisom. Ako predlagatelji liste ne popravijo v treh dneh, je lista odklonjena. Kandidatne liste je treba vlagati pri volilni komisiji v reklamacijskem roku, ki traja, kakor rečeno. 14 dni. Ako je v posamezni strokovni edinici potrjena le ena lista, odpade glasovanje ter je ta lista izvoliena. Pokojninski zakon izraža načelo, da mora biti volilni red proporčen, vse drugo pa predpisujejo pravila. Proti volitvam se lahko vlagajo pritožbe v 14 dneh po volitvah na bansko upravo. Iz Radeč — Obdukcija ponesrečene Jožefe Kole-še. Te dni smo poročali o tragični emrti j 55 le ne Jožefe Ko lese, katero je podrl tukajšnji kolesar, ko se je vračala v nedeljo od prve maše domov proti PraprotnemiL D bila je zlasti hude poškodbe na glavi. Bližnji ljudje so jo oo^reanili domov, kjer je čez nekaj ur v silnih mukah izdihnila. Na odredbo tukajšnjega sreske&a sodišča je bila v mrtvašnici na Vrhove m pri Radečah obdukcija trupla, Obdukcijo je opravil tukajšnji banovinski zdravnik dr. Karel Malko. Ponesrečena Jožefa Kolesa je bila pokopana na pokopališču na Vrho-vem. Naj v miru počiva! Prizadetim naše iskreno sožalje! — Ta n^^reča naj bd bila poslednji opomin! Naši vrld orožniki, ki izpolnjujejo tvojo težko uoižuost z vso vnemo in natančnostjo, naj prijavijo vse brezobzirne vozače, katere uaj potem oblasti strogo kaznujejo. Le na ta način se bomo izognili prometnim nesrečam. — K članku »Požar v Radečah« pripominjamo: Na poziv g. Zupančiča Franca je šel g. Robert Premerstein venkaj, odkoder je opazoval ožarjeno nebo nad Starim dvorom. Naprosil je g. Zupančiča, da Je šel s kolesom v smeri požara do industrije g. Ravnikarja. G. Zupančič ni opazil nič sumljivega, ki bi govorilo za požar v Starem dvoru. Zato ni dal g. Premerstein kot načelnik čete nobenega povelja za zbor gasilcev, ker je domneval, da gre zopet za polarni sij. V resnici pa je gorelo gospodarsko poslopje Platnikovega delavca in poses nika g. Kmetica Ferdinanda v Starem dvoru, ki mu je pogorelo do taL Z Jesenic — Zdravnik g. dr. Schwab se bo preselil na Dunaj. Dolgoletni šef-zdravnik Krajevne bratovske skladnice g. dr. Viljem Schwab se bo v kratkem z vso družino preselil na Dunaj, kjer bo izvrševal samostojno zobozdravniško prakso. Mesto prvega zdravnika Krajevne bratovske skladnice je razpisano v Službenih novi-nah st. 90, z dne 9. t m. MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamka — Popustov srn male oglase ne priznamo RAzno Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek s Din Nepremočljive Hobertnse trenćkote in vse vrste dežnih piaSčev. oblek, perila u t, d. najboljši nakup pri p m e s a s b. Ljubljana. Sv. Petra cesta 14. Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. Z vitrami pletene, obrabljene STOLE. NASLANJAČE ln klopi kupuje in sprejema v popravilo Mara Andlovio, Ga- usovo nabrežje 27. Sporočite po dopisnici — pridem na dom. 2649 POUK 00 par, da ves posebej Najmanjši znesek 8 Din tninronnnnffiiiniiinnHHiflHiK Strojepisni pouk Večerni tečaji od 1 do 4 mesece, oddelki od 147. do 8. in od %8. do 9. ure. Pouk tuđi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja atrojepianica! 2645 i.wiw»iiiiiiaeiw!iwiiui^iiiiiw'iiiMiiiiiiawii^^;iH^;i: KLIŠEJE ŽIVALI Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PSA OVČARJA, lepega, z rodovnikom, takoj prodam. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2628 •i* Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI premor brez prahu W ^ KOKS, SUHA DRVA I, POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-59 24. L. STAnOVAIUA Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din LEPO MEBLOVANO SOBO za dve osebi, primerna za viso-košolca. Topla voda v kopalnici vsak čas na razpolago. Naslov pove uprava »Slov, Naroda«. 2646 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Nalmaniši znesek * LHd POSTREŽNIOO iščem za zaposlitev od 7. zjutraj do 3. popoldne. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2647 Makulatura! papir proda oprava »Slovenskega Naroda41 Ljubljana, Knaftjeva ulica itev. s Stran 4 >8L0VENSKI NAROD«, ponedeljek. 14. ******** ltSS štev. 2^6 Kasacija je Pevčevo oprostila Revizijo državnega tožilca je stol zavrnil in ugodil reviziji Nele Pevec Ljubljana. 14. novembra Med številnimi procesi, ki jih je državni tožilec naperil proti nekaterim uslužbencem ljubljanskega magistrata in magistrat-nih podjetij, je vzbujal posebno pozornost javnosti proces proti uradnici Mestnega pogrebnega zavoda gdč. Neli Pevec. Dne 28. decembra lani je bila Pevčeva po dolgi razpravi obsojena na 2000 din denarne kazni po § 214-111 k. z. pogojno za dve leti ter na plačilo ene petine stroškov kazenskega postopanja. Stroški so se izrekli za izterljive Pevčeva bi morala plačati tudi 100 din pov-prečnine. Zasebna udeleženka mestna občine se je glede odškodninskih zahtevkov »evmila na pot civilne pravde. Stol sedmorice oddelek B kot kasacijsko sodišče v Zagrebu je pod predsedstvom dr. Jakoba Konde razpravljal 25. oktobra o re viziji, ki jo ie vložil državni tožilec glede Pevčeve in Petra Aleša ki ie bi' oproščen. Kasacijsko sodišče je razpravljalo tudi o reviziji, ki jo je vložila Pevčeva v kolikor je bila obsojena. Stol sedmonce ie revizijo državnega tožilca zavrnil, ugodil pa je reviziji Nele Pevec. Kasacija jc pobijano sodbo v obsodilncm delu razveljavila in ob toženko Xelo Pevec po § 280 k. p. popol noma oprostila obtožbe, da je po 28 de cembru 1. 1933 v letih 1934 in 193=i v ne katerih primerih v nameri, da pribavi sebi kot uradnica MPZ dokaz za opravičbo izvršenih drugačnih izplačil napram deloda jalcu, napravila blagajnišk? izkaznice 7 laž no vsebino in da je s tem zakrivila presto pek po § 214 111 k z Mestne občina kot zasebna udeleženka se zavrača s svojim zahtevkom na pot civilne pravde V reviziji državnega tožilca glede Pevčeve je smatrala revizija kršitev zakona v tem, ker ^odi<če ni smatralo obtoženko '-a državnega uslužbenca. Revizija ie navajala, da MPZ ni le pridobitno podjetje, temveč opravlja tudi javnopravne naloge Revizi ja nima prav. je razsodi! stol sedmorice Sodišče prve stopnie meni da MPZ nima in tudi po svojem smotru ne mere imeti javno-pravnih funkcij MPZ ic zgolj podjetje občine in ima izključno pridobitni značaj. Nameščene' te^a zavoda ne onrnv Ijajo javno-pravnih funkcij. zato nimajo značaja državnih uslužbencev Zato je ^o dišče prve stopnje po pravici odreklo ob toženki značaj državne uslužbenke v smislu § 14-111 k. z. Clede na to pa tudi kva lifikacija po § 397 k. z. ni podana. Revizija je nadalje menila, da bi moralo sodišče prve stopnje obsoditi obtoženko po § 214 točka 1 in 2 k. z., če je že smatralo, da obtoženka ni državna uslužbenka. Revizija tudi v tem pogledu nima prav, ker prezre, da v predmetnem primeru ne gre za materialno, marveč za intelektualno falsificiranje listin. Obtoženka je napravila kvečjemu pristne listine z neresnično vsebino. Pomanjkljiva je sodba po mnenju revizije zaradi tega, ker ne konkretizira izdatkov, ki jih je obtoženka plačala z denarjem pridobljenim z neresničnimi nakaznicami. Revizija nima prav. Sodba ugotavlja, da dokazno postopanje ni podalo niti enega primera, ki bi kazal na to. da se je Pevčeva ali kdo drugi na inkriminirani način okoristil. Zato ni bilo potrebno, da našteje sodba podrobno izdatke, ki jih je obtoženka plačala s predmetnim denarjem. Tudi glede ostalih zahtev revizije je razsodil stol sedmorice. da sodbi ni mogoče očitati, da je nepopolna Sodišče prve stop-nej je bilo navezano na zagovor obtoženke in dokazno postopanje ni odkrilo niti enega primera, ki bi kazal na to. di se je obtoženka okoristila Sodišče prve stopnje ,e obtoženkinemu zagovoru verjelo, zato ni bilo neobhodno potrebno, da bi se sodba po drobno bavila z izsledki preiskovalne to misije o nabavi pisarniških potrebščin, o plaćanju mezd koscem in o plačevanju potniških pristojbin. Sodišče prve stopnje je nove dokazne predloge o krivdi, tako zaslišanje mestnega inšpektorja Alojza Pippa in drugih, o manipulacijah v Mestnem pogrebnem zavodu, po pravici zavrnilo ker niso v zvezi z dejanji, ki so bila predmet obtožbe. Tudi revizijo državnega tožilca glede Ale ša Petra je kasacija zavrnila Po mnenju revizije je obtoženec sam priznal, da je zadnja štiri leta podpisat v blagajniške na kaznice tudi zneske, ki jih ni prejel. To pa je storil po naročilu ravnatelja, češ da rabi denaj za pisarniške potrebščine. Oprostil na sodba pa je kljub temu pravilna. Deia nje namreč n; kaznivo, četudi bi ga bila >i>dba pravilno ugotovila Revizijo državnega tožilca je bilo zato v celoti zavrniti kot očitno neutemeljeno Glede na revizijo branilca Nele Pevec dr Muca je kasacija ugodila v celoti in Pevčevo popolnoma oprostila krivde in kazni. Kot uradnica MPZ je bi!c Pevčeva upravi čena pisati blagajniške nakaznice dokazano pa je. da nakaznice ni ponaredila ali prenaredila. Dejanje Pevčeve bi se dalo kvalificirati samo po § 397 k z., če bi bila Pevčeva državna uslužbenka. Ker pa je ni smatrati za državno uslužbenko, jo je bilo treba popolnoma oprostiti. »Brezov gaj« z angleškim humorjem Komedija z izredno sodobno vlogo za Ivana Levarja Ljubljana, 14. novembra Kjer je dim, je tudi ogenj, pravi v tej komediji o ponarejalcih denarja policijski inspektor Stack. Toda mi smo videli samo mnogo dima in, ker nismo začutili niti malo toplote, smo se vso predstavo vpraševali, zakaj ni režiser Kratko Kreft neko-likokrat prav odločno pobezal z modrim svinčnikom, da bi bil sprožil več ognja. Zakaj v teh štirih slikah vlada mrzel humor, ki menda Angleže razščegeta do krohota, nas pa, žal, pušča hladne Ln pa kar začudene. Morda je naša trebušna prepona manj občutljiva, I. PrLstlev je, pravijo, odličen angleški romanop;sec klasicistične šole. In tale njegova komedija je, pravijo, značilen proizvod časa s svetovno gospodarsko krizo, ki je okoli 1. 1929 zlasti zadela srednji trgovski stan. Junak komedije, Radfern je baje tipičen predstavnik angleškega trgovca (s papirjem na debelo); v kritični dobi je že faliral. izgubil moralno zavest in zdaj išče spasa v ponarejanju vrednotic in denarja. Dokler je delal pošteno, pravi Radfern, mu je šlo podjetje vztrajno navzdol do roba propada, odkar slepari, pa se bogati. Delničar je široko razpredene družbe ponarejal-cev, potuje neprestano, a žena misli, da ji mož še zmerom kupčuje s papirjem na debelo. Da bi se iznebil nadležnih zajedalcev, svaka s svakinjo in špekulantnega snuba-ča hčerke edinke, Radfern kar sam neverjetno na polna usta pove, da razpečava ponarejen denar. Seveda prestraši vse tri, snubač pobegne in svak s svakinjo odhitita po potne kovčege. Radfern s pajdašem Flettenom pa odpotuje v Birmingham. A policija je sleparjem že na sledu. Tudi na Radfernovo stanovanje pride policij, in- spektor. Nevedna žena policistu odkrito pove, kod potuje njen mož, policijske po-zvedbe se utrjujejo v dokaz, da je Radfern člen ponarejevalske družbe. Toda inspektor ne ukrene ničesar in ne preiskuje dalje, temveč odide. Ne verjamem, da ima Scotland Yard tako nesposobne inšpektorje. Zvečer se inspektor vrne, zaslišuje Radferna. ki se dela nevednega, mu našteva sleparske tovariše in mesta, kjer sleparijo, Radfern pa se dela začudenega, nedolžnega. In nspektoi zopet ne ukrene ničesar, ne izvrši premetačine. temveč aopet odide. Ta Inspektor je torej kapitalen osel. Radfern nato ponove leno ln hčer. naj odpotujeta nemudoma na Ho-landsko, kamor bo kmalu prišel m njima. In res izginejo Izpred nosa policije vsi štirje, len«, hči, mož in pajdaš. Zastor pade. Kaj je zanimivega v tej drami? Da ve-ia in m dela Radfern fUlatrakega starčka, vzor poštenjaka, a je v istini zločinec, ki slepari državo, ljudi in celo lastno družino? Tak tip vendar nI nov. originalen. In kaj nam pove dejanje, kje je njegova etika? Zločinec uide nekaznovan. V čem je igra komedija? Da kaze nesposobno policijo? O, to je ie prastaro, da slikajo policiste za tepce! Da kaže snubača, ki pobegne, ker hčerke ni ljubil, a noče ponarejenih bankovcev za doto? Da pobegneta iz hiše celo parasita svak in svakinja, ko vidita policaja in vesta resnico? In kaj je na vsem tem humornega. komičnega? Blagor Angležem, da se lahko smejejo ob taki komediji! Za nas je edina komična scena, ko se pojavi policij, seržant v hiši. Vsi mislimo in tudi Radfern misli da ga je prišel aretirat. Zločinec že sega v žep! Zdajle bo počilo! Pa ne poči, temveč seržant je prišel prosit naj Radfern prevzame v nekem društvu odbornistvo! Slaba Sala, smejali smo se pa le. čemu so torej uprizorili to igro? Da je dobil nas Levar imenitno ulogo. Kako se dela tepčastega domačega vrtnarja, ki uživa ob vsakem dozorelem paradižniku, kako igra solidnega trgovca, a je prebrisan goljuf, je z masko, igro in govorico izražal izvrstno. Shakespearski junak v vlogi sodobnega sleparja navideznega dobričine, je odličen. ^ffeff Njegova žena Dorotka. zelo omejena in kmetisko preprosta, je P. Juvanova. naivna hči Ančka Severjeva, snubač Sever, šab-lonski špekulant brez uspeha in prisklednik je Danes, njegova žena Nablocka, inspektor Jerman, pajdaš Fletten Potokar in seržant Presetnik. Solidne kreacije, dobre maske ,a vse skupaj — odrski drobiž. Bolj malo smo se smejali, a osebju smo radi ploskali. Fr. O. živeti 150 let! Prizadevanje učenjakov ukrajinske akademije znanosti, da se podaljša človeško Življenje Dočim je na svetu mnogo ljudi, ki razmišljajo, kako bi skrajšali človekovo življenje, ,je na drugi strani več učenjakov, delujočih v nasprotni smeri. Ti si. prizadevajo človeku življenje na svetu podaljšati. Ena taka skupina deluje pod vodstvom prot. . A Bogomolca pri ukrajinski Akademiji znanosti. Profesor Bogomolec je prav kar izdal v "Cijevu v založništvu Ukrajinske akademije znanosti knjigo pod zaglavjem >Podaljšanje življenja«. Živeti 150 let boriti se proti prerani starosti za dolgo zdrave in tvorno življenje, to je vodilna misel te knjige, tako optimistične v naših težkih, burnih časih Profesor Bogomolec je napisal v svoji knjigi ^.odovinski pregled proučevanja visoke starosti ter vzrokov staranja m smrti. Najprej jmenja mnenje slovečih učenjakov ki so se ukvarjali s tem problemom ali pa se še ukvarjajo. Njegovo stališče je v popolnem nasprotju s stališčem ameriškega popularizatorja biologije in medicine Paula de Kruifa. avtorja »Lovcev mikrobov« m »Borcev s smrtjo«, ki je v uvodu k tej knjigi napisal, da je glavni vzrok smrti beda Prof Bogomolec pa pravi, da je glavni pogoj podaljšanja človeškega življenja sistematična skrb za človeka, za njegovo zdravje in prehrano. Tej skrb: naj služi ves sistem zaščite mater in dojenčkov, otroška zavetišča in vrtci, brezplačna zdravniška pomoč vsem delovnim ljudem, socialno zavarovanje, zdravstvena prosveta, okrevališča po mestih, tovarnah in vaseh, skratka vse socialno zdravstvene ustanove. Tu sem spada tudi skrb za telesni razvoj mladine, razvoj telesne kulture, sporta in turisiike. Kot nadaljnje nujne ukrepe omenja prof. .Bogomolec pravico do dela in zdravstveno zaščito dela. pravico do počitka in organizacijo tega počitka-za milijone delovnih ljudi v okrevališčih, racionalizacijo javne prehrane kulturno vzgojo mladine ter združitev znanos i in dela na vseh poljih življenja. Avtor zavzema kritično stališče do poni laje valnih poskusov. Moderna medicina ne išče nobenega eliksdrja več za podaljšanje življenja, pravi prof. Bogomolec Njena naloga je najti sredstva, ki vzbujajo v celicah njihovo energijo k biokemični obnovi da se mobilizirajo vse lastne sile organizma, ki pa se ne smejo izčrpavati. Te sile naj podpirajo pravilni proces izmenjave snovi in skrbe za pravilno delovanje fizioloških sistemov. Boj za podaljšanje življenja se ne sme biti s poskusi, kako bi pomladili že ostarel organizem. Težko je obrniti reko v njeni strugi nazaj, da se pa zavreti proces izčrpavanja funkcij človeškega organizma, proces staranja in sicer s pametno ureditvijo življenja. Prof Bogomolec daje mnogo nasvetov, kako naj človek dela in počiva se varuje raznih škodljivih razvad itd., >benem pa našteva mnogo primerov iz svojih bogatih izkušenj in opazovanj ljudi, ki so dosegli visoko starost Po njegovem mnenju bi bilo treba vse nad 100 let stare ljudi skrbno klinično preiskati, da bi tako dobili še več vpogleda v ta problem. Prof. Bogomolec. ki delu-> več let tudi na polju transfuzije krvi, y 'šel do spoznanja, da lahko postane a činitelj zanesljivo sredstvo v boju L podaljšanje živi jen ja Transfuzija krvi nam služi zaenkrat samo tam kjer je treba vrniti človeku življenje ob veliki izgubi krvi. Svojo študijo zaključuje prof. Bogomolec z optimističnim! besedami: Normalno dolgost življenja na dani etapi človeškega razvoja nam znanost dovoljuje določiti na 125 do 150 tet. Ni pa nikjer rečeno, da moramo vzeti to starost za končno mejo. Seveda se moramo pa pri tem vprašati, kakšen smisel ima podaljšati življenje, ko je vendar jasno, da stari ljudje po presežni večin: sami izgube ves interes na življenju in da mnogo več trpe kakor pa uživajo, če so pos'ali pod težo let betežni. Seveda so tudi v tem pogledu izjeme, kj pa pa.mo potrjujejo pravilo. Iznajdljivi kupec Vrata trgovine s starinami odpre mož držeč v roki ponošfno suknjo Pokaže jo starinarni in ga vpraša- Koliko bi dali za tole suknjo? Starinar si ogleda suknjo ln odgovori: Petdeset din. — Koliko? — vzklikne mož. Petdeset din? Ta suknja je vendar vredna najmanj dvesto din. — Za ta denar bi mi morali prinesti najmanj šest tak'h sukenj — se zasmeje starinar. In za eno samo naj bi vam dal dvesto din! Dam vam petdeset in niti pare več. — Ali je to vaša zadnja beseda? - Zadnja. — No. dobro evo vam pet kovačev in zbogom. To je namreč suknja, ki je visela v vaši izložbi. Jaz sem same hotel vedeti, koliko je v resnici vredna. Zrak v višjih legah Nepovoljn; učinek razredčenega zraka, ki ga čutijo letale' v visokih zračnih plasteh, ne izvira samo od tega. da je visoko v zraku manj kisika, temveč tudi iz tega, da je v višjih legah atmosfere tudi razmeroma manj ogljikovega dvokisač Ta plin sicer ni za dihanje, je pa znano o njem. da blagodejno vpliva na dihalni center v možganih. Nemški učenjaki so delali psiho-tehnične poskuse s piloti, zaprtimi v zra-kotesnih celicah, v katerih je bil zrak razredčen tako, da je bi po svoji sestavi enak zraku v visokih plasteh atmosfere, kamor se letalci navadno dvignejo. Pri tem se je izkazalo, da se v višini 5.000 m zmanjšata pozornost in spomin na 60y normale. će pa dodamo tej višini od-govarjaočemu zraku 3^ ogljikovega dvo-kisa. se pilotova pozornost Ln spom'n takoj povečata in dosežeta 9Qrr normalnega stanja. Teh 90% ohrani pilot v naravnem zraku v višini 3.500 m. Poskusi torej kažejo, da se da z vdihavanjem izvestne količine ogljikovega dvokisa nepovoljni učinek razredčenega zraka zmanjšati tako. da lahko letalec enako varno leti 1.500 m višje, kakor sicer. Lov na morske pse Morski psi do nedavnega niso bili predmet običajnega ribolova. Zadnje čase pa organizirajo ribiči na nje prave ekspedicije, kakor na slanike ali polenovke. Posebno Nemčija se je v svojem pr:zadevanju po gospodarski neodvisnosti lotila tega lova in ustanovila v ta namen posebno bro-dovje. obstoječe iz matične ladje in štirih velikih čolnov, urejenih in opremljenih za lov na šrnem morju. Glavni namen lova je dobiti kožo morskih psov. ki se da z velikim pridom porabiti. Razen tega se porabi tudi mast. bogatejša na vitaminih kakor mast odnosno olje polenovk. Iz telesa morskih psov pa pridobivajo rbjo moko, ki se rabi kot gnojilo. Da ujamejo z morskim: psi na širnem morju tudi druge ribe. je samo ob sebi umevno. Ribiči, loveči slan'ke in druge ribe, so veseli, ko vidijo kako love njihovi tovariši morske pse. saj so slednji njihovi | največji škodljivci Kaj vse se lahko na ta- I kem lovu pripeti, nam priča nedavni dogodek v vodah Gulf Stre ama ob kanadski obali. Delavec ki je razkosoval velikega morskega psa, je našel v njegovem želodcu celo človeško roko komaj načeto po želodčnem soku. BUo je jasno, da je morski pes požrl roko malo prej. Policija je našla na zapestju roke sledove vrvice in iz tega je sklepala, da gre najbrž za človeka, ki je bil zvezan vržen v morje, seveda Če ni šlo za roko, amputirano med vožnjo na ladji. Možuhin v umobolnici Francoski listi poročajo, da so odpeljali popularnega ruskega filmskega igralca Ivana Hjiča Možuhina v umobolnico v Puy de Dome. Možuhin je deloval že od leta 1919 v zapadni Evropi. Vse kaže, da je s tem začasno, morda pa tudi za vedno končana umetniška kariera slovečega igralca, ki je po kratkem delovanju na juridičnem polju že pred vojno spadal med najodličnejse igralce ruske realistične šola. Možuhin v glavni vlogi filma »Beli hudič« V ruskem filmu se je Možuhin uveljavil že pred svetovno vojno in sicer v filmih, ki so jih režirali Starevič, Protozanov in Volkov po literarnih delih Gogolja, Puškina, Tolstoja in Dostojevskega. V Rusiji je nastopal kot filmski igralec prva leta po boljševiškem prevratu. Cim je bil pa izdelan propagandni film »Andrej Kožuhov«, ki prikazuje revolucionarja, kako so ga ustrelili carski vojaki, je zapustil Rusijo in pozneje je delal večinoma v filmih ruske režiserske emigracije v Franciji, Italiji in Nemčiji, leta 1926 pa tudi v Hollywoodu. Med najbolj znanimi njegovimi filmi, ki jih je 100 ali pa še več, so »Carjev kurir«, »Kean«, »Otrok karnevala« in >Casanova«. Ti filmi so zasloveli po vsem svetu. Možuhin, ki je star zdaj 49 let, je najtipičnejši traged filma, čeprav igra tudi v komedijah. Po zobeh spoznamo človeka Odtisi prstov so zelo dober pripomoček za spoznavanje ljudi in znano je, da jih s pridom uporablja zlasti kriminal istik a. Vendar se pa večkrat pripeti, da te metode ni mogoče uporabiti recimo tam, kjer je treba ugotoviti, kdo so žrtve požara. V Ameriki se je med tolovaji razširila tudi navada, da si dajo kožo na rokah preparirati, tako da prvotne poteze, jam'ce in gube na prstih izginejo. Zato so odkrili novo sredstvo: točno se zabeleži stanje zobovja. Zobje nikoli niso pri dveh ljudeh enaki in zato lahko po nj.h spoznamo človeka. V Ameriki se pojavlja vedno več kartotek z zobnimi listki, na katerih je točno označeno zobovje vsakega človeka, za katerega se oblasti zanimajo. Na listku je obrazec zgornje ^n spodnje Čeljusti z vsemi zobovi, kakor tudi pogled na obe vrsti zob, kakor se vidijo v odprtih ustih. Na obrazcih so zabeležene vse lastnosti zobovja. Manjkajoči zobje so na obrazcu prečrtani, plombirani zobje pa posebej označeni. Razen tega so tu še razne druge beležke. Tako so v Ameriki zregistr'rali že več sto tisoč ljudi. Iz Višnje gore — Sejem v Višnji gori. Zadnji živinski sejeeme v Višnji gori je bdi dobro obiskan, kupčije so bile pa slabe. Najbolj se pozna to po gostilnah .ki so bile skoraj prazne. Kupci plačujejo živino kar na sejmu, da jim ni treba dajali v gostilni za običajni likof. 10 p.m.z II zelenem peklu roman- — Zato se vam ni treba bati. Svojega spremljevalca najdete zjutraj pri letalu. Pomeniva se še popoldne. Na svidenje! Tako je polkovnik zaključil pogovor in odzvonil. Mladi Gray se je zamislil. Tisti hip je imel čuden občutek, kakor ga je imel le redko v življenju. Nekoč, ko se je bil postavil v boksarski šoli po robu zamorcu, in drugič, ko ga je oče predstavil prezidentu Zedinjenih držav, ki je bil prispel v Chicago, da bi si ogledal letalske tovarne. Zdaj je imel ta občutek tretjič. Zdelo se mu je, kakor da mu gomaze po hrbtu ledene mravlje in kar mraz ga je spreletaval. Torej jutri bo že treba kreniti na pot. Na pot za pustolovščinami ... Za dolgo razmišljanje pa ni bilo časa. Mladenič je pritisnil na zvonec hišnega telefona in snel slušalko... — Brž mi pripravite kopel in zajtrk... Kaj... Ne, ne... zajtrkoval bom na vrtu. Ca j, vkuhano sadje, jajce, opečeno slanino kakor navadno... Tesnobni občutek še ni bil izginil, toda mladenič je bil pozabil nanj že v trenutku, ko je stal v kopalnici pod ledeno prho... Curki vode so mu tekli po telesu in mladenič je z naslado povsem odprl pipo. Pri tem je mislil na Chaco. kjer se baje pije močvirna, kalna brozga ... Osvežen se je z vnemo lotil zajtrka, predzadnjega pred potovanjem. Prvič je tudi opazil slugo, ki mu je tiho. kakor senca in spretno kakor natakar iz pariškega hotela stregel pri zajtrku Kdo mu bo stregel čez mesec dni? Zadnji dan je minil mladeniču v Chicagu zelo hitro. Poslovil se je od mesta, ki ga je bil naenkrat tako vzljubil in po katerem se mu bo gotovo tožilo. Vozil se je s svojim avtom po širokih cestah, hodil brez cilja po ulicah, opazoval na delo ali po opravkih hiteče ljudi. Odpeljal se je v predmestje, kjer je videl življenje siromašnih ljudi, in prispel je tja do tovarn, kjer so delali ljudje od jutra do večera, da so imeli košček vsakdanjega kruha. Prepustil se je toku in videl je, da začenja prav za prav šele danes spoznavati Chicago. ko se mora že posloviti od njega. Doslej je poznal le nekaj ulic, po katerih se je vozil vsak dan, poznal je samo mesto, kakor ga pozna njegov stalni prebivalec. Zdaj se mu je pa zdelo, da je turist, ki ima strogo odmerjen čas in ki mora vse videti. čez tri ure se je vrnil Grav domov k obedu, trdno odločen posvetiti Chicagu še zadnje popoldne ... Oče je pustil delo v pisarni, da bi preživel zadnji dan s sinom. V razkošni jedilnici je bilo tiho Oče in sin sta sedela molče za mizo. le zdaj pa zdaj sta se spogledala. En stol za mizo je bil prazen in pred njim je ležal jedilni pribor, kakor da je pripravljen za nekoga, ki se je zakasnil. To je bil prostor, kjer je še pred dvema letoma sedela Johnova mati. Odšla je bila tja. od koder ni povratka; zdaj je ostala nad njenim stolom samo slika. Ves čas oče niti z besedico ni omenil potovanja in šele ko je sluga nalival črno kavo, je izprego-voril: — Do danes si imel mene, fant. Lahko si se obrnil name kadarkoli in vedno sem ti pomagal. Zdaj hočeš dokazati, da si že enakovreden možem. Tvoja dejanja na potovanju bodo podvržena kritiki in bil bi nesrečen, če bi mi kdo povedal, da je moj sin strahopetec . . . Morda ti je že tvoj učitelj pravil, kako so matere starega veka vzgajale svoje sinove. Kadar je sin odhajal v boj, mu je izročila mati ščit z besedami: »Z njim ali na njem.« Te besede so pomenile, naj se sin ne vrne brez ščita. Bodisi da se je vrnil ali pa so ga prinesli na njem. Največja sramota in strahopetnost je pa bila vreči ščit proč in pobegniti iz bitke . . Ni te še bilo na svetu in tudi mene še ne, toda ime Gravev je že bilo tu. Njegovi nosilci se niso nikoli izneverili časti. Hoteli so biti in bili so vedno gentlemani. V onih časih se je imenovalo to viteštvo. Mlad si še in težke preizkušnje te čakajo. Vrni se s častjo. Morda — če bi bila tvoja mati še živa — bi do tvoiega potovanja ne prišlo. Mati bi se gotovo bala za tvoje življenje. Tudi jaz se bojim zanj, še bolj se pa bojim za naše dobro ime .. Pod sliko svoje matere je stisnil Grav očetu roko in mu svečano obljubil, da se bo vedel tako, da ne bo omadeževal imena Grayev. Popoldne je preživel mladenič z Morrisom in po njegovem nasvetu je šel tudi kmalu k počitku. Mislil je, da ne bo mogel zaspati, pa se je zmotil. Mladost je premagala misli in Gray je spal pred svojim potovanjem tako dobro, kakor navadno. Sam se niti prebudil ni, zbuditi ga ie moral oče. — Še eno uro imaš časa, potem te pa sam odpeljem na letališče ... Bilo je ob štirih zjutraj in pritiskal je občuten mraz. Na letališču je svetilnik še vedno metal svetlobne pramene in nekateri hangarji so se lesketali v rdečih žarkih neonovih luči. Oče in sin sta molče stopala proti letalu ... Pilot ju je že pričakoval. Na sebi je imel letalsko obleko, obraz so mu zakrivali veliki naočniki, boljši od najboljše maske ... — Dovoli, fant, da ti predstavim tvojega pilota. Ubogaj ga, kakor bi ubogal mene, — je dejal oče. In presenečeni mladi Gray je stisnil roko staremu Goodlejru. — Zdaj pa že vem, zakaj ste bili bolni, — je vzkliknil... To je bila ... »debela« bolezen po injekciji. — Bila je, fant, in mislim, da bi mi bilo moralo malo te tolšče ostati, ker bi jo tam doli nujno potreboval. Urejuje Josip Zupančič — ta »Narodno tiskarno« Fran jtrsn — Za »pravo in inaeratni del lista Oton Christol — Vsi v LJubljani