LETO XXXII. APRIL 1989 rt, AV lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll VSEM AKTIVNIM IN NEKDANJIM DELAVKAM IN DELAVCEM DELOVNE ORGANIZACIJE INDUPLATI, ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE DNEVA OSVOBODILNE FRONTE IN PRVEGA MAJA UREDNIŠKI ODBOR KONOPLANA Glavni direktor DO Induplati, Dušan Leb, dipl. ing. Če se v delovni organizaciji kdo na novo zaposli, se vsi radovedno sprašujemo, kdo je to, kaj bo delal... Vsak novinec, ki pride v predilnico, tkalnico ali konfekcijo, vzbudi zanimanje v svoji delovni sredini. Če pa v delovno organizacijo pride nov glavni direktor pa zanimanju ni ne konca ne kraja. Razumljivo! Mesto glavnega direktorja v DO je tako zelo pomembno, da upravičeno vzbudi zanimanje celotnega kolektiva. Ko smo konec preteklega leta na seji delavskega sveta poslušali poročilo razpisne komisije, smo prvič slišali za ime Dušan Leb. Predsednik razpisne komisije ga je predstavil kot odločnega človeka, ki ve kaj hoče, ki je razložil svoje poglede na razvoj podjetja in tekstilne industrije — skratka, ki je tip modernega managerja. V tej aprilski številki našega glasila predstavljamo tov. Dušana Leba — glavnega direktorja DO Induplati potem, ko je med nami že dober mesec dni. Glavni direktor Dušan Leb, dipl. ing. Tovariš Leb, se nam lahko predstavite? Rodil sem se 1. 6. 1954 v Brežicah. Od rojstva pa do leta 1977 sem živel v Mengšu, kjer sem od leta 1968 obiskoval osnovno šolo. Leta 1972 sem končal gimnazijo v Kamniku in se istega leta vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za tekstilno tehnologijo. V času študija sem prejel Prešernovo nagrado za raziskovalno delo študentov. Diplomiral sem 30. 9. 1976. leta. S prvim oktobrom 1976 sem se zaposlil v DO Jugotekstil-Impex, v oddelku za uvoz bombaža. Po končani pripravniški dobi sem delal kot komercialist — tehnolog. V tem času sem opravil strokovni izpit za delo pri zunanjetrgovinskih poslih in izpit iz angleškega jezika. V Liverpoolu sem opravil poseben seminar o trgovanju z bombažem. 15. decembra 1979 sem se zaposlil v DO »Tekstina« Ajdovščina kot vodja TOZD Predilnica. V letu 1980 sem obiskoval šolo za poslovodne kadre v gospodarstvu pri gospodarski zbornici. Uspešno sem končal program »A«. Leta 1983 sem se zaposlil v DO »Dalmatinka« Sinj kot njihov predstavnik. Živim na Vrhniki. Sem poročen in imam dva otroka. Moja žena je zaposlena v Osnovni šoli Log — Dragomer kot svetovalni delavec. Moj hobi so čebele. Aktivno se ukvarjam s čebelarstvom. Do sedaj sem vedno našel dovolj časa za svoj hobi. Kako bo v bodoče, bomo pa še videli. Biti direktor neke delovne organizacije ni ravno lahka zadeva. Kako to, da ste se odločili, da kandidirate za to delovno mesto? S 25. leti sem postal vodja TOZD Predilnica Ajdovščina, kjer je bilo zaposlenih 350 delavk in delavcev. Zelo mlad sem se znašel na vodilnem položaju in takrat so celo trdili, da s temi leti ni bilo nikogar na takem delovnem mestu. V Ajdovščini sem začel spoznavati težave vodenja v našem sistemu. Lahko rečem, da sem bil pri svojem delu precej uspešen. Proizvodnja TOZD Predilnica se je povečala za dvakrat. Vendar so se v tem času razblinile moje ambicije glede vodenja. Delo sem zamenjal zato, ker je bila moja služba zelo oddaljena od doma. Spoznal pa sem tudi, da se z lažjim delom drugod zasluži več. Poiskal sem si delo, ki mi je dopuščalo tudi več prostega časa. Sedaj pa sem se premislil. V tistih letih, ko sem bil zaposlen v DO »Tekstina« v Ajdovščini, sem postal tekstilec. Tekstilna industrija je v krizi. To se kaže že v planih in poslovnih poročilih. Menim pa, da ta kriza ne izhaja iz družbenih razmer iz mačehovskega odnosa družbe do stroke. Mislim, da so vzroki krize v strukturi panoge in ljudeh, ki so v njej. Obremenitve so danes za vse gospodarske panoge enako težke. Prevladujejo pravi tržni pogoji. Predvsem zaradi svojih pogledov na tekstilno industrijo, sem se odločil za kandidaturo na to delovno me- sto. Sedaj imam priložnost, da dokažem, da je kriza posledica stanja znotraj tekstila in ne stanja v družbi. Člani razpisne komisije so vas že predstavili na decembrski seji delavskega sveta. Povedali so, da ste jim razložili svoje poglede in ideje na razvoj podjetja in tekstilne industrije. Jih lahko poveste še za bralce našega glasila? Težko je odgovoriti na to vprašanje. Premalo časa sem v tovarni. Šele nabiram vtise. Moje ideje še nekako niso »zrele«. Sta pa dve točki, ki ju moram čim prej urediti. Najprej moramo obdržati proizvodnjo na tej ravni kot je in jo celo večati. Ob tem moramo zmanjšati število delavcev v režiji. Kajti to razmerje, ki je danes, je zelo obremenjujoče in neugodno. Število režij cev, kakršno je, povzroča zelo visoke fiksne stroške. Preprosto povedano režijci ogromno stanejo. Edini način, da uredimo to razmerje je, da upokojitve premoščamo z organizacijskimi spremembami in da povečujemo proizvodnjo ter s tem zmanjšujemo delež fiksnih stroškov. Mislim tudi, da je potrebno, skozi intenzivnejši razvoj drugih proizvodnih programov, zmanjšati dohodkovno odvisnost od Sovjetske zveze. Ti drugi proizvodni programi bi nam morali dati veliko več, da bi lahko mirno spali. Kajti ta nevarnost odvisnosti od izvoza v Sovjetsko zvezo je permanentno prisotna. Naš proizvodni program je zanimiv za tržišče. Potrebno pa je narediti več produktov ceneje. Bolj kvalitetni morajo biti izdelki in zanje moramo najti nove načine prodaje. Smo še v skupini tistih podjetij, ki še delajo z lastnim denarjem in upravljajo z lastnim premoženjem. Induplati s svojim lastnim proizvodnim programom lahko izplava iz krize. Toda v današnjih časih ni več prostora za masovno proizvodnjo. Sedaj igrajo glavno vlogo dohodkovni kazalci. Proizvodnja mora biti kvalitetna, hitra in točna. Zaradi vsega našteteta je potrebno spremeniti tudi našo organiziranost. Lotiti se moramo fleksibilnejših organizacijskih oblik. Spustiti moramo odgovornost na nižje nivoje. Zakon o podjetjih daje večje pristojnosti direktorjem predvsem na področju razporejanja delavcev, odrejanja dela in izrekanja disciplinskih ukrepov. Tudi odgovornost direktorja je z novim zakonom bolj zaostrena. Po njem je direktor lahko razrešen pred potekom mandata, če delavci ne sprejmejo poročila o rezultatih poslovanja po letnem obračunu? Tudi sami ste dejali, da bo vaše delo po šestih mesecih v tovarni, ocenil delavski svet. Ne bi rekel, da novi zakon o podjetjih direktorju kaj več prepoveduje. Odvisno, koliko se je direktor posluževal zakonov že prej in od njegovega načina dela. V okviru zakonov se deluje, glede na odnose, ki vladajo v kolektivu. Če so direktorji svoje delo dobro opravljali, tudi do sedaj niso imeli težav. Temelj medsebojnih odnosov je z novim zakonom ostal isti. Vprašanje pa je, ali se mi teh odnosov želimo posluževati ali pa ne. Osnovni problem pri novem zakonu o podjetjih pa je ostal. To je problem vodenja in upravljanja. Menim, da lahko upravljamo s presežno vrednostjo, lahko ugotavljamo rezultate poslovanja in jih razporejamo. Ne moremo pa vsi voditi dela. Po mojem mnenju je vodilna ekipa dolžna z uspešnim vodenjem zagotoviti ob primernih osebnih dohodkih, najmanj enostavno reprodukcijo podjetja, predmet upravljanja pa je lahko in edino razširjena reprodukcija. Kot bistveni element upravljanja pa je moja zahteva, da delavski svet vsakih šest mesecev s tajnim glasovanjem oceni moje delo in v primeru negativnega izida tudi delo ostalih delavcev s posebnimi pooblastili. Osnovna samoupravna pravica delavcev je, da izbirajo individualni poslovodni organ, ki bo zagotovil uspešen razvoj podjetja, konec koncev pa tudi ustrezne plače. Dober mesec dni ste že v Indu-plati. Kakšne vtise ste dobili, ko ste obiskovali posamezne obrate? Preden sem prišel v Induplati, sem imel boljše mnenje. Zunanji vtis, ki ga daje tovarna, je zelo dober. Takega sem tudi prinesel s seboj. Po enem mesecu pa sem ugotovil, da nismo svetovni prvaki v tekstilni industriji. Z nekaterimi vprašanji se bomo morali odločno spopasti. Od discipline naprej. Ugotovil sem, da za tovrstno proizvodnjo, ki obstaja v Induplati, organizacijsko še nismo optimalni. »No, sedaj, ko dobimo novega direktorja, bodo pa boljše plače,« je dejal nekdo od delavcev, ko sem hodila po obratih. Kako bi komentirali to ugotovitev? Plače zaenkrat kaj daleč od letnega plana ne bodo. Lahko upamo, da vsaj daleč spodaj ne. Tovarišu direktorju sem se zahvalila za pogovor in mu ob koncu zaželela, da bi se dobro počutili v našem kolektivu in da bi se sčasoma uresničile vse njegove ideje. Bogdana Rejc illllillllllllliillllllllllillllllllllilillllilimillllllllllillllillliillil Z LETNE SEJE KONFERENCE SINDIKATA Na letni konferenci sindikata, 16. marca 1989, smo pregledali svoje delo za preteklo leto in sprejeli programske usmeritve za letošnje leto. O preteklem delu oziroma o aktivnostih, katere smo v lanskem letu vodili, je spregovoril predsednik konference, tovariš Vinko Ke-pec. Poročila so podali tudi predsedniki komisij. Sprejeli smo več pobud, ki so jih člani sindikata dali na svojih letnih sestankih. Podan je bil predlog, naj bi se za jubilejne nagrade upoštevala skupno delovna doba in ne samo delovna doba v Induplati. To naj bi začelo veljati s prihodnjim letom. Letovanje v Umagu naj se plačuje poleg akontacije še v dveh obrokih. Že več let želijo naši delavci, da bi postavili prikolico v kakšen zdraviliški kraj. Sklenjeno je bilo, da se poišče, kje se gradijo garsonjere, oziroma stanovanja in se pristopi k nakupu. Če bi imeli lastno stanovanje, bi ga bilo možno koristiti vse leto. V kolikor pa stanovanja v zdraviliškem kraju ne bi bilo mogoče dobiti, naj se kupi ob morju (Stinica, Pag ali Barbariga), v toplice pa postavi prikolica. Sedaj lahko samopomoč koristimo v višini 250.000 din. Mesečni prispevek moramo povečati, s tem bo možno dobiti tudi višji znesek samopomoči. Podan je bil predlog, da bi mesečni prispevek dvignili na 20.000 din. Pri tem znesku bi lahko samopomoč dajali v višini 1,000.000 din. Rok vračanja bi bil tudi v bodoče 10 mesecev. S tem predlogom se seznani člane sindikata. Sedanje merilo za okrevance je 30 let delovne dobe v Induplati. Ker po tem merilu delavci v Mokronogu še dolgo ne bodo prišli na vrsto, več delavcev pa je zdravstveno ogroženih, je bil sprejet predlog, da se v toplice pošljeta dva delavca na stroške konference. Postavljeno je bilo vprašanje, kaj je z našim domom na Mali planini. Sindikat je zainteresiran, da se problematika našega doma čimprej reši, tako da bo odgovarjal funkciji, za katero je bil zgrajen. V zvezi s tem predlagamo, da se v reševanje tega vprašanja vključijo ustrezne strokovne službe in da delavski svet sprejme ustrezen sklep. Podane so bile programske usmeritve in pobude. V sindikatu moramo priti do prenove in to nalogo čimprej izpeljati. Sprejeta je bila sindikalna lista, ki predstavlja mi- nimalne zahteve za zagotavljanje ‘socialne varnosti delavcev. Sindikat se bo v bodoče moral več ukvarjati z zaščitno funkcijo zaposlenih. Seje se je udeležil tudi predsednik Občinskega sindikalnega sveta, tovariš Gnidovec Franc. Pohvalil je naše dosedanje delo in nas na kratko seznanil z delom, ki ga opravlja Občinski sindikalni svet. Glede prenove sindikata — pobude in predlogi naj se izoblikujejo v delovnih sredinah in se posredujejo naprej, ne pa obratno. Pozval nas je, naj vse pobude, ki jih bomo izoblikovali, dostavimo republiškemu sindikatu. Marica Jerman IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII SAMOPOMOČ PO NOVEM Na letni seji konference sindikata je bil podan predlog, da bi mesečni prispevek pri samopomoči dvignili na 20.000 din. Tako bi pri tem znesku lahko samopomoč dajali v višini 1,000.000 din. Ker pa inflacija raste iz dneva v dan, bi morali prispevek za samopomoč dvigovati iz meseca v mesec, da bi lahko izplačevali samopomoč v znesku, ki bi bil sprejemljiv in koristen v teh časih. Zato je nastal nov predlog. Višina samopomoči bi znašala 1 % od osebnega dohodka posameznika. S temi sredstvi bi lahko v dveh ali treh mesecih pričeli dajati 1,000.000 din samopomoči. Za odstotek so se sindikalisti odločili ravno zaradi naraščajoče inflacije. Procentualno plačevanje sredstev samopomoči pomeni, da bi se ta sredstva večala s povečevanjem osebnih dohodkov. Večal pa bi se tudi znesek samopomoči. Ravno zaradi te spremembe so člani samopomoči podpisovali pole pri aprilskem izplačilu osebnih dohodkov. S tem so se opredelili za ali proti takemu načinu zbiranja sredstev za samopomoč. Kdor je podpisal pole, je še naprej član samopomoči, kdor pa ne, pa to ni več. B.R. Illllllllllllllllllllilillililllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll KAMEN, KI V PESEK SE DROBI Kamenje, kamenje pada, pada na naše poti, saj vse prehitro se najde tisti, ki ga zvali. Potlej pa rabiš vso silo, da kamen za kamnom drobiš, le če imaš pravo srečo ga v pesek droban spremeniš. Kaj res potrebno je skale drugim valiti na pot, te skale le zloba poraja, zavist in sovraštvo sta tukaj gospod. Le obdržite si kamne, z njim svojo zasipajte pot, pravim to sodbo pustite kje kamen naj bo in kje prod. Danica PRAVNA POMOČ V OBČINSKI ORGANIZACIJI SINDIKATA DOMŽALE Od aprila 1989 je pri Občinski organizaciji Zveze sindikatov Slovenije Domžale, organizirano nudenje pravne pomoči delavcem, članom ZSS. Pravno pomoč nudi odvetnik Jože Rozman, s katerim je sindikat sklenil pogodbo. Pravna pomoč vključuje naslednja opravila: — dajanje pravnih nasvetov; — sestavljanje vlog v pravnih postopkih pred samoupravnimi organi in sodišči; —- zastopanje in zagovor pred sodišči, samoupravnimi organi, organizacij združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Pravna pomoč se nudi delavcem pri uveljavljanju vseh njihovih pravic, pridobljenih iz delovnega razmerja in dela: — spori ob sklenitvi delovnega razmerja (razpis in izbira kandidata, poskusno delo, delo za določen čas, pripravniki), — spori ob razporejanju delavcev, — spori zaradi razporeditve delovnega časa, — spori zaradi odmorov, počitkov, dopustov, — spori zaradi plačila osebnega dohodka, nadomestil osebnega dohodka in materialnih stroškov ter delitve sredstev skupne porabe, — spori zaradi izobraževanja delavcev, spori zaradi kršitve pravic delavcev pri varstvu pri delu, — spori zaradi varstva materinstva in pravic delavcev, ki skrbijo za otroke, — spori zaradi varstva mladine in invalidnih oseb, — spori zaradi disciplinske odgovornosti delavcev, — spori zaradi odškodninske odgovornosti delavcev in —- spori zaradi priznanja odškodnin zaradi nesreč pri delu, — spori zaradi prenehanja delovnega razmerja, — spori zaradi odškodnin za inovacijsko dejavnost, — spori iz stanovanjskih razmerij (spori zaradi reševanja stanovanjskih pravic in obveznosti delavcev), — spori zaradi štipendij in nagrad udeležencev usmerjenega izobraževanja na proizvodnem delu in delovni praksi, — spori iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, — spori zaradi otroškega varstva, — spori za čas brezposelnosti. Delavec, ki želi koristiti pravno pomoč, se mora zglasiti na Občinskem svetu ZSS Domžale, kjer dobi napotnico. Le na podlagi napotnice krije stroške pravne pomoči sindikat. S tem sporočilom o organiziranju pravne pomoči pri sindikatu nikakor ne želim preusmerjati delavcev od iskanja pomoči in informacij pri strokovnih službah v delovni orga- nizaciji. Menim, da so že do sedaj delavci dobili pri strokovnih službah korektne informacije in tudi pomoč pri sestavljanju raznih vlog in tudi pritožb v zvezi z uveljavljanjem pravic iz delovnega razmerja ter upam, da se bo to sodelovanje razvijalo še naprej. Vsekakor pa je organiziranje navedene oblike pravne pomoči v veliko pomoč delavcem, ker zajema tudi zastopanje delavcev pred organi SIS, drugimi organizacijami in skupnostmi ter pred sodišči, česar jim strokovne službe v DO ne morejo nuditi. Alenka Kovačič m m m m iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii iiiiii iiiiiiiiiii m iiiiiiiiiii im m m ŠTIPENDIJE — drugič V marčevski številki Konoplana smo objavili razpis štipendij za šolsko leto 1989/90. Tokrat objavljamo še dodatek, ki je v prejšnji številki našega časopisa pomotoma izpadel: Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave oz. vloge do 15. julija na naslov: Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI Zg. Jarše 20 61230 DOMŽALE K prijavi oz. vlogi za štipendijo (Obr. DZS SPN — 1 »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«) je treba obvezno priložita: — potrdilo o vpisu v šolo •— overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu .(izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine) — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu: navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1988. Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega desečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (719.544 din). Kadrovska štipendija bo izjemoma podeljena tudi mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojnoizobraževalne programe ne bo dovolj ustreznih kandidatov, o čemer se morajo sporazumeti udeleženci samoupravnega sporazum v občini. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izrečenih ostalih pogojih pa otroci delavskih in kmečkih družin. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 15. avgusta 1989. KSS lil lili llllllllllllll MII IIIIIIIIIII 11IIII lllllllllllll lil IIIIIIIIIII llllllll IZ SEJNE SOBE Naš počitniški dom v Umagu so si ogledali predstavniki DO, tov. Kramberger, tov. Marinšek in tov. Pušlar. Ugotovili so, da bo potrebno v domu postoriti še to in ono preden bo odprt za prve goste. Na morje bodo poslali ekipo vzdrževalcev, ki bo v domu opravila pleskarska dela in vsa ostala drobna popravila, tako da bo dom lepši in bolj urejen pričakal dopustnike. Dom na Mali planini trenutno sameva. Strokovna ekipa si je ogledala tudi to našo izletniško točko. Ugotovila je, da je dom v dokaj dobrem stanju. Obnovljena je streha in tudi okolica ni zanemarjena. V tem letu pa bo potrebno urediti nekaj pogojev. Trenutno so problem sanitarije. Za naprej pa bo v domu na Mali planini potrebno urediti smetišče, ponikalnico za sanitarne vode, zamenjati tla v sobah __ Načrtujejo tudi postavitev točilnega pulta in umivalnika. Najbolj nujna naloga v zvezi z domom na Mali planini pa je, da končno najdemo pravega oskrbnika, ki bo znal skrbeti tako za dom kot za goste v njem. V zelo slabem stanju je tudi hišica v Izoli. To počitniško hišico bo potrebno popolnoma prenoviti. Dela bodo opravili naši vzdrževalci obenem, ko se bodo ukvarjali s popravili v domu v Umagu. V letošnjem letu smo povečali naše počitniške kapacitete. Bogatejši smo za počitniško hišico v Termah Čatež. Hišica je v sklopu velikega naselja in bo predvidoma končana v začetku leta 1990. Velika je 46,9 m2. Cena take počitniške hišice je znašala 349,241.400 din. Ker je bila ta cena zajamčena do 31. marca letos, smo pohiteli z nakupom in sedaj imamo zagotovljene počitnice in dopust v Termah, tako kot si je želela večina delavcev v anketi, ki je bila objavljena v marčevski številki Konoplana. Če bomo znali paziti na hišico v Termah Čatež, bo le-ta dolgo ostala lepa in urejena, čeprav bo v njej na leto lahko dopustovalo kar približno 40 družin. Prenavljale in sproti vzdrževale naj bi se tudi prikolice v Umagu. Ena od nji bo imela to čast, da bo stala nekje drugje v Istri (se še ne ve točno) in ne kot vsa ta leta, v Umagu. (nadalj. na str. 5) Občni zbor gasilcev V restavraciji Induplati je bilo 24. februarja v popoldanskih urah precej živahno. Tega dne so se zbrali člani gasilskega društva Induplati, na svojem letnem občnem zboru. Kot vsako leto, so tudi letos na tem zboru pregledali delo v letu poprej, poslušali so poročilo poveljnika gasilcev Antona Hribarja, poročilo blagajnika in tajnika. Ugotovili so, da nepravilnosti pri delovanju društva ni bilo. Gasilci pa so bili v letu 1988 tudi zelo uspešni na vseh tekmovanjih, ki so se jih udeležili. Posebej pohvaljena so bila dekleta — gasilke, ki jih je 15 v bila formirana B skupina, ki je bila na občinskem tekmovanju prva v svoji skupini. Skupina A predstavlja udarno desetino gasilskega društva Induplati. V hudi konkurenci so fantje na občinskem tekmovanju zasedli prvo mesto. Tudi na vseh ostalih tekmovanjih so bili vselej med prvimi. Leto 1989 pa predstavlja v delovanju gasilskega društva Induplati prvo prelomnico. To leto proslavljajo gasilci 50 let svoje ustanovitve kot industrijsko gasilsko društvo Induplati. Zato je pred njimi v tem gasilski enoti, medtem ko šteje moški del društva 51 gasilcev. Dekleta, ki so celo leto pridno vadila in hodila na vaje, so dosegla v letu 1988 odlične uspehe. Dosegle so 1. mesto na občinskem tekmovanju, prvo mesto na tekmovanju v LOKI in 1. mesto med enotami civilne zaščite. V preteklem letu je letu precej velika obveznost, saj morajo »Abrahama« tudi ustrezno proslaviti in obeležiti. Sklenili so, da se bodo priprav na praznovanje 50-letnice lotili takoj, da jim kasneje ne bo zmanjkovalo časa. Na občnem zboru gasilcev so bili prisotni tudi številni gostje. V razpravi, ki jo je nato odprl tov. Tine Pučko, blagajnik gasilskega društva Induplati, je aktivno sodeloval na občnem zboru Mrdjenovič, predsednik delovnega predsedstva občnega zbora, je tov. Bleje poudaril, da je zagnanost gasilcev velika in, če bo šlo še naprej tako, bodo .uspehi še boljši. Strinjal se je, da 50 let društva ni kar tako, in tisti, ki je zaposlen v Induplati, jo le enkrat doživi. Tov. Lavš je v svojem govoru zatrdil, da je poročilo poveljnika povedalo vse in da naj gasilci nadaljujejo z delom kot so sedaj, pa bo Induplati ponosen na svoje gasilce. Tudi na tem področju je pomembno, da človek čim več ve, je v nadaljevanju poudaril tov. Ka-menšek. Tudi za gasilca je pomembno, da pri svojem delu čim-več ve in da se nenehno uči. Rezultati tekmovanj pa kažejo na usposobljenost naših članov gasilskega društva. Pozdrave so na občni zbor prinesli tudi predstavniki gasilskega društva Jarše-Rodica in Lek-Men-geš ter predsednik Gasilske občinske zveze, ki je povedal, da je bilo delo našega društva letos uspešno in je ob obletnici zaželel gasilcem še veliko uspeha. B.R. iiiiiniiiiimiiimmiiimmiiiiiiiiiiiiiuiatiiiiiiimiiiiiiiiiiiii (nadalj. s str. 4) Počitnice v Umagu bomo letos lako plačevali v treh obrokih. Kakšni so pogoji, ste si lahko prebrali v obvestilih na oglasni deski. Prvi obrok — akontacijo naj bi plačali do 15. maja na blagajni v DO, drugi obrok bi nam bil odtegnjen od OD, ki ga bomo prejeli julija za mesec junij, tretji pa od OD, ki ga bomo prejeli za mesec avgust, v mesecu septembru. Tov. Kramberger opozarja vse kandidate, ki se bodo prijavili za dopust v Umagu, da ob morebitni odpovedi počitnikovanja, to PRAVOČASNO javijo v restavracijo. B. R. Dekleta so bila v poročilu poveljnika gasilcev še posebej pohvaljena. Na sliki: Erika Janežič, Silva Oraščanin, Katarina Kočevar, Jožica Vincelj, Melita Jenko in Jelka Bajde Kaj počnejo naši Sulzerji? Šest mesecev naši »novi« tkalski stroji tečejo s polno paro. Prostori nove tkalnice so sedaj zasedeni do zadnjega kotička. Statve tečejo v treh izmenah. Metri in metri blaga pridejo iz tkalskih strojev vsak dan in vsako noč. Zanimalo me je, kako so delavke, ki tkejo na Sulzerjih zadovoljne ali nezadovoljne s temi vrhunskimi tkalskimi stroji. Na poti v tkalnico sem srečala obratovodjo Janeza Kotnika in ga takoj povprašala to in ono o Sulzerjih. Tkalski stroj, Sulzer vsako zaustavitev tkalskega stroja za napako v blagu. Zanimalo me je, kdaj Sulzerji počivajo. V tej tkalnici je troizmen-sko delo, tov. Kotnik pa mi je povedal, da v svetu delajo na istih strojih v štirih izmenah. Sulzerji mirujejo le pri menjavi osnove. Rekord v menjavi osnove so postavili v Braziliji, ko so za njeno menjavo porabili 24 minut, s tem da je bilo za to opravilo vse pripravljeno in so delavci res tekmovali s časom. Tov. Kotnik je za primerjavo povedal, da pri nas to opravilo traja od dve do štiri ure. Pogovoru o Sulzerjih se je nato pridružil še Cevka Andrej, tehnolog v razvoju II. Ker je ta čas obratovodja odšel, sem Andreju postavila še nekaj vprašanj v zvezi s Sulzerji. Zanimalo me je, zakaj samo dve tkalki strežeta dvanajstim statvam. Andrej je povedal, da ima na zahodu ena tkalka 24 strojev. Pri nas pa ima ena tkalka šest strojev. To pa zato, ker je pri nas veliko pretrgov in tako več dela s statvami. Dodatni problem pri tem je tudi, da na teh šestih strojih velikokrat tečejo različni artikli. Naštel je tudi nekaj pomanjkljivosti, ki so še danes problem v tkalnici. Tako ni urejeno odvajanje prahu, saj ni odvajalnih jaškov za prah pod Sulzerji. Manjkajo tudi sodobne transportne naprave za transport osnovnih in blagovnih valjev. Zahvalila sem se tehnologu za njegove odgovore in odprla vrata v tkalnico. Delavke so švigale sem in tja med statvami. Hrup je bil za moja ušesa neznosen pa vendarle sem uspela zabeležiti nekaj odgovorov tkalk na moja vprašanja. FANIKA KRAMBERGER, malerka Malerka sem že 18 let. Selim se od stroja do stroja in kjer se kaj zatakne, takoj popravim. Pri Sulzerjih imam kar precej dela. Velikokrat se trga preja, nitke nato povežem in stroj dela naprej. Lažje pa je delati na teh strojih in tudi bolj všeč so mi. FRANCKA GABROVEC, tkalka Prej sem delala v stari tkalnici. Sedaj tu pri Sulzerjih pa se precej bolje počutim. Če človek stroje dobro obvlada, potem delo na njih ni preveč težko. Delam vse tri izmene. Tudi nočnega dela sem že navajena. ANGELCA VOGRINEC, malerka in URŠA PREZELJ, tkalka Vrša je povedala, da je prej delala na PICANOLIH. Sulzerji manj ropotajo kot pa stare statve. Obe sta se strinjali, da na Sulzerjih m toliko pretrgov. Potožili sta, da sta majhni in se morata zato precej stegovati. Uporabljata pručko, da sploh lahko delata. Tudi hoje je več pri teh statvah. Stroji so mrzli in ko se stegujeta k nitkam ju prav zebe, ko se naslanjata na mrzlo železo. Če stroji dobro delajo, nimata veliko dela, če pa nagajajo, se pa obema zdi, da nadzirata kar preveč Sulzerjev. Urša je še povedala, da trenutno tke markize. Všeč ji je tkanje in misli še naprej ostati pri tem poklicu. Pogovarjala se je: Bogdana Rejc Povedal mi je, da kakšnih posebnih problemov s statvami ni. Pri postavljanju Sulzerjev pa so ugotovili, da se na montažo niso dobro pripravili. Zato občasno prihaja do težav pri materialu in navijanju votka. Tov. Kotnik je zatrdil, da je proizvodnja dobra, če uporabijo dober material. Kvaliteta izdelkov na Sulzerjih, je v primerjavi s staro tkalnico, daleč naprej. Vsa je med 90 % in 100 % prve klase. Niha zaradi kvalitete materiala. V tistem času so imeli v obdelavi nemško prejo. Le-ta je dala trenutni 96 % izkoristek stroja (dnevni izkoristek je bil tam nekje okrog 92 %). Jasno, da je bila temu primerna tudi produktivnost in pa kvaliteta. Pri domači preji je običajno 65 % dnevni izkoristek stroja. Nasploh, je dodal obratovodja, se od Sulzerjev pričakuje, da tečejo s 94 % izkoristkom. Če izkoristek pade na 92 %, ponekod v tujini že sprožijo alarm. Vsi vedno težijo k čim večjemu izkoristku. V tujini, kjer uporabljajo Sulzer j e, smatrajo Tiste tkalke, ki so majhne rasti, morajo takole skakati in viseti na Sulzerjih, če hočejo poiskati utrgano nit. Se ne bi dalo nabaviti palete in tako tiste majhne nekoliko povečati, da bi lažje delale?! Peter Slokan in njegova Peter je po poklicu finomehanik in je zaposlen v obratu Mengeš. Konec preteklega leta je inovacijski komisiji predložil inovacijo pri rezanju spenjalnega traku. Izvozni izdelki, ležalniki Kimsta, Serri, Poem in Polhelm imajo na enem oziroma na obeh končnih stranicah prišite trakove. Trakove, ki so široki 25 mm in naviti na kolute, je potrebno predhodno narezati na določene dolžine, odvisno od tipa ležalnika. Le-te so delavke rezale ročno s škarjami. Trakovi so zelo trdi in rezanje s škarjami je bilo zamudno in za delavke zelo boleče. Delavke so imele močno ožuljene roke in čutile so bolečine zaradi ponavljajočih se gibov. Tako je Peter izdelal pnevmatske škarje, ki so sestavljene iz cilindra, ki ga premika stisnjen zrak. Cilinder, škarje, zaščita za rezila in stojalo za kolut so pritrjeni na mizo, na kateri je tudi mera za potrebno dolžino traku. Na robu mize je lovilec — shramba narezanih trakov. Delo pri rezanju trakov je sedaj enostavno, neboleče pa tudi produktivnost se je povečala. Zaradi zgoraj omenjene inovacije in obveze, da bomo sedaj sproti Peter Slokan in njegove pnevmatske škarje objavljali vse, kar se bo v DO na novo »pogruntalo«, sem Petra Slokana obiskala na njegovem delovnem mestu in ga povprašala še to in ono o njegovem delu. Z nogo stopiš na pedal, ta sproži škarje in trak se prereže Peter, kako si se spomnil te inovacije? Peter: Videl sem ženske, kako se trudijo pri rezanju trakov. Vedno so imele vse roke ožuljene. Potem pa sem začel razmišljati, če obstajajo stroji za rezanje železa in še drugih matenialov, zakaj ne bi imeli še stroja za rezanje trakov?! Kako je potekalo delo v zvezi z inovacijo? Peter: O moji ideji sem se posvetoval z Gordano Gardaševič, obratovodkinjo iz Radomelj. Spodbujala me je, zato sem še naprej razmišljal o Škarjah. Nato sem začel zbirati naročilnice za sestavne dele Škarij (oilander, pedalo, miza). Tu se je zataknilo. Na material sem čakal zelo dolgo, tako da sem skoraj pozabil na škarje. Mislil sem že, da me ne jemljejo resno z vsemi temi naročili. No, čez čas je bil material zbran in sem lahko začel z delom. Pnevmatske škarje sem potem sestavil v približno štiridesetih urah. Obrat v Mengšu, kjer se nahajajo pnevmatske škarje, inovacija Petra Slokana. Kmalu jih bodo dobile tudi delavke v Radomljah in Mokronogu inovacija Ali pripravljaš še kakšno inovacijo? Peter: Skupaj s Kristino Pungerčar pripravljava pripomoček za lažje šivanje. Povem pa lahko še, da bodo moje škarje naredili še za obrat v Mokronogu in za v Radomlje. Se tudi doma ukvarjaš s podobnim delom? Peter: Doma se sproti izobražujem o novih šivalnih strojih. Zbiram prospekte. Lahko rečem, da je moj poklic hkrati moj hobi. V delovni organizaciji pa pogrešam kakšne strokovne obiske sejmov te stroke. V svetu jih je precej. Če bi bilo možno, bi šel na specializacijo. Le tako bi tudi pri nas sledili trendom v svetu. Za svojo inovacijo si prejel nagrado. Si zadovoljen z njo? Peter: Človek mi nikoli zadovoljen. Mlad človek pa vedno potrebuje denar. Prav je, da je človek za svoje delo nagrajen. Pred tem sem bil zaposlen v Pletenini, kjer so mi starejši delavci povedali, da se ne izplača nič novega izumiti, saj za inovacijo nisi dobil niti dinarja. Zato ni noben nič naredil na tem področju. Strinjam pa se tudi z idejo, da bi del inovacijskega dohodka porazdelil med delavce. To bi vsem olajšalo delo in ljudje bi bili bolj motivirani za inovacije. Petru sem se zahvalila za pogovor in mu zaželela še veliko dobrih idej pri njegovem delu. B.R. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllli!llllll>l IPI PREJICA Brezplačno tuširanje Evgena Smodiša v deževnih ali pa celo sneženih dneh, je že marsikoga zbodlo v oči. Vendar ne zaradi »brezplačnega« pač pa zaradi tuša, ki mu je izpostavljen vsakokrat, ko dežuje. Na nek tak deževni dan sem ga ustavila in povprašala, kako to, da njegov viličar nima strehe, ki bi ga ščitila pred dežjem. Povedal mi je, da je v začetku nakladal in razkladal zaboje le v predilnici in strehe na viličarju ni potreboval. Potem pa so ugotovili, da so viličarji, ki so pred tem nakladali robo v dvigalo (ti so imeli streho) pretežki za dvigalo in tudi delo na dvorišču je tako padlo na ramena Evgena in njegovega viličarja, ki pa, kot kaže (ker mu manjka streha), za dvigalo ni pretežak. Tako Evgen iz dneva v dan nato-varja dvigalo. Vesel je, če je sončno vreme in ne dežuje, saj ni prijetno, če ti curlja in kaplja za vrat. Mar se ne bi našla kakšna rešitev oziroma platno, da bi se naredila streha tudi na tem viličarju, ki ga Evgen uporablja že svojih 17 let? B.R. Spomladanska opravila na vrtu in doma Nobene prave zime ni bilo to leto. Snega je tu in tam padlo le za vzorec. Zato pa v teh sončnih in vlažnih dneh, že lahko opazujemo, kako brsti drevje, trava je zelena, regrat pa že precej velik. Na vrtovih okoli hiš kar mrgoli pridnih rok, ki urejajo gredice in obrezujejo drevje. Poiskala sem Marjana Pipana in mu zastavila nekaj vprašanj v zvezi z vrtnimi opravili. Takole sva klepetala: Kakšna so običajna vrtna opravila v pomladanskih mesecih? Marjan: Prvi so v tople gredice že posejali solato, obrezali so grmovnice — najprej tiste, ki cvetijo poleti, tiste, ki cvetijo spomladi pa se obrezuje po spomladanskem cvetenju. Sicer pa je za obrezovanje drevja in grmovnic aprila že pozno. Še posebej letos, ko smo imeli tako milo vreme. Aprila se že začne delo na zelenjavnem vrtu. Sejejo se peteršilj, korenje in grah — vse tisto, kar dolgo kali. Seveda pa je potrebno zemljo pred sajenjem in sejanjem pognojiti, če tega nismo storili jeseni. Najbolje je, da uporabimo kombinirano naravno in umetno gnojilo. Večino cvetja, lončnic v tovarni ste že presadili. Kaj bi svetovali vsem, ki imajo lončnice na mizah, da bi le-te čim lepše uspevale? Marjan: Tako kot pretekla leta, ko je bilo veliko snega in smo imeli dovolj časa, smo tudi letos pohiteli s presajanjem. Doma se s presajanjem ne mudi. Seveda pa je dobro, da se cvetje presaja spomladi. Nekateri sadijo cvetje že v korita. Zalivanje je največkrat tisto, M predstavlja problem pri negi rož. Za zalivanje ni recepta. Zaliva se po potrebi. Ko zalivamo, moramo paziti na to, da je vlažna zemlja po vsej površini. Bolje je malo bolj suho, kot pa preveč zalito cvetje. Pa še to. Nekateri svetujejo zalivanje v podstavek, vendar je bolje, da lončnice zalivamo zgoraj, saj le tako vse korenine dobijo vlago. Dobro je, če doma rastline nekajkrat na leto zalijemo z enim od fungicidov (škropivo proti boleznim) npr. DITAN, saj le-ta zemljo razkuži in preprečuje odmiranje — gnitje korenin. Cvetje imamo tudi doma. Kako naj poskrbimo zanj? Marjan: Ko sadimo in presajamo lončnice, moramo najprej poskrbeti za dobro zemljo in primemo posodo — korito. Ko, in če dogno-jujemo te rastline je najbolje, da to storimo, ko je zemlja vlažna in ne suha. Rastlina to hranilo lažje in bolje vsrka, če je prst vlažna. Najbrž pa vsi vemo, da rastline ne zalivamo pri močnem soncu, ampak zjutraj oziroma zvečer. Kaj boste počeli v tem času okoli tovarne? Marjan: Ker ni bilo hude zime, kot tudi prejšnje leto ne, so rastline kar v redu »prezimile«. Ko ne bo deževalo, bomo do konca pregradili zelenice, vrtnice smo že obrezali. V kratkem jih bomo tudi pognojili z umetnim gnojilom, da bodo bolj uspevale. Če se bo nadaljevalo tako toplo in vlažno vreme, bomo morali počasi že kositi travo, okopavati gredice in pleti. Kdaj bodo letos po vašem mnenju zacvetele vrtnice? Marjan: Mesec junij je mesec vrtnic. Malokdaj cvetijo v maju, čeprav popki tu in tam že poženejo. Mislim, da tudi letos ne bo izjeme. Marjanu sem se zahvalila za pogovor. Ob koncu pa je še povedal, da si želi, da hi ljudje malo bolj pazili na red in čistočo. Papirčke in jogurtove lončke je potrebno pospraviti v koš, ne pa, da za nas velja rek: »Kjer se osel valja, tam dlako pusti!«, je še dodal naš vrtnar. B.R. IZ NAŠEGA NABIRALNIKA V nabiralniku naše nove oglasne deske, se je tik pred sejo delavskega sveta znašla pripomba »prizadetih delavcev«. Pripomba se je nanašala na izplačilo regresa v letošnjem letu. Delavci se niso strinjali s tako razdelitvijo regresa, kot je bila predlagana v planu za leto 1989. Ker se je na že omenjeni seji DS, v četrtek, 6. 4. 1989, med drugimi zadevami obravnaval tudi plan, je omenjeno pripombo na regres podal predsednik delavskega sveta, Stane Juračič. V razpravi, ki je sledila, so se delegati DS dogovorili in sprejeli sklep, da strokovne službe pripravijo novo razdelitev regresa. Predlog je bil, da bi se sredstva porazdelila v tri razrede glede na vrednosti in sestavljenosti del in nalog. O novi razdelitvi sredstev za regres bodo sklepali člani delavskega sveta prek korespondenčne seje. V nabiralniku se je znašla tudi pobuda, da bi v naši menzi uvedli napitek čaja, soka ali druge osvežilne pijače, saj so delavci, ki ne pijejo mleka, prikrajšani. Predlagajo tudi, da bi se določila količina napitka za posameznika in da bi bile cene pijač v jedilnici po nabavni ceni. Za začetek bomo izvedli mini anketo o tem, kdo v DO bi pil čaj pri malici in ne mleko. Ko bomo zbrali pivce čaja, bomo ukrepali naprej. Lonec čaja ne bi smel predstavljati problema in komplikacij pri delu delavcev restavracije. Bogdana Rejc Znaj se ponižati, a to naj ne pomeni, da se ponižuj! Dobra beseda je med, sladka za dušo in zdravilna za telo. Ivo Šoltič je v enem dopoldnevu postavil železno ogrodje za novo oglasno desko. V fotoaparat sem ga ujela, ko je bil v svojem delovnem elementu. In kaj je nastalo iz tega — TOLE: USTNI ČASOPIS Prvi pomladanski dan je bil za delovno organizacijo Svilanit in za aktiv novinarjev Domžale-Kamnik, čisto poseben dan. Pri naši sosedi, DO Svilanit, so prizadevni člani uredniškega odbora tovarniškega časopisa s pomočjo študentov Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo in prof. Manco Košir, pripravili ustni časopis. Ustni časopis naj bi obudil spomin na davne dni žive besede med ljudmi. In kot je na začetku povedal Matija Malenšek, predsednik aktiva novinarjev, delavci naj spoznajo, da so informacije namenjene njim in da imajo pravico in dolžnost, da tudi sami povedo svoje mnenje. Že ob prihodu v tovarno smo bili prijetno presenečeni nad dobrodošlico. Narodnozabavni ansambel je s svojo živahno muziko pritegoval pozornost vseh mimoidočih in najavljal, da se v menzi Svilanita dogaja nekaj posebnega. Jedilnica je bila opremljena s panoji, kjer so stenski časopisi prikazovali zanimivosti iz življenja delavcev Svilanita. V menzi je bilo zbrano že približno šestdeset obiskovalcev, ki so napeto pričakovali začetek. Študentka, ki je povezovala program, je najprej pred mikrofon povabila Matija Malenška, predsednika aktiva novinarjev Domžale-Kamnik, nato pa še direktorja DO Svilanit. Le-ta je orisal zgodovino in dosežke »svoje« DO. Ustni časopis so organizatorji popestrili s kulturnimi vložki. Med njimi je bil posebno prisrčen nastop dveh šolark, ki sta v svojih spisi opisali, kako sodeluje DO Svilanit z OŠ Mekinje. Počasi se je časopis začel osredotočati v bolj resne zadeve. Študent FSPN je predstavil rezultate ankete, ki jo je izvedel med 110 delavci. Spraševal je delavce, kaj jim pomeni delovna organizacija. Povedal je, da so bili študentje presenečeni nad odgovori delavcev. Največ anketirancev je odgovorilo, da jim tovarna veliko pomeni in da je to njihov drugi dom. Večina odgovorov kaže, da so ljudje, zaposleni v DO Svilanit zelo navezani na svojo tovarno. Po kratkem kulturnem premoru je prof. Manca Košir povabila za okroglo mizo goste in predstavnike delovne organizacije. Tema okrogle mize je nosila naslov: Človek človeku človek. Manca Košir je navzočim predstavila svoja gosta, direktorico Višje šole za socialne delavce Gabi Vogrinčič-čačinovdč in pesnika ter duhovnika Rafka Vodeba in seveda vse ostale udeležence. Najprej je obrazložila rezultate ankete, narejene med delavci DO. V anketi se je zopet pokazala velika navezanost delavcev do svoje tovarne. Kar 160 delavcev (od 196 anketiranih) je v anketi odgovorila, da so v Svilanitu zelo dobri odnosi med zaposlenimi. Tov. Koširjeva se je zaustavila ob majhnem odstotku tistih vprašanih, ki so imeli drugačno mnenje od večine anketirancev. Pokazalo se je, da odnosi v DO niso več tako pristni kot so bili včasih. Naglica in vsakdanje skrbi so odtujile delavce med seboj. To so poudarjale tudi delavke, kasneje v razpravi. V zadnjem času se javljajo medgeneracijski konflikti, ki jim v sociologiji pravijo konflikt modro-belih ovratnikov (oz. modro bele halje). Del anketirancev ni zadovoljnih s plačami in razmerju med njimi. Vse te ugotovitve, ki jih je predstavila prof. Koširjeva, so za okroglo mizo sprožile razgovor o tej problematiki. Zelo zanimivo je bilo mnenje Gabi Vogrinčič-čačino-vič, ko je v svojem razmišljanju poudarila, da je ena temeljnih pravic človeka, da ga drugi ljudje vidijo iin jemljejo zares. Brez tega težko živimo. Potrebno je, da ljudje slišijo drug drugega. V zadnjem času se tudi premalo pogovarjamo drug z drugim. Vse to odtujuje ljudi med seboj. Ura se je bliskovito bližala 14. Okrogla miza se je počasi bližala koncu. Veliko problemov je ostalo nedorečenih, vendar, kot je poudarila prof. Koširjeva, ni bil namen ustnega časopisa, da bi razrešil probleme v DO, ampak da jih odpre in javno pove. Delavci Svilanita pa jih bodo poskušali, sedaj ko vedo zanje, razrešiti in odpraviti po svojih najboljših močeh. Ko je bilo konec razprave za okroglo mizo, se je nadaljeval kul-turno-zabavni program. Udeleženci so si nato tudi ogledali proizvodne obrate. Ponovno obujeni ustni časopis predstavlja popestritev pri obveščanju in komuniciranju med ljudmi. V današnjih časih, ko nas mediji zasipajo z raznovrstnimi informacijami, je ustni časopis prava osvežitev, saj zopet vzpostavlja in vzpodbuja pristen človeški odnos, ki ga v teh časih zares primanjkuje med ljudmi, ki v vsakodnevni naglici in v boju za preživetje, pozabljajo na sočloveka. Poskus v Svilanitu je le začetek obujanja tradicije v komuniciranju med ljudmi. B.R. Illlllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll EKSKURZIJA V ELAN Zadnji dan v mesecu marcu smo novinarji in organizatorji obveščanja v združenem delu občine Domžale-Kamnik in predsedniki športnih komisij iz domžalske regije, odšli na strokovno ekskurzijo v Elan. Že nekaj pred deveto uro smo se udeleženci zbrali pred sindikalno hišo v Domžalah. Ker je do Begunj kar nekaj kilometrov, v DO Elan pa smo bili najavljeni ob 10. uri, smo se porazdelili po avtomobilih in kmalu krenili na pot. Že zgodaj je kazalo, da nas čaka vroč in sončen dan. Hitro smo prišli v Begunje in že na začetku smo bili prijetno presenečeni nad urejenostjo okolice in zelo lepimi hišami, ki so stale levo in desno od ceste. Kasneje smo zvedeli, da so to v večini hišice delavcev, ki so zaposleni v Elanu in so si topel dom postavili s stanovanjskimi krediti, ki so jih dobili v svoji DO. Parkirni prostor pred tovarno je bil v dobršnji meri zaseden. Med avtomobili smo videli tudi precej takih s tujo registracijo. To nas po obisku ni več čudilo, saj smo zvedeli, da ELAN izvaža v 48 držav sveta. Pred vhodom v upravno zgradbo sta nas pričakala predstavnika delovne organizacije. V njunem spremstvu smo odšli v sobo, kjer sta nam v prijetnem vzdušju povedala veliko informacij o življenju in delu v tovarni Elan. Knafelj Slavko, ki je v Elanu zadolžen za informiranje, je na kratko povedal dnevni red obiska, potem pa je njegov Čudovita jadrnica je naj večje plovilo, ki ga izdelujejo v Elanu kolega ing. Tone Stare predstavil Elan. Povedal je, da se je Elan pred 3 leti konstituiral kot enovita DO. Prej so imeli 7 tozdov. V DO je zaposlenih 1600 delavcev, od tega jih je 1300 v matični tovarni v Begunjah, ostali pa po trgovinah, tudi v tujini. Od zaposlenih je 56 % moških in 44 % žensk. Narašča odstotek zaposlenih iz drugih republik in predstavlja sedaj že približno 20 % zaposlenih. Povprečni osebni dohodek v Elanu v preteklem letu je bil 1.895.000 din. Predstavil nam je tudi vse tri programe in sicer belega, modrega in zelenega. Beli program vsebuje proizvodnjo smuči, modri program čolne, jadrnice, jadralna letala in zeleni, kjer so na programu predvsem rekviziti za prosta čas (oprema telovadnic in podobno). Kdaj ima kateri program prednost je odvisno od povpraševanja na trgu. Trenutno je v ospredju program za prosti čas. Seveda pa je nas, organizatorje obveščanja v DO predvsem zanimalo, kako imajo v Elanu organizirano obveščanje. Gostitelja sta nam povedala, da pri njih izhaja glasilo (nadalj. na str. 10) Na sliki je Elanova upravna zgradba. Levo od nje pa tovarniška prodajalna Proizvodne obrate ni dovoljeno fotografirati. Tov. Velepec je naredil taie posnetek v novembru 1988 Ob koncu ogleda sta nas gostitelja peljala do tovarniške prodajalne. V njej smo videli vse Elanove izdelke, vendar cene niso bile preveč zmerne (nadalj. s. str. 9) Smučina, izdajajo nekakšen tednik, mini časopis, ki izide vsak petek z informacijami minulega tedna. Imajo tudi interne informacije in pa sindikalni poročevalec. Služba za maktering pa izdaja Ski-report, ki izhaja tudi v vseh tistih tujih jezikih, kjer ima Elan svoja predstavništva. Novost pri informiranju in reklamiranju v Elanu je video-film. Ogledali smo si ga in videli, da je res namenjen reklami smuči. Gostitelja sta nam povedala, da ima film nekaj pomanjkljivosti, da pa je to šele začetek, in da bodo napake pri naslednjem filmu že znali odpraviti. Po dogovoru smo se skupaj odpravili na ogled proizvodnje. Zares je zanimivo, kako nastajajo smuči, Videli smo navaden les, obdelan na stroju, ki je le po obliki dal slutiti, da bo to ob koncu obdelave čudovito lepa in moderno oblikovana smučka. Hit so comprex smuči, ki pomenijo revolucijo med proizvajalci smučk. Pokazali so nam tudi proizvodne hale, kjer izdelujejo čolne in jahte. Najbolj mi je bila všeč jadrnica, dolga skoraj 10 m, ki so jo zaposleni ravno opremljali z notranjo opremo. Končen izdelek je zelo lep. Pa drag tudi. Te vrste izdelkov izdelujejo po naročilih. Na koncu smo po številnih stopnicah prišli v oddelek, kjer kraljujejo jadralna letala. Največ zanimanja je med nami obiskovalci vzbudilo že izdelano jadralno letalo. Opozorili so nas, da je v takem letalu že 70 % Elanove tehnologije, ostalo pa je iz tujine. To je že velik napredek, so se pohvalili. Čisto na koncu obiska smo skočili še v prodajalno, kjer se lahko kupijo v tovarni narejeni izdelki. Trgovina je lepo urejena, opremljena je s plakati, ki prikazujejo vse tiste smučarje, ki se po belih strminah spuščajo na Elanovih smučkah. Precej utrujeni in žejni smo se ob zaključku ogleda Elana toplo zahvalili gostiteljema za prisrčen sprejem. Odvrnila sta, da smo vedno dobrodošli, še posebej v njihovi prodajalni. Poslovili smo se in se napotili proti gostišču Avsenik. Ker je v isti zgradbi tudi muzej zlatih plošč in priznanj, ki jih je narodnozabavni ansambel bratov Avsenik prejel v svojem dolgoletnem nasto- panju, nismo zamudili te priložnosti in smo sd zbirko ogledali. Res smo imeli srečo, saj so malo kasneje v razstavne prostore vstopili vsem dobro znani Slavko Avsenik in Franc Košir. Tako je bil ta »dodatek« k ekskurziji še bolj zanimiv. V gostišču smo se odžejali nato pa počasi krenili proti domu. Strokovna ekskurzija je bila po mojem mnenju res prava popestri-tem pri delu aktiva novinarjev in organizatorjev obveščanja v delovnih organizacijah v naši občini. Bogdana Rejc LEDENA SRCA Zaklenjenih hiš ledeni zidovi zrli so vame, ko šla sem po cesti saj duša je lačna in nima kaj jesti... Zaklenjene hiše, ste koga domovi? Zaklenjenih src ledeni zidovi v teh hišah ob cesti doma so in skozi zagrnjena okna v svet zro, tu niso doma ljubezni sinovi. Tu so ljudje, sami ledeni zidovi, ki vsak dan v zaklenjenih hišah sedijo in sebi vsak hip bolj popolni se zdijo a so: kot na praznik pogrebni zvonovi. Katarina Letnar ZAHVALA Ob odhodu v zaslužni pokoj, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam pripravljalnice, za darilo in lepe želje ob odhodu. Vsem želim veliko zdravja in delovnih uspehov še naprej. Pivec Ivanka Zveza prijateljev mladine - Mengeš Veliko naših delavcev se v svojem prostem času, kolikor ga pač imajo, ukvarja z raznovrstnimi aktivnostmi. Karla Kušar, ki je v In-duplati šivilja, zaposlena v razvoju, je že vrsto let aktivna članica Zveze prijateljev mladine — Mengeš. Povprašala sem jo to in ono o delu Zveze prijateljev mladine. Koliko članov šteje ZPM Mengeš? V ožjem odboru nas je 9 članov, drugače pa je članov ZPM v Mengšu zelo veliko. Kakšne prireditve in akcije ste imeli v preteklem letu? Priprava na nastop je prav tako ali pa še bolj pomembna kot nastop sam Člani pomagamo pri organiziranju in praznovanju dedka Mraza, pustovanja in pri počitniškem varstvu. Ob dnevu žena delamo čestitke in jih razpošljemo. Lani in letos pospešeno gradimo otroško igrišče v športnem parku Mengeš. janko, ki je predstavila svoje pesmi. Ob tej priložnosti je Maja Zajc pripravila razstavo svojih del. Večer je zelo lepo uspel, še posebej pa so bili gostje navdušeni nad poezijo Danice Bleje, ki sta jo predstavila avtorica in Janez Hafner. Danica Bleje in Janez Hafner v svojem elementu. Verzi naše pesnice so poslušalce začarali in očarali obenem Za praznovanje 8. marca ste letos pripravili srečanje! Pripravili smo srečanje, na katerega smo vabili žene, ki se ukvarjajo z delom z otroci ali pa so včasih bile v ZPM. Kadar organiziramo podobna srečanja, pripravimo pecivo in lepo okrasimo mize. To leto smo na srečanje povabili Danico Bleje, pesnico in našo kra- Take in podobne večere bomo še organizirali. Kakšni so vaši načrti v letošnjem letu? Naš glavni cilj v tem letu je, da končamo otroško igrišče. Ohranili bomo tudi vse lanskoletne običajne aktivnosti. B.R. Na hodniku Oplemenitilnice vlada (oz. je vladala v mesecu marcu) nepopisna gneča. Cele gore blaga skoraj onemogočajo prehod. Kot da gneče če ni dovolj, so si skladiščniki našli svoj prostorček prav v Oplemenitilnici (nadalj. na str. 12) Prvomajska nagradna križanka 3UCV REKA Bfi Aiiie. reisr. NEOU n n OZIM iGOfc NEM. PLtn vzocvck repujlr itaut. OPERNA HlSA OD m MATEJ B A z m VRSTE DIVjAb) NIZOZEft PRISJ' Uu a OD □n □a r uDfltzec 1 B AVSTRO. Pi$ATELI [ RCMS *RFKA BRALEC, TKANINE CRW p EVROM VEIEJOK VARIAN|A 1 &.ove$. SJAR SLOVAN ALPSKA PlVjAfc 1 96 IZRAEL ABA MJ Fv.... PEROCI ITALIJAN- PISAT- CESTNI oB"]PKj" i TOVARNA 96 'If3 OVIJALKA ME5]0 OBILO USPEHOV M0Z»L,. r MENIČNO JAMOVO STARA POVRŠ. ENOJA m NIKALN. i VRSTA USPAVAL VRSJA OLJA POK RAJ. p T* TRO-JA ANC-|L . pivo VRSTA ZiJARICF Riževo ZNANJE ) IRSKA teror. ORO,. IZU.MR. fjoveBo ZVEZ. DA ŠKoRP. r ZURANČŽ NA^A delov. OR A 98 96 AN6,L. PLENlStl NA*IV LANTAN a m l«A L TR6NJ. ŠPANIJI MOJZEf. BRAj R. £|£RM. OREL L Rešitve pošljite v kadrovsko službo najkasneje do 15. maja. Križanko lahko fotokopirate, če shranjujete Ko-noplan. Nagrade so skrivnost! (nadalj. s str. 11) Gneča pa ni le na hodnikih. Pripomočki za čiščenje prostorov in sanitarni material sta spravljena kar na stranišču v tem obratu. WC obenem služi kot garderoba tamkajšnje snažilke. ZDRAVILNI CAJ zoper črevesni katar, rano na dvanajsttemiku, vse vrste želodčnih težav ter za splošno uravnavanje prebavil in želodčne kisline. 40 gr rmana (Millefolis) 40 gr žajbla (Salvice) 30 gr tavžentrož (Centauri) 20 gr pelina (Absinthi) Caj naj vre 1 minuto, nato ga pustimo 5 minut ali tudi dalj časa stati. Zaradi prihranka na delu skuhamo na 3/4 It vode skoraj zvrhano juhino zajemalko čaja. — Predvsem zjutraj na tešče popijemo 1/16 vročega, nesladkanega čaja in 1/4 ure pred kosilom in večerjo. Za žejo je dopustno popiti isto količino eno ali dve uri po večerji. Po 30 dneh prekinemo za 10 ali 15 dni in zopet nadaljujemo s kuro, predvsem v mesecih, ki vsebujejo črko »r«. V obratovodstvu so mi povedali, da že dalj časa prosijo za omaro, kamor bi spravljali čistila in usposobili stranišče za svoj namen. Vendar omare še niso dočakali. B.R. ZAHVALA Ob smrti moje drage mame VERONIKE KRAMPAČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam konfekcije Radomlje za izraze sožalja in denarno pomoč hčerka Tilka Trojanšek ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ANTONIJE JERETINA se zahvaljujem sodelavkam iz čistilnice blaga za izrečeno sožalje in denarno pomoč. hčerka Francka OBVESTILO BRALCEM KONOPLANA Zaradi prvomajskih praznikov bo majska številka Kono-plana izšla predvidoma v torek, 23. 5. 1989. KO ČEŠNJA ZACVETI Težko že čakam, da bo češnja zacvetela, da puste veje bo prekril bel cvet, čebela s cveta bo na cvet zletela, da si nabere novi, sveži med. Ko češnja zacveti se spomnim časov, ko skupaj sva poslušala brenčanje, ko roke so se najine prepletle, v notranjosti sva začutila trepetanje. A zame zdaj že dolgo češnje ne cveto, tudi takrat, ko češnja s cvetjem se ponaša, se v srcu trpek le spomin oglaša, a drugim parom zdaj pod češnjo je lepo. Morda pa letos se bo vse to spremenilo, mi češnje cvetje tudi tebe bo vrnilo, zato težko zdaj čakam, da češnja zacveti, da se življenje spet mi v sanje spremeni. DANICA Oto Križman je potem, ko je dobil nov službeni kombi, sklenil, da še ne bo šel v pokoj. Nič več mu ne pihlja skozi luknjice avtomobila MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI PRODAM rabljeno dvokril-no okno z roleto sv. 120 X 135. Hribar Albin, Zg. Jarše 47 tel. 723-305 PRODAM dobro ohranjeno okroglo preprogo, premer 90 cm, nežno zelene barve in okroglo mizo za dnevno sobo, premer 65 cm. PRODAM ohranjena ženska oblačila — krila, hlače, plašče, mikice, puloverje, jopice, obleke. Ugodno! AVGUST DOMA informacije na int. 353 MELITA AVBELJ int. 315 PRODAM obhajilno obleko za deklico, staro približno 7 do 8 let. ERIKA JUVAN Konfekcija Radomlje PRODAM harmoniko HOH-NER LUCIA IV., 96 basov, 9 registrov. Cena po dogovoru. Informacije na telefon 218-657 PRODAM avtoradio z zvočniki — uvožen SHARP. Cena po dogovoru. KUPIM rabljen kavč. Ponudbe na int. 353 Informacije JELKA POTOČNIK int. 348 MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI ZAHVALA Ob smrti mojega očeta JANKA KOSMAČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem, zlasti iz nabavnega sektorja, za izraze sožalja, lep venec cvetja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Janez Kosmač ZAHVALA Ob težki izgubi mojega dragega ata PETRA GRBCA se iskreno zahvaljujem vsem, posebno svojim sodelavcem, ki ste mi izrekali sožalja, podarili cvetje in ata spremili na zadnjo pot. hčerka Slavi Porenta OBVESTILA SZ KADROVSKE SLUŽBE IZSTOPI: 1. MARKO ŽAGAR, priprava vložka, centrifugiranje in sušenje, 18. 3. 1989 — v JLA 2. STANKO GALUN, pomožni transportni delavec, 17. 3. 1989 — v JLA 3. VERA PETKOVIČ, predenje v predilnici, 19. 3. 1989, sporazumno 4. PEPCA GRIL, šivilja v konfekciji v Radomljah, 19. 3. 1989, upokojena 5. ROZALA KOBILŠEK, šivilja v konfekciji v Pečah, 6. 3. 1989, upokojena 6. IVANKA PIVEC, križno previjanje v pripravljalnici, 8. 3. 1989, upokojena 7. MARIJA KONCILJA, planer — analitik v ekonomsko analitskem sektorju, 31. 3. 1989, upokojena 8. JOŽEFA PERKO, priprava listov in vdevanje v tkalnici, 31. 3. 1989, upokojena obvestila iz 'Kadrovske službe VSTOPI: 1. BOJAN ZUBIC, planer v ekonomsko (analitskem sektorju, 1. 3. 1989 2. DUŠAN LEB, glavni direktor delovne organizacije, 1. 3. 1989 3. ANICA TRAVEN,' delavka v upravi — čiščenje, 13. 3. 1989 4. MOJCA SEMPRIMOŽNIK, previjanje v predilnici, 23. 3. 1989 5. JOŽICA MARN, predenje v predilnici, 23. 3. 1989 6. ALEŠ PIRC, impregniranje, apretiranje in sušenje na ŠRS, 27. 3. 1989 7. PERO TOPIČ, obratni elektrikar — pripravnik, 27. 3. 1989 8. MARIJA LEVSTEK, previjanje v predilnici, 28. 3. 1989 RODILI SO SE: 1. IRENI SKOK iz tkalnice, sin DAVID 2. NEVENKI KLOPČIČ iz obrata konfekcije v Pečah, sin MATEJ 3. ZINKI ROKAVEC iz obrata konfekcije v Pečah, hči KATJA 4. BERNARDI ZORE iz obrata konfekcije v Mokronogu, sin MATEJ 5. DUŠANU KORDEŽU in ANI iz gostinske dejavnosti, sin KLEMEN 6. ROMANU SUŠNIKU iz uprave, hči URŠKA 7. REFIKI MELIČ iz tkalnice, hči ALMIRA 8. HAJRIJI JELEČEVIČ iz uprave, sin EMIL 9. SLAVICI DRLJAČA iz tkalnice, hči DIJANA 10. JANEZU KOTNIKU in SUZANI, sin IZTOK. OSEBNI DOHODKI V FEBRUARJU 1989 Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in naj višje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo: Razred Skupaj DO do 700.000 5 700.001— 900.000 18 900.001— 1,100.000 93 1.100.001— 1,300.000 236 1.300.001— 1,500.000 212 1.500.001— 1,700.000 133 1.700.001— 1,900.000 54 1.900.001— 2,100.000 47 2.100.001— 2,300.000 23 2.300.001— 2,500.000 18 2.500.001— 2,700.000 9 2.700.001— 2,900.000 8 2.900.001— 3,100.000 7 3.100.001— 3,300.000 7 nad 3,300.000 4 Zaposleni s 160—200 urami 874 Zaposleni z manj kot 160 urami 68 Zaposleni z več kot 200 urami 3 Zaposleni brez obračuna OD 56 Skupaj število zaposlenih 1001 Najnižji OD 613.370 Naj višji OD 4,622.540 Povprečni OD 1,475.135 Vrednost točke je v februarju znašala v bruto vrednosti 9,25 din. Najnižji OD v višini 613.370 din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del in nalog brez gibljivega dela OD. BOLNIŠKI IZOSTANKI V FEBRUARJU 1989 “d Štev. zaposl Bolezc V % l! S c So £S Pošk. dela v Nega člana Sprerr V % p K a SkupE V % Izpad] ure Proizvodnja tkanin 491 4,34 0,10 0,20 0,54 0,65 0,12 5,92 11,87 10.257 Konfekcija Radomlje, Mengeš, Peče 212 6,33 0,32 0,77 0,62 0,15 3,99 12,18 4.547 Konfekcija Mokronog 77 5,70 1,42 0,12 5,73 12,97 1.757 Prodaj alne 26 0,92 — — 0,18 0,73 — 4,03 5,86 256 Gostinska dejavnost 25 0,67 — 12,00 12,67 532 U prava 166 3,88 — — —i 0,27 0,03 4,24 8,42 2.462 Povprečni izostanki za DO. 997 delavcev Zaposlenih Izostanki zaradi bolezni 4,62 % Izostanki zaradi nesreče pri delu 0,12 % Izostanki zaradi poškodbe na poti 0,10 °/o Izostanki zaradi poškodbe izven dela 0,43 % Izostanki zaradi nege 0,63 % Izostanki zaradi spremstva 0,11 % Izostanki zaradi por. in pod. por. dopusta 5,31 % SKUPAJ: 11,32 % Izdaja v 1500 izvodih DO INDUPLATI Jarše p. o. Ureja 15-člansv' uredniški odbor. Glavna in odgovorna urednica ter fotografiranje BOGDANA REJC. Natisnila tiskarna Učnih c " niačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS Iv J o?‘z 0 0 IvTTaVTsu 'o n r 68'A Z'. 3*tvzma OCZ19 SU irpsjd iiijsod - 3SHVP uvv naNi □D m 31VTkOG Q£ v»bo aooion 3lV?rf00TN**iVW-Dg0 _ no