LJubSjana, nedečja 17. maja 1925 Poštnina pavšalirana. Cena 3 Din ca l«hala ob 4. «l«rtr«l. ca Sune mesečno Dm 15 —; sa ino-tem&tvo Din 40-— neobvctao. Oglasi po tarUu. Uredništvo 1 Onevna redakcija s Miklošičeva cest« itev. 16/I. — Telefon itev. 7*. Sočna redakcljat od 19. ure naprej v (Cnaflovi ul, it. s/L — Telefon it 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 UprevnBtvo« Ljubljana, Prešernova ulica *t. 54. — Telefon 6t- 36. Insermtnl oddelek« Ljubljana, PreSer« nova uiica it. 4. — Telefon it 36- Podružnici: Maribor, Barvarska ulica It. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun prt poštnem ček. zavodnt Ljub-yana it 11-841, • Praha čisla 78.18» Wien Nr. 105.141. LJubljana. 16. maja. Naša jugoslovenska ideologija je utemeljena na zgodovini razvoja našega naroda, ona izhaja iz dejstva, da smo bili nekdaj Slovenci, Hrvati in Srbi isto. da smo govorili isti jezik, imeli iste etične lastnosti. Ker so nas nesrečna usoda in sovražniki stoletia in stoletja razdvajali, ker so z vsemi silami pospeševali razvoj nasprotstva med nami in skušali med nami ustvarjati nove narodne individualnosti celo na umeten način (bosanski narod!) ker so vse storili, da nas z ne-tenjem medsebojnih bratskih sporov in bojev končno razdružijo. se .ie naša prvotna narodna celota skorai da razbila. Jugoslovenska ideoiogiia smatra, da je z našim formalnim ujedinjenjem v enotni državi prišel čas, ko ie treba to našo enoto rekonstruirati ter z naciionalno sintezo pospeševati baš nasprotno pot razvoja, kakor Pa smo jo hodili dolga stoletja Dred našim osvobo.ienlem. Ta jugoslovenski nacijonalizem je kulturen in človečanski. On stremi za dobrobitom lastnega naroda, a ne želi. kar ie tuiega in njegov končni cilj .ie, da jugoslovenski rod in njegova država v zvezi z drugimi slovanskimi narodi doprineseta kar največ za napredek človečanstva. Smatramo, da ie v našem narodu dovolj vrlin, ki bodo v edin-stvu se mogle razviti in ojačati ter postati blagodejne činiteljice za socijalni, gospodarski in kulturni napredek člove-štva. Reintegraciia narodnega edinstva je glavni ali tudi najtežji problem našega novega svobodnega življenja. Masa naroda je izeubila čut skupnosti in le s težavo si iščejo Slovenci. Hrvati In Srbi pot nazaj v edinstvo. Na žalost se dober del političnih voditeljev ne zaveda svoiih nalog ter Išče z zapeljevanjem ljudstva v stare predsodke in nove plemenske spore strankarskih aH pa celo narodnim interesom sovražnih koristi. Navzlic vsemu gre jugoslovanska stvar naprej. Mogoče io Je ovirati, razvoj zavlačevati. njene končne zmage pa nič preprečiti ne more. Preko plemenskih, verskih, regionalnih, socijalnih in drugih strasti nastaia nov tip jugoslovenskega človeka, državljana nove Jugoslavije, v kateri se polagoma bratsko izravnavajo interesi vseh in kjer bo sigurno končno zmagovalo pri vsakem vprašanju le načelo občega narodnega napredka. V naših primitivnih razmerah je poleg plemenskega separatizma tudi pokrajinska samozavest, regionalizem, od naivečjega vpliva. Ako pogledamo nazai v razvoj Slovencev, vidimo, kako težak je bil prehod iz Kranjca in Štajerca v Slovenca. Še danes je ta regionalizem nele za množice, marveč tudi za večino inteligentov jako krepak mo-vens. Regionalizem je odločilno pomagal nam ugrabiti Koroško, on ima besedo. kadar Kranjec ali Štajerc grdita Primorca, ki ga je mednje nesreča zanesla. Koliko Slovencev ;e. katerim bi bila Ljubljana enako draga kakor Maribor? Koliko jih je, ki smatrajo kot Slovenci vsak košček nase ožje domovine za enako mil? Pa se kdo čudi, da danes še ni veliko Jugoslovenov, ki so enako veseli in ponosni, ako čuiejo o napredku Ljubljane. Zagreba ali Beograda Ideja jugo-slovcnske demokracije bo šele tedaj v popolnem razmahu, ko bo imel n. pr. Makedonec pri pogledu na Bled iste vzvišene občutke, kakor Slovenec pri pogledu na Ohridsko jezero kadar bomo torej vsi Jugosloveni čutili iskreno jugoslovenski in kadar bomo rapram vsem enako pravični hvalili predvsem to, kar je za skupnost boliše. Ako opazuiemo današnje politično stanie nod vidikom naše bodočnosti ali z razgleda razvoja človečanstva. mora vsakogar v srce zazebsti ozkosrčnost. reakciionarnost in zloba voditeljev naših takozvanih opozicijonalnih strank, ki se kakor brezumni zaganjajo v stavbo našega narodnega edinstva. Po šestih letih Jugoslavije trgajo z vrat napisne table s cirilico, uprizarjalo iezikov-ne konflikte, kakor naši predniki pred 50 leti v b-iiu z nemštvom. Drugi zopet ustvariaio čisto na novo »protisrbiian-ski blok* ter se iz jugoslovenskih uni-taristov razvijajo nazai v Samosloven-ce. Narodni poslanec Šalih Baljič je v včerajšniem »Slovencu« politiko gosp. Radiča. Korošca in drugih opozidional-cev prav točno označil s »tragikome-diio». žalostno je pri vsem tem le ta da je žrtev te tragikomedlje tudi jugo-slovensko ljudstvo, ki ni zaslužilo, da bi imelo v svoii državi, ko je treba graditi femePe njene lepše bodočnosti, za voditebe tudj politične komedijante. Radičevci bi vlado podpirali Glasovali bi za vladine predloge brez udeležbe v vladi. — Gosood Pašič jim svetuje, da naj se tudi v ta namen razgovarjajo z Narodnim blokom kot takim. — V Narodni skupščini počitniško razpoloženje. telja Narodnega bloka sta poročala kralju tudi o političnem položaju. Po avdijenci sta oba voditelja imela konferenco Izjalovljena teroristična akcija komunistov Načelnik ministrskega oddelka za javno varnosi Lazarevič o aretacijah atentatorjev ter o teroristični akciji komunistov v Jugoslaviji — Incident ob bolgarski meji se je poravnal brez diplomatske intervencije. Beograd, 16. maja. p. Današnji dan je prinesel mnogo več jasnosti v položaj. ker se v javnosti vedno bolj z32™1" va za podrobnosti radičevskih ponudb za stop v vlado. Ministrski predsednik Pašič je na svoiem zadnjem sestanku s Pavlom Radičem naglašal. da ne smejo. ako žele podpirati vlado, pogajati se samo z eno stranko vladne koalicije, ampak tudi z drugo skupino. Razgovar-jatj morajo z Narodnim blokom. O. Pašič je nadalje naglašal. da ima Narodni blok dovolj trdno večino za pozitivno delo v Narodni skupščini in da sedanjega položaia nikakor ne misli izpreme-niti. Ako želi g. Pavle Radič sodelovati z vlado, mora računati z absolutno kompaktnostjo Narodnega bloka. Odtod veliko vznemirjenje, ki so ga danes kazali radičevci. Po razgovoru vašega dopisnika z nekaterimi radikali se da soditi, da bi radičevci pristali tudi na to. da bi postali poporniki vladne koalicije, ne da bi vstopili v vlado. Glasovali bi za vladne predloge brez sodelovanja v vladi. Beograd. !6. maia. r. (si* rs' do-poldne je bil na 'Vi :"r predsednik Pašič. ob pol 11. pa je došel na dvor minister Sv. Pribičevič ter ostal pri kralju do pol 12. Ti avdijenci sta bili v zvezi s kraljevim odhodom. Oba vodi- do 1. popoldne. Pri odhodu s te konference so novinarji obkolili ministra Pribičeviča. ki pa je mirno in kratko odvrnil: •Nimam ničesar povedati. Vse je dobro in v redu.» Ko so ga novinarji vprašali kaj je z vstopom radičevcev v vlado, je minister Pribičevič odgovoril z nasmehom-: «To vprašanje še ni aktualno, da bi se razsrovarjali o njem!» Min. predsednik Pašič je dopoldne dolgo časa konferiral z ministri Milanom Srskičem, Božo Maksimovičem. Nikolo Uzunovičem. Dušanom Trifuno-vičem, popoldne Da z Grisogonom. Opoldne je bil na dvoru tudi predsednik skupščine Trifkovič. Večje število poslancev je odšlo domov in so danes razpravljale samo nekatere sekcije za zakonske osnutke. Popoldne je imel sejo odbor za prou-čavanie zakonskega načrta o kmetijskih kreditih. Končal je 23 členov. Jutri dopoldne se seja nadaljuje. Danes je imel sestanek tudi skupščinski odbor za zakon o ustrojstvu sodišč in je obdelal oni del. ki se nanaša na okrožna sodišča. Jutri bo razpravljal o trgovinskih sodiščih. Novi zakon o osnovnem šolstvu Včeraj je kralj podpisal ministru Pribičev? m pooblastilo, da medloži Narodni skuoščini projekt novega šolskega zakona-- letno šolsko dolžnost, uvaja Beograd, 16. maja. p. Danes je kralj sprejel v avdijenci ministra prosvete Pribičeviča. ki je med drugim poročal vladarju o osnutku novega enotnega zakona o osnovnem šolstvu. Kralj je podpisa! ukaz, s katerim se minister Pribičevič pooblašča, da zakonski projekt predloži Narodni skupščini v razpravo in sklepanje. Novi zakon uvaja v celi državi 8- lslll„ __________ _____ za vse ozemlje Institucijo krajnlh šolskih svetov ter za vsako oblast oblastni šolski svet. Zakonski projekt sloni na modernih pedagoških načelih ter bo z izenačenjem vzgojnih načel v našem osnovnem šolstvu v veliki meri pospešil razvoj enotnega nacijonalnega mišljenja v našem narodu. Beograd, 16. maja p. Naša oblastva so ugotovila, da Je Incident ob bolgarski meji pri Crnošavclh le krajevnega značaja |n da zato nI povoda za diplomatske korake. Beograd, 16. maja p. Popoldne je sprejel načelnik oddelka notranjega ministrstva za Javno varnost Ljubiša Lazarevič novinarje in jim dal informacije o poslednjih aretacijah bolgarskih atentatorjev ter o ukrepih vlade zoper komuniste ln nasilnosti v Jugoslaviji. 2e pred par dnevi je dobil omenjeni oddelek poročilo, da se je naselil v biažini stanovanja bivšega bolgarskega ministra Obova v Gunduličevi ulici Bolgar Hristov. Policija je postala nanj pozo-na. Pred tremi dnevi ga je ob 4. zjutraj prijela ko je hotel stopiti v hišo kjer stanuje Obrv. Ker mož ni imel legitimacij, ga je policija aretirala, zlasti ker je našla pri njim orožje. Hristov je pobegnil. ko ga je hotel agent ukleniti, a ga je policija po 20 minutah zopet Imela v rokah. Pri njem so našli tudi druge stvari, ki potrjujejo sum, da je prišei v Beograd z namenom, da izvrši atentate na ugledne bolgarske Izseljence. Oddelek za Javno varnost je ukrenil vse Nameravan atentat na kralja Načrti za pravočasno preprečeno komunistično akcijo so bili skovani na Dunaju in v Sofiji. Beograd. 16. maja. r. Preiskava o zaroti. k! je bila skovana v inozemstvu proti kralju in ministrom, se nadaljuje z mrzlično naglico. Policija je izvršila včeraj več tajnih pogonov po mestu. Večina aretirancev je bila obdržana v zaporu. Aretiranih je bilo več Rusov, nekaj Madžarov in večje število Bolgarov. dijakov, inženierjev. bivših višjih oficirjev in delavcev. Imena aretiranih in sokrivcev drži policija strogo potrebno, da se namere bolgarskth teroristov ne izvršijo. Tekom včerajšnjega "n današnjega dne je bilo prijetih kakih 70 Bolgarov, ki so bili potem večinoma irpuiienL V zaporu Je bilo pridržanih osem Bolgarov Ugotovilo se je tudi, da )e prijeti Hristov zelo nevaren človek hi da Je prišel v Beograd s popolnoma določenim načrtom. Kar se tiče komunističnega gibanja, kl si je stavilo za cilj, da Izvede pri nas ista nasilja kakor na Bolgarskem ln da zasnuje podobne širokopotezne atentate na ministre In ugledne politike, je dejal načelnik Lazarevič v nadaljnem razgovoru r novinarji, da je ukrenila uprava mesta skupaj z notranjim ministrstvom vse potrebno, da pa seveda ne more še ničesar povedati o podrobnostih. Izjaviti more le, da |e sedal vsaka nevarnost odstranjena. Na stanovanjih sumljivih komunistov In republikancev so bile Izvršene hišne preiskave, kl so imele precej uspeha. Dognalo se le, da so komunisti zasnovali šlrokopotezno teroristično akcijo, k| se Jim Jo sedaj popolnoma Izjalovila. Dr, Ninčič o položaju Male antante Važne izjave novinarjem. — Brezupnost boljševiških načrtov. Razmerje do Madžarske in Bogarske. Odhod poslanika founga Beograd, 16. maja. p. Danes je odpotoval na Angleško britanski podanik na našem dvora sir Alhan Young. Na kolodvoru so se poslovili od njega zunanji minister dr. Ninčič. finančni minister dr. Stojadinovič in posian^c dr. Marinkovič (vsi s soprogami) ter ves diplomatski zbor. - ^ > Beograd, 16. maja. p. Popoldne ob 5. je sprejel zunanii minister dr. Ninčič no-vinarje in jim podal izjave o delovaniti konference Male antante in o splošnih pogledih na zunanjo politiko. Dr. Ninčič je uvodoma naglašal veliko ubgj novinstva in veliko nalogo našega tiska. in nato nadalieval: Konferenca Male antante more z zadovoljstvom ugotoviti, da s»o se na vsakem sestanku zunanjih ministrov njenih članic vedno bolj utrdile simpatije in stremljenia za zbližanje narodov, in sicer ne samo v vladah dotičnih držav. ampak tudi v širokih ljudskih plasteh. Vsi, ki smo bili v Bukarešti, smo mogli ugotoviti, kako ugodnn se govori 0 naši državi in kakšna politična važnost se pripisuje sodelovanju z našo vlado. Zanimivo ie. da so bili doslei na vseh šestih konferencah Mala antante navzoči vedno isti trije zunanji ministri, namreč dr. Beneš. Duca in jaz. Težko se pripeti kai takega v drugih državah v Evropi. Iz tega se vidi. kako stabilne so politične razmere v naših državah. O delovaniu konference same 'e minister poudarjal, da je bilo na dnevnem redu naivažneiših troje vprašani: Avstrija. Madžarska in noložai na Balkanu v zvezi z Bolgarsko. Ni treba tega razumeti tako. da nismo priiatelisko naklonjeni tem trem državam, ampak smatramo. da imaio naše tri «*-*"» ve. združene v Mali f"f*nti. skimne interese v Srednji Evropi in na Balkanu. Vesti o priključitvi Avstriie k Nemčiji so podale poseben povod za izmenjavo misli. Bukareška konferenca je konštatirala skupen interes na tem, da se ohrani status mio. O Madžarski smo razpravi??" v smislu. da nI izpolnila obveznosti, ki iih nalaga mirovna pogodba, zlasti kar se tiče vojske Izjava ministrskega predsednika Bethlena glede revizije mirovnih poo-odh ie napravila mi^e^ utis. Dr. Ninčič je nato govoril o Bolgarski m rekel, da bo o razmerju do te države govoril obširno v Narodni skupščini v odgovoru na interpelacijo dr. Voje Marinkoviča. Lahko pa izjavim, je dodal, da smo se v Bukarešti sporazumeli, da se z naše strani nikakor ne sme oslabiti bolgarska vlada, ki se bori z destruktivno akcijo tretje internaci-jonale. Z druge strani Pa ne smemo dopustiti, da bi Bolgarska zvišala vojsko preko one mere, ki io določa mirovna pogodba. Akcija tretie internacijonale m mogla imeti uspeha niti v mali Estoniji, ki je neposredna soseda sovjetske Rusije in nima vojske, zato ga tudi ne bo ime- 1 la s nobeni druži državi in tudi ne na Bolgarskem, ki Ima resno vojaško silo. Velika škoda je, da razsipajo boljševi-ki za svojo propagando toliko denarja, ki bi ga lahko veliko bolje uporabili, da rešijo široke plasti ruskega naroda bede. V Bukarešti se je tudi govorilo o deistvu. da je postal Dunaj zavetišče vseh pustolovcev, kl mislijo na atentate in zločine. Dr Ninčič ie nato prešel na naše razmerje do Grčiie In dejal, da so nas do-vedli važni interesi do razmišljanja o političnem sodelovanju z njo. Pogaiania z Grčijo so v teku. vendar ni pričakovati orehitrega zaključka zaradi važnih. delikatnih vprašanj. Pogaiania navzlic temu teko z obeh strani zelo prijateljsko in je upati na popoln končni sporazum. Minister je zatem govoril o razmerju do Italije in ugotovil, da so odnošaii zelo prisrčni, zlasti odkar se je sklenil prijateljski pakt med obema kraljevinama. V Bukarešti Je bilo z zadovoljstvom sprejeto poročilo o prijateljskem paktu s Poljsko. Dr. Ninčič je prešel končno na važnost konference Zveze narodov, ki bo v Ženevi razpravljala o razorožitvi in varnostnem oaktu. Tega zasedania se udeleže največji svetovni politiki in strokovniaki. Govornik misli, da bo prihodnji sestanek ministrov Male antante naibrže v Ženevi. Proti ieseni pa ie projektirana konferenca Male antante v Beogradu. Velik uspeh ljubljanske drame v Beogradu Beograd. 16. nsja. p. Nocoj se le vršilo v razpr-idanem Narodnem Pozorilm prvo ?o«t3.a:i'e ljubljanske drame. U/a'; so ?u-pančičevo «Veron:ko Deseniško«. V gledalcu i« bin najizbranejša beo«r«'»'Ci publika. m. dr. tudi predstavniki vlaJr med njimi mini«« ?erjav, dvora. pr'a:nenta Publika Je z velikim zanimanjem In globikim razumevanie*n s;edila Župančičevemu krasnemu dela ter je odlikovala zlasti ?'avne akterje Marijo Vero, Šaričevo, Rogoza In Levarja s ponovnim bornim aplavzom. Oton Zupančič, ki je prisostvoval predstavi, le moral priti na oder ter Je bil ponovno prisrčno aklamlran. Uspeh večera ie popoln ter služi ljubljanski drami v veliko čast. Kralj in kraljica v Topoli Beograd, 16. maj«. P- Danes ob 1. popol« dne sc je odpeljala kraljevske dvojica z av. tomobilom v Topoio, kjer ostane več dni. potem odpotuje na Bled, kjer namerava ostati delj časa. tajno, ker so nekateri razkrinkani pobegnili v inozemstvo. Pri osebni preiskavi aretirancev so našli samokrese in pištole. Več aretirancev je izjavilo, da so imeli nalogo, pri prvi priliki izvršiti atentat na kralja Aleksandra in člane vlade. Preiskavo vodi policijski šef Lazarevič osebno, ki je ukrenil vse potrebne ukrepe, da se preprečijo v Beogradu eventualni incidenti. Vsa javna poslop- ja kakor tudi ogrožene osebnosti so stalno pod nadzorstvom. Včerajšnjemu večernemu brzovlaku lz Bolgarske Je bil priklopljen tudi vagon jajc kot prevozno blago za Švico. Vagon je bi! zaprt ln plombiran ln oči-vidno od Sofije naprej ni bil več odprt. Na kolodvoru v Nišu pa je nenadoma skočila skozi okno moška oseba in izginila v temi. ne da bi Jo mogla policija izslediti. Po mnenju oblasti gre oči-vidno za kakega atentatorja, ki je bS na ta način vtihotapljen v našo državo. DEMARSA NA DUNAJU. Beograd. 16. maja. r. O nameravanih atentatih proti našim vodilnim državnikom je obvestila našo vlado že pred tremi dnevi neka tuja prijateljska država. Na podlasS dosedanjih Izpovedb aretirancev IzvrS najbrže naša vlada demaršo samoobrambe prt neki sosedni državi, ki Je mimo trpela vse priprave. „Vdova Rošlinka" na indeksu Objava goriškega nadškofa Sedsja proti Golarjevi veseloigri. _ Klasičen vzgled klerikalnega pojmovanja svobode tiska in kulturne svobode c~!oh. Gorica, 16. maja a. Današnja »Ooriška Straža objavlja na prvem mestu dnevnih vesti naslednjo objavo goriškega nadškofa: Opomin. Škofje hi dušni pastirji morajo po cerkvenem pravu (canon 1405, paragTaf 2) ob priliki vernike opominjati na nevarnost iti škodo, ki izvira Iz čitanja slabih knjig, posebno pa prepovedanih. Med knjige in knjižice, ki so katoličanom prepovedane, spadajo one, ki vero ali nanvnost nalašč napadajo in s tem ljudi, ,x>ir>no neizkušeno mladino pohujšujejo. V zadnjem času se je jela uprizarjati na odrih naših kulturnih druitev veseloigra »Štiri grehi« od češkega pisatelja dr. Josipa Stolbe, prevedeno na slovenščino od Prana uovikarja fn sicer ne le v mestih, ampak tudi po naših vaseh. Žalibog so tej pohujšljiv! igri prisostvovali tudi Šolski otroci. Sicer ta Igra ni naravnost naperjena zoper vero ali krščansko nravmst, vendar je vernikom. zlasti mladini pohajšljlva, ker v omiljeni obliki pokazuje naš greh in njegove slabe restedke, pa ga nikakor os obsoja. Jasno je, da se s tem ne pospešuje prava kultura, marveč se ljudstvo odvaja od krščanskih vzorov in načeL Predlanskim so pri nas pričeli uprizarati grdo Igro »Pljnsak« od Petroviča, ki ie kmalu izginila z naših odrov, ko so bili duhovniški krogi odločno proti tej umazano-stl. Naravnost obsoditi in prepovedati pa moram igro »Vdova Rošiiaka«, k! jo prirejajo svobodomiselna društva, ker ie po vsem svoiem plehkem jedru protlverska. Na koncu opominjam, da se prepovedane fgre ne smejo ne samo natisniti In čitatf, v drage Jezike prevaiatl, ne prodajati In tud) ne drugim posojati. V Gorici, 14. maja 1935. Frančišek Borsia, nadžkot -GS9- Tendenciozne vesti,Hrvata* Beograd 16. maja p. Povodom tendenci-Joznlh vesti zagrebškega »Hrvata«, ki pravi, da se namerava samostojna demokratska stranka cepi« v srbsko In hrvatsko samostojno stranko, sta nas prosvetni minister g. Svetozar Pribičevič tn poslanec Ju-raj Demetrovič pooblastila Izjaviti, da so te vesti brezsmisclna izmišljotina. Samostojni demokratski klub je v vsem popolno.-na soglasen. o čemer imajo razšiTjevalcl takih vesti dovolj prilike, da se dodobra prepričajo. Dr. Ploj član reparacijske komisije Beograd, 16. maja. p. Namesto člana Gju« riča v reparacijski komisiji je imenovan dr. Miroslav Ploj. Konflikt med novinarji in zagrebškim gledališčem poravnan Zagreb, 16. maja. n. Danes je bil rešen spor med zagrebškim gledališčem in novi. narji. Gledališka uprava je poslala zagreb« ški sekciji Jcgoslovenskega Novinarskega Udruženja izjavo, da obžaluje incident in da ni mogla preprečiti razširjenja gledali« Skega lista «Comoedia». Na predlog Novi« narskega udruženja bodo odslej plačevala nredništva novinarjem gledališke abonmaje, gledališče pa bo plačevalo listom oglase in notice,, Demanti vesti o Chamberlamovem odstopu Pariz, 16. maja. (Avala) Agecce Havas javlja lz Londona: Vse vesti o odstopu državnega tajnika za zunanje zadeve Cham-berfalna se kategorično demantlrajo Med Baldvlndora in Chambertalnom vlada slejko prej popoln sporazum. Renterjev urad Je danes Izdal oflcOelea demanti o teh demisij. sklb poročilih. Strahote lakote na Kitajskem Peking, 16. maja. r. Po porofiliK ,z Kantona v'.aaa \ Jufnokitajski provinci K-'tj-Can strahovita lakota. Na tisoče budi Je le podleglo takotl Mnogi prodajaio svoje otroke kot sužrrje. samo da sf pridobe živila Katn'.;*k! misijurirji poročajo, da so se v posameznih vnseh dogodili celo sln~aji ka-nibalstva. Ukoia je nastala vsled silno sia-be letošnje žetve. Apanaža italijanskega prestolonaslednika Rim. 16. meja. a. Ministrski predsednik Je zbornici predložil zakonski načrt ki določa prestolonasledniku apanažo dveh milijonov lir na leto. Ta apanaža se zviša, ko postane prestolonaslednik polnoleten ali pa sc oženi, na tri milijone. Tradkomediia bloka »narodnega sporazuma"! K umora Todora Panice O J »F o I I p_n!»_ H io v Hunaisk Muslimanski poslanec g. Šalih Baljič je napisal v glasilu ljubljanskega škofa članek, za katerega mu bo javnost gotovo hvaležna. G. Baljič se je odločil, da pove resnico o Izgledih blokaške politike in da s krepko potezo svojeea peresa razdere obrnano. kakor da bi zveza strank, ki jo vodita gg. Korošec in Davidovič še mogla upati na kakršnekoli politične uspehe. G. Baljič smatra, da je s preokretom radičevske politike bila postavljena na dnevni red eksistenca bloka sporazuma. To kar sedaj delajo radičevci vodi po njegovem mnenju k traglkomedljl sporazumaške akcije, kakršno je zasnoval opozicijski blok. Iz njegovega članka Izhaja nadalje, da sta Radič in njegova stranka danes dejansko izven bloka in z vsem poudarkom g. Baljič podčrtava, da se je politična taktika g. Pašiča odnosno Narod' nega bloka na celi črti obnesla in da triumfira nad potezami nasprotnikov. Naravno je g. Baljič jako hud na Radiča. ki je tako grdo pokvari! muslimansko in klerikalno juho. Priznaiemo mu pa radi. da je precej dobro pogodil sliko. Štefana Prevrtljivca, ki se danes spoštljivo obrača baš na tiste radikal-ske prvake ter jih hvali, katere so kot korupcijoniste in nasilnike baš radičevci najbolj ogorčeno obtoževali in obte-ževali. Zastopnik muslimanske stranke vidi v dejstvu, da je Pašič postavil v ospredje zagrebških razgovorov baš posl. Markoviča, Kojiča in Janjiča še posebno poniževalno gesto za radi-čevce. Seveda govori iz članka g. Baiiiča predvsem obup in užaljenost ljudi, ki so definitivno potisnjeni ob steno in so z razbitjem Davidovičevega bloka končno ob vsako upanje, da b! igrali v državni politiki še kakršnokoli vlogo. Iz istega razloga je baš »Slovenec* obia-vil ta članek. Muslimani in klerikalci se zavedajo, da bodo sami plačevali glav- ne račune ponesrečene špekulacije, oni so pravi socii doloris. S tega stališča g. Baljiču gotovo ne bomo zamerili, da se poslužuje v svojem članku tudi prav krepkih izrazov. Le na eno neprostovoljno priznanje naj še opozorimo. Posl. Baljič piše. da je popolnoma naravno, ako je odločnost predstaviteljev bloka, posebno pa doktorja Korošca, v obrambi poslanskih pravic in prava suverenega naroda vsled Izjave Pavla Radiča in zadovoljitve Hrvatskega seljaškega kluba z znanim izidom verifikacijske razprave postala odveč. S tem je povedano, da so smatrali predstavitelji opoziciional-nega bloka za potrebno braniti »poslanske pravice in prava suverenega naroda* samo takrat, ko so se radičevci še odkrito priznavali k republikanstvn. federalizmu in sel.iaški internacijonali, da Da sedai te potrebe ne občutijo več. ker je Radičeva stranka pristala na državno in narodno edinstvo z Izjavo Pavla Radiča. Slovenski in muslimanski klerikalci bi še nadalje radi gledali Radičevo gonjo za federativno republiko, v kateri je grozil, da se bo kraljevo žezlo zlomilo na hrvatskem hrbtu. V tem slučaju bi bili še nadalje prioravlie-ni braniti »poslanske pravice« radičevcev in »suverena prava hrvatskega naroda*. Ker je Radič izdal svoj program, smatrajo sedaj to za odveč. Ta »obračun* je za zastopnike čiste demokracije, praveea parlamentarizma in popolne narodne suverenosti v resnici jako sumaričen in odkritosrčen. Posl. Baljič ie svoj članek napisal nod naslovom »Tragikomedija*. Očivldno se niti on. niti »Slovenec* nista zaveda, la. da je s to besedo v dvojnem smislu nad vse točno označena vsebina in uspeh politike famoznega opozicijskega bloka, predvsem pa klerikalcev in spa-hovcev. Todor Panlca, kl je v dunajskem Burgtheatru podlegel kroglam bolgarske atentatorice, ni bH običajen komlt-ski vojvoda, marveč eden najvplivnejših ln najenergičnejših med njimi, eden od vodij federalistov, druge glavne stroje med makedonstvuiuščimi, ki Je igral v makedonskem pokretu tekom dvaiset let zelo vidno ulogo. Makedonsko - odrinska revolucionarna organizacija se je osnovala leta 1894. 2e naslednje leto >e poskusila prvi oborožen upor zoner Turke v Makedo-nlf!. ki pa ie končal popolnoma brezuspešno. Toda delo organizacije se ie nadaljevalo, s pronaeando med prebivalstvom,. z organizacijo uporniških odbotov po makedonskih vaseh, s prirejanjem komltaških vpadov in pobojev In pa s propagando v inozemstvu. Vsa ta akciia ie imela za cill: osvobiv ditev Makedonije izpod turškega Jarma in združenfe z Bolgarijo, tedai ustvaritev Velike Bolgarije, kakor H je začrtal sanštefanski mir. Razumljivo, da ie Bolgarlia revolucionarno akcijo i vsemi silami ^-»mla. Po francoskih občinskih volitvah Pariz. 14. maja. Nedeljske ožje Volitve za nove občinske svete v celi Franciji so potrdile uspeh, ki ga ie levičarskemu bioku prineslo prvo glasovanje 3. t. m. Uradne statistike sicer še. ne navajaio izidov v blizu 40.000 podeželskih občinah, pač pa prinašajo zanimive podatke iz večjih mest. Izmed 379 krajev, kjer je sedež arrondissementov ima po dospelih poročilih 42 socialistično večino v občinskem svetu, 192 radikalno in radikalno socialistično. 26 pa republikansko socijalistično. Oficijetni socijalisti so osvojili 18 novih velikih krajev, radikali jft radikalni socijalisti na 57. Skupno Pridobi od imenovanih 379 sedežev arrondissementov levičarski kartel (in s komunisti) 78 občinskih svetov, ki so bili doslej v desničarskih in zmernih rokah. V seinskem departementu (okolici Pariza) so levičarji iz kartela znatno napredovali na stroške takolmenovanih levih republikancev, ki jih je šteti med zmernejše elemente. V Parizu samem je novo občinsko zastopstvo sestavljeno sledeče: od 80 sedežev dobe 1. 1925 dosedaj razlika komunisti 8 7 rH socijalisti 14 14 ri 0 repu bi. soc. 5 4 +1 radik. soc. 6 5 rt-i rep. radik. 6 6 O levi republ. 15 17 —t rep. dem. zveza 18 19 —1 (Millerandova) konservativci 8 _8-o_ 80 80 Potemtakem Pariz sicer ohrani dosedanjo zmerno in desničarsko večino, vendar se ie ta manjšina znižala za 3 maidate v korist levičarskemu kvarte-lu in komunistom. Zanimiva ie poleg tega ugotovitev, da je v Parizu vsled volilne geometrije 47 izvoljencev nacionalnega bloka dobilo 139.425. a 3.3 izvoljenih pristašev levice 153.020 glasov. Pariz ie torei po oddanih glasovih v večini levičarski, čeprav Ima zmerno zastopstvo. , ,., , . Glavni dobiček od teh volitev imajo sociialisti, ki so na mnogih krajih napre dovali na račun svojih zaveznikov v vladnem kartelu. s° r- zadnjega strankinega kor~-~?a v Gre-noblu o socialističnem volku, ki pride podaviti republikansko - socialistične ovce. Tako je n. pr. Lyon, prestolica radikalizma. odslej v rokah socialistov. Čeprav pridrže radikala Herriota za žu pana... , _„. Komunisti si niso opomogli Pri ožjih volitvah. V provinci so ostali praznih rok. v seinskem denartementu pa so se obdržali le v 8 večinoma manj pomembnih kraiih. Tudi Pariz jih je zavrnil. Desničarsko ln zmerno časopisje pov daria. da se moraio izidi letošnjih občinskih volitev primerjati z lanskimi parlamentarnimi, ne pa z občinskimi iz L 1919. Se-le tedaj se bo dobila objek tivna slika. „ »Journal des Dčbats* piše: »Res je, da zračijo občinske v'«*"- 1. 925 v primeri z občinskimi volitvami 1. 1V1V. obrat na levo. Ali pa so levičarske stranke napredovale tudi med majem 1924 in maiem 1925?» List obljublja v d oglednem času tozadevno statistiko m pravi: »Čudilo bi nas. da bi stranke levice, ki sedaj že eno leto vladalo, na preelovale. odkar iih vidimo pri delu.* »Gaulois* pripisuje uspeh vladnega bloka močni organizaciji, ki manjka desnim m zmernim strankam. »Figaro* poudarja za desnico potrebo sociialneza proKrama. solidne orga- nizacije in bojevne mladine. »Temps* priznava zmago levega kartela. ki jo ima ta v veliki meri zahvaliti podpori komunistov. In pravi: »Kartel se razvija. Od včeraj naprej se je raztegnil do komunistov in jih je sprejel v svoje vrste. Radikalni sociialisti 2e eno leto vodijo politiko odrrte zveze s socijalisti in prikritega paidnšenja s komunisti. Ce bodo hoteli ohraniti oblast, bocl) odšle i morali oiačati oficijelno zvezo s socijalisti in Inaugiiriratl politiko odkritega paidaštva s komunisti. Dvozveza od 11. maia 1924 je postala trozveza 10. maja 1925.* Časopisje vladnega kartela je oolno zmagoslavia. «Ocuvre» piše: »Jeanne d'Are (katere letna proslava je padla ravno na dan ožiih volitev) je tako kot lani prinesla srečo republiki. Zdaj ni mogoč več noben dvom. izidi so tu in veter realnosti ie pomedel z zadnjimi upi naciionalnega bloka.* »Ouotidien* piše: «10. maj dopolnjuje 3. maj. 10. maj je brezprimerno iasnostio manifestira! neomaino zvestobo Francije politiki iaičnosti. demokracije, miru, pravice, politiki Herriotove vlade. 10. maj potrjuje z nezadržno silo vo-lio, da mora vlada gosp. Painlevčja nadaljevati tn še bi!) na glasiti to politiko globokih, pogumnih reform. ... 10. maj sporoča z vso zaželjeno odločnostjo senatu, da demokracija ne bo več trpela njegove slepe opozicije protj vsem zakonom socialnega napredka in da ie v konfliktu med obema zbornicama vsa demokracija na strani poslanske zbornice.* »Pariš - Soir* ostro nanada senat in pravi, da ie senatova opozicija proti Herriotu Imela svoj globlji vzrok v čisto napačnem prenričanin je karte! zgubil v deželi privlači--1 In velik del pristašev. Izid volitev pa ni naperjen samo proti senatu, temveč nič manj tudi proti Painlevčlevemu ministrstvu, čigar vladni program je radi pomarika-nia odločnosti in popuščanju manjšini napravil prav slab utis pri velikem delu levice.* Kot izhaja iz teh časopisnih komentarjev. se Herriotov levi del radikalnih sociialistov In oficiialni socijalisti smatrajo za prave zmagovalce in mnogi pričakujejo. da se po kratkem ministrovaniu sedanje vlade zmerne levice vrne Herriotov kabinet s še ojačeno politiko Iaičnosti in reform v socialističnem duhu. Prav pa ima'o bržkone tisti, ki vidiio v teh pričakovanjih le izliv navdušenega zmasroslavja ln smatrajo, da se bo kartel zadovoljil z gotovostio. da dob! na podlagi Izida občinskih volitev trdno večino pri prihodnji delni obnovi senata. Po mnenin teh ie zmernešo politiko kabineta Painlevč. Calllaux, Briand diktiral višji interes dežele, ki se ni z občinskim volitvami v ničemer izpreme-nil. mm; r/. // „ .. > ti rjt.'r r, .. .r '. i 'o / sivi?- .tf( v Dunajska agronomija proti plemenskemu šovinizma Dunaj, 15. maja. s. Profesorski kolegij po« IJedelske visoke Sole Je danes sklenil, d« bo vztrajal na prvotnem sklepu, po katerem se dovoljuje tudi židovskim slušateljem i* Inozemstva poseJanJe predavanj. Če hI vsled tega izbruhnila dijaSka stavka, bodo preda« vanja za osem dni ustavljena. (Nemškrvna« donalni dijaki so namreč zahtevali, da se uvede numerus clausus za vse Inozemce ne» nemške narodnosti, inozemskim Židom pa se mskrlprija sploh prepove. Ured ) Kumijte srečke za Razlagov spomenik Toda Makedonci si niso bili edini v Izvedbi svoiega nacionalnega programa. Med njimi se je kmalu pričela širiti struia takoimenovanih federalistov, ki so bili proti oficilalni stro:i. centrali-stom. proti Bolgarski in priključenju K Bolgariii: njih cili je bil — balkanska federaciia. sodelovanje vseh balkanskih narodov, med katarimi nai zavzemo tudi Makedonci svoie posebno mesto, kot samostojno ljudstvo, ne kot del Bolgarov ali Srbov, pač pa v zvezi, v federaciji z obojini. Nasprotje med obema glavnima strojama se je vedno bolj večalo: ko je oficljalna revolucionarna organizacija na Ilindan 1. 1903. uprizorila veliki makedonski upor. so nastopili federalisti proti niej ter sc niso pridružili vstaii; zato se upor ni razširil na okrožia Solunsko, Seneško in Struni sko, kjer so imeli federalisti večino. Po ponesrečenem uporu 1. 1903. Je nastopilo med Makedonci veliko izfrez-nenie. Po eni strani so sedai poseg!! z veliko vnemo v gibanje tudi Srbi ter dosegli velike uspehe zlasti na desni strani Vardarja, no drugi strani pa sc v dotedanii revolucionarni organizacl-fi prevladali federalisti pod vodstvom Jana Sandanskega in Todora Panice. dočim so prehajali bolgarsko orientirani centralisti pod vodstvom Borisa Sarafova in Ivana Garvanova. vedno bolj v manjšino. Na skupnem s^tanKu revoluciionarnih organizacij v Custen-dilu jesen! 1. 1906. je večina napravila sklep, da organizacija prekine vse zveze z bolgarsko vlado in dvorom; ta protokol sta naposled napisala tudi Sarafov in Oarvanov. Toda ta dva vo-ditelia nista izvršila sklepa, marveč sta celo izdala vse sprejete resolucije sofii-ki vladi. Sedaj ie federalistična stroja posegla po represaliiah. in ker so poznali makedonstvuiušči samo eno kazen — smrt. so vodji centralist^v obsodili na smrt. Todor '» 'zvrSil smrtno obsodbo ter je Borisa Sarafova ln Ivana Garvanova ustrelil v njunem stanovanju sredi Sofije I. 1907. Umor Sarafova. ki ie bi! po vsej Evropi zna-na politična osebnost, je vzbudil povsod obilo pozornosti ln ojfirčenla; Panico je makedon. odbor takoi obsodil na smrt. Sedai se 'e začelo krvav-, obračunavanje na obeh straneh, ki so ea sicer večkrat prekinili izredni vna-nH dogodki, nainrei mladoturika revolucija !. 1908.. v kateri so federalisti sodelovali na mladoturški strani in se oi-ea.iizirali v legalno stranko, potem ba! kanskl vojni in naposled svetovna vol na. Toda nasproria so vedno znova buknlla na dan in povzročala krvop-e-Iltje brez prestanka. Centralisti, ki sc imenuieio sedaj avtonomistl, so napo sled vendarle ubili Sandanskega i" mnoge njegove pristaše: seveda tudi federalisti niso mirovali. Naposled ie 'e dn! padel tudi Panlca. ki se ie znal tako dolgo l»-ieibati zasledovani nasprotnikov. Po tradiciji makedonstvu.uiščih seveda tudi njegova smrt ne bo ostata nemaščevana. Todor Panlca se ie rodil L 1877. v Rahovu. bolgarskem mestecu ob Pona-vi. Njegov oče ma>or Panica ie bil obešen i. 1888. radi udeležbe v zaroti zoper Ferdi.ianda Koburga Po končanih gimnaziiskih študiah ie stopil I. 1903. v makedonsko organizacijo. Kliub temu. da je bil I. 1907. po umoru Sarafova obsoien na smrt. se ie držal v MakecV)-niii in potem v Bolgariii do 1. 1923 kljub naiveč'emu nrizadrvaniii niti nasprotniki niso mogli do živega. Pele po padcu Stambnlliskrga se ie v oktobru l. 1923. preselil na Dunai. kier ie sodeloval pri izdaianiu znanega glasila «Fe-deratlon Baikaniguc*. Reforma italijanske vojske Rim. 14. majnika. Ko je Mussolini svoječasno namesto odstopivšega bivšega vrhovnega poveljnika v svetovni voini. generala Di-aza, za katerega je znano, da ni poseben prijatelj fašizma, poklical na čelo vojnega ministra generala Di Giorgia ln mu poveril nalogo. da izdela načrt ra reformo vojske, je bilo lasno, da naj bi ta reforma pomenjala pofašlstenje edinega činitelja v državi, ki se je še vse doslej z uspehom upira! vsepovsod drugod edino odločilnemn vplivu fašizma in njegovih odgovornih in neodgovornih predstavnikov. Ako na se je Mussolini kdai zmotil, se je zmotil ted*i. ko ie misli!, da se mu bo ta nakup posreči! kar tako tebi nič meni nič. Di Giorgiov načrt reforme je prišel v senat in tu so ga skoraj vsi senatorji-jte-nerali. sami najodličnejši strokovnjaki, premleli in obdelali tako temeljito, da od samih otrobov ni ostala niti peščica moke. Vlada je morala umakniti načrt in umakniti se je moral tudi Di Oiorgio. Interim vojnega ministrstva je prevzel Mussolini sam. V tem pa je bil tudi že zasnovan načrt za reformo vojne mornarice. toda ne morda po pristojnem mornariškem ministru, velikem admiralu Thaonu di Reveiu. temveč oo Mus-soliniju samem, odnosno fašistovskih »strokovnjakih*, kar je imelo za posle-dico odstop mornariškega ministra. Tako je tudi drugi vrhovni poveljnik iz svetovne vojne zapustil nehvaležno mesto ministra v fašistovski vladi. »Duca della Vittoria. (»vojvoda zmage*, general Diaz) in .Duca del Mare* (»vojvoda morja«, admiral Thaon di Revel) sta se naveličala tlake fašizmu. Interim mor-naričnetra ministra ie prevzel zopet sam Mussolini. Ker si je tudi «ad interim* prisvojil resort zrakoolovstva. le torej bodoče »ministrstvo za narodno obrambo*, ki bo združevalo vse te tri resor-te v enem. že sedaj v rokah samega ministrskega predsednika in vodie fašizma. Pofašlstenje narodne obrambe bi se dalo tako izvesti kar preko noči. »Bi se dalo!* Da. ko bi ne bilo senata s celo vrsto generalov, kl budno pazi-io. da iašizem ne raste preko volske in tistega, ki ji stoji na čelu. samega kralja. In Mussolini Je prepameten. da bi hotel z glavo skozi zid. Zato je temeljito odnehal. Ker je reforma vojske ln mornarice v resnici nujno potrebna, si ie Mussolini poiskal sotrudnike za rešitev teea kočljivega vprašanja med tistimi, ki so bili odločni nasprotniki pofašistovania narodne obrambe in so vedno hoteli, da ostane oborožena sila države izven vplivov političnega strankarstva. Med temi ie bil tudi bivši načelnik generalnega štaba v svetovni vojni, general Pietro Badoglio. katerega je zaradi njegove ne prevelike naklonjenosti fašizmu zadela izredna čast. da je bil imenovan za — poslanika v Braziliji Sedaj se je vrnil general Badoglio v Rim kot novi — načelnik generalnega štaba, a za načelnika generalnega štaba mornarice je imenovan armijski viceadmiral baron Alfredo Acton. ki je pač poznan kot eden najboljših častnikov italiianske mornarice, ne oa kot pristaš fašizma. Isto velja za novega načelnika itene-ralneca štaba zrakoplovbe. za katerega je bil danes imenovan general Plccio. Službena »Gazzeta Ufflciale* od 4. tega meseca je že objavilo novo sestavo generalnega štaba za vojsko, kateremu oa odslej pripadajo: vsi maršali: vsi generali volske: načelnik generalnega štaba in ostali častniki-generall. ki so člani vojaškega sveta in niso zaposleni kje drugje, kakor navala ta raz-predelba: četveri generali, določen! za armiiske poveljnike: prvi kraljev generalni poljski pobočnik, podnačelnik ge- ] neralnega štaba: deseteri zborni poveljniki: predsednik najvjšjega vojaškega sodišča; general - poveljnik finančne straže: peneral-ooveljnik orožništva; trideseteri dlvizijski poveljniki: namestnik poveljnika orožništva: generali na razpoloženiu za vse razne orožne stroke: vsi ostali častniki-generall bojno-orožnih strok, ki niso navedeni zeorai: častniki-eenerali tehnične artiljertle; častniki-generali zdravniške stroke in generalkomisar. Nova sestava mornaričnega generalnega štaba še ni službeno objavljena. Glede novega načrta za reformo vojske pa se zatrjuje, da je v glavnem tudi že gotov in da predstavlja nekako spolitev svoječasnega Diazoveua načrta z Di Giorgiovim. to se pravi, da se je za oodlago vzel Diazov načrt, v katerem pa so uveljavila nekatera DI Oior-giova načela. Ohrani se z smislu Dia-zovega načrta predvsem dosedanja doba aktivne službe, ki jo ie DI Giorgiov načrt hotel znatno skraišati. Nelznre-menjen ostane tudi osnovni kontingent vojske, določen z državnim proračunom. kvečjemu da se še nekoliko zviša Iz Di Oiorgiovega načrta se je sprejelo načelo batallonskih kadrov, toda z razliko, da ie Di Giorgiov načrt določa! v polku treh bataljonov samo en efektiven bataljon, ostala pa le kot kadra. novi načrt pa bo določal v polko dva efektivna bataljona in le enega kot kader. Iz Di Oiorgiovega načrta se najbrž vzame tudi uvedba mehaničnih motornih sredstev in se ohrani edino le še nri poliski artilieriii živalska upre-ga Število armiskih zborov se od !0 zviša na 12. vendar oa se bodo ti zbori. kakor so se doslej, tudi še dalje grupirali v štirih armijah. Novi načrt je. kakor rečeno, v glavnem že gotov, v podrobnostih pa ni še izdelan ter se še ne ve. ali Ka vlada predloži tekom tega zasedanja parlamentu. ali pa šele pozneje. la BlnfcoSt' OBLEKE po znižanih cenah J. Maček Ljubljana Aleksandroma '<2. Politične beležke + »Samouprava* o klerikalcih in muslimanih. Radikalna »Samouprava* ie nedavno napisala, da pristaši doktorja Korošca in dr. Spahe samo ovirajo uresničenje ideje sporazuma med Srbi in Hrvati, ker je njihovo glavno obeležje klerikalizem. Nato je »Hrvat* odgovoril. da se mora pri sklepanju sporazuma računati s klerikalci in muslimani. ker predstavljajo prvi večino v Sloveniji, drugi pa v Bosni skupno s Hrvati. »Samouprava* od 15. t. m. odgovarja »Hrvatu* in ugotavlja, da ni nastopila niti proti Slovencem niti muslimanom. ampak samo proti klerikaliz-mu. ki ie anacijonalen ln ki mu ne pri-ja. da bi se Srbi. Hrvati in Slovenci sporazumeli kot sinovi enega naroda. Ako bi se n. pr. Srbi in Hrvati sporazumeli. odpadel bi verski moment in bosenski muslimani bi se ne organizirali več kot muslimanska stranka, ampak bi vstopili v srbske in hrvatske stranke. Muslimanske množice v Bosni so še vedno anacijonajne, ker samo tako more priti dr. Spaho do neke veljave. do katere bi težko prišel v velikt srbski in hrvatski stranki. Dr. Spaho hoče namreč igrati vlogo jezička na tehtnici. Kar se tiče dr. Korošca, pravi »Samouprava*, da nikakor ne more deliti mnenja, da zastopa njegova stranka večino Slovencev. Četudi razpolaga s 60 odst. slovenskih množic, nikjer ne stoji, da bi to število ne moglo biti reducirano pri prvih volitvah na 30 odst. Spominjati se je treba na volitve iz leta 1920. »Samouprava* računa v Sloveniji na napredne nacijonalne elemente, ki mnogo točnejše umevajo naš narodni problem in idejo državnega in narodnega edinstva kot dr. Korošec in tovariši. — Za nas je zanimiva samo orimera med slovenskimi klerikalci in muslimani. Oboji zavzemajo napram hrvatsko-srbskemu problemu enako stališče. oboji so proti sporazumu med Hrvati in Srbi na podlagi državnega in narodnega edinstva, ker vedo. da bi s tem sporazumom in popolno izvedbo edinstva odpadla politična upravičenost obstoja njihovih strank. Ne bili bi več jeziček na tehtnici kakor pretekla leta !n tega se boje. Odtod izvira ozka zveza med slovenskimi klerikalci in bosanskimi muslimani. Ni brez pomena, da piše zastopnik bosenskih begov in ae članke v glasilu ljubljanskega škofa. 4- Narodno - socijalističnl »kongres«. Glasilo narodnih sociialistov »Nova Pravda* piše, da ni res. da se je udeležilo pretek k nedeljo niihovega »kongresa* samo 200 pristašev, ampak da iih je bilo še e.nkrat več. Mi »Novi Pravd!* poleg 200 navzočih privoščimo tudi še 200 namišljenih pristašev. — vsak človek mora imet! svoie veselje. — veseli nas pa tudi priznanje, da je Ljubliančanov res »nekaj* manjkalo, česar »Nova Pravda* svojim »dobrim in zvestim pristašem* ne zameri. Pravi namreč, da zalo ne. ker se boie »brezobzirnega preeanjania od mladinske strani*. Ni dvoma, da se bo polagoma »Nova Pravda* povspela do trditve, da je vsa Ljubljana ravno radi bojazni pred • mladinskim pregamanjem* bairateVzi-ra'a nede!isko narodno - socialistično polomilo. Splošno mnenie na Je. da moraio biti zelo »dobri in zvesti pristaši* NSS tisti, ki se radi .mladinskega pre-gania-.nia« niso udeležili nesesarske no-grebščine. Da v ostalem ne bo nadaljnjih pomot, posnemamo po nedvoumnem poročilu v .Češkem Slovu« (ki ie glavno glasilo čeških narodni sociialistov). da ie »kongresu* prisostvovalo 98 (devetdesetoseml delepatov. -f Zakaj še nI sporazuma? »Slovenec* sooroča. da vlada trenutno ne želi spremembe političnem položaia. Mero-daini fnktorii sicer žele sporazum, proti pa ie Pašič in sedai ie nastal radi te^a spor med temi »najvišjimi merodainiml faktorii* ln Pašičem. Proti snora/umu pa ni samo Pašič. amnak tudi Pribiče-vič. ki zahteva razveljavljene radičev-skih mandatov. Tako »Slovenec*. Beo-rrajska »Politika* oa piše. da se vse. kar se vrši, doeaia snorazumno med radikali in radičevci. Oboii so namreč prepričani, da ie bolie. ako za enkrat (!) še ostane Narodni blok na vladi, ker Je na dnevnem redu spreietje mnogih nepopularnih zakonov, kl iih Ima Izvesti dr. Luklnlč kot minister samostojnih demokratov, da bi nozneie ori pre-kl-Jenju zvez z 'til ni raJika i 'ahip 7v r-ni!i odgovornost nanie. Iz vseea nave-d-nesra bi se torei dalo sklenatl. da ie Pribičevič zato proti sporazumu, da bi lahko pozneie sam nosi! odgovornost za politiko Narodnega bloka, kadar bi se rad kal! sporazumeli z radičevci. Vsak. količka) razsoden človek bo nad nrebrissnrstio kombinacij opozici-ionalnera in lažinevtralneea tiska ki kliub mnogoštevilnim zapovrstnim Mama ža m ostaia neomaino zvest svojim tradicionalno bedastim Izmišljotinam. Županijska palača v Mariboru Zupanijska palača v Mariboru je bila šele kratko pred voino zgrajena za urade okrajnega glavarstva, finančne oblasti in davčnega urada. Poslopje je poleg Mestne hranilnice in Narodnegn doma raiimpozantneiša stavba v Mariboru. ?al, da od izbruha vojne naprej ni imela nravega gospodarja in tako je našel sedanji veliki župan dr. Pirkmaier poslopje ob nastopu svojega odgovornega mesta skrajno zanemarjeno, kar je škodovalo predvsem tudi ugledu naše države v obmejnem Mariboru. Gosp. velikemu županu se je posrečilo izposlovati pri vladi primeren kredit za vzDostavo velike oblasti in je mogel tako tudi zanemarjeno poslopje nekoliko renovirati. Pisarne in hodnike so prepleskalj in sploh vse očistili, tako da ie danes veselo pogledati v urade mariborske oblasti. Tujci, ki prihajajo sem po ooslih, dobe takoj pri vstopu ugoden utis o naših razmerah. Tudi dvo rišče. na katerem je ležalo še od zidanja debelo kamenje in iz vojnega časa celi kupi cunj in podobne ropotije, so z neznatnimi sredstvi posuli z zemljo in nasejali travo, tako da vsai nekoliko odgovarja nasproti ležečemu mestnemu parku in renrezentaciji vrhovne upravne oblasti ob meji. Da ne bo treba, plačevati najemnine po tujih garažah, so postavili ob zidu tudi skromno kolibo za uradne avtomobile. Tudi mariborski žu pan dr. Leskovar je uvide! potrebo^zunanje reprezentaciie in pustil baš te dneve vsa pota in ceste krog žuoanij-ske palače regulirati in nasuti z drobnim peskom. Samo klerikalnemu poslancu Vesemaku, na Dunaju vzgojenemu akademiku, ki pa hoče videti v štajerskem Meranu rovtarsko kulturo, to čiščenje ni prav in je vložil zato_ radi «razmetavania» denarja interpelacijo v Narodni skupščini. ^Slovenec« in »Straža« seve to politično branjarijo klerikalnih poslancev debelo ponatisknieta. Mariborčani pa vedo zaletavanje poslanca Veseniaka v dvorišče županijske palače pravilno ceniti. Kai pa bi naj tak poslanec druzega počel v Beogradu! Gosp. Veseniak ima namreč približno sledeče kulturne nazore: O gledališču je nekoč pisal v «Straži». da je to institucija, kier ženske kažejo svo^e več ali manie obilne ude, svojim volilcem pa je še letrs v «Straži» svetoval, naj vržejo svojo krogljico v prvo škrinjico. v ostale pa kažejo — figo. Ni se torej čuditi, da tudi interpelacije o popravljanju dvorišča ni podpisal gosp. Zebot, ampak — profesor Veseniak. Kastav - slovenska riviera Kastav, 16. maja. Vsled razdelitve naše države v velike županije. je pripadla tako zvana Ka-stavščina ljubljanski oblasti. Ta jugo-slovenski del Istre šteje okoli tisoč prebivalcev in meji na zapadu in jugu na kraljevino Italijo. Narod se bavi deloma s poljedelstvom, najbolj pa z raznimi obrti. Tu dobiš izvrstne zidarje, klesarje, kovače, ključavničarje itd. Ono malo zemlje, ki se nahaja med stenami in pečinami, je preuredil narod s svojo marljivostjo, delavnostjo in žila-vostjo v krasne njivice-terase, zasajene s sočivjem, trtami in sadnim drevjem. Vse pridelke pa unovčijo pridne gospodinje na trgih v Opatiji ali na Reki. Samo žal, da umetno napravljeni kosi zemlje tega dobrega in nad vse poštenega ljudstva nikakor ne morejo preživljati. Emigracija po raznih delih sveta je zato že davno običajna. Ka-stavca dobiš kot ogljarja in apneničarja na Kranjskem, kot drvarja na Hrvatskem, v Bosni in Srbiji. Največ pa se selijo v Ameriko. Toda redkokdo se udomači v novem svetu. Ne vzdrži, da ne bi pred svojo smrtjo gledal ali vsaj še enkrat videl svoj damači zvonik sv. Jelene. Kastavčan je nacijonalen od pete do glave. Pokorava se zakonom in oblastim. Suženjski noče živeti, Hoch-staplerije in nadutosti ne trpi. Ravno radi teh lepih lastnosti je spoštovan povsod po svetu. Sredi Kastavščine. 360 m nad morjem, se dviga lepo i prijazno mestece Kastav. Šteje približno 140 hiš in je sedež vseh potrebnih oblasti: srezke, sodne, finančne, mejne orožniške itd. Do Opatije je 4 in pol kilometra, do električnega tramvaja v Reko 5 km. Prva železniška postaja Matulje je oddaljena od mesta 2 km, istotako tudi morje. V bližini Kastva se nahaja krasen gozdič. Zrak je garsko-morski in izredno priporočljiv zlasti za bolehne na pljučih. Iz Kastva je krasen razgled na morje in oddaljenejše kraje. Vzhičen nad divnim razgledom, je vzkliknil neki Italijan: «Vedere Napoli, poi morire, e vedere Castua. poi vivere!« Letošnjo sezono nameravajo posetiti Kastav številni gosti. Izredno se zanimajo za ta krasni del slovenske riviere posebno bratje Srbijanci. Vsi so dobro- Olga Knipper-Cehova Slovita prvakinja moskovskega teatra Hudožestvenikov kot NORA ELITNI KINO Matica Jutri 18. v. došli. Sob je prilično dovolj na razpolago, hrana vsakovrstna, mleka v izo-bilici. Vino pa. da mu daleč naokrog ni para. Morje, čeprav italijansko, je blizu in se lahko vsak trenutek dobi prepustnica. Domačini pravijo: «Svaki onaj, ko jednom vode pije iz kastav-skog bunara, taj više ne želi otud.» Ivan Zakotnik Priznanje zaslužnemu iavnemu delavcu. v vseh prostorih ima danes P. Magdič Oglejte si! Oglejte si! izreden uspeh za naše interesente. Najlepša hvala ministrskemu pomočniku g. Ivanu Mohoriču za njegovo pomoč! To jc torei tisto izkoriščanje ljudstva, o katerem toliko kriči in piše Slov. ljudska stranka, katere tukajšnji glavni predstavitelji so prekomodni, da bi se za tako potrebne reči sploh brigali, ampak le premišljujejo in pisarijo po «Slov. Gospodarju« o tistih lepih starih časih, ko še ni bilo dr. Pučnika in pa •ako zagrizenih demokratov v Slov. Bistrici. V nekem oziru bi tudi mi privoščili vsai čitateljem «Slov. Gospodarja® tiste «!epe čase«, ker bi jim vsaj ne bilo treba čitati o «novopečenem» doktorju Pučniku tako otročjih dopisov, kakor ga je zadnjič v «S!ov. Gospodarju« napisal tukajšnji njegov, gotovo že »dobro prepečeni« dopisnik. Ljubljana, 16. rra;a. Ob impozantni udeležbi blizu 300 ljudi se je vršila nocoj v restavracijskih prostorih pri Kavčiču v Šiški skromna svečanost, pri kateri je srezki poglavar za ljubljansko okoiico goso. dr. Ferian-čil izročil red sv. Save splošno spoštovanemu posestniku in podjetniku v Zg. Šiški Ivanu Zakotniku. Gosp. Zakotnik je odlikovanje v polni meri zaslužil. Polnih 20 let stoji na čelu občine Zg. Šiška, do lani kot žuoan, sedaj kot gerent. Koliko je storilna tem mestu za občino, je pokazal baš nocojšnji večer, ko so se zbrali k njegovi proslavi pristaši vseh strank. In to kljub temu, da je gosp. Zakotnik odločen naorednjak in navdušen Sokol. Ustanovil je sokolsko društvo v Šiški in je ves čas njega starosta. Je tudi starosta Ljubljanske župe in sploh požrtvovalen sokolski delavec. Kakor znamo, je bilo niegovo delo tudi ogromno telovadišče za vsesokolski zlet. V svojem javnem udeistvovaniu je bi! in je gosp. Zakotnik odločen narodniak in naoredniak. v privatnem o^čevanru pa ljubeznjiv in takten družabnik. Zato so priharale res od srca čestitke, ki so mu jih nocoj izročili zastopniki kulturnih in humanitarnih organizacij iz biške, Ljubiiane in okolice Čestitali so mu gg. dr. Kreiči, inž. .lesih. Marn. Cimerman. Kogovšek. Perko. Fr. Škof z Brda. Jan-čigai. Tavželi Korbar, Šmaidek iz Št. Vida. Zebal. Zirovnik, Tomaž, Novak. Dolinšek in dr. Travnar. Pozdravil ga je tudi dolgoletni šišenski podžupan g. Arhar, ki ie sicer oristaš SLS, a objektiven dovolj, da prizna zasluge tudi političnemu nasprotniku. V imenu njegovega delavstva ie čestita! gosp. Z?olot-niku goso. Lebnik. nakar se ie odliko-vanec v iskrenih besedah zahvali1 vsem gratulantom. Med petjem zbori Čitalnice in igranjem tamburašev «Vodnika«, je potekel večer v lepem soglasju. Na predlog go§p. Tomaža so zbrali gostie za občinske reveže v Zgornji Šiški 900 dinarjev. Gratulantom se s tem pridružujemo tudi mi z željo, da bi ostal gosp. Zaolot-nik še leno vrsto let ohranjen našemu javnemu življenju. Lokalna železnica Slov. Bistrica Slov. Bistrica. 16. maja. Na naši mali železnici vladajo že skoro dve leti nevzdržne tarifne razmere. Tarifi so tako visoki, da iih ni mogoče več zmagovati in se morajo tukaišnii trgovci posluževati vozov in tovornega avtomobila za prevoz blaga namesto železnice, da si zmanjšajo prevozne stroške. V tem oziru je začela naša krajevna organizacija SDS krepko akcijo. Odbor krajevne organizacije je podvzel sam vse korake na merodajnih mestih, da se to stanje odpravi in se tarife znižajo: poleg tega je predsednik organizacije dr. Pučnik zbral za tozadevno spomenico. katero sta potem podpisala trgovski gremij in obrtna zadruga v Slovenski Bistrici, vse potrebno gradivo, s katerim se ie dokazala nevzdržnost sedanjega stania. Danes je prejela naša organizacija od pomočnika ministra šum in rudnikov g. Ivana Mohoriča razveseljivo obvestilo. da se je dosegel v tem za nas važnem vprašanju z načelnikom tarifnega odseka v ministrstvu saobračaja sporazum v tem smislu, da bo po novi tarifi vzeta ta proga v skupno kilometrsko kazalo, v katero pride tudi celo omrežje južne železnice, tako da se tarife pri prehodu na glavno progo, kakor tudi na prehodih s proge bivše južne železnice na državno železnico, ne bedo lomile. Glede klasifikacije blaga se bo tarifa tudi revidirala in bo veljala na naši lo-kalki ista klasifikacija kakor na glavni progi. Ta tarifa bo stopila najpozneje do poletja v veljavo. S tem ie dosežen Incident v zagrebškem kinu Kako silno se nekateri ljudje užive v dogodke na platnu kinematografa, doka1 zuje nenavaden slučaj, ki se je dogodil v petek v Zagrebu v Balkan Palače kinu o priliki predstave filma »Helena«. Gre za več ali manj duševno bolnega človeka. Andreja Maržetiča. rodom iz Slinovca v Slavoniji, ki je nedavno prišel v Zagreb in kupil v petek karto za kino Balkan. Zdi se, je bil že začetkom predstave zelo razburjen. Tako so vsaj izjavili ljudje, ki so sedeli poleg njega. Morda je tudi velika reklama za film «HeIena» delovala na to vaško dobriči-no. Več dni je bilo namreč čitati o nagi Heleni v hramu Afrodite, o revici lepotici. o levih in drugih stvareh, kar more razburiti celo blazirane meščane. kaj šele ubogega seliaka. No, po poročilih očividcev Maržetič razven nervoznosti ni kazal nobenih drugih znakov duševne zmedenosti. Ko je končno pričela predstava, se je pomiril, kakor ostali gledalci. Toda v drugem deianju. ko Helena — stasita italijanska igralka stopi iz kopelii, je pričel Maržetič nenadoma mahati z rokami po zraku in vpiti. Čim je končata dejanje, je prišlo več funkci-jonarjev kina. da se informirajo, kai je. A z Maržetičem se ni dalo govoriti. Hro pel je, se penil in govoril nerazumlji ve stvari, od katerih je bilo razumeti samo besede: Božiča, kopeli. Sava. Ker je bilo očividno. da so filmski prizori živčno ži tako slabotnega seljaka silno razburili, je bil poklican zdravnik, na čegar odredbo so ga potem prepeljali v opazovalnico. Kako kašljaš! Narodno pozorište v Beogradu kier se te dni vrši gostovanje jublianske drame. Lepo gledališče je bilo za jasa vojne skorai popolnoma razdejano, a ie sedaj obnovljeno m moderni- zirano. In kako hripav si! Ako bi imel čudovite „TORO" prsne karamele vedno pri sebi, ne bi tako trpel! Vsakemu bolniku se toplo priporočajo, ker so sestavljene iz 5 raznih zdravilnih zelišč. Za otroke jako priporočljivo. Dobijo se za tri dinarje pri vsakem trgovcu. Poskusite jih! 2755 Osemdesetletnica Istrana Fiamina V torek dne 12. maja ie učakal istrski rojak kapitan Ivan Fiamin 80 letnico svojega rojstva. Jubilant je med istrskim ljudstvom tako priljubljena oseba in po svoji Drošlosti tako pomemben mož, da si štejemo v dolžnost izpre-govoriti o njem tudi v našem listu. L. 1855. — torej baš pred sedemdesetimi leti — se je pojavila v Opatiji kolera. Ni je bilo hiše brez bolnika: od dvesto prebivalcev, katere je tedaj imela Opatija, jih je pobrala kolera triin-sedenideset. Med žrtvami so bili možje in starci, otroci in ženske. Takrat je kaplanoval v Opatiji ljubljenec znanega škofa Dobrile. duhovnik Matija Ujčič. Ta svečenik je hodil od hiše do hiše. od bolnika do bolnika, tolažil prebivalstvo in deval umirajoče v sveto olje. Na tej težki in bridki poti je spremljal Ujčiča deček, kateremu je bilo tedaj jedva deset let. Kakor svečenik, je bil tudi strežnik neustrašen. Brez bojazni je pomagal, kjer je bilo treba in kolikor je bilo v njegovi skromni otroški moči. Kmalu nato se je deček ločil od kopna in se podal na morje. Hotel je postati mornar. Bil je žilav in vztrajen. Denar je štedil in s Drištedenim nov- cem se ie izučil za pomorskega poročnika in za kapitana. Najlenša svoja leta ie preživel na morju; ko se mu je zdelo borbe z elementi narave dovolj, se je poslovil od ladje ter še! zopet na kopno. To je bilo !eta 1887. Baš tedaj se je začela Opatija dvigati in rasti. Kmalu je nastalo iz male vasice kopališče in letovišče. Narodna zavest je bila tedaj v Istri mrtva, neprebujena. Prva misel Ivana Fiamina. ko se je vrnil z morja, je bila. kako bi dvignil rojake iz mrtvila. V sebi je čutil vročo kri. gorečo liubezen do ljudstva in materinščine. Začel je zbirati krog sebe rodoljube. Kmalu se mu je posrečilo osnovati »Čitalnico«. S tem pa ni bila njegova misija končana. Opatija se je kmalu znašla pred težjimi vprašanji. V občinskem svetu in zdraviliški komisiji se ie bilo treba boriti proti pangermani-stičnemu duhu, ki je skušal prodreti od vseh strani v hrvatsko naselbino. Fiamin se je tujcem upiral in uprl. Da je Opatiia ostala v zadnjih desetletjih pro-šlega stoletja to. kar je po svojem bistvu. je ponajveč zasluga Fiaminova. Pos!ei se je udeleževal Fiamin redno domačega življenja in dela in ni manjkal nikjer, kjer je bilo treba zastaviti besedo in vpliv za čast materinega jezika. Hrvatski uspehi v Opatiji so bili njegovi uspehi. Bodril je narod z besedo v govoru in pisavi, vlival mu je vero v prihodnost in ga prepričeval, da je njegova dolžnost vztrajati na postojankah. ki so mu jih zapustili prejšnji rodovi. Fiamin je še danes mož čistega narodnega kova, živahen, poln humorja, mož vere v pravico, ki ne more izginiti, čeprav je trenutno potlačena. V njegovem osemdesetem letu mu tudi »Jutro« iskreno čestita, želeč istrskemu ljudstvu še mnogo mož njegove vrste, kajti v takem rodu ne bo misel na domovino in materinščino umrla nikoli. Pred usmrtitvi jo narednika Rumpla Kralj je odklonil prošnjo narednika Avgusta Rumpla za pomilostitev in bo Rumpel v pondeljek popoldne v Zagrebu ustreljen. Našim čitateljem ie strašni zločin narednika Avgusta Rumpla IV. armiiske oblasti v Zagrebu, rojenega 1. 1887. v Kamniku, gotovo še v spominu. V noči od 20. na 21. marca 1924 je Rumpel izvabil trgovca Drajjutina Kelkoviča iz Nove vesi pri Zagrebu v klet inženier-skega oddelenia v Jezuitski ulici ga udaril z vso silo po glavi in nato z dvema samokresnima streloma ustrelil. Njegovo truplo je stlačil potem v predal stare pisalne mize na dnu skladišča. Nato je odšel v Kelkovtfevo trgovino. si nabasal nahrbtnik z raznimi stvarmi, pokradel denar in zlamino in potem nalepil na trgovino listek z napisom: «Radi ureditve b'aga ostane trgovina dva dni zaprta.*> Z ukradenim blagom je krenil potem okoli pol dveh zjutrai proti mestu. Ko ie šel po Zvo-narničkj ulici, ga je višji stražnik Sava Aluga, kateremu se ie zdel sumljiv, ustavil in vprašal, kaj nosi s seboj. Rumpel ie v odjovor potegnil samo kres. Med obema se ie razvil srdit boj, tekom katerega je redarju pritekel v odločilnem trenutku še en tovariš na pomoč. nakar je bil Rumnel zvez?" jn odpeljan na policijo, potem pa v gamizij ski zapor. V preiskavi, ki se je vršila pred divi-zijskim sodiščem dne 25. avgusta, je Rumpel priznal svoj zločin in tudi povedal. kie se nahaia Kelkovičevo truplo. Izgovarjal se je samo. da je izvrši! de ianie v samoobrambi. Obtožnica je zahtevala po § 159. srb. kaz. zak. radi premišljenega roparskega umora smrtno kazen. Med razprrj,^ ie bil Rumpel nenavadno surov. Obnašal se je kot skraini degeneriranec in prava zver v človeški podobi. Sodišče ga je obsodilo v smrt z ustrelitvijo. Rumpel se je takrat pritožil na veliko vojno in kasacij-sko sodišče ter končno potom ministrstva pravde prosil kralja za pomilosti-tev. Njegova prošnia pa je bila odbita. V petek popoldne mu je bila prečitana v zaporih divizijskega sodišča smrtna obsodba. Po srbskem kazenskem zakonu mora biti ustreljen v treh dneh. Zato bo Rumpel ustreljen v pondeljek ob 5 popoldne nekje v bližini pokopališča. Prosil je sicer še enkrat za pomilostitev, vendar pa ie malo upanja na uspeh. Prepeljali ga bodo v zaprtem vozu na kraj streljanja. Postavljen bo nato pred LiUBLJANSKI DVOR i n o nsr V nedeljo 17. in pondeljek 18. Pat in Patachon v smehapolni burki „Prosim samo ljubeznivo" Izven sporeda zelo zanimiv Pathe Journal štev. 8. Najzanimivejši svetovni dogodki. Predstave od nedeljah ob Vs 11. dop. in ob 3., V* 5., 6., Vt 8. in 9. uri zvečer, ob de. lavnikih ob 4., V, 6., % 8. in 9. uri. izkopano jamo in privezan na steber. Pet vojakov pod vodstvom oficirja bo oddalo "potem iz oddaljenosti 5 korakov smrtonosne strele. Ako ne bi bil takoj mrtev, se salva ponovi. Mesto blagoslova - proklet-stvo Poljudnoznanstvena predavanja «Zveze kulturnih društev* (ZKD) po raznih krajih ljubljanske oblasti, zlasti pa ona o postanku sveta.stvarjenju, početku človeka, o početku pračloveka. o vesoljnem potopu itd. mnogim gg. duhovnikom po deželi ne dajo miru, ker se boje luči.rcsnice in bi radi za vedno ob s držali »naše dobro ljudstvo« v temi neved* nosti. Zato porabljajo Marijine družbe, se« Stanke v katoliških domovih, pridige itd., da rohne proti tem predavanjem, jih skušajo smešiti ter sploh uničiti njih upliv, češ: to so same »bedarije in oslarije«, ki jih izmi« šljajo « puhle glave« modemih pseudoučenja« kov, ki pa o verskih stvareh manj vedo, ka» kor še tako priprosta in nevedna ženica. To je orožje, teh «učenih» gospodov, stvarnega pa vsi ti »veleučeni« gg. župniki in kaplani ne povedo ničesar, ker ničesar ne vedo in tudi vedeti ne smejo. Vsem sovražnikom luči»resnice to»le v krat ko pojasnilo: ZKD. jmreja javna poljudno, znanstvena predavanja in javne shode. Pri« dite torej tja in ugovarjajte stvarno. Govori se s stališča najmodernejših raziskovanj ar. heologije, asirijologije. geologije, biologije, limi glavami« in »oslarijami«. Kar je znan« astronomije itd. Nikjer se ne operira s »puh. stveno dokazano, se označi kcrt tako, je.11 komu prav ali nc. Kar pa je še le domneva, četudi zelo verjetna, označi se kot taka. Bo« dimo iskreni in označimo prva poglavja ta» kozvane Mojzesove knjige (Genesis) kot po« snetek izstarobahilonske mitologije ter sta« rih pravljic in sicer na mnogih mestih po. snete doslovno. Zemlja nam ni stara šele šest tisoč let ter vstvarjena v šestih dneh, ampak je gotovo stara milijone let. Človek ni na svetu tudi šele toliko časa, saj se pred 5 do 6000 leti živeli v Mezopotamiji že ljudje s precej visoko kulturo. Človek je pač star več stotisoč, morda tudi milijonov let ter se je razvil kakor nas uči descendenčna teorija. Vesoljni potop v običajnem smislu je pa pravljica, ravno tako, kakor zgodba o babi« Ionskem stolpu. Mojzesovih knjig ni spisal Mojzes, ker se nahaja v njih mnogo takega, kar se je vpeljalo še le mnogo stoletij po« zneje. Prav gotovo pa Mojzes ni sam opisal svoje smrti in pokopa. Tako učijo največji učenjaki — po vašem puhle glave — in tudi katoliški duhovniki. Ker se smatrate za vele-učene može, vam ne navajam ne imen. ne vi« rov, gotovo vse poznate. Vendar pa bi vam svetoval, da vsaj nekatere čitate, če jih sme« te. kajti «anathema« visi nad vami. Stvar je namreč za vas precej kočljiva. Vi, veleučeni gospodje, ste prisegli — in imam vas za poštenjake, ki takrat niste držali fige v žepu, da verujete vse do zadnje besede, kar je v sv. pismu, torej: da je svet s člove« kom vstvarjen pred šest tisoč leti v šestih dneh. da jc govorila kača, kakor tudi Bilea« mov osel. da se je Jahve sprehajal po raju v večernem hladu, da je jabolko krivo smrti in vseh bolezni in nesreč na zemlji ter po' Rubllenia tolikih milijard ljudi brez najmanj še krivde. Kaiti kaj so zakrivili ljudje pred Kristom in vsi pogani do današnjega dne? In vendar: Bog je neskončno pravičen! Vi ste prisegli, da je Ješua ustavil solnce, da je bil Jona tri dni in tri noči v želodcu mor« skega soma! Na vse to in še na mnoge dru« ge absurdnosti ste prisegli vi. rveleučeni« gg. duhovniki, zato v svoji globoki inferi« ornosti hočete smešiti vse znanstveno raz« iskavanjc, češ, to so same »oslarije« in ime« Ko krog nrijaieljic pri mizi debatira, Jjonatiijeva čokolada se servira. 24liJ «jtrfRO» št. HS nujete «puhle glave« vse resne učenjake, ki se ne strinjajo z vami. Zato tudi ne dovo« lite ljudem citati sv. pisma, da ne bi začeli samostojno misliti. Vaš najmočnejši dokaz pa je, da nad vsakim vam neljubim nau. kom izrečete «anathomah bo imelo od tega naše Sokolstvo, b->do ogromne in za naš napredek prepotrebne Da se bomo pri tej priliki, ko se otvarja ( T>rfev dom, spominjali onega moža, česar I Sokclsko društvo v Boštanju ob Savi ima svoj IV. javni telovadni nastop v nedeljo 7. jnnija 1925. Okrožni zlet Savinjskega sokol, okrožja se vrši v nedeljo, dne 7. junija na Polzeli v Savinjski dolini. Polzela je bila zaradi svojega mnogoštevilnega industrijskega de-lastva do prevrata nemčurska trdnjava, kier je izredno Intenzivno delovala »šulve-reinska šola«, »Sudmarica« ter so nemški industrijalci pritiskali z največjim terorjem na domače slovensko delavstvo, da ga po-nemčurijo. Z njimi sta tekmovali tndi obe graščini, ki sta še danes v nemških rokah. Sokolstvo vrši na Polzeli svojo težavno nalogo dosledno in vztrajno in hoče pokazati 7. junija sad svojega dela. Predpriprave za zlet so v polnem teku. Med sodelujočimi so Šcntpeterčani in Braslovčanl. Dan 7. junija obeta postati veličasna manifestacija vsega savinjskega in zavednega naroda v območju Celjske Sokolske župe._ 5? a (ra višek moderne. tehnike Es-ka Jogo Torpedo ™ E&anchi & nafeenefe pri Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c. 14 Vsi nademestei deli in oprema. Šport na v velikem tempu, bila je odprta ter nu« dila mnogo zelo napetih momentov. Takoj v početku predvede Sturm nekaj krasnih kombinacij. Ilirija je takoj v ripostu. V 6. minuti zabije Dobrlet po lepem prcdložku Poduja prvi gol. Ilirija je situaciji dorasla in doseže v 13. minuti kot Dve minuti ka. sneje pa doseže Sturm po kotu in iz gnje. če po Sinkovicu izenačenje. Vsled roke dik. tirano enajstmetrovko spremeni Poduje v 19. minuti v siguren goL Igra valovi nadalje do pavze. Po pavzi je Ilirija znatno boljša od go, stov v 11., 12. in 13. minuti tri zaporedne kote. Iz zadnjega rezultata vsled handsa druga enajstmetrovka. Eksekucijo prevza* me Poduje, vendar Giirtl lepo brani. Takoj nato pa se gostje revanžirajo s štirimi za* porednimi koti, ki jih pa ne izrabijo. Zadnji gol pade v 42. minuti po Doberletovem so* lu, nakar sodnik igro zaključi in sicer v obeh polčasih 3 minute prezgodaj. Sodnik g. Planinšek je sodil svojo prvo inozemsko težko tekmo. Na ta rovaš gredo najbrže tudi nekatere hude napake, ki jih je napravil in ki bi mu jih sicer ne mogli odpustiti. Pokalne tekme v Ljubljani Pokalne tekme za podsavezni pokal (Lasi: Slavija, Ilirija : Jadran in Primorje : Slo* van) se vršijo na praznik 21. t. m. ob 14.30 na igrišču Ilirije. Tovrstne tekme se vršijo prvič v ljubljanskem nogometnem podsave. zu. Tekme bodo zanimive in napete in raz* lična presenečenja niso izključena. Obenem se nudi ljubiteljem nogometnega športa najboljši pregled moči ljubljanskih klubov, ker se tekme vršijo vse v enem popoldnevu, tako da pride tudi v tem pogledu vsak na svoj račun. Izbirni miting za Firenze Pri včerajšnjem mitingu so se dosegli na* stopni rezultati: 100 m (startalo 6 tekačev): 1. Valtrič (P.) 11.7 sek., 2. \Veibl (P.), 3. Franko (P.) (— 2 metra). 1500 m (3 teka«) 1. Vidic (P.) 4:46 min., 2. Roth (11.), Slamič H. odstopil na progi. Disk (3 konkurenti): 1. Slamič H. (P.) 32.35 m. 2. Karadžole (P ) 26.65 m, 3. Ste. pišnik (fl.) 23.85 m. 400 m: 1. Valtrič (P.)', 55.2 sck., 2. Omcr* za (11.), 3. Weibl (P.). Danes se miting nadaljuje ob 16.30 s sle. dečimi točkami: 200 m, 5000 m, skok v da« Ijavo, met kopja, S00 m. Službene objave LLAP Danes se nadaljuje izbirni miting LLAP za Firenzo s sledečimi točkami: 200 n, 800 m. 5000 m, skok v dalj. in kopje. Atleti morajo biti na igrišču ob 16. uri. Pozivajo se atleti: Stcpišnik, Omerza, Lu* schan. Persche. Roth. Deržai, Orehek, Val* trič, Perpar, Slamič V.. Weibl, Franko, Ja* novskv, Umek, Arhar. Vidic, Slamič H„ Breskvar, Čamemik, Jančigaj. Cimpermar.. Medved, da startajo v točkah prijavljenih po klubih, v nasprotnem slučaju se bo pro* ti njim postopalo po § 19. pravil JLAS.a. Slamič t. č. predsednik Ilirija : Stunn 3 : 1 (2 : 1) Zaslužena zmssa domačega moštva. Ilirija: Miklavčič*Pcgačar. Beltram.Dekle; va, Gabe, Lado*Zupančič I., Poduje, Oman, Doherlet, Inke. Sturm: GurtL-Fcrk, Do!1er*Harb, Greincr, Bradasevič*Waldhauser, Schar, Oroszy. Sinkovic, Gerth. Sodnik g. Planinšek. Ilirija je odigrala včeraj svojo prvo leto. šnjo mednarodno tekmo ter prav zasluže« no zmagala nad renomiranim nasprotnikom. Sicer pa graški Sturm zdaleka ni več tako dober, kot se nam je predstavil prejšnja le« ta. Bivši prvak Gradca in Štajerske je ta* krat vse drugače dokumentiral svojo do* minantno pozicijo v svoji domovini. Iliriia nikakor ni bila povsem na višini. Vendar je v splošnem in sodeč po njenih zadnjih tekmah, precej popravila svojo for* mo ter zap-.isti'a ugoden vtis. Njena glavna odl;ka je bil njen stari elan in požrtvoval* n^st. d-čim ji je sV-pne igre nedostajalo. NaiboljM del moštva je hHa ob-amha, ki je nadkriljevala nasprotnikovo. KrilsVa vrsta je tudi zadovoljevala, dasi je Gabe sem m t:s zelo popuščal. Dvša na-ada in inicijator vseh podjetij ter tudi golov je bil Hajd-iko« vec Podu'e. aN njegovi vi?ini je stal eoino še Dobcrlet. dočim so ostali, esebito pa Oman, igrali zdaleka izpod svoje običajne forme. . , Kot že omenjeno je Sturm prece nazado. val ter ne predstavlja več tako odlične edi« niče. kot nekdaj. Tehnično je sicer Binjo Badlrilieval, v vsem ostalem pa je bil sla« hejši Duša moštva je srednji krilec Greiner ki je igral v prvem polčasu na-avnost od* lično. Pozneje pa je - prezaposlen ter sla« bo podpiran od šibkih stranskih krilcev -zelo popustil. Izboren je tudi vrata-, ki je lepo ubranil eno enajstmetrovko. Branilca sta povprečn«. V napadu je bil najboljši Sinkovic. dasi je bil zelo slabo pri strelu. Ostali so niso mno^o uveljavili, vendar p« je v splošnem napad gostov predvajal bolj skupno igro, kot pa domačini V vsem svojem poteku ie bil«, igra igra« lz sekcije nogometnih sodnikov. (Sluh bene). Z ozirom na brzojavko S. K. Mart. bora se ukine do nadaljnjega delegiranje sodnikov za prvenstveno tekmo Maribor : Rapid, dokler podsavez ne razpiše novega termina. , Kolesarski podsavez Slovenije. Med* klubske kolesarske dirke se vrše danes nedeljo ob 15. na Dolenjski cesti. Start pri km 3 poleg restavracije Jelačin. Prijavili so se najboljši dirkači kolesarske Ilirije, kole* sarske sekcije S. K. Primorja, S. K. Diska. Domžale, S. K. Danice, Ježica itd. Dirkači in funkcijor.arji dirke se imajo zglasiti toč* no ob 14. na startu. — Upravni odbor. Kolesarska dirka v Posavju. Krški športni klub, kolesarska sekcija, priredi na binkoštno nedeljo, 31. t. m. ob 2. pop. ko» lesarsko dirko na progi Krško*Sevnica.Kr« ško s startom in ciljem v Krškem. Dirka je dostopna vsem članom KSK ter vsem ama terjem vozačem Posavja od Zidanega m^* sta do Dobove odnosno Kostanjevice. Pri javnina: 20 Din za osebo do 2S. t. m. Pri jave na startu 35 Din. Pojasnila daje taj> nik g. Rihard Engelsberger, Krško, proti v pismu vposlanih 5 Din. Švedska nogometna reprezentanca bo igrala letos šest mednarodnih tekem, ki se bodo razven ens vse vršile na Švedskem: Program teh tekem je: 9. junija proti Fin* ski v Gotcbc-^J, 14. junija proti Danski v Stockholmu, 21. junija proti Nemčiji f Stockhdmu, 2S. junija proti Italiji ali Av« striji v Stockholmu, 12. julija proti Ita.iji ali Avstriji v Stockholmu in 23. avgusta pro ti Norveški v Oslu.________ ^sr a č a ari gr«a b 9 z- g ba L n J S A s A PtfiCiLA ZA S L E K E © DAJE •BERKATOV5C nasasaiHiBiU Danes ob 15. uri popoldne — STURM, Graz ob vsakem vremenu. Danes ob 15- uri popoldne 278Ia : S. K. ILIRIJA ob vesakem. vremenu Domače vesti Minister — slikar Gosp. Winston Churchill je sedaj angleški finančni minister, i" so zeto zadovoljni ž njim. Popreje je pa bil že «vse sorte*, n. pr. med vojno nekaj časa — vojni minister (dasi je civilist), in nekai časa. menda celo dve leti. minister mornarice. Bil ie Pa tudi minister trgovine, minister pošt. minister zrako-plovbe. minister sociialne politike in minister javnih de!, pri zunanji politiki pa nekaj časa državni pod tajnik. Vse to je naravnost čudovito, in še bolj čudovito je. da je ta vsestranski mož vsakokratni posei opravljal dobro, na zadovoljstvo občinstva in državljanov, da je o svoji vsakokratni stroki nekaj razumel, pisal o njej stvarne in prav uvaževane soise. govoril tehtne govo-re. _ skratka, ta gosn^d je živ dokaz, da ni baš potrebno, da poznaš samo eno stroko in da z izpiti še dolgo ni vse stoneno. da gre pa brez niih tudi če imaš glavo na pravem mestu. Velika Britaniia nima ministrstva lepih umetnosti (kakor ga ima Francija). Sicer bi VVinston Churchill smel aspi-rirati tudi na to ministrstvo, čeprav ima sedaj finance. Lord Birkerbead ie pred nekai dnevi na seii angleške slikarske akademije sooročil. da je gosp. Churchill tudi — siiaien slikar, ki te Birkenheadu podari! dve krasni sliki, k; sta obešeni v ni>"ovih salonih. Pa ne samo to. Anonimno ie baje Churchill razstavil tudi štiri slike v nekem znanem pariškem «sa!onu» (stalni razstavi) in vse štiri slike so našle tuje kurce ter dosegle ceno povprečno po 30 funtov, t. i. 'okrog 2S00 frankov kar se smatra že za prav lepo ceno (okrog 80°0 Din). , , ,„ Za gosp. Winstona Churchilla lahko Angleže zavidamo. — Zakai sem prepisa! to storilo Iz "»ledne inozemske reviie? I no! Absolutizem «fahmanov». ki niso strokovnjaki, ie tudi noglavje noletr onega o politični kritiki. Živela Churchill in M. A. C.! * Izpopolnitev državnega sveta. V pon- deljek dne 25. maja se vrši v Narodni skupščini volitev članov državnega sveta. Državni svet je vrhovno upravno sodišče, k! Ima 30 članov, a je sedai 7 mest izpraznjenih, ker je 5 državnih svetnikov upokojeni, dva pa sta umrla. Od ostalih 23 članov so redno skoro štirje na dopustu radi bolezni ali drugih vzrokov. Ker posluje državni svet v šestih oddelkih po 5 članov, se je zadnje čase občutilo veliko pomanjkanje delovnih moči, saj Je manjkala skoro tretjina državnih svetnikov. Poleg tega se morejo skupne seje državnega sveta o sklepanju razirh zadev upravnega značaja vršiti le, ako sta prisotni vsaj dve tretjini članov. Brezdvomno je, da je Izpopolnitev državnega sveta nujno potrebna. Pri tem omenjamo, da poudarja zagrebška «Riječ» potrebo, da se na izpraznjena mesta državnega sveta Imenujejo vsaj trije pravniki iz Hrvatske in Slavonije !n vsaj eden lz Dalmacije, ker je v državnem svetu za celo upravno področje Hrvatske in Slavonije samo en član, a istotako tudi za Dalmacijo samo eden, kar je spričo še ne'zenačene zakonodaje nezadostno in vsled česar zaostaja rešitev važnih upravnih zadev Hrvatske in Dalmacije. * Izpremembe v državni službi. Z odlokom ministra za narodno zdravje sta imenovana: dr. Martin Herman za zdravnika-pripravnika v splošni bolnici v Ljubljani, dr Marija Ko!ar pa za zdravnico-priprav-rcico v javni bolnici v Celju. Predmetna učiteljica na srednji tehnični šoli v LJubljani Alojziia Knstl je lz 4. skupine pomaknjena v 3. skupino II. kategorije državnih uradnikov. Nadalje so imenovani: začasno upokojeni sodni sluga Jakob Ogrizek v Cel.iu za sodnega slugo pri okrožnem sodišču v Celju; Avgust Sedej, invalid na Vrhniki, za sodnega slugo pri okrajnem sodišču na Vranskem ter Franc Vidmar pri deželnem sodišču v Ljubljani. * Smrtna kosa. V Črnomlju je umrla zavedna gospa Antonija J e r m a rr. Poko^ica ie podpirala vsa narodna društva, posebno pa je bila naklonjena črnomeljskemu Sokolu. Zapustila je pet nedoraslih otrok. — V Sovodnjem pri Skofji Loki je preminul v sredo popoldne v 46 letu starosti daleč naokrog znani trgovec in gostilničar in posestnik. g. Valentin F r e 1 i h. Pokopali so ga v petek na pokopališču v Novi Oselici. — V Dolu je umrl dne 13. t. m. po dolgi bolezni g. Vinko Š e n t j u r c, rudarski paznik v pokoju. Poko.in'k je bil skrben oče in dober gospodar ter splošno priljubljen. Po-srreb se je vršil v petek dne 15. t. m. na pokopališče v Dolu. Blag iim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Zdravstven) inhalaeijskl aparat »Augo-(atorc je od zdravniških avtoritet izpopolnjen rn prelskušen in kot izborno zdravilno sredstvo priznan. Škodljive posledice pri pravilni uporabi popolnoma izključene. Poleg privatnikov se trajno vporablja v bolnicah ln zdraviliščih z največjimi uspehi pri vseh navedenih boleznih. Prav vsled tega ta aparat vsakomur toplo priporočamo. Podrobnosti so razvidne Iz Inserata »Augola-tor v današnji številki. * Promocija. Na dunajski univerzi Je bil te dni promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Viktor M e r č u n iz Maribora, večletni predsednik Slovenske dijaške zadruge na Dunaju. * Izstop iz našega državljanstva. Matija Savelli, krojač v Munchenu, rojen v Rudniku in pristojen v Volčji potok, je Izstopi! Iz našega državljanstva skupaj z ženo Rožo in s hčerkami Rozo, Marijo in Berto. Saveiii si Je izposloval nemško državljanstvo. * Nabava tuje valute za potovanje v inozemstvo. Generalni inšpektorat ministrstva financ je dovolil, da smejo za devizne in valutne kupčije pooblaščene banke na podlagi pravilnih potnih listov v Nemčijo, Avstrijo in na Poljsko prodati r.ašim državljanom vstrezno vrednost do 6000 francoskih frankov v valuti države, v katero potujejo, ali tudi druge valute do zneska 6000 francoskih frankov. * Redukcija ženskih pomožnih uradnic pri Čekovnem uradu v Ljubljani. Zadnje dni le bilo pri Čekovnem uradu odpuščenih več ženskih uradnic, odnosno zvaničn:c. M tem uradu je med približno 110 nameščenci ogromna večina ženskih. Urad nima menda niti 30 moških nastavljencev, tako da v tem oziru ni niti v dovoljnl meri poskrbljeno za potreben naraščaj, ker se je, kakor čujemo, v zadnjih mesecih promet Čekovnega urada tudi precej skrčil, je Čekovni urad reduciral število ženskih pomožnih moči, da more mesto njih nastaviti moške uradnike. Na naše vprašanje ,all je izvršeno redukcijo ženskega pomožnega osobja smatrati za definitivno, smo dobili odgovor, da bo Če* kovni urad v jeseni, ako se promet dvigne zopet na lansko višino, reducirana ženska mesta zopet zasedel. * Iz carinske službe. Dosedanji glavni revizor zagrebške carinarnice na južnem kolodvoru Radosav Rankovič je premeščen h glavni carinarnici v Ljubljani ter je ober.em iz 2. skupine II. kategorije pomaknjen v 1 skupino II. kategorije državnih uradnikov. Iz Ljubljane pa je premeščen v Zagreb glavni revizor Milan Petkovič. * Iz upravnega sodstva. Državni svet je z razsodbo z dne 31. marca št. 1925. št. 20.541 zavrnil pritožbo delegacije ministrstva financ proti razsodb! upravnega sodišča v Ceiju z dne 6. novembra 1923 št f* 26-23-6. Z Izpodbijano razsodbo je upravno sodišče oprostilo nabavljalno zadrugo državnih nameščencev v Mariboru plačevanja davka na poslovni promet. Razsodba državnega sveta je važna za vse nabavljalne zadruge državnim nameščencev v Sloveniji. * Dr. ČiCga v Italiji aretiran. Bivši tajnik Neodvisne delavske stranke Jugoslavije In urednik »Borbe« dr. Ante Čiliga, katerega je zagrebška policija nedavno izgnala preko meje v Italijo, je bil v Italiji kot italijanski državljan in dezerter takoj aretiran ko je prestopil mejo. Nhaja se v puljskih zaporih, dočim je bila njegova žena Izpuščena na svobodo. * Na naslov ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani. Prejeli smo: Ravnateljstvo drž. želez, v Ljubljani se prosi za nujno izdajo odredbe glede brezplačne vožnje učiteljstva ki vodi šol. mladino na podučne Izlete. Do-sedaj velja naedba, da ima na desjt otrok ena učna oseba polovično vožnjo. To je prvič brezpredmetno, drugič pa krivično. Zakaj? Vsaka učna oseba ima vendar kot državni uradnik želez, legitimacijo, s katero se lahko pelje za polovično ceno, kadar izvoli. Vodenje otrok na podučne izlete, k! so še zvezani s potovanjem po železnici, je ogroženo z nebroj nezgodami, ki lahko dolete živahno, razigrano ln neizkušeno mladino. Kolika odgovornost za spremljevalca. Koliko energije porabi isti pri teh izletih za očuvanje zdravja mladine in razširitev njenega znanja. Za ves ta napor naj pa učiteljstvo še žrtvuje normalne izdatke, ki bi jih sicer imelo, ako bi samo In le v svoje razvedrilo napravilo rzlet. Pravično bi bilo le, da dobi na 10 otrok ena učna oseba brezplačno vozovnico. Ker se bodo ti izleti vršili pretežno koncem maja in v začetku junija, je še čas, da želez, ravnateljstvo popravi krivico, ki bi jo sicer občutilo vse učiteljstvo. aa® Svilene nogavice Din 34'— Modna trgovini F. & M. ROZMAN, Židovska telica 4. Flor nogavice v vseh barvab, svile"! |«imp«ri». 23^-a ■uiHinmn*"iaan>,t"alll,>,lllIala> * Znanstveno razlskavanje našega Jadrana. Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti je že pred vojno pričela z znanstvenim raziskavarjem našega Jadrana ter je nedavno sklenila, naj se ta raziska-vanja sedai nadaljujejo. Ze v bližnjih dneh se posebna komisija poda na otočje severne Dalmacije, ki bo znanstveno raziskovala otoka Dugi otok in Komat. Oba otoka sta s prirodoslovnega stališča še malo znana In še neraziskana Komisija, sestoječa iz profesorjev dr. Vouka, dr. Hadžija dr. Pe-valeka, dr. Hirca in dr. Poljaka ostane letos MODEL 12 najnovejši flMERIKANSKI PISALNI STROJ. - Dobavlja samo Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5 i HOIM——■■■■«!« 14 dol na omenjenih otokih. Pridruži se JI tudi profesor tehnične visoke šole Clro Ivekovič, ki bo Študiral tamkajšnje arheološke spomenike. Raziskovalna ekspedicija se bo nadaljevala več let * Razpisano službeno mesto. Odda se mesto pisarniškega oficijala pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Interesente opozarjamo na razpis v 44. številki »Uradnega lista« * Preizkušnje klnooperaterjev. Za Izvrševanje usposobljenostne preizkušnje operaterjev za strežbo projekcijskih priprav ob prirejanju javnih predstav s kinematografom je za upravno ozemlje gradbene direkcije v Ljubljani sestavljena posebna komisija. člani komisije so Inž, Leon Mencinger (predsednik), inž. Josip OtahaJ, inž. Gvidon Gulič, Inž. Anton Dltrich, Alfonz Vakselj, poslovodja kina »Dvor«, ter Alojzij Koželj, poslovodja kina »Tivoli«. Taksa za preizkušnjo znaša 240 Din. Izpričevala izdaja gradbena direkcija v Ljubljani. * 250.000 Din za invalide v Sloveniji. Ministrstvo za socijalno politiko je dovolilo za Invalide v Sloveniji podporo v znesku 250.000 Din. Kakor poroča včerajšnja beograjska »Reč«, je poseben kurir denar že odnesel v Ljubljano tn se takoj razdeli. * Podpora Savezu dobrovoljcev. Ministrstvo za socijalno politiko je naklonilo Savezu dobrovoljcev v naši držav! 16.666 Din podpore. * Štlrirazredne meščanske šole. Po odredbi ministrstva prosvete se vse triraz-redne meščanske šole v ljubljanski In mariborski oblasti izpopolnijo v štlrirazredne. V prihodnjem šolskem letu 1925./1926. se bodo v I. razred meščanskih šol sprejemali učenci, ki so z uspehom dovršili štiri razrede osnovne šole. * Kaj naj to pomen!? V Mariboru so dobili včeraj češkoslovaški državljan! odlok našega ministrstva, da se jim prepoveduje nadaljno bivanje v naši državi. Nekateri bi morali celo takoj oditi. Pri tem vlada ne prizanaša nrti najzavednejšim Čehoslova-kom, članom češkega kluba, JČ Lige. Sokola In drugih naših narodnih organizacij. Gornja odredba je vzbu ila veliko ogorčenje ne samo pri Čehih temveč tudi pri naših ljudeh, ker se Istočasno puščajo v miru ostali tujci, zlasti Neme! iz Avstrije ein Nemčije, katerih mrgoK po Mariboru in ostalih obmejnih krajih Take drakonične odredbe niso niti v našem lastnem interesu, . še manj pa morejo utesnjevati prijateljsko ; razmerje s Čehoslovakt Nismo še slišali da bi naše ljudi Iz Češkoslovaške izganjali. Sploh pa Ima vlada dovolj koristnega posla v tem, da nam Izžene resnično nepotrebne In nadležne tujce. Pričakujemo, da bodo poklicani faktorji napravili temeljito temenduro. * Zapravljanje sodjalnega denarja. Pišejo nam: Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani ie poslal pet članov svojega upravnega odbora v Dalmacijo, baje v svrho ugotovitve razmer ln pogojev za ustanovitev okrevališča za zasebne nameščence OkrevaRšče Je zelo potrebno in bi na to ie davno lahko mislili, nikakor pa ni potrebno, da se na revijero pelje kar cel štab strokovnjakov ln nestrokovnjakov, morda samo zato, ker je te mesece v Dalmaciji prijetno.. To je zapravljanje denarja privatnih nameščencev in se bodo gospodje morali takih razkošlj temeljito odvadi«. Kdor hoče videti Dalmacijo, naj gre na lastne stroške in ne na naše. * Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj al! Din 90 za posamezni zvezek. Naročila sprejema in oddaja Ze prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka ▼ Ljubljani in njene podružnice. * Naš narod n! imel svojega izraza za testenine, morali smo ga šele ustvariti. Testenine so imenovali pašta, blgule, makaroni, špageti, itd. Prva kranjska tovarna t»> stenin. kl je vpeljala pri nas testenine fn pa slovenski izraz »testenine«, naztva svoj Izdelek »Pekatete« ln sicer po začetnicah svoje tvrdke. Ljudje so se na ta izraz tako navadili. da ga rabijo sploh za testenine. * Prva lllatellstlčna koračnica. Prejeli smo: Na proslavi dvoletnice obstoja mariborskega filatellstičnega krožka, dne 7. t. m. je zaigral društveni kvartet tudi filate-listično koračnico, gotovo prvo te vrste, kl jo ie zložil In poklonil krožku kapelnlk g. Rihard Richter. — Kakor sedaj Izvemo, je koračnica, k! je muzlkalno posrečena Izšla v samozaložbi v Mariboru kot klavirski Izvleček. Zanimanje za skladbo je zelo veliko, naročila prihajajo tudi Iz Inozemstva; zato opozarjamo filateliste-muzike da se pravočasno zanjo interesirajo. Naklada ie majhna, oprema je filatellstična In jako okusna, cena pa zmerna tn moremo Izdajo te koračnike toplo pozdravit! in vsem !e priporočati. A. Or. * Peti redni občni zbor Zveze trgovskih gremljev In zadrug se vrši v četrtek dne 21. t m. ob 10. pred poldne v Rogaški Slatini v Zdraviliškem domu. * 2upa SJSU za Slovenijo se zahvaljuje za Din 275. ki jih je nabrala gdč. Bezdjak Vida v Litiji In tov. Pircu St. za Din 70, nabranih v Sodražici. * Za rekonvalescente ta oslabele je Ho-čevarjeva aromatična železnsta tinktura po 20 Din steklenica. Izvrstna, ne kvari zob. Razpošilja od 3 steklenic dalje: lekarnar Hočevar. Vrhnika. * Esperanto v Novem mestu. Pišejo iam: Upoštevajoč razmere, vlada pri nas dokaj živo zanimanje za mednarodni Jezik Esperanto. Zadnje mesece smo Imeti par predavanj v Narod, domu in v gimnazijskih prostorih, od katerih so bila posebno dijaška lepo obi^ka^r. Danes ima Novo mesto abo-nirarih 5 espeT. časopisov »n tudi že ustanovljeno esperantsko knjižnico. Zanimivo Je. da so nekateri dijaki po prvih predavanjih brez besednjaka že z razumevanjem prečitaii esper. knjige, kar nepobitno dokazuje enostavno hi logično sestavo Jezika. Prepričani smo, da bo zanimanje za Jezik še v toliko poraslo, v kolikor to zahteva Idealna ln praktična vrednost predmeta. Vivn Ia neutrala, internacia engvo Esperan- Roman Donalčanke Pratertraum pride v KINO DVOR' • Narednik Rumpelj bo Jutri osmrčen. Narednik Avgust Rumpelj. rodom lz Kamnika, ki ]e lansko ieto v Zagrebu umoril in oropa! svojega prijatelja trgovca Kelkovlča v Novi vest, bo jutri zjutraj v Zagrebu ustreljen, ker je bila njegova prošnja za pomiloščenje odbita. • 200 gramov pšenice za 29.000 dinarjev. Znati se mora! Pa nekaj poguma je treba. Sremski kmet Pero Damjanovič iz Tovar-nika bi bil rad ustanovi! žitno trgovino, pa ni Imel zato potrebnega denarja. Imel pa je 200 gramov lepe rumene pšenice najboljše kakovosti. S to se je poda! na pot po Sremu, Vojvodini m Bački. Sel je od enega žitnega trgovca do drugega, pokazal vzorec ln sklenil kupčijo, zahteval je seveda tudi primeren znesek na račun. Tako se je vršila kupčija leto dni. Potem pa je žitna kupčija mahoma žalostno končala. Te dni Je bil Damjanovlč v Boljevcu aretiran. V preiskavi se je ugotovilo, da ie Damjanovlč v letu dni »zaslužil 29.000 Din z obratno glavnico 200 gramov pšenice — seveda najboljše kvalitete • Povoden} v Južni Srbiji. Med Bitoljem in Prilepotn se Je utrgal oblak. Nastala je velika poplava. Železniška proga je močno poškodovana in je bil vsled tega promet ustavljen. Skoda Je zelo velika. • Smrt vsled uživanja etra. V Karlovu pri Vršču se je prošli torek sestala vesela družba, sestoječa Iz občinskega zdravnika dr. Arpada Bartoša, lekarnarja Palmotlča in občinskega tajnika. Ko jim ni več ugajala »slaba« pijača, so žganju primešali eter. Tajnik ni mogel piti močne pijače, temveč oa sta Jo popila zdravnik In lekarnar. Na-■tednjega dne Je umrl zdravnik, a v četrtek tudi lekarnar. Obe.na je eter zjedel drobovino ter sta oba svojo lahkomiselnost plačala z življenje m. Umrla sta v groznih mukah. • Smrtna nesreča. Delavec Prane Koželj lz Kregarjevega pri Stranjah je bil zaposlen pri plavlienju drv za kamniško mestno kor-poracijo. Na odslej še nepojasnjen način ;e padel v Bistrico in utoniL Trupla doslej še niso našli. • Proti zaprtju, bemoridom In bolečinam v križu je naravna »Franc - Jožefova gren-č:ca» najučinkovitejše sredstvo, ako se pije večkrat na dan. Zdravniški preizkusi pri obolenjih spodnjih organov telesa so ugotovili, da učinkuje «Franc - Jožefova gren-čica» sigurno razkrajajoče in lahno odvajajoče. Dobiva se v lekarnah ln drogerjah. 1024r. Zamenjava stanovanja Prijetno manjše stanovanje v centru se zamenja z večjim od 4 do 6 sob, in sicer v okrožju Aleksandrove eli Blehvelsove ceste, Kralja Petra trga ali Kongresnega trga. Eventualno v kaki lili bližje središču mesta. — Ponudbe na upravo r Jutra* pod *Zamenjava ste* novanja 15/25». Iz Lmbliane u— Lnžlčkosrbskl publicist v Ljubljani. V Ljubljani se mudi te dni g. JiH VVicaz. ured nik češkoslov. dopisnega urada v Pragi, rodom lužički Srb. Mladi novinaT, ki hoče porabiti svoi dopust v to, da spozna Slovenijo, bo v sredo dne 20. maia pod okriljem Jug.-čs!. lige predaval ob 7. url zvečer v Mestnem domu o razmerah In življenju v svoii domovini, med lužlčkimi Srb:, tem nalmatršem, a žilavem slovanskem roda u— Gostovanje Hudožcstvenlkov v Ljubljan!. Za nedellsko predstavo «Zenitve» Je na razpolago !e še nekaj lož v parterju In v I. redu. odnosno ložnih sedežev, ki se tudi posamezno oddajajo. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi od 10. do po! 1. ure opoldne. u— Brezsrčnost Pišejo nam: Pobiranje suhljadi v gozdih še ni nihče prepovedal revnim slojem. Istotako pa usmiljeni gozdni posestniki molče puste, da si reveži na-tešejo s štorov neka! treščic ali pa cele Store tzkoplieio i« odneso domov, ker gospodarjem se navadno ne izplača, da bi se s tem sami bavHi, temveč puste drevesne panie v gozdu segnitL Toda bogati gra-gčak G. v Siškl dela Izjemo. Ker so nekateri revni okoličani izkopal! v njegovem gozdu par drevesnih štorov, lih tira neusmiljeno pred sodišče, das! bi moral biti pravzaprav še revežem hvaležen, ker so mu z velfk'm naporom odstranili nadležne In neestetične štore, kričeče priče, kako se gozdovi v ljubljanski okolici uničujejo ter mu s tem že tudi napravili Jame. kamor nai zasadi nova drevesa, ako Ima sploh smisel za racijoneloo obnavljanje gozdov. u— Klub Primork ima svoj občni zbor v torek dne 19. maja ob 5. uri popoldne v damski sobi kavarne «Emona», na kar ponovno opozarjamo vse članice. 1032 o— šah z živimi figurami se ponovi na splošno željo ob znižanih cenah v četrtek dne 21. maja na dan birme ob 4. uri popoldne na prostoru Atena - Tivoli. Igrala se bo nova igra. Vsestranski popoln uspeh prve prireditve naj privabi cenj. občinstvo, da napolni tudi to pot prekrasno vežbališče ter pripomore društvu do gmotne koristi v prospeh mladine. Predprodaja vstopnic trafika Praprotnlk, Prešernova ulica. u— Udruženje prometnikov poziva svoio člane, da se udeleže dne 19. maja ob 13. uri izrednega občnega zbora, ki se vrši v salonu hotela MIklič. u— Sprejemi pri velikem županu ljubljanske oblasti odpadejo v torek dne 19. t. m. u— Jugoslov.-Češkoslov. Ilg3 v LJubljani priredi v sredo dne 20. maja ob S. uri zvečer v dvorani Mestnega doma predavanje «0 lužiških Srb:h». Predava redaktor ČTK Iz Prage, g. Jlfi W;čaz v slovenskem jeziku. Vstopnina 3 Din za osebo, za dijake 1 Din. u— Nacijonallste in nam naklonjeno občinstvo vabimo, da se v velikem številu udeleže današnje majske vesel:ce. ki jo ima Orjuna pri Steinerju. na Opekarski cesti št. 31. Preskrbljeno ie za vse. Začetek ob 4. uri, vstopnine ni. Ples. n— Umrli v LJubljani. Zadnja dva dneva so b!!! prijavljeni sledeči smrtni slučaj:: Martin Gradišnik, rudar, 31 let. — Ivan Cvajnar. delavčev sin. 22 mesecev. — Margareta Morawek, žena umiroviienega major Ja, 33 let. — JerneJ Veršnik. kočar, 31 let. — Fran Štele, pregledovalec želez, voz v pok., hlralec, 69 let. — Tatjana Narobe, re-Jenka, 5 mesecev. u— Nova Javna električna ura. Urarska trgovina Škopek na Mestnem trgu Je te dni izobesila lično električno uro. ki je povsem domače delo. Pr; obstoječem anahro-rrizmu ljubljanskih Javnih ur je treba idejo g. škopka res pohvaliti. ni Slovenki znala, dokler čokolade „]ftriin" ni poznala. 135-* Uživali naslade, u— «Jur]evanJe» na ljubljanskem Gradu se vrši danes v nedeljo dne 17. maja. Preskrbljeno je za najraznovrstnejše razvedrilo, tako da bo prireditev prava ljudska narodna veselica za vsakega In vse. Jurjeva-nje traia ves dan, zato Jutri vsi na Grad! Sentjakobčani !n Trnovčanl točijo najboljšo Kolovratarjevo kapljico. 1028 u— Sokol Moste priredi na binkoštni pondeljek v Vodmatu Javno tombolo s sodelovanjem godbe Dravske div. oblasti. Po tomboli se vrši velika veselica v Kodelje-vem parku. Vsi, ki prisostvujejo tomboli. Imajo tudi k veselici prost vstop. Ne pozabite s! preskrbeti par tablic. Dobitki so krasni. . 1004 u— Opereta v Šiški («Zorin god»), ki so lo sinoči uprizorili Sentjakobčani v dvoran! pri Valjavcu, je uspela Izbomo. Vstopnice so bile že vnaprej razprodane, odobravanja In zabave v polni meri. Danes zvečer se opereta na splošno željo Vičanov ponovi v Sokolskem domu na Viču in Je prijatelji lahkokrile muze. ki operete še niso videli, gotovo ne bedo zamudii. u— Za društvo slepih daruje družba na' mesto cvetja pokoj. Banovcu 100 Din. u— Ballnskl sestanek ie danes ob 10. uri pri «Draščeku-. BaJinarji vabljeni! 1030 u— Danes zaključi svojo letošnjo sezono Dramatični odsek naprednega društva za kolizejski okraj« z Ganglovo dramo: «Sin=. Po fgri kupleti, šaljiva pošta, amerikanska ženitev, p!es in prosta zabava. Začetek ob 20. uri. (Salon prt «Levu) 986 u— Cvetlični dan Centralnega akademskega podpornega društva bo v četrtek na praznik dne 21. maia. Vsakdo brez razlike stanu na] s primernim prispevkom pripomore do čim lepšega uspeha nabiralnega dne za naše najbednejše akademike. u— Obveščam cenj. dame, da ie izbira poletnih promenadiih toalet tegotovljena in cen!, interesentkam dnevno na ogled. Modni atelje M. Šare, Kongresni trg 4. (Poslopje Obrtne banke). 562r. u— Priporočljiv izprehod je. ako se podaš v naš zeleni Mestni log, ki Je Ljubljančanom žal še premalo znan. Navduši te t3 naravni gaj. Sprehajaš se po tem krasnem velikem naravnem parku v svoie prijetne misli zatopljen, otroci pa veselo skačejo za cvetlicami, metuljčki in kebri. .Ako se na-zajgrede odpočiješ in pekrepčaš v prenovljeni KolezlJI, kl hran' v svoii hladni kleti prav, prav dobra vma, boš izredno zadovoljno !egel k počitku. 1024 n— Zdravilišče Rogaška Slatina. Otvoritev zdravilišča, restavracije in kavarne se vrš; kakor običajno vsako leto v soboto 16. mala. Sodeluje znana mariborska vojaška godba. Zvečer se vrši pri prilik! otvoritve koncert v Zdraviliškem domu. Zakupnik restavracije g. MIlan Martlnovič hoče nudit! svoiim cenj. gostom ob priliki vse udobnosti v zvezi z prvovrstno zabavo. 1025 ti_ V ortopedlčnem zavodu društva «Atera» v Mladiki se prične zopet telovadba 18. mala. 1026 y— Kolo Jugoslovenskih sester v štepa-nJI vasi se vsema sodelujočemu igralnemu osoblu pri uprizoritvi Igre «LegiJonarj> na dan 24. aprila In 10. maja, zlasti gg. pevcem »Krakovo - Trnovo», ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da se Je mogla vršiti igra, najsrčnejše zahvaljujem'«. Enako gg. komandantom 40. puka »Triglav« L jo Untendanskem sia^ališto za blagobofc no naklonjenost, dalje vsem delavkam pri veselici in vsem, ki so na en ali drugI način pripomogli k vrlo uspeli uprizoritvi, kličemo tisočera hvala! — Odbor. 1027 u— Elitna vrtna veselica se vrši danes ob 5. uri popoldne v vseh prostorih hotela «Trvoli» v korist skladu za zgradbo planinskega doma na Mirni gori. Opozarjamo, da bo ob pol 11. dopoldne na glavnem kolodvoru sprejem belokranjskih gostov in sva tov, nato pa obhod po mestu z godbo Dravske divizije na čeiu. Ob 3. popoldne se vrši na Kongresnem trgu tombola, a ob pol 5. odidejo udeleženci tombole z volaško godbo vred v hotel »Tivoli-, kjer se takoj nato prične pristna belokranjska svatba. u— Poučno predavanje. V četrtek zve-čeT so imeli nižji poštni uslužbenci svoj mesečni sestanek na glavni pošti, na katerem Je g. višji rač. sv. Ivan Rostan razpravljal o zadružništvu, banka rstvu, kreditih in o denarstvu sploh. Zanimivim, strokovnim Izvajanjem predavatelja le sledila živahna Izmena misli in vprašanj, tičočih se gospodarskih prilik in teženj javnih nameščen cev. Zlasti je poročilo o namenu in poslovanju edine kreditne zadruge javnih nameščencev. Hranilnega in posojilnega konzorcija v Ljubljani, bilo predmet zelo poučne debate ln le prodrlo prepričanje, da se mora zanimanje za to prepotrebno socijalno ustanovo zanesti med najširše plasti javnih nameščencev. Omiljenje njih neugodnega gospodarskega položaja je odvisno samo od pomnoženega pozitivnega dela strokovnih organizacij, kl jih je treba spraviti v harmonično soglasje z obstoječimi gospodarskimi zadrugami. Predsednik g. Gruden se Je g. predavatelju v toplih besedah zahvalil za njegov trud ln ga prosil, da bi pouka željnim nameščencem še večkrat naklonil tako koristno predavanje. V pondeljek, ob 8. zvečer v dvorani «Uniona» koncert pevskega zbora Glasbene Matice s_! v Ljubljani Cesar Franck „BLAGRI" Iz Celja e— Nedopustno plakatiranje. Mestni magistrat celjski opozarja občinstvo na čudno navado, ki se je v zadnjem času razpasla v Celju, da namreč brez oblastvenega dovoljenja pritrjuje plakate na raznih krajih in mestih, ld niso v to svrho določena. Sodišče bo vse one, k! b! se pregrešili proti tozadevnemu paragrafu 23. tiskovnega zakona kaznoval z globami od 150 — 6000 dinarjev, ki so predvidene v čl. 87. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesec april, mai. Junl) In Julij 1925. Varnostni organi imajo nalog, da vsakogar, ki bi se pregrešil zoper navedeni paragraf tiskovnega zakona. prijavijo državnemu pravdništvu. Iz Maribora a— Narodni Maribor! Danes n* *'et v Jarenlno! Odhod iz Maribora gl. kolodvor ob 13.10. Povratek iz Pesnice ob 20.50. Vožnja je za vse polovična! a— Ugotovitev. G. Josip Strajnšek Iz Studencev pri Mariboru nas prosi za objavo ugotovitve, da nI v nobenem sorodstvu z Ivanom Stranjškom, kl je bil te dni v Cvetlični ulici v Mariboru aretiran radi tihotapstva ln katerega niti ne pozna a— Počaščenje narodnega delavca V pttek zvečer je priredil mariborski č;škl klub svojemu članu g. Ivanu Knopu ob priliki 70 letnice rojstva podoknico. kl je pokazala kako nenavadno priljubljen je ta naš jubilar v jugoslovenskem Mariboru. Zvečer se je zbralo pred Ljudskim vrtom toliko občinstva, Čehov in Jugoslovenov, da se je za godbo Drave ln lampijonl pomikal dolg sprevod proti hiši g. Knopa. Tam mu je godba zaigrala lepe slovenske in češke komade, nakar mu je pred več sto glavo množico sredi zelenja v vznešenem govoru čestital k 70 letnici predsednik Češkega kluba g. Franjo Bureš. Med navdušenimi klici »Živio« ln »Na zdar«, je zopet zaigrala godba, nakar je slavil neustrašeno narodno delovanje češkega rojaka med Slovenci predsednik Slovanske Čitalnice in predsednik JČ Lige dr. Reisman. Do solz ganjen je g. Knop v slovenščini m češčin! snrego voril tako Iskreno občutene besede jugoslo-vensko-češkoslovaške vzajemnosti, da je segel vsem do srca Ob svitanju godbe je občinstvo odšlo na to v Narodni dom, kjer so še dolgo vztrajali ob vzbujanju spo. trinov na plodonosno delovanje prvega Itgoslovenskega vrhovnega vodje davčnega urada v Mariboru g. Ivana Knopa a— O reiorml učiteljske Izobrazbe le govoril v petek zvečer na pedagoškem tednu g dr. 2geč, asistent na pedagoški visoki Soli v Zagrebu. Predavatelj }e mnenja, da se naj dosedanja učiteljišča odpravijo hi se opredelijo ljubitelji uSteljskega stanu šele po absolviranl srednji šoli ter se Izobrazijo na učiteljski stan na višji pedagoški šoli. Nad enourno predavanje je vzbudilo veliko pozornost številnega občinstva. e— Nočno lekarniško službo Ima ta teden lekarna «Pri križu, na Cankarjevi cesti a— Cepljenje ko* za mesto Maribor se bo še ta teden nadaljevalo dnevno od 9 do 12. ure pri mestnem magistratu soba 7. Mestni magistrat opozarja starše, da morajo v izogib kazni dati cepiti vse otroke nad 3 mesece stare. a— Vojaška godba Je priredila v četrtek zvečer koncert v mestnem parku, o čemur pa n! nihče ničesar vedel. Želeli bi. da se Javnost o takih koncertih pravočasno obvesti po časopisju. a— Elektrifikacija državnega mosta. Ce prav !e ostali Maribor skoro ves prepreden z električno razsvetljavo, so ohranile na državnem mostu še pllnove svetitlke Intim no romantiko nekdanjega Maribora. Sedal pa napeljujejo rudi še čez most e'ektrično žico in so prve luči že zasvetile. Nov prispevek k olepšani u Maribora prebivalstvo Iskreno pozdravlja. V Interesu Javne varnost) pa bi bilo želeti, da še ostanejo pllnove svetiijke za rezervo, ker falsKa cl>Jc-trarna včasih po cele ure «išče lepake«, tako da so se morale mariborske go^ del Francu Magdiču, zidarju po poklicu 740 Din. Tatvina je bila izvršena v Lokah v spalni sobi, kjer spi šest delavcev. Iz Primorja • Raznarodovalno delo «Lege Nazionale* v slovenski okolici Trsta Prošlo.nedeljo so imeli Legini otroški vrtci iz tržaške okolice skupen sestanek. Otroci iz Sv. Križa so ae podali peš z godbo na čelu proti Proseku, kjer so sa jim pridružili tamošnji otroci in s Proseka so jo mahnili na Opčine, kjer jih je pričakovala tamošnja podružnica zopet z godbo. Pozneje se jim je priključila še dec« iz Trebč. Vsi skupaj so obiskali podzemsko jamo blizu Opčin, zvečer pa so se vrnili na svoje domove. Tako pospešuje «Lega Nazionale. v tržaški okolici raznarodovanje naše dece, ki kmalu ne bo smela govoriti v materinem jeziku. • Predstava solkanskega dilelantskega odra v Gorici. Danes v nedeljo gostuje Sob kanska Cita'nira v Gorici, kjer bo igrala v Trgovskem domu oh 5. popoldne Melkovo dramo «Pri Hrastovih«. • Velika nesreča prt Sv. Andreju v Trslu. Pri tržaškem Sv. Andreju grade že dalje ča. sa moderno delavnico za tržaški tehniški zavod. Delo je nujno, zato se dela čez uro. Predsinočnjim ob 7. zvečer se je pripetila velika nesreča. Več metrov visok oder. na katerem sta stala dva dclavca, se je nens« doma zamaial in zrušil Dva delavca, 44« letni tesar Rudolf Fakln In lPletni podaiač Libero Coban, sta zadobila težke poškodbe Kdo je odgovoren za nesrečo, oblast Je nI ugotovil«. • Prekt!čnl izpiti (nekdanji uspoeoblje« nostni Izpiti) z« i atelje in učiteljice »e prič. no letos na učiteljišču v Tolminu dne 27. maja ob 8. uri zjutraj. K tem Irpitom bodo pripuščeni vsi tisti, ki so pravočasno vložili prošnie. • Žalosten konec mladega človeka. V Tr. novem pri Kobaridu se je dne 10. maja obe« sil 28.1etni Adolf Fon. Končal se je v goz. du nad cesto blizu Srpenice. Nesrečnež si je vzel življenje radi neozdravljive bolezni ter radi smrti matere in sestre, ki sta mu pred enim letom umrli na jetiki. EUTfll Kino mmiCH Telefon 124. Predstave rb: 3, "/15, 6, I/j8, 9. t Samo Ae dane* Srčkana Samo danes LYA DE PUTTI r krasnem filmu Iz naše divne Bosne TAHARA J utrl 18. maj« nova senzacij* i Olga Knip- er-Cehova - rvikinja moskovskega teatra Hu- dožesUenu.uv kot NORA v isfoimenl Ibsenovi drami. Kulturni pregled Gostilna Trieste Via S. Lazzaro 20 e Via G. Carduccl N. (poleg Caffe Roma ex Caffe New Yorc) Izvrstna domača kuhinja — Izbrana vina — kraški teran — lokal v centrumu mesta — shajališče trgovcev — odprto do L ponoči. 2634., Se priporočata lastnika. Gledališki repertoarji. LluMlanska drama Nedelja, 17.: Zaprto. Pondeljek, 18.: Zaprto. Ljubljanska opera Nedelja, 17.: ob pol 8.: Hudožestveniki: •Ženitev., Izv. Pondeljek, 18.: Zaprto. Torek, 19.: ob pol 8.: Hudožestveniki: «Mc dej«». Izv. Mariborsko dednllSSe Nedelja, 17.: «Scampolo». (Kuponi.) Zadnjič v sezoni. Pondeljek, 18.: Akademija gimnazijskih ma. turantov. Torek, 19.: .Marta., C. (Kuponi.) Hudožestveniki v Ljubljani Prvi večer: Makstm Gorkij: Na dnu Menda je pravkar leto dni, ko so bili ru» ski Hudožestveniki v Ljubljani ter so igrali med drugim repertoarjem tudi to naturali« stično sliko iz življenja ruskih boajakov in bankrotarjev. že takrat smo poročali o si. jajni soigri, krasnem individuali/iranju in nedoseženi naravnosti v govorici, gestah in mimiki teh umetnikov. Težko si Je misliti popolnejše predstave. Toda igra je zunanje malo dramatična, bolj miselna in psiholo. š!-a. zato slovenski publiki težje razumljiva. To bo tudi vzrok, da jc bilo snoči gledali, šče slabše zasedeno, kakor bi bilo, ako bi bili Hudožestveniki uprizorili kakšno nežna, no dramo. Čudno, da natn vsa leta ne po« dajo niti ene Igre Ostrovskcga. ki bi bil na našem odru »ploh nov. Prisotna publika je bila snoči zopet v pol. ni meri zadovoljna In je priredila koncem igre umetnikom prisrčne ovacije ter jih ob. Kula s cvetjem. Predstava je bila na višku v III. dejanju. V središču je stal veliki umet nik g. Pavlov kot Luka. Izvrstni so bili tudi g. g. Slerov in Adamajtisova (mož in žena Kostiliova). RakSejev (Prpel). Dn/enrovfl (Ana). Komisarov (Bubnov), Masnlitinov (Satin), Sarov (Igralec) In Tamtrov fTatar). Vse priznanje pa zaslužijo vsi ostali ki naj se zadovolje s pavšalno pohvalo. Imeli smo zopet izreden umetniški užitekl Fr. G. Franckovi „Blagri" Na pondeljkovem koncertu v »Unionu« nam poda ljubljanska Glasbena Matica novo veliko delo Iz svetovne literature, Cezarja Francka »Blagre«. Besedilo te veličastne kompozicije tvori osem veličastnih stavkov Iz Kristi-sove pridige na gori, kakor nam jih srioroča evan-gelti Prolog nas uvaja v zamisel umotvora. Na svetu Je vladala brezupnost. Ljudie so bili krvniki ali njihove žrtve. Med krikom sovraštva in stfk pa se pojavi ljubek glas »Blagor krotkim, ker bodo dobili zemljo v Tretji blagor je umetniško najbolj komplicirana kompozicija. Zbor Zemljanov toži, da je žalost na svetu sila. k! se ne da odpraviti. Spremlja nas od zibeli do groba Mati objokuje smrt otrokovo, sirota prosi usmiljenja, žena žalule za možem, soprog toži za umrle ženo, sužnji koprne po svobodi tn domovini, filozofi po resnici. Na vse te klice žalostnih odgovarja Kristus »Blagor žalostnim, ker bodo potoiaženl«. četrti blagor opeva nesrečno usodo, ki nas neprestano veže. Kadarkoli se pripravi duša na polet, se ti postavi v bran tisoč nasprotujočih sil In nagonov. V nas vse kliče m plaka: Ideal, svetost, pravičnost — pokažite se! In zopet spregovori Kristus »Blagor trpečim zaradi pravice, v nebesih bo potolažena njihova želja: kar so srca darovala to Jim vrnejo nebesa«. Peti blagor nam slika žito na polju, katerega nam je potolkla toča. Kakor stolče-no žito, tako podlegajo duševno šibki Zemljani zlu. Brez moči so zoper svoje tlaCi-telje, stremljenje po maščevanju divjai v njihovih srcih. Zbor Zemljanov zakllie: »Dvigni se mogočni kralj, zoper ereh In pravico«. Kaznuj tlačltelje. ki nas prKIskato. maščuj nas!« Kristus se zopet oglasi: »Mola je osveta, pravi Oospod. on bo dvignil vojsko zoper tlačltelje, vi pa. sinovi Adamovi, odpuščajte, kam brezbožno sovraštvo sarro poveča vašo bedo.« V osmem blagru se nam predstavi Satan. kl še ni poražen ter hvali srečo svoiih prtvrženoev. Zbor pravičnih se udaia večni pravici, kl Jim bo plačilo. Sladko je umreti za pravico, za katero trpe pravični. Satan začuti, kako se bliža konec njegove moči. ln Kristus spregovori »Blagor Hm. H so preganjan! zavoljo pravice, kajti nebesa bodo njihovo plačilo«. Satan prizna, da je zmagal Kristus s svojimi nauki ln zbor ne-beščanov zapoje hozano. ZnačHno je pri Francke postopanje v tematiki tega umotvora. Delo stoji na osnovnih mislih in motivih, kl Izvirajo Iz enega samega predrrisleka. Delo je Izredno težko in bi se dale s težavo izvesti naenkrat; zato se je pevovodja g. Srečko Kumar odločil. da nam poda za enkrat le glavne odlomke, ne da bi na ta način trpela celota. Med revijami »Jugoslavenska Njiva« priobčuje v letošnji 9. številki od L maja na uvodnem mestu dr. Ilešičevo razpravo »S»riUr I Strossmayer«, v kateri primerja pKi:eii.i Stritarja z velikim blsiripom. Ob tej priložnosti obiavlja člankar Jve Stritarjevi nlsmi drju Majaronu v LJubljani. Dinko Simunovič publicira noveleto »Curetlna«, Nikola Polič pesmi Večerr.ta -esta m Not-turno, Stanislav Simltf »Pesni src.t«. Zla-tija Turkalieva pa »Vječne »epota«. Dr. Marjan Stofkovlč govori o »R idlmjn.lh«. dr Orga Novak pa nadaljnje svoio trdijo o .Dveh Pljemontih«. V listku biremo poročila o gledališču, znanosti so-djitocm življenju ln gospodarstvu. »Nova Evropa« jc Izdala dne IL maja dve številki skupaj. V rjfh razpnvja načeloma o dveh problemih: o vor.išanju, kdo je odgovoren za vojno In o pruskem militarizmu in pangerman'zmu. Vseol.ia po prispevkih In piscih: Radikali ! sarajevski atentat (C.); Jugoslovenska nacljonallstlč-ka omladlna u oči rata (K. Vidas); Ko je cdgovoran za ubijstvo Franje Ferdl.iaida (dr. Seaton VVatson); Pruski miHtarlzan | Imperlallzam kao glavni tizrocf svetskog rata (M. Inostrancev); Dr. Seaton Wat-son v Ju gosi avli. »Venac« za mesec april prinaša naslednjo vsebino: V.: Da sam znao; S. V. Rlsta-novlfi: Savest. Prolečna Idila: L. Li«a-o-vič: Divljaka: Reznikov-G)uk'č: Clcvek: Dlmitrljevlč: Poslednji doživljaji božanskoga Odiseja; Jovanovič: Planina I šuma i; religiji 1 literaturi; Omladinskl glasnik. ' »Gruda« štev. 4 prinaša: Fi. Golar: Kresno jutro: Fran Pogačnik: Kralj Matjaž Jesentn-Preobraženski: Iz cikla »Zadušni- ce«; Heine Albreht: Sem vedno tc Jubll; Miloš Stlbler: V Macedonijn: Mih* Vate S. Miloš Stlbler (lesorez); Ari«.rfane«-I5ra-dač: Akamianl; Vsevolod Ivamov-Precb-r a ženski: Povratek Buddhe: Mladina var-čuj: Kako se delijo gmajne: O človeški vesti; Razgledi. List prinaša tudi več ?!*: reprodukcijo Langusove podane »Plota«. Van Dykovo In Carraccljevo sliko istega Imena ter Pllonovo »Vipavo«. »Mladina« govori v zadniih zvezkih o novih potih, o dijaku tn politiki, o štipendijah, o siušateljstvn desetih semestrov ljubljanske univerze, o zemlji In miru. o Sokratu itd. »Mladina« Izhaja tekom šolskega leta po enkrat na mesec. Izdaja lo konsorcil • Mladine«, tiska tiskarna Merkur v LJubljani. „ . 4 številka »SOCIALNE MISLI« Je posvečena lunaškl borbi Indije za svobodo ter govori o Mahatml Ohandlju. Prof. Jos. Je-raj nadaljuje svoj spis o kulturnih nalogah Jugoslovanslva. Samo pod inamko • Nesreča dveh motociklistov. Sredi pro« šlega tedna te je pripetil« pri Rupah bliru Mlrn« velik« nesreča. N« nekem ovinku bil« zu vasi sta trčil« skup«J dv« motociklista, kl st« vozil« drug za drugim v majhni rtu dalji v avtomobil, ki jim« je pridrvel n«« sproti. Motocikl« sta se razbil«, motodkli« st« pa sta si polomila roke in noge ter sta zadobil« težke notranje poškodbe. Oba SO prepeljali ▼ goriško bolnif lico. in samo v pol kg zavojih dobiš zanetslfivo ;| testenine! ]r izvrstne »a Pevski zbor »Olasbene Matice« poje na svojem ponedeljkovem koncertu Izredno veličastno oratorljsko delo svetovnega slovesa Cesar Franck: Les Beatltudei — Blagrl. Delo Je v vsakem pogledu dovršeno naštudiral zborovodja Glasbene Matice g Srečko Kumar ln ga izvaja celotni mešan! zbor Glasbene Matice, orkester Dravske div. oblasti pomnožen s član! orkestralnega društva Glasbene Matice ter solisti: Gospa Pavla Lovšetova. Vilma Thier-ryjeva. Mila Vohlnčeva; gospodje: Sveto-ra' Banovec, Julij Betetto hi Hugo Zathey. Vseh sodelujočih Je «ad 150. Občinstvo posebno opozarjamo, da je za to priliko Izdala Olasbena Matica tiskano besedilo vseh na koncertu izvajanih Blagrov, kl Je v predprodajl v Matični knjigarni In pri večerni blagajni. Opozarjamo tudi, da je vstopnic vseh vrst ki cen še dovolj na razpolago. Obveščamo pa tudi, da se koncert ne ponovi, ker ne bo na razpolago vojaškega orkestra, ki odide v kopališča. Scenlčnl nastopi ln recitacije katere Izvajajo danes dne 17. maja ob U. dopo dne v Ljubljani v Filharmoničnl dvorani (Kino Matica) Hudotestvenlkl. seznanijo nas z najboljšimi točkami bogatega repertoarja teh umetnikov. Pevske točke izvaja l ?e-vastjanov. Vstopn'ce pri blagajni kina matica in Aleksandrovi 8 (preje Put"!k)- Hudožestveniki v Medejl EvrlpMovs tragedijah v treh dejanjih »Medeja« ram slika razvoj tragedije Medeje m njenih otrok. Pesnik nam z antično MasKno tra-gedsko težkopadnostjo razvija čina, nezvestobe, maščevanja Hi kazni Glavna junakinja se maščuje nad nezvestim možem na ta način, da upropasU otroke, kl jih te rodila t njim In obenem uniči tudi svojo rivattnjo. Ni morda v vsej svetovni literaturi primere, kl bi nam na tako pretresljiv način slikal« ragedljo nesrečne matere. Zato je .Medeja« vzor klasične tragedije za vse čase. Vsa svetov-nea gledališča Jo Imaio na svojem repertoarju Poleg glavnih interpretov zanima predvsem antični zbor. kl ga predstavlja jo same ženske. Naslovno vlogo Igra gospa Germanov«. U trazedlio tudi reilra. Jt- sona Vfrnbov. Kreona — Bakšejev, Egeja _ Masalltinov, Dojiljo — Grečova. Druge vloge igrajo Komisarov, Šarov; ženski zbor zastopajo dame Križanovska, Krasno-polska, Tokarska. Levicka In druge. Mariborski »Scampolo« zadnjič v sezo. nI V nedeljo 17. maja se vprlzori v Mariboru nepreklicno zadnjič v tej sezoni duhovita Italijanska komedija »Scampolo«. Kdor še ni videl te res zabavne komedije naj ne zamudi v nedeljo zvečer obiskati gledališče Gostovanje Popova v Mariboru. Sredi prihodnjega tedna bo ostovai v operi »Tra-viata« v vlogi očeta Germonta g. B. Popov odlični baritonist ljubljanske opere. G. Popova po sna mariborsko občinstvo že izza njegovega prvega gostovanja v »Trubadurju«, kjer Je dosegel s svojo krasno. Izdelano igro in s svojim sonornlm, zanosnlm glasom nad vse časten uspeh. Zagrebški trio v Osljeko. V sredo zvečer je koncertiral v Osljeku novi zagrebški trlo Mars1č-Mandi-2epid. Korcert je uspel zelo dobro tn Je bil izvrstno obiskan. Prireditev Glasbene akademije v Zagrebu. Pod vodstvom ravnatelja Lhotke se ie vršila v Zagrebu dne 14. maja. javna produkcija najvišjega oddelka gojencev pianista prof. Svetislava Stančiča. Na programu so bile Schumannove skladbe: Sonata v G-molu, Karneval fn Etude simfoničnega značaja. »Hudičev vajenec« z gostom v beo-gralskl drami. V sredo zvečer je gostoval v Beogradu član zagrebškega dramskega gledališča g. Josip Pavič. Igral je vlogo Rlkarda v Shawovem »Hudičevem vajencu« in ie dosegel prav lep uspeh. Thomas Mann. znani ln najboljši sodobni nemSki romanopisec praznuje dne 6 junija svojo petdesetletnico, katero namerava preiivetl v krogu svoiih dunajskih prijateljev. »Lucija Lamermoorska« v dunajski državni operi. Dunajska državna opera uprizori v začetku junija »Lucijo Lamer-moorsko, ki se že deset m desetletja n! Izvajala na Dunaju. Glavni vlogi zasedeta ga Gerhartova m g. Grosavescu. 20. Intimni glasbeni večer Hrv. glasbenega zavoda v Zagrebu, ki bo cbenem poslednji v letošnji sezonL se bo vršil dne 15 rraja ln prinese na sporedu: dve Mozartovi ssrenadl ter Haydnovo »Dijaško slnfonijo«. Produkcijo bo vodil dirigent Lhotka. "Svedočanstva" V novembru mesecu prošlega leta |e pričela izdajati grupa najmlajših srbskih književnikov novo literarno revijo pod gornjim Imenom. Revija Izhaja vsaki deseti dan, njeni važnejši sotrudniki so: Milan De-dinac. Marko Ristič. Mladen Dimitrijevič, Dušan Matič. Rastko Petrovič, Tin UJevič in drugI. Izročili so javnosti svoj list brez posebnega programa, ker smatrajo naslov sam za zadosten program. »Dvoje, na istem intelektualnem poliu med seboj se po-bilajočih mišljenj bo imelo vrednost prič posebne važnosti«. V tem smislu je tudi način urejanja posameznih številk svojevrsten ln ima svojo posebno barvo, »ki naj le plastičnejše podčrta lastne umetniške produkte.« Vsaka številka ]e posvečena gotovi osebi ali nekakšnemu širšemu pojmu ln predstavlja na ta način zaključeno celoto. Tako n. pr. le bila tretja številka posvečena »Pesniškemu ustvarjanju«, četrta -Pristnosti in požrtvovalnosti čustvovanja«, peta »Božiču«, šesta »Zapiskom iz mračne Me« (Ustvarjanju blaznih) itd. itd. Po'cg del sotrudnikov objavljalo »Svedočanstva« naslovu posameznih številk odgovarjaioče stvari, »kl niso prevodi in k! niso bile do-slel objavljene«, da podčrtajo, kar Je v njih večnega, živega in človeškega, ^etrta številka objavlja pisma onih, »ki priprosto, prisrčno in globoko ljubijo tn trpe« (pismo srbskih vojvod Proti Mateji, p smo knegl-nje Ljubice knezu Milošu, pismo kmetice lz Baike itd.) Šesta številka obsega ^esml, zapiske ln risbe umobolnlh, neka nadaljnja številka zopet pisma propalih deklet, jetnikov. pisma otrok Kd. In vse to. Ver trupa okrog »Svedočrnstva« ve. da so pozi-tlvistična spoznanja nezadostna, ker veruje v poezijo Sna nad življenjem, v moč misd, in ker želi, da bo njen list »priča eksperimentov In Idealizma našega časa.« K Vreme Pred tednom dni se je nlrek zračni tlak od depresije nad Anglijo razširil preko južne Francije in Cez Sredozemsko morje do nas. Povsod tod ie zavladalo slabo vreme, ki se ie držalo nrve dni v tednu. V vseh deželah med Balkanom In Anglijo so padle precej obilne množine dežja. Ves predel nl/ketra zračnega tlaka pa Je Imel le neznatne razlike v zračnem pritisku, zato ni mlo nikjer močnejših vetrov. Vsled tega je ostala tudi v deževnih dneh temperatura razmeroma visoko, tako pri nas kot po ostalih državah. Oni znamenit! ledeni možje so se tedaj letos prav š ibo obnesli; mraza nismo dobili. Nasprotno; po vsej Rvropi Je vladalo ves teden razmeroma toplo vreme: ce o v najsevernejši Rusiji in Skandinaviji Je Izginil mraz in baš ta teden niti Jutranje temperature niso bile več pod ničlo. Iz vsega tega oa seveda ne sledi, da smemo biti za letos brez skrbi, da ne bo mrzle reakcije. Saj nastopi lahko že čez par dni: kakor hitro se razporeditev zračnega tlaka tako spremeni, da nastopijo viharni vetrovi in da sever dovede do nas mraz z daljnjega l.edeneca morja. In to more nastopiti v kratkem času: za enkrat oa nam taka m važna mraza še ne preti Najlepše. Jasno, solnčno vreme so imeli v»s pretekli teden v Rusiji, ker so bili ood gosoodstvom visokega zračnega tlaka. Ta se Je sredi tedna razširil tudi oreko srednje Pvrone tjai čez Španijo in takoj ie zavladalo tudi en nas ieoo vreme, ki so ga okrog Alp motile samo manjše nevihte. Tudi koncem tedna obstoia še vedno uakuenje k malim lokalnim nevihtam. Pismo iz Pariza Francozi a Ia Chansonnette. — Pariška Sodoma v tujini. — Un verre d* eau pare. — Skromni, delavni ParižanL — La politesse parisienne. Pariz, 13. majnika. Pred nedavnim časom smo si pri nas doma predstavljali Franooza in zlasti Parižana skoro vselej kot lahkomišije-nega, površnega in gizdavega človeka, ki samo bahavo krasnoslovi, uživa vse blagre tega življenja in se podi za vsa-koiakimi zabavami, da bi se našemu ve-lečislanemu purgarju neprestano ježili lasje — recimo, da jih še nekaj ima — in od nepopisne groze šklepetali zobje ali njih drago plačani lepši nadomestek, če bi moral hoditi z njim po njegovih vrtoglavih potih. Pravi Parižan je skoro vsak biti polnokrvni bratec Chanson-netteu iz «Goreniskega slavčka« ali pa tistemu smešnemu učitelju plesa in lepih manir, ki se priklanja in prepeva menda v »Pikovi dami«... Morda so temu krivi živi »vzorci brez vrednosti*, lei so — bog jim grehe odpusti — prijadrali k nam iz Francije in se košato in samozavestno za nekaj časa naselili pri nas, ker jih v domovini nikjer niso mogli rabiti zbog njih «delavnosti, sposobnosti in vsestranske uporabljivosti«. Kriva je bila temu našemu napačnemu poznavanju (!) Francozov seveda zlasti tudi naša prisiljena germanska vzgoia, ki je nemško umetnost in kulturo, predvsem pa nemško znanost in nemški značaj povzdigovala v deveta nebesa in še čez. Francoze pa kolikor mogoče «v nič devala« in jih predstavljala kot ljudi lahkega. neresnega značaja, ki jim manjka globokosti, širokih razgledov, treznega preudarka in resne, veljavne sodbe... Mogočna francoska literatura, ki smo >o samo deloma poznali (v gimnazijah je nihče skoro omenil ni, medtem ko smo Klopstocka. Willanda, Herder-ja etc. bili vsi polni!) in še to povečini iz ne vedno najboljših in najizbraneiših nemških prevodov, in našega splošnega mnenja o Francozu — človeku ali pa o Francozu — znanstveniku mnogo izpre-menila... Parižan je ostal za nas ponaj-več gofljač, galan in neutrudljiv uživač, Pariz pa strašno pohujšano, kriminilizi-rano. nemoralno in samo veseljaško mesto, kjer ljudje le skono bol'" plešejo in kvantajo, sladko govoričijo in greše vseh devetero smrtnih greKov. od prvega do devetega Pa spet nazaj od devetega do prvega. Krivičnega mnenja O francoski ženi. ki je neverjetno razupita kot lahkomiselna, nezvesta, površna in nenravna. mi niti ni treba natančneje omeniti... ^ Človeku, ki dalje časa živi v Parizu to ima tako dokai prilike S+ndira+i francoski karakter, opazovati nepobltno kulturo, plod stoletne posebne narodne vzgoie, občutiti na samem sebi vedenje pri nas tako krivo poznanih ljudi in se od bliže prepričati o dejanju površnosti. nenravnosti in plitvosti kmalu sfrči iz glave Ne bom govoril tu o prepričevalnih ckistvih m dojmih, ki z njimi francoske znanstvene institucije dokumentirajo svota veliko in zgledno zrelost in poglobljenost. pa tudi ne o stikih s pariškimi znanstveniki in umetniki ali pa O frapantni in srečni razliki med francosko metodo raziskovanja in presojanja »mouvement des idčes« in dolgočasno-okorelim germanskim iskanjem »dlake v jajcu«... To so posebnosti raznovrstnih men-talitetov. jezikovne kulture in narodnih temperamentov, če Francoz ume svo-, iim znansvenim izsledkom dati tudi lepo. lahko umljivo vnanio obliko gladkega sloga, Nemec pa isto zadevo opravi v boli težko preumljivo in dolgovezno besedno obleko. Ce Renana, ki je bil v siiainem jeziku napisal zgodovino Jezusovega življenja, danes še vsi bero, Strautza pa. ki je ravno tako dokumentirano ampak boli nerodno in zvito obdelal isto snov. že skoro nihče več... Vse to pustimo za danes... Napisal pa bi rad par splošnih vrst o Francozu v ogledalu pariškega javnega življenja, v burnem alla breve taktu velemestnega pljuskanja, v stiku z nami — tujci, ki jih nepristransko opazujemo ter povsod in zmirom, na ulici, v šoli, v teatrih in tramvajih, v metru in restavraciji vestno študiramo . . . Povprečni Parižan je zelo štedljiv, varčen, skoro skop. Kadar daje napitnino .natanko izračuna deset odstotkov »cehe«, nič več in nič manj. V kavarni si privošči skodelico kave ali čašo vina in sedi pri njej ves večer. Tisti za-pravljivci, ki se ponoči zabavajo v montmarterskih barih in srkajo šampanjca po 100 frankov in še čez, so večinoma petični tujci iz dežel z mastno valuto ali pa razvajeni sinovi pariških denarnih mogotcev. In pa to-le je treba pribiti: Francozi niso pijanci (da bi še mi bili taki!). Prav poredko vidiš na ulicah v poznih večernih urah ziba-jočo se postavo alkoholika, ki z zgovornim monologom ali prešerno popevko krmari domov. Take prikazni so prave izjeme. Pač pa potomci davnih Galcev vedno pijo pri obedu, opoldne in zvečer. Težko najdeš meščansko fa-milijo, ki bi pri kosilu in večerji ne imela zelenke bordojca na mizi. Oblačijo se navadni Parižani čedno in skromno, moški seveda, o izvestnih ženskah, ki se rade šemijo, tega pač ne morem reči. Demimondke in dame iz najbogatejših krogov prekašajo druga drugo v kar največem luksuzu. Toda žene srednjih slojev, žene, ki same in pošteno služijo denar, pa so zelo priprosto in vseeno chic oblečene . . . Parižan, sin tega ogromnega; izmoz-gujočega velemesta, je neobičajno priden, delaven. Treba je posetiti samo velike magazine ali pariške urade, da se dovolj prepričate o skromnosti in marljivosti teh ljudi. Ves dan skozi prav do sedmih zvečer in včasih dalie se pehajo za pičlo odmerjeni vsakdanji kruh. V prostih urah pa čitajo dnevnike in knjige in to povsod, v restavraciji, v podzemni železnici, na ces-ti, v odmorih med koncerti. V prijaznosti menda Parižan prekaša vse ljudi na svetu. Če ga ustaviš na ulici, ko zamišljen hiti po utrudljivih opravkih, in ga vprašaš po tem in onem, ti bo odgovoril nadvse vljudno, točno in jasno. V restavraciji, pri kosilu a prix iixe. olikano ponudi kruh svojemu sosedu, če je košarica bliže njemu. Za vsako malenkost se dostojno opraviči. Kadar stopi dama v voz podzemne železnice ali v avtobus, ji Parižan dvor-ljivo ponudi svoje mesto. Invalidi imajo povsod prednost Matere z otročič-ki v naročju (jej, te Francozi spoštujejo. tu bi se morali mi še mnogo naučiti!) stopijo prve v vagon ali kamorkoli, pa naj čaka tam stoglava množica .. . In kako ginl.iivo je videti, kadar brhki in prijazni pariški stražnik med avtomobili in v valovanju najbuč-neišega prometa skrbno spremlja boječo starko ali mamico z otroškim vozičkom preko nevarne ulice ... Pa o podobnih zadevah še prihodnjič kaj več ... P- K-n. "Tr?oyci s slavo" Na odru gledališča Madelaine v Parizu se je vršila nedavno premiiera senzacionalne politične drame. Delo nosi naslov »Trgovci s slavo« (Marchands de Gloire). spisala ra sta ga dva mlada pisatelja. Marcel Cagnoll in Pavel Mi- V Junak drame je provincijalni uradnik Rachelet. To ie mož brez značaja, kateremu ni prišlo leta 1915. niti v sanjah na misel, da bi se bavil s politiko. S prirojenim instinktom običajnega malo-meščana je bil proti vojni in se ie silno razburial ko so mu vzeli sina Henrvia v vojake. Henry je bil oženien z lepo Germaino. ki PO odfndu moža na bojišče nestrpno čaka. kdaj se zakonski tovariš vrne zopet domov. Nekega večera potrka na vrata Ra-cheletova neznanec, ki prinese novico, da je padel Henrv na bojišču časti in slave. V hiši nastane nepopisna žalost vseh članov rodbine. Devet let PO tem dogodku izvolijo Racheleta za predsednika «Zveze v vojni padlih svoicev.« Med vojno je postal šef v svoiem uradu in ugleden mož. Vojni bogataš, župan Berlueau. ki ie bil do nedavno uradnik v tvornici za strelivo, izkazuje Rachelefu velike časti. Potem snreime Rachelet poset Ru-chebona. urednika lokalnega lista in Blancarda, kapetana gasilcev, ki ga prosita, naj kandidira na listi stranke, »Vse za domovino.« Ime njegovega si- Franceski predsednik kot velilec Temeljna mise! vseh modernih volilnih redov ie absolutna enakost vseh državljanov brez razlike stanu pred volilno žaro. Iz te enakosti in iz pojma narodne suverenitete izhaja dalje tudi teza, da pomenja volilna pravica volilno dolžnost. Po vseh demokratičnih državah polagajo na to veliko važnost in tako vidimo n. pr., da se volitev v Franciji udeležujejo tudi najvišji funkcijo-narji države s predsednikom repubiike na čelu. Kljub temu pa pomenja še ve- dno malo senzacijo, kadar pride na volišče predsednik republike. Volišče je navadno obdano od številnih radovednežev in predsednik se mora izpostaviti bambardmanu cele baterije fotografskih in kinematografskih aparatov. Tako je bilo tudi pri ožjih volitvah za občine, ki so se vršile preteklo nedeljo. Na naši sliki vidimo predsednika Dou-merguea pred volilno komisijo, ko spušča svojo glasovnico v volilno žaro. na, junaka, ki je padel za očetnjavo. je geslo, ki obeta stranki sigurno zmago. Rachelet sprejme kandidaturo in otvori volilno borbo z veliko strastjo. Ponoči, baš ko sestavlja pompozen proglas na svoje volilce v imenu padlega sina in potvarja njegova pisma z bojišča. se pojavi na vratih razcapan mlad mož. To je Henry. Racheletov sin, ki ni padel, ampak sto za ujeli sovražniki t?r so ga za tri leta zaprli v neko umobolnico. Henry je popolnoma ozdravel. Toda pojav za mrtvega proglašenega sina ne izzove v Racheletovi družini nobene radosti. Henryjeva žena je že davno soproga vojnega dobičkarja, očeta Racheleta pa se poloti strah, da ne bi olača! sinovegT povratka s svoio politično karijero. Henrv. melanholik, kateremu je vojna odvzela vse veselje do življenja, pristane končno na to. da se izda pod lažnim imenom. Prepričan je namreč, da mora samo kot mrtvec koristiti svojim rojakom. Racheletov oče zmaga pri Volitvah in v občinskem domu pravkar odkrivajo spominsko ploščo s Henrvievo sliko. Slučai nanese, da je za mrtvega proglašeni mož osebno zraven. Svečanost se začne. Vse g'ave se odkriieio, samo Henrv obdrži klobuk na glavi. Ljudje ga radi tega spode iz dvorane na ulico. Sodba občinstva o tej d-ar--' gledalcem zelo ugajala, je bila zelo neenaka. Vsak je sodil komad po svoiem političnem prepričanju — pač zato. ker sta se avtoria v njem izrekla pnoti vojni in za pacifizem. Miss Los Angeles Gospodična Los Angeles — to je naslov, ki si ga je priborila v znanem ka-liforniškem mestu Los Angeles filmska igralka Vita Lehmann. Stara francoska navada, da si vsako mesto izvoli najlepšo deklico in jo proglasi za kraljico tekočega leta, je prodrla že tudi v Ameriko. Tako ima letos svojo kraljico New; York. imajo jo Chicago, Washington, San Francisco in izbrala si jo je seveda tudi filmska metropola Los Angeles Tu je marala biti izbira še prav posebno težka, saj živi tam na stotine filmskih div, od katerih vsaka reflektira na naslov prve krasotice. Tem bolj ponosna mora biti Lehmannova, da se ji je posrečilo premagati vse druge. Razkrinkan napačni * zdravnik V zdravniških krogih na Dunaju zbuja veliko pozornost dejstvo, da je prijela policija asistenta sanatorija Rudolfi-na. Maksa Bartla. ker je osumljen, da .ie kradel razne knjige po dunajskih knjigarnah in jih prodajal v antikvarijate. Najlepše pri stvari je, da se je pri tem izkazalo, da aretirani sploh ni zdravnik, dasi je izvrševal zdravniško, prakso. V raznih knjigarnah na Dunaju so izginila zadnje časa razne drage knjige, večinoma znanstvene vsebine. Sum je letel na mladega moža. ki je prišel v nekatere teh knjigarn kot kupec. Te dni so prišli na to. da je ta mladi mož zaposlen kot zdravnik v sanatoriju Rn-dolfinu na Dunaju. Pomočnik enega ukradenih knjigarjev. ki je večkrat posluževal kupca in se je dobro spominjal njegovega obraza, je šel v bolnišnico in se dal od asistenta preiskati. Ugotovil je. da je zdravnik res tat tolikega števila dragocenih knjig. Pomočnik .ie ovadil zadevo na policiji, ki je moža takoj prijela. Bartel je na komisarijatu vse priznal. Dejal je. da je bil poprej zaposlen na kliniki ene prvih kapacitet na Dunaju, da je bil ondi zelo marljiv in da se je zlasti trudil, da bi z izredno dragimi znanstvenimi deli izpopolnil svoje medicinsko znanje. To ie bilo povod, da je postal tat. ker si dragih knjig ni mogel kupovati iz lastnih sredstev. Policiji so se te navedbe Bartlove zdele čudne, ker ima mož imovite sorodnike na Dunaju in je kot asistenčni zdravnik toliko zaslužil, da se mu ni bilo treba polaščati tuje lastnine. Uvedla se je preiskava, ki je dovedla do zanimivega odkritja. Izkazalo se je namreč, da aretiranec sploh ni zdravnik in da ni nikoli študiral medicine. Pač pa je prišel parkrat z oblasti navzkriž in je bil že tudi obsojen na dvoletno ječo. Po vojni je bil razen tega obsojen zaradi navijanja cen in veriženja. Bartel pravi, da je študiral na univerzi v Inomostu. ni pa mogel predložiti potrebnih listin. Navzlic temu se mu je posrečilo, da so ga sprejeli na znano kliniko profesorja Hohenegga. kjer je bil zaposlen več let. nakar je dobil mesto asistenta v Rudolfinu. Policija preiskuje sedaj, kako je bilo mogoče priti mlademu možu v dva tako znana sanatoriia brez zadostnih izpričeval in kako so ?a mogli zaposliti v tako važni službi, ki vendar zahteva temeljitega strokovnega znanja. Bartel je izpovedal na policiji da je prišel zadnje čase do prepričanja, da ne bo mogel dolgo ostati na Dunaju, ker ga bodo prej ali slej razkrinkali. Zato je iskal sredstev, da bi mo^e! pobegniti v Rusijo. Zato je postal slepar in tat in je prodajal znanstvene knjige, ki jih ni več potreboval, starinarjem. Faiistovska korupcija Ves prošli in ta teden se je vršila pred tržaškim porotnim sodiščem razprava proti nekemu Seilaroliju, ki je 29. avgusta leta 1923 na Velikem trgu v Trstu ustrelil tajnika fašistovske pro-vincijalne zveze, Luigija Moraro. Sellaroli, ki je rodom iz Beneventa v južni Italiji, je prišel v Trst za zaslužkom. Ima za seboj precej burno življenje in v Trstu je živel z neko Francozinjo, ki ga .ie vzdrževala v nadi, da se mu posreči dobiti zaslužek: s..katerim bi si potem mogla ureditj, skupno življe-. nje. Dala mu je denar, da je Ob priliki fašistovskesa pohoda v Rim izdal spominsko knjigo o fašizmu, ki ga le.stala okoli 15.000 lir. Ta posel pa se ni obnesel. Namesto dobička je bila izguba. Tedai je Sellaroli prišel na misel, da bi si kupil avtotaksameter, si čimer bi se dalo dobro služiti toda obenem je doznal, da je koncesija za taksame-' ter vezana na določene ^eoje. Kdor, je hotel dobiti koncesijo, ki jo,je pode-, ljeval mestni urad. se je moral "-red-, vsem obrniti na fašistovskp delovna zbornico. Sellaroli se je obrnil za posredovanje na dva fašistovska odvetnika, drugega za drugim, ki ju je seveda moral plačati. Prvi ni dosege! nič. drugi pa je bil spretnejši in je z dobrim! besedami in menda tud; z »mazilom« — Sellaroli je na razpravi izpovedal, da so ga ta »mazila« stala okoli 5000 lir — dosegel toliko, da je Sellaroli pri tajniku fašistovske delovne zbornice Forna-ciariju podpisal pogodbo, v kateri se je zavezal, da vzame za šoferja fašista, bivšega «škvadrista». t. j. enega tistih fašistovskih postopačev, ki so v časih fašistovskega diviama pretepali, streljali in požigali po Trstu in deželi in da bo vsak mesec plačeval fašistovski delovni zbornici 500 lir. Sellaroli. ki si je bil že preskrbe! privoljenje kvestnre (policijskega ravnateljstva). in je moral, preden je podpisal ono pogodbo, predložiti dokazilo, da ima v resnici avto. je zastavil in pro-1 dal vse. kar sta imela vrednosti n Dr. Ivo Šorli: Moževe kosti «EK, toliko so baje doživeli nekateri ljudje v vojni, da lahko cele tedne o tem govore. Jaz pa, ki sem se boril ne« prestano skoraj deset let. se sporni« njam enega samega dogodka, ki ga je nekako vredno omeniti!« je zamahnil z roko še mladi polkovnik Stojanovič. «Potem ste očividno zelo izbirčni, mi pa še bolj radovedni!« «Nič nisem izbirčen; toda tega, kar lahko doživiš vselej in povsod, še ne bom proglašal za vojni dogodek! Seve* da, ako pride žena iskat kosti svojega moža, potem pa...» «No, gospod polkovnik!« «Prav — pa naj bo! Mislite si torej popolnoma uničeno dolino z eno samo do polovice in še več razdejano kolibo na nizkem griču, pod katerim so se ko« maj še poznali sledovi bivšega seia. Kje je to bilo, je itak vseeno, ko ne poznate krajev, kvečjemu če povem, da blizu Šabca, čas pa doba, ko smo pognali Av« striice prvič čez mejo. Jaz bivam v tisti kolibi na holmcu, moja četa pa spodaj po ruševinah, kakor ve in zna. Za po« silnega imam šušičastega seljaka, že starca. On spi zunaj v veži, jaz sem si uredil izbo, da mi je nudila celo ne« kaj udobnosi. Seveda: še precej široka in niti ne preveč trda postelja, vegasta miza, dvoje stolic, pod razbitim stro« pom dolga polica in v kotu železna peč« ka, to je bila vsa oprema. Ko gledam nekega jesenskega dne že proti večeru skozi na pol slepo steklo edinega okenca tja ven v žalostni dež, zapazim, da ženejo po stezi iz vasi štirje moji možje z nasajenimi bajoneti črno postavo, vso zavito v širok plašč. Pojava me je osupnila tem bolj, ker že tedne nisem več videl civilnega bitja, kar je bil brez dvoma ujetnik. Rado« veden sem čakal, koga mi dovedejo. Kajpak tega se nisem nadejal, da — žensko. In sicer mlado žensko s čudo« vito sladkim, bledim obrazkom ter po« stavo kakor jelka, ko si je zdaj raz« grnila mokro ogrinjalo. «Vohunka!» je javil narednik. «Nisem!» je strastno kriknila ona. «Nesrečna vdova sem Jela Nikoličeva, in sem prišla iskat kosti svojega moža.« Odpravil sem vojake, odvzel tujki plašč, jo posadil na stolico poleg svoje ter velel, naj pripoveduje. No, in sem zvedel, da je Jela vdova majhnega trgovca v Nišu, s katerim sta si napravila že nekoliko imetja, ko je nenadoma moral na vojno. Šele pre« tekli teden je iztaknila v bolnišnici nje« govega prijatelja, ki ji je povedal, da je njen ubogi mož padel v tem kraju, a zadnje njegovo naročilo je bilo, naj žena prenese njegove kosti na domače pokopališče in jih položi k večnemu po« čitku poleg prahu njegovih roditeljev. Vse skupaj z njenimi dokumenti vred i je govorilo za to, da sem ii lahko vera jel. Toda pokaral sem jo. da je skraj« no neoprezno za lepo, mlado ženo po« tikati se brez zaščite po krajih, kjer je vse razdejano in ki so proglašeni za vojno ozemlje. Pa tudi da zdaj še ni čas za prenašanje kosti. «Saj jih le iščem!« mi je segla v be« sedo. «Vcdeti hočem za enkrat samo, kje počivajo. Prijatelj mojega moža pa mi je vso tukajšnjo pokrajino opisal tako natanko, da sem brez težav in brez vprašanj dospela do sem. od ko« der moram imeti še samo kaki dve uri hoda do groba. Evo. tam nekje je!« je pokazala na planoto, ki se je dvigala nad našo globeljo. «Za tretjim grebe« nom leži baje polje, na njem rasejo tri smreke, tik pod srednjo spi moj dra« gi...» «Ki ste ga zelo ljubili, uboga gospa?« sem vprašal sočutno. «0 gospod, ali sem ga ljubila!« je kriknila. «Bil je tako dober, tako lep, tako skrben in je vedel, s čim me raz« veseli, še preden sem se samo spom« nila!« Čakal sem, da se je nekoliko izpla« kala, med tem pa že premišljeval, kaj in kam bi ž njo. Kajti to je gotovo, da nocoj v dežju in temi sirota ne more dalje. Jaz pa sem imel na razpolago samo to ozko čumnato in-- Skratka, gospoda: saj si lahko mislite moj položaj. Cul sem in bral. kako se je drugod pri vseh armadah ljudi pola« stila divja razbrzdanost. naravnost brezvestna lahkomiselnost. Imeli smo gotovo izjeme tudi mi; ali na splošno je na nas Srbe legla po izbruhu te voj« ne s strašno organizirano velesilo glo« boka resneba. In le preveč smo se za« vedali, da ne branimo samo domovine v vzvišeno«prenešenem pomenu, ampak kar naravnost in kar naravnost s svo« jimi trupli bedne svoje roditelje, sirote žene in nesrečno deco. Tako mi je bil vsak Srb brat, vsaka Srbkinja sestra. Jaz za svojo osebo sodim i med tiste, ki jim često zveze ude še takozvani idealizem... Te opazke pa slone že na odločnem uporu lepe gospe Jele, da si posteljem na kak način pri svojem mršavem Jovu v veži. Ona noče biti nikomur v nad« lego — celo svoj plašč je že pograbila. Ako ima zaupanja vame, sme biti tudi meni dovolj... Nasloni se na mizo in bo spala na stolici. ako ne da se zavije v svoje ogrinjalo ki se med tem posuši pri peči, in leže na tla. Niti moje po« stelje me noče oropati, toliko manj so« be! Edino, ako imam skodelico čaja. da sc ogreje. Gospoda! Vi se mi morda že sme« jete, a pomislite še eno: zunaj sedi moj Jovo! Starec mi je vdan na življenje in smrt, a samo zato, ker me smatra za junaka in resnega mladega moža. Ako ostanem vso noč sam z žensko, ki jo on mora imeti še za ženščino, izgubim silno veliko v njegovih očeh: kajti od njegovega duševnesa obzorja ne mo« rem pričakovati, naj verjame da je iz« obrazba zmožna spoštovati toliko za« upljivost... In potem še bolj: moji dečki tam spodaj!... Kakor so sicer tu« di resni, kar čuiem njih nelepe dovtipe. ako jih s svojim vzgledom sam raz« brzdam... V res precejšnji zadregi torej po« kličem Jova in mu naročim, naj pripra« vi čaj, nato pa čim boljšo večerjo, češ, gospe v takem vremenu in ob ti uri ne moremo tirati izpod strehe, osobito ker jo je prignala tako daleč od njenega doma samo ljubezen do rajnkega moža. Zelo sem bil vesel, ko jo je starec zdaj prijazno pogledal in se celo sam ponudil, da stopi k naredniku po nekaj odej, s katerimi ji pripravi udobno leži« šče poleg peči. Popolnoma pomirjen sem zdaj pre« vzel vlogo gostoljubnega domačina, po« dvoril dražestno vdovico s čajem, po« tem jagnjetino in jetrno pašteto ter od« čepil tudi edino steklenico, ki mi je ostala iz boljših dni. In sem še poslušal njeno sladko žgolenje o vsem mogo« čem, kar se zdi človeku vedno zanimi« vo iz lepih ženskih ust, ko je zunaj v veži — vrata sem pustil samo priprta — Jovo že davno junaški smrčal. Naposled so se lepa ustka začela vendar ustavljati in zdaj je prišel naj« mučnejši trenutek... Moj Bog, ko ni« maš ne španskih sten, ne drugih di« skretnih pripomočkov!... Pa se je vnel tudi še nov boj: zanesel sem se bil s« niegova liubimka, da je spravil skupaj 5000 lir. ki so bile potrebne kot prVi obrok za avto. Bil je trofej prepričan, da mu koncesija ne uide. Kar rtiu poVe nekega dne Fornaciari, da provincijalni fašistovski tajnik Morara odločno nasprotuje podelitvi koncesije njemu, češ, ker ni niti fašist, kaj šele «škvadriSt*. Nič ni pomagalo, da je Sellaroli poudaril. koliko ie storil in žrtvoval za fašizem. Morara je izjavil, da je njegovo prošnjo kliub že podpisani pogodbi treba zavrniti. Tako sta dobila koncesiji dva «škvadrista», katerih eden je »on-cesiio prodal po paf dneh nekemu drugemu, dočim ima drugi protežiranec, xi ie prošnio vložil za Sellarolijem, brata, ki ie ime! že pred njim enako koncesijo*. Sellaroli. ki je tako izgubil zadnje upanie. da bi mogel priti do zaslužka, je prišel ves razburjen k Morari, ki pa mu ie na niegove bridke tožbe ^osomo odgovarjal, da mu vse to ni nic mar. Razgovor se ie nadalieval so na ulici, m ko se ie Morara z osomo besedo hotel otresti Sellarolija. ie ta potegnil iz žepa samokres in koncesijska korupcija je bila plačana z Morarovo smr+« Zanimivo je bilo pri razprav kako so se razni voditelii tržaškega fašizma kakor maček vrele kaše skrbno ogibali tega koncesijskega vprašanja, kar Jim je bilo tem lažje, ker so se mogli izgovarjati na odsotnega Fornaciarua, ki bi bi edini mogel stvar točno Pojasniti, zlast, tudi še kar se tiče onih 5000 lir. ki jih ie Sellaroli razdal za »mazila*. In kako so bili - res čudno! - državni pravd-nik. zastopniki civilne stranke m bram-telii, seveda vsi fasisti. vsi edini, kV> ie predsednik hotel prekiniti m odgo diti razoravo. da bi medtem našli Tor- Ce se Tombazijeve navedbe izkaiejo istinite, bodo darvinisti triumfirali... Ppmilulemo pa že vnaprej prodajalce Čevljev, ki bodO po vrsti prišli na kant, če se famozna rasa z Mi. Everesta kaj pridno množi... X Pridnost čebel. Ni neupravičen izraz: marljiv kot čebela, ki ga uporabljamo v člo. veškem življenju. Da je čebela v resnici iz« redno marljiva, je pred kratkim znova ugo tovil neki H. Štassart. Dognal je, da tehta 10.000 teŠčih čebel, predno odlete na nabi. ran je medu, 1 kilogram, ko pa se vrnejo obložene z medom, jih gre le 9000 na en ki. logram. 1000 čebel tehta torej toliko kakor med, ki ga je nabralo 9000 čebel. Ali z dru. gimi besedami: zaloga medu, ki ga je nabra. lo devet čebel, je po teži enak eni tešči če. beli. Čebela tehta 1 decigram, med pa. ki ga nabere, eno devetino decigrama. Devetdeset čebel da torej en gram medu. Toda čebela ne odleti vsak dan samo enkrat na nabiranje medu, ampak povprečno po pet. najstkrat; šest čebel nabere po tem računu en gram medu na dan. Za en kilogram me. du je treba torej šest tisoč čebel, ki ga na. berejo v enem dnevu. X Medved utopil cigana. Razburljiv pri. zor se je v minulih dneh odigral v Moskvi. Petnajstleten cigan je vodil na verigi ukro. čenega medveda; da bi imel proste roke. si je ovil verigo okrog pasu. Ko sta šla okoli ribnika, se je medvedu nenadoma zahotelo po kopeli in je skočil v vodo. Preplaval je ribnik in prišel na drugi breg. toda njegov mladi vodnik, ki je bil z verigo nanj prive. zan, je bil mrtev. Prizor so gledali mimo. idoči, a nihče se ni upal rešiti dečka, ki je bil v tako nevarni družbi X Poslednje opazovanje Marsa. Zvezdo, slovci so temeljito izrabili redko priliko, ko se približa Mars naši zemlji na 56 milijo, nov kilometrov, kar se je zgodilo lansko " z Invalidski kongres v Bruslju naciarija, z^.ka^InefvanvSVpimit paSga I nov kilometrov, kar se je zgoauo i.ns se odrekli njegovemu pričevanju! be-veda. da ne bi še bolj smrdelo, če bi se še bolj mešalo! , Morara je mrtev, Sellaroli je bil ob-soien na 5 let in 20 dni. fasistovska korupcija pa živi, raste in pfocvital Človek ali gorila? Neki italijanski raziskovalec signor A Tombazi. je pred kratkim odkril nekai kar daleko prekaša slovito «mor-sko kačo* in «letečega Holandca* m podobna le v btinih domi^jijah zgovor- najboljšimi daljnogledi in ga neštetokrat fotografirali z vseh strani. Sedaj so astro, nomi končali svoje preiskave in objavili iz. ide opazovanj. Dognalo se je, da je na Mar. su zrak in da mu pripada večja uloga. kot se je doslej mislilo. Od zraka ni le odvisna Marsova barva (rdečkastorumena), ampak tudi bele pege na tečajih. Astronomi domne vajo, da so te pege gosti oblaki precej viso. ko nad tečajema. Zračno plast cenijo zvez. doslovči na Marsu na kakih 200 kilometrov, na zemlji pa na 800. Kar se tiče Marsovih kanalov, o čemer se je leta in leta že toli< ko pisalo in govorilo, ni bilo sedaj najti puuuuna »t * - . h=tj . z najboljšimi refraktorji o njih niti sledu, nih mornarjev živeča tajinstvena bit a ^h^o stmkovnjakl vedno bolj do Gospod Tombazi se je torej nahajal £ da ih loh ni. Iz tega skicpa. na pobočju Mt. Everesta, kjer je v_vit | ^ ^ ^ Mars6vi kanali bazirali le na op. gfni 5-6000 metrov nabira in trga cvetice, ko je naenkrat opazil v bližini Kaburskega prelaza neko črno_ tocKo, ki se je premikala po snezem rebri. Učeni Italijan je takoj naperil svoj daljnogled na tisto točko in lahko si mislimo, kolikšno je bilo njegovo presenečenje, ko je skozi steklo spoznal v premikajoči se točki človeka, pravega, pravcatega človeka! . Tombazi je ostavil svoj šopek nabranih cvetk ter se je žumo< podal proti gozdiču, v katerem je izginilo tisto čudno človeško bitje. Toda žal, bitje Je izginilo in je ostavilo za seboj le sle: dove svojih nog. katerih se je vestni učenjak takoj lotil, jim izmeril vse dimenzije in jih povrh še fotografira!. Iz teh podatkov je g. Tombazi ugotovil, da ie moral biti neznani samotarec od narave obdarjen s čudovito velikimi ln zato seveda vrlo stabilnimi stopali: sledovi njegovih nog v snegu so v resnici merili nič manj kakor 40 cm v dolzmi! Gospod Tombazi je na podlagi svojega odkritia mnenia. da tvorijo njegovi podatki novsem novo bazo za studrra-nie prastarega, še nikdar pojasnjenep. še zmerom zanimivega problema o izvoru človeškega rodu: zakai italijanski učenjak je trdno prepričan, da je bitje, ki ga ie srečal na ledenih pobocith Mt. Everesta. resnični eksempel farmoznega posrednika med sedanjim človekom ln našim pradetiom — gorilo. TUMI8TIJ Couvercoat bluze za Din 300 hlače za Din 200 neprecenljivo dobro je izgotovila — in prodaja tvrdka — Dra?o Schwab - imbliana jo. da so Marsovi kanali bazirali le na op* tlčni prevari, ki ji jO podvrženo človeško oko ravno tako kot fotografska plošča, ako se predmet malo poveča. X Opičja bitka. V nedeljo je vladalo v berlinskem zoologičnem vrtu velikansko raz burjenje med opicami, ko je prišel nov transport več živali iz Abesinije. Ko so spu. stili strežniki kakih 70 pavijanov iz zabojev, je nastala pravcata bitka med opicami, ki so jih le težko ločili. Dvajset živali je bilo hudo ranjenih. Komaj jih je bilo mogoče V belgijski prestolici se je vršil za- četkom maia kongres belgijskih in francoskih invalidnih oficirjev. Francosko delegacijo je vodil maršal Mariaux, katerega je sprejela v avdijenci tudi belgijska kraljevska dvojica. General Ma-riaux se je bil med svetovno vojno bo- ril večinoma na belgijskih tleh in je bil tam tudi ranjen, zato so mu sedaj v Bruslju izkazovali vse mogoče časti. Kraljica Elizabeta mu je osebno raz-kazala bruseljske zavode za invalide. Na naši sliki je kraljica na levi, francoski general na desni, odkrit. spraviti v kletke. Slučajno so bila odprta vratca in 20 pavijanov je prišlo na vrt, kjer so se dolgo potikali. Na vrtu je bilo polno občinstva, ki je z zanimanjem gledalo čud. no vrvenje eksotičnih gostov. Končno se je strežnikom posrečilo ujeti vse opice razen ene. X Sneg v Tičinu. Na gorah okrog Velike, ga jezera v Gornji Italiji je zapadel v četr. tek debel sneg. Pokrajina nudi popolnoma zimsko lice. Sneg in mraz sta napravila ve. liko škodo na vrtovih in poljih. Slabo vre. me traja dalje. X Ameriški takt. Zgodilo se je v Rusiji, nekoliko let pred izbruhom svetovne vojne. Treba je bilo zgraditi važno železniško pro. go in vsa večja evropska podjetja so po. slala v Rusijo svoje zastopnike z nalogom, da na vsak način pridobe zase gradbeno koncesijo. To pa ni bilo preveč lahko. Saj je bila javna tajnost, da je bil na koncesiji močno zainteresiran tudi neki minister. Slo je torej predvsem za to, da se pridobi mi. nister, ki pa mu je bilo vrlo težko priti do živega. Končno se je vendar posrečilo dele. gatu nekega ameriškega podjetja, da je do. bil koncesijo. Interesantno je, kako je prišlo do tega. Nekega lepega jutra, ko je najlepše sijalo solnce, pride dotični delegat z veli. kim dežnikom v ministrstvo ter prosi za av. dijenco. Ko ga ministeT zagleda, se začudi zakaj je vzel pri tako lepem vremenu dež. nik seboj. «Ekscelcnca», mu odvrne Amc. rikanec, »stavim 50.000 dolarjev, da bo za. čelo deževati, še predno bo ura odbila pol. dne». Minister je na ekscentrično stavo sc. veda pristal. Pogovor sc je zavlekel tja do poldne. Tedaj pa je Amerikanec vstal, po. gledal na nebo — ki jc bilo jasno kot v ju. tru —, izvlekel iz žepa ček ter ga izročil ministru s temi besedami: »Ekscelenca, sta. vo sem izgubil.* — Res, težko bi bilo najti primernejši način, izročiti ministru podkup. nino, pardon, darilo... ki je rezervirana za ladijske postaje je za siguren promet že manj sposobna. Ce poslušamo postalo s kratkimi valovi, opazimo, da znamenja včasih popolnoma '.zginejo, a se čez nekoliko časa pojavijo zopet v prejšnji jakosti. Ta pojav, ki še ni popolnoma pojasnjen, je na odprtem morju mnogo redkejši kot na kopnem, radi česar se ladje teh valov lahko poslužujejo. Pogosto imajo ladje še stare Marconijeve oddajače, ki jih sliš:mo kot škrtanje. Kadar taka postaja oddaja, moti daleč naokrog ves drugi promet. Male lokalne postaje, ki delajo z va!0vi pod 600 m dolžine, so za siguren promet nerebne. Zato je ostal ta interval deloma nezaseden in tu so namestili radio-fonske oddajne postaje. Kako se počutimo v tem Intervalu? Vsled kratkih valov so motenja zelo pogosta. Zelo moti škrtame močnih ladijskih postal in starejših lokalnih, ki so ostale še v tem intervalu. To se opaža zlasti pri poslušanju zelo oddaljenh radioionskih postaj, ker ie pri tem potrebno močno ojačenje. Radiofonskih postaj le vedno več. Včasih lih zvečer med 9. in 10. uro posluje okrog 50 v ozkem intervalu 250 in 500 m Ločiti jih je sicer mogoče, toda s preostrim uravnaniem na gotovo postajo izgubi ta na svoji čistosti. Pri nas. ki še nimamo lastnih oddajnih postaj, smo v tem pogledu n? bollšem. V mestih z lastno oddajno postajo pa je pri poslušanju inozemskih postaj treba kompliciranega sprejemača. V poštev prihajajo tudi atmosferska motenja, ki jim je poslušalec najtežje kos, in seveda tudi melodična piskanja sosedov. Vsa ta motenja pa odpadejo pri poslušanju z navadnim detektorjem, ki seže sicer le 20 do 30 km daleč, podaja pa vse glasove izredno pristno in čisto. V bodočnosti se bo rad;ofonija razvila najbrže tako, da bo veliko število ma'ih radiofonskih postaj postavljenih v primernih razdaljah druga od druge, kar bo omogočilo vsakomur z enostavnim detektorjem poslušanje programov iz vse države. Poleg teh pa bo imela vsaka država par velikih oddajnih postaj z daljšimi valovi, tako da jih bo z malim ojačenjem čuti po vsej Evropi! V najnovejšem času se je organiziranje radiofonije v nekaterih državah tudi že obrnilo v to smer. La barette - ženski rm bv V Angliji izredno popularna športna igra rugby je prodrla že tudi v ostali svet. Dasi je igra kakor nogomet v prvi vrsti primerna za moške, jo vendar ponekod gojijo tudi ženske. V Parizu se je je zlasti z vnemo lotil znani ženski športni klub »Femina Šport«, ki je nedavno nastopil v javni tekmi z dvema timoma. V enem so bile same gospe, v drugem samo gospodične. Zmagale so deklice, kar je vzbudilo med gledalci. ki se jih je nabralo na desettisoče, cele viharje aplavza. Pariški listi so o prireditvi poročali precej rezervirano m nekateri celo odkrito svetovali, naj se posvetiio raje kakemu drugemu športu, ki je za ženske bolj primeren. Ali bo nasvet kai zalegel, je drugo vprašanje ,saj tudi ženski nogomet listi po vrsti odklanjajo, a ga vendar ne morejo zatreti. Organizac^a radiofonije v Evropi Problem radiofonije se v Evropi za'dnje čase vedno bolj zapleta. Evropa je primeroma majhna in ima veliko število držav, ki skušajo vsaka na svoj način urediti zasebno radiofonijo. Tudi v tem pogledu velja seveda pregovor: »Kdor prej pride, prej melje« V Angl;|i. kier se ie brezžično br-zojavljanje najpre! uveljavilo v večji meri, je n pr. danes njegova organizacija že izvedena, vsled česar nudi Hudem v resnici to kar nudi nam le reklama. Francija ln nekatere severne države, deloma tudi Nemčija, se že prbližujejo angleškemu sistemu. Mnogo držav pa je problem organizacije zasebne radiofonije načelo šele v najnovejšem času, a nekatere sploh še niso začele proučevati to zadevo. S časom bo seveda radlclon s svojimi neprecenljivimi sposobnostmi prodrl tudi v te temne kote. Glavna naloga organizacije radiofonije tiči v tem, da se za vse brezžične oddajne postaje določi prostor v valovni skali, ki se zdi že sedaj prenatrpana. Ko se le radlofonlja začela rffcvijan, je bila valovna skala že razdeljena med radio-telegrafske postaje. Vse daljše valove uporabljajo velike kontinentalne in prekooce-anske postaje, ki morajo imeti popolnoma siguren promet na velike razdalje. Te postaja poslujejo z velikimi energ!!arri in uporabljajo izključno le neudušene valove, kar omogoča, da delujejo valovne skale v majhnih intervalih nemoteno drugo od druge. Vsled velikih energij radio-telegrafskih postaj bi bilo za nemoteno sprejemanje radgonskih postaj treba kompliciranih spre-jemnčev. Z dolgimi valovi ni torej nič. Okroe 2000 m dolgi valovi so tudi rezervirani za radio-telegrafski promet Postaje s temi valovi poslujejo v veliki meri še z vdušenimi valovi, ki jih slišimo v slušalu kot visok ton v ritmu Morsejevih znamenj. Deluje tudi še s precejšnjim1 energijami in so motenja za enostavne radiofonske spre-jemače nrevelika. Valovna dolžina 600 m. Jova in nisem že prej potipal, kakšno bo tisto ležišče pri peči — tu vidim, da se je starcu posrečilo izprositi eno samo odejo in da se je pravilo tukaj ležati, ležati skoraj na golih tleh. To bo zato seveda moj prostor — ona mora v po. steljo! Ampak vse prigovarjanje zaman in na vse zadnje obvelja njena; jaz se zavijem v isto Jovovo odejo, a lepa Je. la leže v posteljo poleg mene — ko pa ima takšno zaupanje vame!... Pa dobro — saj bi bilo res šlo tudi tako. Toda mislite, da je moja dražest. na soseda zaspala? Dočim je je bilo ves večer sama vedrost, se sedaj nenadoma spet spomni svojega moža in njegovih kosti! In ihti, da je groza. Naposled si res ne morem kaj, da ne bi privzdignil njene glavice na svoj laket m ji brisal mokri obrazek. Kmalu sem začutil nje. ne vroče solze že na prsih in čudno me je omamljal njih sladko.slani okus.., «Prosim, gospoda, jaz vam ne pripo« vedujem umazanih pikantnosti!» se je ostro ozrl na enega v družbi, ki se je bil pri teh besedah zahehetal. Potem je resno nadaljeval: «V meni je dogodeK do danes zapustil globok dojem... 5i« cer pa imate prav, ako se smejete, in oprostite mi, Stojan, da sem vas uko« ril!» je nenadoma zamišljeno prikimal pred se. «Ne pomaga vse nič — dogod« ba vleče res bolj na frivolno Stran... Ža vas vsaj, prijatelji, ki jo vam samo pripovedujem in niste sami videli tega čudneea bitja,,. bitia. ki mi ie dO ra* nega jutra s strastnimi poljubi zatrje. valo, da me strastno ljubi in da še ni tako ljubilo doslej... Čim se je zdanilo, sem se radi Jova splazil na tisto trdo ležišče pri peči in čakal, da je tiho odmaknil vrata in me videl tam. Potem sem naelo vstal, sel ven in oprezno zaprl za seboj, da sladki novi ljubici ne motim sladkega snu. Hitel sem k svojim ljudem in se vrnil šele okrog desete. Solnce je divno sijalo in dan snet kakor poleti. Svojo lepo gostjo pridržim še pri kosilu, sem si rekel, potem Bog ž njo! Ako ne, da jo celo spremim še do kosti njenega moža... , j m j No, zbudila se je šele opoldne. Med obedom sem čakal, kdaj kaj poreče gle. de slovesa, a kakor da se še spomni ne več! Potem me je tiho prosila, naj poš. liem starca kam proč, da bova popol« dne sama... Misleč, da pomeni ta njen popoldne tako nekako tja do štirih, sem ji ugodil. Ali ob štirih, ko se je vrnil Jovo, je predlagala, da napraviva skupaj malo Sprehoda kam! Bogme. moi položaj je postajal cim dalje fatalnejši. Poditi je vendar nisem mogel, a kaj porečejo moji ljudje! Da napravim vsaj, kar morem, sem pove. dal Jovu zunaj za zidom, da se zdijo gospe poti še preveč mokre in da je prosila prenočišča i za nocoj. «E, pa naj ostane!* je skomignil sta« rec dobrodušno. »Lahko vam, Jovo!» sem hinavsko vzdihnil. «A če bi vi vedeli, kako mene od tega ležišča kosti bole! Poskusite no najti vsaj še eno odeioU Zvečer sva z Jelo snet počakala, da je mož zaspal, vrata pa je ona sama zaprla, češ. da ,:re drugače preveč gor. kote ven. Sreča, da je ni slišal! Tretji dan spet solnce. da vse žge — lepa Jela pa nrične s poljubi ki žgo še bolj. o odhodu pa toliko, kakor vče. raj! Zdaj me ne obletavajo črne skrbi samo radi nižjih od mene. ampak že tudi radi višjih... Nai pride major, ki smo ga itak že pričakovali, pa najde pri meni žensko, šc meščanko, ki mi niti soproga ni! A ti da mu začneš v opravičbo o tistih kosteh!... Treba je kratkomalo napraviti konec! In sem se odločil ter ji opoldne pove. dal. Mili Bože, aimak sedaj ta njen iz. bruh: ali je nimam nič več rad, ali mi je bilo samo zabava, kar njej najsve. tejša žrtev — ona mi je vse žrtvovala, celo ljubezen svojega moža! — kako je morem poditi na te žalostne ceste sredi vseh vojnih grozot! Škrat .a: vsulo se je name toliko te vražje nc.ogike, da mi je kar sapo zaprlo. Ali dosegel sem vsaj nekaj: njeno privoljenje, di ji — obvežem nožico. Dopovedal sem ji namreč, da bi mogel njeno bivanje pri sebi že tretji din vsaj de.oma po- Prvl mednarodni kongres radijskih amaterjev je bil sredi aprila t. i. v Parizu, ki se ga je udeležilo približno 200 zastopnikov iz vseh kulturnih držav. Osnovali so mednarodno unijo radijskih amaterjev, ki Ima nalogo, da zastopa interese svojih čl a nov v poedinih državah. Pri tej priliki je bila porazdeljena skala kratkih valov, re zerviranih za amaterske oddajne postaje. Na Evropo odpadejo valovi 115 do 95 in 47 do 43 metrov dolžine, Severno Ameriko 85 do 75 in 41.50 do 37.50 ter na Kanado in Novo fundlandijo 120 do 115 metrov. Ostalo skalo si porazdeie drugi kontinenti. Novi veliki oddajni brezžični postaji v Berlinu in na Dunaju. Družba Telefunken dovrši v kratkem na Kaiserdamimi v Berlinu veliko brezžično oddajno postajo za nemški radijski klub. Anteno razpno pred palačo radijske razstave med dvema stolpoma, visokima 130 in 80 metrov. Oddajali bodo z energijo 8 kilovatov. Ta postaja bo torej skoraj desetkrat tako močna kot dosedanja nemška stanica. Drugo, še Jačjo postajo zgradi ista družba na Dunaju. Ta stanica bo oddajala valove z energijo 20 kilovatov. Valovi bodo dolgi od 450 do 900 metrov. Radlofonlja med Ameriko in Afriko. Radijskim amaterjem v Buenos Airesu se je pred kratkim posrečilo, stopiti v brezžične stike S svojimi kolegi v Capetownu v Južni Airki. Američani so uporabljali valove 95 metrov dolžine. Afričani pa 63. Eno uro so se razgovarjali, potem pa je bila zveza prekiniena vsled atmosferskih motenj. Broadcasting na Poljskem. Poljsko poštno ministrstvo je dovolilo neki družbi, da organizira poljski broadcastlng po vzotcu drugih držav. Za enkrat bodo zgradili velike oddajne postale v Varšavi, Lvovu, Krakovu in Poznanju. Kasneje pride na vrsto nekaj manjših vmesnih stanic, tako da bo mogoče vso Poljsko poslušati z navadnim detektorjem. Brezžična postaia v Toulojisl. Družba Radiophonie du Midi je zgradila v Toulous na Francoskem dva kilovata močno oddajno postajo, ki je te dni začela obratovati. Valovi so 300 metrov dolgi. Modulacila le :zborna. Postaja se posebno dobro sliši po Južni EvtopI. _____ Pa ne mislite, gospoda, da je bila to kakšna malovredna ženska! Prepričal sem se pozneje o popolni istinitosti vsega, kar mi jc pripovedovala. Ze le. ta devetnajstega se je zopet poročila s premožnim vinskim trgovcem v Nisu, a dvajsetega je res dala izkopati in prc< nesti na domaČe pokopališče tiste ko* Ko sem jo srečal še dvakrat ah tri« jutri. Nadejal sem se tudi. da se spričo svoje silne živahnosti kmalu naveliča od jutra do večera neprenekoma ticati v ti tesni luknii. Ali nadejal sem se zs. men: tretji dan — torej že šesti od njenega prihoda! — sem temveč z ne. nrijetnimi čustvi do konca doumel, da se ie oesrečnica ijuto zaljubila vame , in morebiti napravi še kakšno neum. g. ^^ih^-"mene X. .. 1» otresti I £k-rJdaK je videla le slučajno na tisti svoji prvi poti tja.» Ig. Hermann: Novinarjevi doživljaji Hvala bogu, končno sem se preseli-Dragi bog. na kolenih in s solznimi očmi te prosim: stori, da umrern v tem s ta- r . -. i J___* „ t rr r\/-\ i t CJ nost. če ce ie poskusim otresti. Tu prihiti baš opo!dne narednik in j mi zaupno sporoči — kako značilna za j padec moje avtoritete že ta zaupnost! j — da se je pojavil na bližnjem povelj, stvu sam general, ki se oglasi najbrže še dar.es tudi pri nas. Zdaj seveda ni več pomoči! S trdo be-edo sem zahteval, da mora takoj odtod ker bo imela drugače tudi sama največje neprilike. mene pa brczpogoi. no pogubi. Najdeva se v enem. dveh mescih, kjer hoče. a sedaj naj " božjo voMo izcine. ako je res. da me ljub«! In glejte čudo - šla jc stokrat bolj mirno, nego sem pričakoval. Zvezala novanju! Ni treba, da se to zgodi takoj — temveč razumi to tako, da bi mogei ostati tu do smrti. Se ena selitev in jaz se ubiiem! To se pravi, ubil bi se pred selitvijo — in potem naj gre vse k vragu' V treh letih je to že peto stanova- moza. ^. 0 . .. «No. kaj greš res še tja?» sem jo ti« jasnit?samo, nko porečeva, da si ie ožu« j ^S^a-t ^o&iVuS "'S^rbirdoUr ^-za danes ali I £Tczi prosti selu. me 2 nje! šp^njam « P^o^ia svo- ljubila ter stopila pred praC. Tam se je nenadoma ustavila m se zagledala na planino z grobom njenega j ?vanje, temveč n z vsemi drob- prer L3PO želsh za zabavo in pr vedno z vso družino nariiami, ki mi jih je prinesla žena. Voz ie vedno poln samih lepih stvari. Najlepše od vsega pa ie vendarle kuhinjska Kraljestvo mode Proč s stoli! To ie najnovejši pokret v stanovanjski krizi. Proč s stoli, s temi ogromnimi nestvori. ki štrie sredi stanovanja kot simbol patriarhalnega rodbinskega življenja, kot glava vsega pohištva na štirih masivnih nogah, ob katerih si človek potolče kolena, z visokimi naslon-ki. ki pomeniio za deco do štirih let neprestano nevarnost, da si opraska glavo. Proč z njimi, ker izpodrivajo te hrastove veterane iz stanovanja razni manjši, prikladne.iši. bolj praktični, cenejši stoli in stoliči. Praktični Amerl-kanci so dali temu zastarelemu pohištvu že davno slovo. V vsakem ameriškem stanovanju vidimo dva ali tri ta-kozvane «metu!ičkove stole.* To so okrogli, nizki stolčki, čiiih obe polovici se lahko sklopita navzdol kot metuljeva krila. Metulji sicer zgibajo krila navzgor. ali ta razlika v smeri nikogar ne moti in «butterfly tables* so navzlic temu zelo priljubljeni. Lahko si mislite, kako praktično .ie tako stojalo ob steni, ki se samo v slučaju potrebe spremeni v stol, koliko prednost ima tak stol pred okornimi hrastovimi orjaki, ki zavzemajo vso jedilnico in delajo človeku samo napotie. Poleg tega se delajo taki stoli iz lahkega materiala, tako da jih lahko 10 letni deček prenaša, iz sobe v sobo. dočim se je morala zbrati okrog starih stolov vsa rodbina, če jih ie bilo treba prenesti v drugo sob?. Tudi gospodinjam odnosno služkinjam je z novimi stoli olajšano delo, ker iim ni treba brisati toliko prahu. «Butterfly tables« ostaneio ves teden lepo zloženi ob stenah in na niih se lovi neprimerno manj prahu, nego na naših hrastovih veteranih. v Še lepši in prikladnejši pa so takozvani «gnezdovi stolčki«, brez katerih si danes v Ameriki sploh ne morejo misliti stanovanja. Teh stolčkov je vedno celo gnezdo, majhnih, manjših in najmanjših. zloženih skupaj tako, da so kot igrača. Ti stolčki so pravi dobrotniki za vse one srečne zemljane, ki jim je glavni življenjski poklic hoditi na čajanke. Ko so pred dobrimi desetimi leti v Ameriki nehali servirati čaj na veliki, skrbno pogrnjeni mizi, so bili nekateri Za promenado v parku in gaju Trodelni plaščni komplet iz volnenega belega marokena, kombiniran s črtastim marokenom cimetno rjave boje._ manj akrobatični ljubitelji čaja v velikih skrbeh za svoje tradicije. Moda v pohištvu jih je spravila ob ves ugled. Zdaj ne morejo več zabavati družbe za čajanko s svojimi neslanimi dovtipi in balanciranjem s skodelico, krožnikom in žličko. Pri današnjih čajankah stoji pred vsakim gostom majhen stolček, na katerem mirno počiva skodelica, krožnik in žlička, ti nedolžni predmeti, ki so delali doslej na dlani gostom največje preglavice. Ti stolčki pomenih, da ne bo več mokrih hlač pri čajankah. Glede sloga teh praktičnih stolčkov naj omenimo, da so večinoma mešanica med Bnddho in Ludvikom XIV. Deske, rdeče, zelene ali črno lakirane, so polne čudovito vzorkovanih kitajskih zma- Bogate pariške čipkaste toalete aii kokor jim Parižani — odnosno točneje — bogate Parižanke kratko pravijo: Les robes de dentelle, se uveljavljajo pri pomembnejših večernih priredit- vah. Reprezentirajo pravcato razkošje, in če že ne zahtevajo posnemanja, skušajo vsaj dražiti — zavist. jev in Buddhovih trebuhov, dočim so noge kopije nožic na stolčkih in mizicah iz dobe zadnjih francoskih kraljev, lepo in človek v svojem veselju, da je Ali koncem koncev izgleda ta pestrost njegova skodelica našla kraj, kamor bi položila glavo, že zatisne oko nad kakim Buddho ali Ludvikom. Zlasti v Ameriki, kjer je vsaka izložba pohištva in vsako boliŠe stanovanje pravi umet-niško-industrijski muzej, kjer lahko najdete vse, kar je kdaj ustvarila evropska, azijska in afriška kultura. Tem kopijam doda Amerika samo svoj patent. »K-*** Levi: 'i aieta v ravni liniji iz mornarsko modrega lahnega ripsa s plisjra-nim prednjim delom; naprsnik. manšete in pas iz belega ripsa, gumbi iz biserne matice. Srednji: Zvončasta toaleta iz škotsko križanega kasha; prednji del, pas, ovratnik in manšete iz belega glace-usnja. Desni: Toaleta iz belega svilenega marokena; krilo piesirano; nu; ..na votla guba. ovratnik in manšetni obrobin iz temno modrega marokena. Gumb; iz belega marokena. podvratna pentlja pe-strobojna. Res izvirno moderne so samo čajne mizice na koleščkih. To so originalna domača prometna sredstva, čijih hitrost znaša pet metrov v dveh minutah. Šoferji teh domačih »vozil* nosijo povsod enako uniformo: črno obleko, bel predpasnik in tako polikano zadevo v laseh, ki je tipični plod snobizma — ne stane nič, pa vendar napravi vtis. Pož. ti jno perilo Naše mamice so dobivale kot neveste za balo toliko posteljnega perila, da so bile preskrbljene za vse življenje. Zdaj nevestam ne dajejo več takih bogatih zalog: ker ie platno, volna in pa-vola še vedno draga in ker ie geslo naše dobe. da mora biti tudi posteljno perilo vedno najmodernejše. Pretirano temeliitost in skrb za nevestino opremo smo preživeli in prizadevanje naših dobrih babic, ki pri možitvi hčerke niso vedele, kje se jih drži glava, se zdi našemu pokoljenju smešno. Kar so nekdaj spravile skupaj mamice za svoje hčerke z nepopisnim trudom, marljivostjo :n velikimi stroški, se napravi zdaj na hitro roko. V perilo nihče več ne nalaga mrtvega kapitala, ki se ne obrestuje, pač pa prinaša vsako leto izgubo. Za posteljno perilo se torej porabi manj, zato pa mora biti blago prvovrstno. Dober materijal se rentira na ta način, da se perilo leta in leta ne raztrga, dočim ie treba rjuhe, prevleke itd. vsako drugo leto meniati. Zelo praktičen je za postelmo perilo progasti atlas že zato, ker lahko po potrebi vedno izpopolnimo obrabljene garniture z istimi vzorci, ki iih pri drugih vrstah blaga težko dobimo. Najboljši materijal je pa damask in sicer mercerisirani. ki ne pride ob barvo. Prevleke navadnih blazinic za vzglav-je nimajo običajno nikakih okraskov, če pa žc hoče kdo na vsak način okraske, se prišiie okrog in okrog blazinice pre-Štepan trak. Vložke z barvatimi podlogami. kl So se rade zmečkale in so bile snloh nepraktične, niso več moderne. Isto vel'a glede znamenitih švicarskih Proti KORPULENCI, (debelosti) učinkuje edino pralzkuieno in nslno« vejšo sredstvo Lepofori!) tablete Glavna zaloga: 208-a I lekarna Babovec, Ljubljana (in Salna) čipk. Posteljne prevleke se zapenjajo najlažje na ta način, da napravimo na obeh straneh gumbnics, na posebni trak pa prišijemo gumbe. Tudi toli priljubljeni priveski posteljne opreme, »kaprici* ali majhne blazinice, okrašene z raznimi nočnimi deli, niso več moderne. Izpodrinila jih je večja ovalana blazinica, okrašena in podložena z barvnim blagom. Najnovejša moda ne trpi na postlani postelji razen teh blazinic nobenih pritiklin. Prednost kratkih las Doktor Fustigny. ki je v Ameriki kot znanstvenik na zelo dobrem glasu, daje v nekem ameriškem listu svojim rojakom dober svet, naj se nikar ne spreh^ jajo ob luninem svitu brez pokrivala ni glavi. Fustigny trdi. da ni nevarno samo solnce ljudem — solnčarica! -r- ampak tudi luna. ki povzroča baje norost posebne vrste, ki bi jo mi v slovenščini imenovali lunarico. Norost, ki jo P& njegovem povzroča, luna, ni baš divje in opasne nature. ni pa nič manj škodljiva, ker pospešuje in ustvarja melanholijo, saniavost, sentimentalnost in romantičnost (torej same lastnosti, ki iih onstran oceana nič kaj ne spoštujejo). Dr. Fu-stigny pa obenem pripominjal, da se ta bolezen prime le ljudi ki so bujnih in košatih las, ne škoduje pa baje ni najmanj plešcem. Tudi na ostrižene učinkuje manj kakor na one, ki nosijo dolge lase. Hm, hm! Čipke Čipke so zopet velika moda. Porab-liajo iih kot vstavke in okraske, porabljajo iih pa tudi kot materijal sam zase. Za poletne popoldanske obleke bodo zelo priljubljene čipke v rumenkastih barvah. Moda čipk datira iz sred-niega veka. Njih domovina jc Italija, kateri se je kmalu pridružila Holandska. Sredi 16. stoletja so prišle v Francijo, kjer so se bavile s čipkarstvom dame najvišjih družabnih krogov. Pozneje niso izginile nikdar docela. Ponavljale so se zdaj v tej, zdaj v oni obliki. Excella « je najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vse stroje. J. GOREČ, LJUBLJANA palača Ljubljanske kreditne banke- posoda. Ko sem se poročil in ie moja ljubica nakupovala za mojo bodočo ženo. se mi je zdelo, da je nakupila premalo. Takrat seveda nisem niti mislil na selitve! In na to je treba misliti! Naravno. da nisem pravilno razumel pro-rokovanja ciganke glede potovanja. Bržčas bi ubil to ciganko, ako bi jo slučajno srečal, pa skoraj gotovo ni več pri življenju, kajti mati mi je pravila, da ie bila že takrat siino stara. Usoda nudj moiim prijateljem dovolj prilik, da se norčujejo z menoj. Najmanjši in najdebeleiši med niimi. ki je ostal samec in ki še danes prebiva v temni, mrzli sobi s posebnim vhodom, kier se Je ugnezdil že pred petnajstimi leti. ta najmanjši in najdebeleiši se šali največ. Ko sem zadniič sporočil prijatelji da'sem se preselil, je rekel tovariš Kysely: S teboj bo imelo Umetnostno društvo velike težave, ki ti bo po smrti preskrbelo spominsko ploščo na hiši, kier si stanoval! Katero hišo si bo izbralo? Toda tnali- debeli »prijatelj* je ironično pristavil: Hm! To je zelo lahko. Pribi>eio na; ploščo na voz odpravnika Kocourka. Tam živi še največ m tam bo menda tudi umrl! Vsi so se smejali nrimni šali prijatelja Kapše. Jaz se seveda nisem smejal! * Stanovanje sem si za silo že uredil. Otrokom sem primazal par zaušnic, ker so hoteli imeti za svoie igre najlepšo sobo. ki sem si io izbral za svoj delov- ni kabinet. Otrokom sem prisodil sobo z okni na dvorišče. Uredil sem sobo. na vrata pa sem pribil listek: Vojta Machaty, član uredništva »Dnevnih novic.* To ie dobro! Ni prijetno, ako morajo obiskovalci prehoditi celo hišo, dokler jim kdo ne pove stanovanja. Vsak bi moral imeti na svojih vratih potreben listek. Okna so umita, zagnnjala obešena ln kniižnica je že v redu. Knjižnica je pravi vrag pri selitvi! In mnogi naivni referenti o tem in onem izmečku: Ta knjiga ne bi smela manjkati v nobeni patri-otični družini!... Seveda! Dobro delajo patriotične družine, da sploh ne kupujejo knjig. Naj se muči vrag ž njimi! Ako napolnite ž njimi vreče, imate iz vsake knjige kar dve, ako pa iih naložite v kovčeg. ga ne more nihče vzdigniti! Težke so kot zelezo. Delavcem morate poleg dogovorjene plače še pridati, vzlic temu pa ste Še vedno v strahu, da se ne polomijo pod niimi stopnice. Tudi jaz sem nekdaj kupoval take knjige, toda odkar sem pri časopisu, rili ne kupujem več. Nekatere dobivam brezplačno, druge si pa izposodim v uredništvu. Hitim z delom... Tako — nekdo prihaja. Potrka... Ah, gospod hišni posestnik! «Dragi gospod, nisem niti vedel, da ste pri listu!* ie pričel uljudno in slad- ko «To me veseli, to mi je drago — dobri priiatel.il bomo! Nečesa vas moram prositi, dragi gospod. Z občino sem v sporu in radi nekega kanala, ki je njena last, toda občina hoče, da ga pokri-jem jaz. toda jaz sem vložil priziv. Ni pomagalo. Iz kanala še vedno smrdi. Dragi gospod, ali bi hoteli o tej stvari pisati v svojem cenjenem listu, da občina uvidi?...« Vsled neodložljivega posla sem mu takoj obljubil. Naravno, kanal mora biti pametneiši od gospoda hišnega posestnika in občine ter mora prenehati s smradom! Napisal bom v listu — ako bo po volji: glavnega urednika — toda ne vem, če se bo občina prijela za nos. Dokler občina tega ne stori, si bomo morali držati nosove pri prehodu čez K 31131 «Ze1o se priporočam.* je pristavil, predno ie odšel. «Moja hvaležnost vam ne izostane!* Morda mi kupi steklcničico kolonjske vode. da ne bom tako smrdel, ako se zavzamem za ta kanal! Hvala bogu. da sem zonet sam! Na delo! Zopet nekdo zvoni! Kdo bi mogel biti? Hišni oskrbnik? »Sluga ponižen! Prosim, oprostite, ako vas motim, toda zvedel sem, da ste pri časopisu ter imam neko prošnjo do vas.* »S čim vam morem pomagati?* sem vprašal zelo uljudno. Nairaie bi ca bil vrgel po stopnicah, toda mi, ki smo pri listih, moramo biti uljudni »Gospod, vedite, da sem v tej hisi ze nad deset let oskrbnik, pa ne morem več ostati Hišni pos.estnik mi neprestano očita, da se opijanim! Toda jaz ne Pijem!* , . , .... Mogoče da ne pije. toda iz njega diš! kakor iz soda. Mogoče da se samo maže z žganjem! Toda kaj hoče pravzaprav? . »Prosim, ali ne bi bilo morda pn vas kakšno mesto sluge aii tekača. Imam noge kot jelen in Prago poznam popolnoma?* Odgovoril sem. da je pri nas vse zasedeno. . .. , . ., »Potem pa. če ste tako prijazni in bi napisali v listu, da iščem službe. Mesto oskrbnika ni ravno sijajno!* Pa vendar ne misli, da bom namesto njega ponoči jaz odpiral duri! Smrdel je po žganju. Obljubi! sem mu. da bom napisal — plačal bom zanj oglas!... Odšel je. pa kako! Ne pije, ker se je že napil! ^ Lep začetek! Hišni gospodar in oskrbnik sta že opravila — sedaj pa lahko pridejo še stanovalci eden za drugim! Zopet zvoni «Moj poklon. gospod sosed!* Skozi vrata je zahreščal neprijazen glas stare ženske. Za njo se je prikazal grd Li nizek pes. »Sem vaša soseda tsr sem slišala, da je naš novi gospod sosed pri listu. Ne jezite se. prosim. Prihajam s prošnjo, da bi napisali v listu par vrstic, ker smo sosedje. Doživela sem veliko izgubo. Moia mačica se je izgubila! Pomislite, gospod sosed, sedem let sem jo hranila, sedem let. Bila ie zadnja svojega podu.* Sed!a je na stol in pričela jokati. Bi! sem zelo jezen, vendar sem moral s svojo novo sosedo govoriti prijazno, da se prepriča o mehkem srcu ljudi, ki so pri listih. »Kdaj se je izgubila, milostiva soseda?* »Gospodična, gospodična!... Skrbno sem pazila, da se ne poročim. Živim tako mirno. Moi pokojni oče se je imenoval Susteršič in je bil urar...» Hitro sem jo vprašal, kdaj se je izgubila mačica. »Pred sedmimi tedni. ni!a sem ze na policiji in povsod, toda inačice ni od nikoder! Zato vas prosim za par vrstic v listu. n. pr. pod naslovom: Družinska nesreča...* , „ , Vse sem ji obljubil. Tud; če bi iskala izgubljeno bolho, bi ji obljubil svojo pomoč. samo da se je rešim. Jedva ie zaprla vrata, sem poiskal orodje, skočil na hodnik in odstranil listek na vratih. Sedaj Pa prosim solznih oči slavni mestni zastop: Bodite tako dobri ii pokrijte kana! v naši hišj št. .3569, da bom imel mir ored hišnim gospodarjem. Na- kJLtTRO« št. 113 txr- ^Medefja 17. ~Y. 191)= Cirilica - slovansko pismo Cirilica kot politično vprašanje V zadniih štirinajstih dneh smo doživeli javno diskusijo v beograjski skupščini radi cirilice. Debata se je po dobrem tednu ponovila še enkrat in je nastah rad! cinl-skega napisa, katerega je dr. Korošec, načelni Jugoslovanskega kluba strgal z vrat prostorov svoje parlamentarne skupine. Napis na vratih pa je bil v cirilici ta latinici Ko so poslanci čitali v beograjski 'Politiki«, kaj se je zgodilo, je mterpeliral poslanec Majkič predsednika skupščine in ga vprašal, kaj namerava ukreniti, da bo dano cirilici zadoščenje. Podpredsednik Nar. skupščine dr. Paleček je odredil, da se tablica s cirilskim napisom zopet nabije na vrata in je celo določil slugo, da bo napis čuval. Klerikalni poslanci so se pozneje izgovarjali, da so odstranili napis radi tega, ker je bil na vratih radikalnega kluba napis samo v cirilici Zahtevali so enako-kopravnost obeh pisav (interpelacija posl. Žebota) in protestirali proti temu, da se vsiljuje Jugosl. klubu napis v dveh pisavah medtem ko imajo radikali napis samo v cirilici. Medtem pa je izginil z vrat Jugosl. kluba tudi drugi cirilski napis, dasi je bil v istem času na vratih radikalnega kluba napis že v cirilici in latinici. Dr Korošec je hotel s svojim dejanjem povedati, da cirilice ne priznava, ali vsaj to da je zanj cirilica v primerih latinico podrejenega pomena. Svojega koraka ni utemeljil z nobenim stvarnim razlogom; ostal je pri svojem nekvalificiranem izpadu proti cirilski pisavi ter pokazal, da ga vodi samo politična mržnja do vsega, kar nosi na sebi obeležje srbstva. Pustili smo, da je šel politični vihar mimo Sedaj ko so se strasti pomirile, objavljamo stvarno razpravo o cirilici. Pri tem nas vodi samo ena želja: dokazati čitate-Ijern da je vprašanje cirilice apolitično vprašanje, katerega ne gre reševati s političnim fanatizmom. Podajamo našim bralcem vpogled v postanek cirilice, .da bodo vedeli, da cirilica ni delo apostolov sv. Cirila in Metoda, ampak najbrže delo sv. Klt-menta; bavimo se z vlogo cirilice v cerkvenem življenju Slovanov in se dotikamo razmerja med cirilico in latinico s posebnem ozirom na sedanjost in prošlost srb-kega naroda. Pri tem smo uverjeni, da služimo samo čisti stvari. Vsak Jugoslovan na si mora biti poleg tega na jasnem, da nra je znanje cirilice potrebno kot praktičnemu človeku in kot naobraženemu Slo- B_cd/ /f 4 _ sv '"C £ — d/ t d-6 _ 6i -e- ^ h - t - W — Xs J /o> cc Ms r?. a A i JI JI 6 B « sta Jb Jb Jb u U m ^tt/edi/ M M M H n __ SKS'TO H H h Ti "i _ ^ % K> Ho R n 0 __ O O »1 K P n n U u r _ ■fl> P p e E • _ C c 4> i _ UJ UJ r r K _ T T X X u - y y H H v — B B J J t _ sr 1 3 3 K K i cnoOtC >K vanu. Dedščina slovanskih apostolov Slavlstika, za katero so toliko storili baš Slovenci, je mlada veda. Tudi njeno temeljno vprašanje o delovanju sv. Cirila in Metoda nas pelje na pravo pokopališče znanstvenih nazorov in domišljij. Niso P°vs?m iasne niti cerkvene in politične okončine druge polovice IX. stol., P»d katerimi sta izvršila oba brata svoja težavna moravsko-panonska potovanja. Njih' svetopisemski prevodi niso ohranjeni v prvotnih rokopisih Slaviš« (v Ljubljani prof. R. Nachti-gal) in bogoslovci nadaljujejo težavna zgodovinska oz. jezikoslovna raziskovanja, da ugotovijo popolno vsebino literarnega ueV-vanja apostolov samih in njih učencev. Predmet dolgega spora je bilo tudi vprašanje prvotne slovenske pisave. Zdaj se splošno smatra, da je izumil učeni Ciril tzv glagolico na temelju sodobne grške kurzivne pisave (minuskule), kateri je dodal tudi nekoliko znakov menda židovskega oz. samaritanskega izvora. Samo ime »glago-lica<= je nastalo gotovo pozneje in je v zvezi z besedo »glagola«« (govoriti, reči), ki se posebno pogosto ponavlja v slovenskem prevodu sv. pisma. Glagolska, precej težavna pisava, se je ohranila do sedaj kot cerkveno pismo pri Slovanih rimskega obreda v Dalmaciji, na kvarnerskih otokih, v Istri in na Hrvaškem, kamor so se zatekli leta 886 iz Moravske po nemškem škofu pregnani Metodovi učenci. Proti koncu srednjega veka so jo prinesli Uskoki tudi na Slovensko. V glagolici so bila navadno pisana poročila obmejne straže o bližajoči se turški nevarnosti, ki so jifi v Ljubljani prestavljali in odpošiljali na Dunaj. V X. stoletju se je posluževal glagolice skoro ves slovanski svet; razven Jugoslovanov so jo rabili tudi Čehi in Ru- si. Pri Čehih je bil njeno središče znani Sazavski samostan. V glagolici ie pisana najstarejša staroslovanska legenda o sv. Vjačeslavu. V Rusiji so se ohranili razven rokopisa tzv. Kiievskih odlomkov napisi na ometu stebrov prastare Zofijske stolnice v Novgorodu iz XI. stol. Toda že od konca XI. stol. naprej glagolica polagoma propada. Na severu pri Čehih jo je izpodrinil latinski jezik, na jugu in v Rusiji pa jo je nadomestila v teku več stoletij tzv. cirilica, ki pa nima nič skupnega s sv. Cirilom. Nova pisava se je naslanjala v nasprotju z glagolico na grške velike črke IX.-X. stol. (majuskule); znake za Grkom nepoznane glasove pa je menda prevzela iz glagolice. Velike črke so se rabile v grščini poprej samo za svečane napise, naslove in slično. Mogoče, da je baš na ta način napredovala cirilica na račun glagolice vsled svoie boljše enostavnosti in razločnosti. Nova pisava je prišla do veljave v posameznih krajih že v glagolskem X,—XI. stoletju in je nastala zopet na bolgarskem ozem!j'i. Domneva se, da so začetki cirilice v zvezi z literarnim delovanjem škofa Klementa, nadarjenega učenca sv. Metoda. (Klement je bival na dvoru zmagovalnega bolgarskega carja Simeona, ki je potolkel 1. 896 Madžare, katerih ostanki so se rešili pod Arpa-dom v sedanjo Madžarsko.) Najstarejši cirilski napis izvira iz leta 993, ko je postavil car Samuel spomenik svojim staršem, spada torej h koncu X. stoletja, kakor tudi najstarejši ohranjeni glagolski spomeniki. Sv. Ciril in Metod pa sta umrla že leta 866 oz. 885. Govorila in pisala sta. makedonsko narečje svoje solunske domovine. Pozneje je spremenil ta cerkveni jezik pod vplivom bolgarščine, oziroma srbo-hrvaščine in ruščine naglas in oblike. Na ta način so nastale tri izgovorjave prvotnega cerkvenega besedila oziroma so se razvili pozneje trije cerkveni slovenski jeziki. Poznejši prvi cirilski rokopisi so potekli iz enotne glagol ske podlage. Dokaz temu so tzv. palimpse-sti, knjige, kjer stoji cirilsko besedilo vrhu strgane glagolice. Nekatera glagolska besedila imajo poznejše cirilske dadatke n. pr, imena pokojnikov, za katere je molil maš-nik. Ko je pripomnil novgorodski pop Upirj Lihoj v svojem cirilskem rokopisu iz leta 1047, da prepisuje iz starejše »Kurilovice«, je s tem pač mislil samo na glagolico. Koncem XVII. stoletja je izumil Peter Veliki novo »graždansko azbuko« po vzorcu latinskih' črk, dal je oglati cirilici bolj okroglo in čitljivo obliko. Prvotna cirilica je ostala le še v cerkvenem tisku. Mnogo pozneje so zmagale nove ruske črke tudi na Balkanu. Bolgarski pravopis ie najbolj starokopiten in ima poleg »graždan-skih« tudi stare cirilske znake, vendar pa je bližje zgodovinskemu ruskemu nego srbskemu, ki sloni od leta 1818 (Karadžičeva slovnica) samo na izgovorjavi. Kar se tiče sedanje razširjenosti te aH one abecede, je cirilica pri Slovanih na prvem mestu. Neznatni ostanki glagolice ne pridejo v po-štev. Latinico uporablja 33 milijonov Poljakov, Čehoslovakov, Hrvatov, Slovencev in Lužičanov, če prištejemo k podatkom prof. Niederleja iz 1. 1909 tudi 3 milijone katoliških Belorusov in Ukrajincev v sedanji Rusiji. Cirilica pa je last 106 milijonov Rusov, Srbov in Bolgarov. Cirilica in latinica Ali ne bi bilo boljše nadomestiti cirilico z latinico? To vprašanje ni samostojno, temveč seže globoko do korenin naše kulture. Površna značba »bizantinstva« kot suženjske, okorele, nazadnjaške struie nima nobene pravice do obstoja. Govori samo o neumevanju tragične usode velike vzhodnorimske kulture, ki je padla pod udarci divjih sovražnikov. Tudi naše duševno življenje temelji ne le na zapadnih, romansko-germanskih, temveč obenem na vzhodnih, grško-slovanskih zakladih. Moravski knez Rastislav in bolgarski car Boris, ki sta naprosila L 863. oziroma 870. bizantinskega cesarja za »učitelje, ki bi nas naučili krščanskega zakona v našem jeziku«, nista bila pogana; temveč sta že imela duhovnike rimskega obreda. Vzrok njune prošnje je bila proti-slovanska politika katoliške cerkve, o kateri govori Gregorčič: In prišli so krstiti jih želeč, v levici križ, a v desni meč« ... Glagolico, življensko delo genialnega Cirila, občudujejo vsi moderni filologi. Kako so nerodni v primeri z njo najstarejši slovenski brižinski spomeniki iz X. stol., kljub temu, da je rabil njih pisatelj cerkv.-slov. predlogo! Celo Poljak A. Bruckner označuje glagolico kot »najsiiajnejše jezikoslovno delo več stoletij, kateremu ni para na svetu«, dasi drugače sovraži sv. Cirila in Metoda, ker se ne sklada nj:h delovanje s poljskim katoliškim mesijanizmom. Lahko si predstavimo, da bi shajali Srbi dobro tudi z latinico kakor Hrvati, ker ima srbo-hrvatski jezik enostaven, prozoren glasovni ustroj. Toda vse drugače je n. pr. z ruščino, kjer lahko izraža samo cirilica obilico reduciranih samoglasnikov. Tudi d:a-kritična znamenja bi nagajala ruski spre-gatvi in sklanjatvi. Napišite z latinico samo n. pr. »šuščestvujušči porjadok« (obstoječi red) in uvideli boste, koliko dela si pri-štedite, če napšete isto v cirilici. Latinska diakritična označba, izum mučenika Hu-sa, ki se uporablja sedaj pri Čehih, Poljakih, Slovencih. Hrvatih, je dobila sicer tudi mednarodni pomen kot najbolj natančna označba vsake izgovorjave. Toda v tej znanstveni obliki bi bila pretežavna za vsakdanjo uporabo in torej ne more nadomestiti cirilice. Pri čeških literarnih zgodovinarjih se ie udomačilo naziranje, da je ovirala cerkvena slovenščina razvoj živega jezika prav tako, kakor latinščina. Kot dokaz zato se navaja pozni začetek ruskega odroma srbskega literarnega delovanja. To je deloma resnično, a mlajše rusko slovstvo vendar nikakor ne zaostaja za slovstvom drugih velikih' narodov. Te zapreke pa so malenkostne v primeri z usodo istega Husa a!! sedanjih dolgotrajnih pogajanj za slovansko službo božjo pri katolikih'. Razven tega je ime! cerkveno-slovanski vpliv na ruščino tudi svojo d^bro stran, ker je povečal njen besedni zaklad (Prim. samo cerkv. slov. oblike »strana-dežela«, »hraniti-štediti« z rusk.: »strona-strana«, horoniti-pokoparti« in dr.). Če so morali boljševiki umakmti načrt o zameni cirilice z latinico, ni izvirala splošna nevo-Ija proti njihovi nakan' samo iz nehotenja. Vsaka kultura zahteva od svojih nositeljev poleg naprednosti tudi gotovo zvestobo napram staremu izročilu. To velja tudi za prerojeno slovanstvo. Pravoslavni Rusi. Bolgari, Srbi ne b: pridobili bogveksi z opustitvijo cirilice, ker pozna nri niih latinico itak vsak izobraženec. Veliko mani pa je raz*:rjeno znanje cirilice med katoliki, ki bi morali poznati cirilico prav tako kakor poznajo naobraženi Rusi, Srbi in Bolgari latinico. ski pisavi zaznamujejo z dvema znakoma. To mu je uspelo. Seveda je bil boj za to hud, velik in naporen. Največ truda ga je stala uvedba črke ], katero je Vuk prevzel iz latinice. Radi naglaševanja Vukovega načela: za vsako črko en znak — je jasno, da je cirilica nenavadno praktična pisava, da olajšava pisanje ter vsebuje možnost točne in natančne reprodukcije izgovorjenih besed. Kar se tiče tiska tekstov pa je treba na-glasiti, da obstoji velika prednost cirilice v tem, ker ima ta pisava za vsak glas eno amo značko ter je v tem pogledu kratkost tiskane črke dvignjena do popolnosti. Z ozirom na argumente, ki se navajajo danes zoper cirilico, treba označiti idejo, naj bi se zamenjala cirilica z latinico že iz političnih razlogov, ter naj bi Hrvati Srbom na ljubo opustili svojo — ijekavščino, za nesrečno idejo. Lahkota prisvajanja znanja cirilice je za vsakega pismenega človeka tako majhna, da Je popolnoma doktrinarno in neopravičeno naziranje, da bi razlika v črkah mogla ovirati integralnost našega narodnega edinstva. Pismen človek, ki ne zna cirilice, se te pisave lahko nauči v par urah. Ta trud je tako malenkosten, da ne more niti najmanj ovirati našega edinstva, za katerega je treba mnogokrat doprina-šati mnogo večle žrtve. Končno še dve stvari: recimo, da bi se tiskale vse srbske knjige odslej v latinici; v tem primeru SC M1JIKC uvu.h . —-t i — ------- —. - - bi morali ponatisniti celo- I je moramo vsi uetti. kupno dosedanjo srbsko literaturo. Cirilica bi se torej zopet morala poučevati. Prav tako važen je tudi razlog, ki pravi, da bi si z eventualno odpravo cirilske pisave onemogočil dostop do prejšnje srbske literature. Poleg tega ne smemo še pozabiti, da bi si s takim postopanjem zagradili pot do bolgarske in zlasti ruske literature. In vse to bi šlo na račun neznatnega truda ob prisvajanju cirilske pisave! Prijatelji obeh pisav — etri lice in latinice _ so že ponovno opozarjali na resnico, da cirilice ne kaže opustiti že z lastnega slovanskega stališča. Poleg tega, da je cirilica slovanska pisava, ne smemo pozabiti zlasti dejstva, da je to obenem praktična pisava, pisava, ki nas veže z našo preteklostjo, z Vzhodnimi Slovani, z Bolgari in Rus!, ki pišejo cirilico. Razlika med cirilico ln latinico je mnogo neznatnejša nego razlika med gotico in latinico. Pa vseeno ne pride Nemcem na misel, da bi popolnoma nepraktično gotico nadomestili z latinsko pisavo. Vprašanje cirilice in mržnja zoper njo It v prvi vrsti napihnjeno politično vprašanje. Politični razlogi pri nas so napravili, da se smatra vprašanje cirilice za veliko in načelno vprašanje, kar v resnici ni. Cirilica je, kakor smo videli, jasna in lahka pisava, vsem Slovanom in med nami zlasti Srbom mila; veže nas s preteklostjo, opozarja nas na veliko slovansko pleme ln radi tega se Zdaj, ko smo spoznali zgodovinsko ozadje cirilske pisave, se lahko nekoliko ustavimo pri naših razmerah in se ozremo na Srbe. Najpopolnejšo pisavo ie napravil iz cirilice njihov genijalni jezikoslovec in fol-klorist Vuk Stefanovid Karadžič s svojo znano reformo književnega jezica. Vuk je zastopal mnenje: Piši kakor govoriš in čl-taj tako, kakor je napisano. Karadžič se je tudi postavil na stališče, da je treba vzeti za vsak glas en znak. česar dotlej v cirilici ni bilo. (To ni veljalo niti v »graždan-ski« cirilici in tudi ne v latinici.) Vuk Karadžič se je največ bavil z vpra-šaniem Jcako bi našel značke za glasove: j. dj (ali gi), č in dž. Postavil se je na stališče, da se morajo v cirilici pisati z eno samo značko ter je v tem pogledu kratkost globljen v Stanje romana; ko koraca zatopljen v čtivo naprej In naprej, njegovi štiri-nožni podaniki pa jo zavijejo v hišo božjo med pobožne vernike. Ali druga scena: Charlie sanja, da se nahaja med gozdnimi vilami, ki plešejo okrog njega. Pravi Cha-plinov igralski karakter se pojavi šele, ko nesrečni Charlie opazi, da se mu je njegova oboževana devojka izneverila, ker jo je očaral skozi vas potujoči tujec. Otožno premišljuje Chaplin, kako se je moglo kaj takega zgoditi. Toda on se ne da ugnati kar tako. Misle č, da si bo svojo ljubo zopet pridobil, če bo skušal posnemati elegantnega tujca, ga res jame kopirati v vsem: v njegovi elastični hoji. v njegovih gamašah, v načinu pušenja cigaret, skratka v vsem. Prizor, ko Chaplin pricapa v sobo ter pričakuje uspeha svoje metamorfeze, ki res ne izostane — njegova mala mu ogorčena vrne zaročni prstan! — je vreden neprisiljenega, glasnega smeha. Ko pa se Charlie pobito seseda in sunkoma poveša glavo in se brezupno ozira okoli, iščoč pomoči v veliki svoji nesreči, ter se končno strt odplazi skozi vrata, tedaj nas kljub komičnosti prizora zgrabi za srce. To je tisti veliki glavni moment v Chaplinovi umetnosti, tisti moment, ko človek ne opazi več v Chaplinovi igri groteskne komike, marveč samo še neskončno komično tragiko, ki jo zna doživljati in podajati Chaplin edini ___ - Angleži proti ameriškim filmom. Že dlj® globtaf"^)' metrov!" — Člo- j časa se na pristojnih mestih v Veliki B rita. — • - ni ji pojavlja stremljenje, da bi angleške ob. lasti zabranile ali vsaj omejile dotok ameri« ških filmov v deželo. Ogrožena se čuti do. mača filmska industrija, ki jo Američani iz. podrivajo fimdalje bolj. Zato so kinopod* jetniki naslovili preko lorda Newtona na gosposko zbornico peticijo, v kateri zahte. vajo med drugim: pri oddaji kinolicenc je treba gledati na to, da bo gotova količina predvajanih filmov, recimo 25 odstotkov, britanske provenijence, dalje, da naj bi se število v angleških kinematografih predva« janih ameriških filmov maksimiralo ter ne bi smelo preseči reciprocitete britanskih filmov v Ameriki. — Težko je prerokovati, da*li bo ta peticija dosegla zažetjen uspeh, tem. bolj ker bo stvar naletela v Ameriki na pre. cejšen odpor. Sicer pa Angleži sami prizna, vajo, da jim je ameriški film crpasen pred. vsem zato, ker daleko nadkriljuje njihovo domačo produkcijo. ' Filmska opereta. Znano Strausovo ope. reto «Ein \Valzertraum» bodo še letos fil» mali v Berlinu. Komponist je dovolil, da se za spremljanje filma priredi njegova operet, na glasba. Kino Kaj igrajo drugod? Na Dunaju: Ljubezenski grehi. Najnovejši Gaumont-šlager z Andrče Nox in Blanche Montel. — Sužnja morfija. Tragedija Iz življenjskih nižin. Po romanu Johna Fleminga VVilsona. Glavna igralca: George O' Brien in Dorothy Mackaill. Fox-fi!m. Ne\vyork. — Deset božjih zapovedi (poslednji teden). — Bela sestra (Lilian Gish). — Chaplin kot pastirček. — Lady Hamilton s Konradom Veidtom. — Kako priti do milijonov? (z Violo Dano). — Divja n°č v separeju. Nravstvena drama v 6 dejanjih. — Paradiž bogatašev. — Sher-lock Holmes št. 2. Režija: Ruster Keaton, v naslovni vlogi: Ruster Keaton. Loew-Me-tro-Pictures, Newyork. .V Parizu: Sumurnn. orijentalsk' film (Pola Negri, Jetmy Hasselquist, Paul VVegener, Harry Dedtke, Lubitsch). — Altemer le Cynique (francoski film.) — Pred ds©č ln enim dnevom. Fantastični film (Ufa). — Gospod Be-aucaire (Rudolf Valentino.) — Dan plačila (Charlie Chaplin). — Straža (po romanu CI Farrerea in Luciena Nčpotvja). — My-lord I' Arsoullle (1 in 2. del). Film v 8 epizodah iz francoske zgodovine. Čuda morja. Posnetki v globini 30 meti vek moi (Pola Negri, Charles des Roche-fort). — Curconf (8. del). Film iz francoske zgodovine. — Javno mnenje (Charlie Chaplin). — Fantom Iz MouUn-Rougea. — Le Miracle des loups. Francoski nacijonalni historični film. — Jocaste (po romanu Ana-tolea Francea). — Babičnl talisman (Horold Lloyd); ta film smo v Ljubljani videli pod naslovom »Bakina maza«), — Romar (Ch. Chaplin). — Potovanje v paradiž (Harold Lloyd; ta film smo v Ljubljani pred kratkim videli že v drugič). — Teodora (smo jo v Ljubljani tudi že videli). Charlie kot pastirček. Ta najnovejši zanimivi Chaplinov film je prispel te dni v Evropo in ga baš sedaj z velikim uspehom predvajajo na Dunaju. Chaplin je po-raben za vse. V tem filmu nastopa kot hlapec, kuhar .natakar trgovski pomočnik In pastirček v vaškem hotelu -»pri zeleni tra-tici. — vse v eni osebi. Kdor je Chaplina le enkrat videl, ne bo nikdar pozabil njegove značilne hoje, ki tvori vsakemu njegovemu filmu bistveno poanto. Posebno zgoden je Charlie kot pastirček; ko goni kravce na pašo, brezbrižno koracaje, po- Vendar je nagboljši S S dalie prosim slavno občinstvo: Kdo potrebuje slusco ali tekača ki pozna vso Prago, zlasti pivnice? Končno prosim: Ali ie kdo uiel mačko sj.^nodicne isu-steršičeve, katere oče je bil urar? Ako ie ni ujel nihče, a]i ako jo je kdo že po-iedel, nai se <-iasi ^5t«na človeška du§a ki ima odveč kakega mačka za gospodično Susteršičevo! P^im vse instance, pomagajte mi v težkem položaju ker se bom moral sicer zopet seliti. toda to Pot tega ne preživim! J. Suchy: .. Kako je Jerebov Matija zaklad kopal Ni ie boli idilične doline, kakor je ona, ki se razteza nad Kamnikom ob bregovih deroče Nevljice vse tja do Pobocia zamekiniskih gričev in holmov. PotoK cam na sebi s svojim žuborenjem in ta jinstvenim šumenjem, okrajna cesta. Ki voai do sem in ki se le-tu loči v več potov in steza, okrašenih z znamenji m razpel1 kozolci, lične kmečke hišice, cl-jih mala okenca krasijo gavtrože, rožmarin in nageljni — znak. da biva v hiši brhko mlado rdečelično dekle — ves ta pribor idile na kmetih ti seže globoko v srce in dušo. Le-tu je prebival junak naše povesti, grča, skupno s svojo ženo Katro m dvema sinovoma ter je tuhtal in tuhtal, kako bi se vendar že enkrat izkopal iz dolgov, ki so mu grenili zadovoljstvo in življenje. ... Nekeea torka ie prišel po opranih v mesto ter v Drolkovi gostilni sedel ze dve celi uri. Pil ni bogvekai. saj mu ni neslo, zastoni pa tudi ni hotel presede-vati v oštariii, češ da ne bodo purgarjl morda še rekli, da se pride k njim k gret in odpočit. Nak, tega ra ne Zato ga vidimo že pri tretji četrtinki cvicka, v koiega ie pomakal ovsen kruh, ki ga je prinesel seboj. Tedaj so se orprla vrata novemu došlecu. Vstopil je v ve2o Štembov Pepe. znan purgarski navlha-nec in dovtipkar oo poklicu ključavničar in hišni posestnik seveda s pravico do korporacijskega premoženja. Le-ta moz je s svojimi malimi, vedno pomežir;aJO-čimi očmi takoj našel predmet svojim burkam in dovtipom. *Dohc- dan. oca, no kai pa pri vas novega? Kaj ste denar prinesli v šparkaso?* Stari Jereb je zarenčal nekai nerazumljivega. hlastno izpil kozarček ter treščil z dlanio ob mizo. da se je Stem- bov kar spogledal. «Kai me boš raca purgarska izpraševala. Siti želodec ti. Sment te nosi!» . «No. no oča. sai vas ne mislim potegniti Pa ko že vjdim. da ste slabe volje. vam povem nekai.* Jereb se je nezaupljivo ozrl ter molčal. «Oča. pri vas imate šac zakopan!« «Kaj blebetaš šleva neumna, te usče-nem permaruha. da boš kar zvezde vi- del.» ,, . •Kakšen pa ste za božjo voljo, dajte si vendar kaj dopovedat, potem sek govorite. Ce ornim, da le pod tistim vašim kozolcem tam za mekmjskim borštom šac zakopan, je to tako m zbogom. Plačat!« ,, . „ . Navidezno ogorčen je odšek Kmalu za njim se je vzdignil tudi stan Jereb kateremu zadeva z zakladom ni Sla več iz spomina. Stembov Pepe je imel dva valenca v svoji obrti. Tema je naročil, da na} nekai dni zapored pod Jerebovim Kozolcem ob dvanajstih ponoči prižigata raz-nobojne bengalične lučice. Drugega dne je Stembov stopical po neveliski cesti blizu Jerebove hise ter venomer s ra'ico d-1"! kri^o - cestno blato — toliko časa. da je pozornost Jereba obrnil nase. Nadaljeval ie svojo oot vse tia do kozolca, se tu vstavil, vzel iz žepa merita ter začel meriti ves prostor pod kozolcem. Jereb mu ie sledil z očmi . , sr. Pripomnim kar tu, da je bila pred 60 leti in še dandanes med našim preprostim Ihidstvom vkoreninjena vera v zakopane zaklade, da tam. kjer ie bil šac zakopan, večkrat v mesecu ob polnoči gorela luč. da se je o Božiču moral zaklad dvigniti in sicer z v» opreznostjo, dotakniti se ni smel niKdo posode z zakladom in tudi govoriti m smel nikda To je staremu Jerebu bilo seveda vse d°ltre°mbnoavn je še tisto noč poslal oba svoia fanta pod kozolec; točno z zadnjim udarcem neveljske polnocne ure se je začelo pod kozolcem svetilkah sedai v zeleni, sedaj v rdeči in modn barv - Odsihdob je bil Jereb uver-ien da se mu Stembov m nalagal. To še ie ponavlialo skoraj mesec dni. Stari Jereb, ki ie bil prepričan, da mora Stembov imeti doka, stikov z z -kladno zadevo, ,e teden pred Božičem obiskal na megovem domu v mestu. Dogovorila sta se. da se na sv. večer oglasi Stembov pri Jerebu m da gresta potem kopat zaklad. Nanočil je sv. večer. Stembov je res prišel Ko ie odbila enaista ura na va-škem zvoniku, ie Jereb iz hleva poteg- nil svojo staro sivko ter se v spremstvu sinov in Stembova napotil do kozolca. 2e od daleč jim je tam Pod kozolcem migljala majhna fosSoreščujoča luČiCcL Stembov je pred mesecem dni pod kozolcem vkopal velik hermetično zaprt lonec, ki ga je napolnil z neposeb-no dehtečo gnojnico. Lonec je bil tiste forme, kakor ga na kmetih rabijo za kuho svinjskega »futra.« Prišedši na lice mesta, je luč ugasnila. le tam izza mekinskega boršta se je čul sovin klic. Jereb je začel kopati ter je kmalu dospel do trde plasti, i-edaj ie še bolj skrbno kopal, naposled je skozi ročaje lonca potegnil vrv in to Potrdil na iermena. s katerih pomočjo bi potem sivka potegnila iz jame Krava se pa le ni ganila. Tedaj je Jereb, spo-zabivši se zaklical: hi!, nakar je sivka lonec potegnila iz luknje. S pomočjo drogov so potem v triumfu lonec nesl. v Jerebovo hišo. Ker se je pa Stembov ionec preokomo stavil na r<~\zo, se je loncu odkrnilo dno ir. po mizi m sobi se je razlila smrdeča gnojnica. 'Zakaj niste molčali, očka. zakaj ste klicali vaš «hi»; sedaj pa imate mesto zaklada gnoj.» Skopfje: Dušanov grad. Skoplje: Trg kralja Petra. Do Ohrida in Bitolja 3. Skoplje. V Skoplje smo se pripeljali zvečer že popolnoma v temi. Mesto se je od daleč prezentiralo po številnih lučih; bil je baš ramazan in munare mnogoštevilnih džamij so bile slovesno razsvetljene, kar je dalo mestu slavnosten izraz. — Ako se človek pripelje podnevi se odpre že od daleč baš od vzhodne strani veličasten pogled na Skoplje. ki se pokaže kakor v profilu. Zgoraj na griču se bliščijo mogočni beli zidovi Dušanovega gradu z rdečimi strehami, do njega, istotako pc gričih in pobočjih, leži razprostrto staro turško Skoplje z mnogimi muna-rami in sivimi kupolami džamij, spodaj v ravnini na južni strani, pa leži Skoplje brez džamij, to je novi del mesta. Slika je veličastna in se sklada z nazivom Dušanovega mesta. Ze na kolodvoru se pokažejo prva markantna svojstva Skoplja, ki je bilo še nedavno izrazito orijentalsko mesto, prav malo pomešano z evropskimi pojavi. Pred stanico stoii velika vrsta kočij in izvoščki zgovorno ponujajo svoje vozove. Zakaj na jugu. osobito v Skop-Iju. so kočije zelo v rabi, ljudje jih mnogo uporabljajo. In tudi ceno se vozi človek z njimi. Peljali smo se n. pr. ob dvanajstih ali eni ponoči četrt ure daleč za 20 dinarjev. Se zgovorneje ponujajo svojo uslugo mnogoštevilni no-sači in čistilci čevljev, ki so oboji ci-zani. mladi, rjavi alt celo temnorjavi fantje, črnih las, temnorjavih bleščečih se oči. Čiščenje čevljev je na jugu zelo razvita obrt: čistilci so razpostavljeni s svojimi enostavnimi pručicami po vseh večjih prometnih središčih, motrijo mimoidoče ne po obrazih, marveč po čev-liih: kolikor bolj imaš prašne, toliko livaležnejši objekt si mn. toliko glasneje in urneje ti ponuja fantič svojo usluž-nost. Pri tem so izredno pripravni in Drni, odpravijo svoj posel nad vse ročno in dobro: nikdar nimaš v Ljubljani tako siin in o očiščenih in namazanih čevljev, takor po tej ciganski proceduri. — Kosači in čistilci obsujejo na stanie! tfošle potnike na mah in njih prehitevajoče se ponudbe, izredno elastično ba-lansiranje in poskakovanje te živo opozarja. da je še nedavno orijent gospodova! tu v polnem razmahu. Od kolodvora drži ravna, široka cesta naravnost do glavnega mostu čez Vardar To je ulica Kralja Petra, ki postaja vedno živahnejša glavna žila Skoplja in ki je že sedaj središče modernega Skoplja. Tu se nahajajo glavni hoteli, tu je največ modernih trgovin in tndi že precej povsem modernih hiš, zgrajenih po vojni. Tudi tn se opaža isti pojav, kakor v Beogradu: Kakor se je Skoplje dvignilo od provincijalnega mesta stare Turčije v hitro napredujočo prestolico Južne Srbije, temu primerno rastejo hiše v večje razmerje. Med Var-dariem in kolodvorom se je bilo pričelo že v turški dobi razvijati mesto po evropskem načinu, vendarle skoro le z enonadstropnimi hišami. — Nainoveiše zsradbe pa že silijo v dvoie ali celo troje nadstropij. Ulice kažejo seveda Še vse znake prehoda: tudi na Kralia Petra ulici so že neznatne nizke hišice, kjer imaio trgovine zunaj razstavljene predmete na o"1ed, sadje, živila itd., zraven višje in vmes nove najvišje hiše s povsem evropsko urejenimi lokali, restav-ranti in hoteli, ki imaio Imena Grand-hotel. Moskva. London. Pariz. Srpski krali. Beli Orao itd. Imena hotelov se na jugu naičešče imenujejo no glavnih evropskih nrestolicah. toda Beča. Berlina. Rima ni med njimi. Eden od njih. hotel London, je še v razvalinah, ker je pred nedavnim pogorel. Značilno je. da ni v tem novem, dokaj prostranem, skoro povsem krščanskem delu Skoplja na desni strani VardaHa nobene pravoslavne cerkve; tu je le katoliška cerkev. In sicer v ulici Kralia Petra: zgrajena Je v gotskem slogu in napravlja starinski vtis. dasi je šele novejše delo. Postavila jo je Avstrija, ki se Je zelo zavzemala za katolike — vseh katolikov pa je v Skoplju samo 947. a v okolici, to je okrugu skopskem, samo 44. Pa tudi sicer je Avstrija ščitila katoliško cerkev, kar odseva tudi iz tega, da je ta edina od cerkva skopskih imela zvonove, dasi so se jim Turki ponovno protivili. Kralja Petra ulica se v bližini Var-darja razširi v precej prostoren Trg kralia Petra. Tu se nahaja Narodno Po-zorište. ki pa je sedaj le v provizorni zgradbi, v nizki baraki, ki so io zgradili Nemci. Novo gledališče je že napo! zgraieno, nedaleč od tod, a na drugi strani Vardarja. S trga je široko odort razgled na jug proti Vodnianski planini in na sever na staro Skoplje ter Dušanov grad zgoraj na brdu. Trg je vedno živahen, tu stoji vrsta kočij, tu Je največ ciganov-čistilcev čevljev, prodajalcev raznih južnjaških sladkarij, prodajalcev časopisov Itd. Tik pred mostom (na levi strani na sliki), se vidi znamenita Btirmali džamija ki ie služila med vojno in tudi še pozneje za vojaško skladišče, sedaj pa Jo podirajo, tako da se v kratkem ne bodo več poznali sledovi za njo. O tej džamiji je trdila tradicija. da ie bila prvotno krščanska cerkev, ki so jo Turki kmalu no prihodu spremenili v islamsko svetišče. Srbija je pričela po osvoboieniu Stare Srbije in Makedonije, one džamije, ki so bile nekdaj cerkve, spreminjati vnovič v cerkve ali jih vsaj ni pustila Turkom; enaka usoda je zadela Burmali džamijo, dasi so Jo Turki poskušali rešiti. Ko so jo podirali, so našli v temelju dokaze, da ie bila res nekdaj cerkev, in sicer kamen ali steber, v katerega je bil Izklesan križ Trg kralja Petra vodi na Dušanov most: tako ga imenujejo, dasi ni gotovo, kdo ga Je zgradil. Sestoji iz močnih ka-menitih svodov, ki so v srednjem delu naivišji in najširši, a kolikor bliže bregu, toliko nižji in ožji. tako da ima ves most nekoliko vzbočeno obliko in napravi zelo mogočen vtis. Kdaj so ga zgradili, še ni dognano. morda Je še rimski ali bizantinski, ali pa so ga postavili v turški dobi. kakor misli večina raziskovalcev. Dušanov most Je glavni most čez Vardar; sta pa poleg njega še dva. eden lesen, ki je prav za orav le večia brv. in drugi železen, ki ma tudi zelo mnogo prometa. Vardar napravlja v SkonMu vtis velike reke: na precejšnji dolžini Je obzidan in ob njem sta na obeh straneh. posebno na ob desnem bregu, široki cesti, pravi buli vari. ki bi po svoji prostornosti ln po svoji lepo ukrivljeni obliki delali čast vsakemu mestu. Ta »Kej vojvode Putnika». na desnem bregu napravi vtis širokega, velikega, kakor v širnem velemestu se počutiš na njem. Kej in ulica kralia Petra sta glavni sprehajališči Skoplja. Vardar sam pa napravi čuden vtis: voda je umazano sive barve, po enakomerni sivi prsti, ki pokriva rečne bregove, dno in brda naokrog. Ta nmazanoslva barva Je naravnost značilna za skopsko pokrai'no: njive !n pašniki, pesek v strugah. strmo odsekana nohočia. razrovane grape, vse kaže isto enolično umazano sivino. To je barva lapora in gline, ki tvori tercl-jarna brda in ravan Skopske kotline. A Vardar teče hitro in ima mnogo vode. seveda največ na spomlad, poleti je mnogo plitvejši, a takoj po vsakem večjem dežju hitro in močno naraste. Vardar loči novo Skoplje od starega. Vendar sega novo Skoplje še nekoliko na levi breg. tako da se nahaja tu celo par najbolj reprezentativnih zgradb. Tu se dviga ne daleč od Dušanovega mosta poslopje novega gledališča, ona nesrečna stavba, ki so jo inženierji skva-rili. bogvedi po čegavi krivdi: pred par meseci se je neki ruski inženier ustrelil radi nje. Sedaj delo počiva: pripoveduje se. da bodo morali podreti vse skupai. če ne. pa vsaj temeljito predelati, a z velikimi stroški. Ob Vardarju na levi je tudi vseučilišče ali točneje filozofska fakulteta, tudi novo poslopje. Tik ob Dušanovem mostu se nahaja spomenik osvobojenja, ki so ga slovesno odkrili lansko leto. Na levem bregu Vardarja. nedaleč od reke. se nahajajo vse pravoslavne cerkve Skoplja. in sicer vsega štiri, toda ena od njih je grška in je sedaj zaprta. A v Skoplju je vseh pravoslavnih 22.412. Najneznatnejša od skopskih cerkva, a najzanimivejša je cerkev sv. Spasa. ki je na zunaj ograjena z visokimi zidovi, a vrh tega do polovice zgrajena podzemno. Nastala je očividno v turški do-I bi: tradicija trdi. da Je turški lokalni poveljnik nagajal gradnji tudi potem še. ko so kristjani dobili v Carigradu dovoljenje. češ. da naj !e zidajo, toda kolikor cerkvene zgradbe bo njemu zapiralo razgled, toliko jo bo dal takoj odstreliti. Nakar ni kazalo drugega nego graditi v globino. Poleg drugih znamenitosti ima ta cerkev izredno dragocenost v prekrasnem ikonostasu. ki je izredna umetnina; izrezljan je iz orehovega lesa in sicer iz celih debel; rastlinje se vije okrog stebrov, med listi trte oa so izrezljane cele kompozicije, prizori lz sv. pisma. Vse delo je izvršeno izredno skrbno ln fir.o. kar je še oosebno na-glaslti, ker so ga izvršili preprosti rezbarji iz Debra — domala vsi rezbarji v Južni Srbiji so lz Debra. vse rezbarije so delo Debrancev — in sicer so delali ta ikonostas trije rezbarji dvanast let. Semkaj naj pridejo oni modrijani, ki ne najdejo umetnostnih sposobnosti in del na Balkanu. Nemci so me J vojno ponujali ogromne vsote za ta ikonostas. da bi ga prenesli v muzej v Nemčijo. Po ulici, ki vodi od Dušanovega mostu v staro, turško Skoplje. opaziš na^el prehod. Spočetka še prodajalne po evropskem načinu, kmalu pa si v čaršijl. najizrazitejšem predstavniku orijenta. !n tu se nahaja povsod še pravi, pristni, nepomešani oriient. ki ne more biti drugačen v Adrljanoplju. v Angori ali kjerkoli na muslimanskem vzhodu. Po cesti Turki, pravi, resnični Turki, ki govore zares turški: tu vidiš bradate obraze, brade kakor jih prednisuie vera. črno zagrnjene bule: to vidiš Arnavte z belimi čepicami, ciganke s pisanimi hlačami. vmes pa krlstlane v sivi raševlnl Itd. Na vsakogar, ki nride nrvlč v Skoplje. osobito če še nI bil n".bro:nih aktov in figur mu ohranijo mogočen sloves niegova naj-znameniteiša dela: portreti matere. Ma-saryka. Voiana in Smetane, komoozicl-ie na Flavkovem mostu. Pogreb vojakov v Karpatih In Glave legionariev na Legionarski banki v Pragi. Vsekakor Pa sta n'egovi naiznačilne;ši figuri: »Dar neba in zemlje« ter «Panienec.» Pričujoči portret mojstra Sturse. kl ga danes obiavliamo. ie delo niegovega kongenlalnega sodobiika Švabinskega. N. A. Kct!ar jevskn umrl V Leningradu ie umrl v torek znaii ruski literarni zgodovinar In član akademije KotliarevskiJ. Z Nestorjem Ale-ksandrovičem Kot!:arevsVim je legel v grob eden naivečilh ruskih literarnih zeodovinariev noveiše dobe. Po pravici stoji niegovo ime takioj za slavnim Aleksandrom Veselovskim. Poleg stareiših strokovn'akov na tem politi znanstvenega delovania. kakor je Skal;čevski. Puoin. E Solovjev-Andrejevih Os!anik-Kulikovski in dr. je bi! pokoini Kotlja-revskil mogočen pojav ia obzorju no- veiše ruske literarne zgodovine. Rojen ie bil 1. 1W>4. kot sin znamenitega uče-niaka in kritika Aleksandrova Aleksandrovima Kotliarevskega. Študiral je v kolegiiu Pavla Oalagana. nakar se Je vpisal na zgodovinsko - filološko fakulteto moskovske univerze, le kot akademik se ie odlikoval z nenavadno ljubeznijo in veseliem do leposlovia. Napisal ie že na univerzi več kritičnih razprav o književnosti, ki so zbudile splošno zanimanje. Po dovršenih študijah je no-stal profesor tuje literature na višjih ženskih tečanh v Leningradu in v carskem aleksandrovskem liceju. Literarni zgodovini se je posvetil zgoda<. dasi da-Mraio niegova najboliša dela iz poznejših let. NajvečH usoeh je imelo niegovo veliko delo o M. F. Lcrmontovu »Pesniška osebnost ln dela Lermontova.» Od 1. 1891 je doživelo to delo že četrto zdaio. K starejši dobi takozvane puškin-ke pležade spadajo znamenita dela Kot" liarevskega »Spominu E. A. Baratvnske-ga» ta obsežna študiia o K. F. Rvleje-vu; prvem ruskem liriku in neustrašnem borcu za svobodo. Med naiborša de!a Kotliarevskega prišteva io študijo »N. V. Gogo!, poglavje iz ' zgodovine ruske povesti ln drame.» Z nove'šo dobo se pečaio Kotliarevskega dela »Svetobol ob zatonu minulega stoletia in začetkom našega stvv-letia«. zanimiva šriidija o očetu nihilizma N. O. Čemvševskem, »Literarne smernice aleksandrovske epohe» in »Zgodovina ruskega romana v drugi polovici 19. stolefa.» Kakor vld!mo. je skušal čili ln bistri dnh redn»va č'ara carske aka-demiie obseči v svoiih delih vse 19. sto-letle do novejše-- časa. Poleg velikih del svetovnega slovesa Je na«'sal Kot-ljarevskli celo vrsto man'Sih člankov, raznrav in recenzij ki so raztresena Po mnogih revilah. Naiveč iih ie izšlo v »Vestniku Evrore». KotUarevskli na se nI omejil samo "a svoio st^ko. nego je nridno deloval tudi na drugih poljih. Tako so izš'e izoH f!-«"«—»i r—p« številne razprave » ženskem vprašanju («?ensko vorašanie v prvem razvoju«, «2ena šestdesetih let» itd), c reformi sredmih šol («?o!a In živlienje«) Itd. Ko ie Izbrnhnila ruska revolucHa je moral sivolasi učemak pobegniti v inozemstvo. Vrnil se Je sicer v domovino, kl ji je zvesto služil vse živl''enie. aM miru i.i vesel ia do dela ni našel več. V -vojem Dobro je, ako se od časa do časa na fo spomnimo, da je pravilna nega zob skoraj najvažnejša med vsemi higijenskimi pravili, po katerih se mora moderni človek ravnati, da si ohrani svoje telo zdravo. Malokdo sluti, da slabi zobje ne uplivajo samo izdatno na naše razpoloženje, temveč (nova raziskovanja so dokazala to na presenetljiv način) so mnogokrat izhodišče najrazličnejših bolezni, katerih vzroki so nam ostali često zagonetni. Pravilno čiščenje zob more biti samo tako, da vsak dan uničujemo povzročilce gnilobe, ki razjedajo zobe in ki se vsak dan na novo tvorijo v ustih. To moremo doseči edinole na ta način, da dnevno uporabljamo resnično antiseptično sredstvo za čiščenje ust in zob. In to je OdoL Odol učinkuje prav posebno. Med tem ko učinkujejo druga sredstva za čiščenje ust in zob samo v hipu čiščenja, učinkuje Odol še ure in ure potem, ko smo si že osnažili zobe in izprali usta. Ta izredna dolgotrajna učinkovitost temelji na tem, ker se Odol pri izpiranju ust dobesedno vleze v zobe in sluznico, iste nato na poseben način prepoje in to tvori nekako antiseptično zalogo, ki potem učinkuje še ure in ure dolgo na gnilobne procese, ki razjedajo zobe, Odol je antiseptičen! Odol je brez dvoma antiseptičen! Odol je popolnoma antiseptičen! zadnjem delu .Rodni gričl» (1923) čita-mo samogovor, ki spominja na Odiseje-vo usodo. «Mi stari osemdesetletniki». piše Kotijarevsklj. »srno se že privadili, da se ne upiramo zlu. s katerim se današnji prevratni radikalizem šopiri in ker smo verovali v silo pravičnosti ter človekoljubja v besedah in dejanjih, odhajamo poraženi v naročje neizogibne usode. Igro smo Izgubili. Pred nami leži samo dolga vrsta gomf ki se izgublja v daljavi Tam je naša domovina.* Nova sovjetska republika Nedavno je sovjetska republika izvedla novo razdelitev Srednje Azije in stvorila na teritoriju enega dela Rusije, Buchare in Chive, dve novi socialistični republiki: Uzbekistan in Turkmenistan. Tema dvema republikama se je v zadnjem času pridružila še avtonomna republika Tadžikstan. Evropska javnost je bila informirana o ustanovitvi te nove republike le potom kratkih telefonskih poročil. Pomen te nove republike v Zvezi sovjetskih socialističnih republik pa se more oceniti le na temelju statističnih in geografskih podatkov. Tadžikstan obsega jugovzhodni del Azije, ki meji na jugu na reko Amuda-riom in Afganistan, na vzhodu na Kitajsko. a na severu in na vzhodu na Uzbekistan Nova republika ima 72.000 kvadratnih vrst (vrsta = 1.075 m'). Administrativno je republika razdeljena na 8 okrožij in ima 750.000 prebivalcev, med katerimi je 85 % domačinov. Ostali so Kirgizi. Turkmeni in Uzbeci. Cest v našem smislu in železnic v Tadžikstanu sploh ni. Za promet je največjega pomena plovna reka Amu. Prebivalstvo Tadžikstana se peča v glavnem s poljedelstvom in živinorejo. Industrije v evropskem smislu ni in tudi domača industrija je na zelo nizki stopnji. Zemlja se obdeluje zelo primitivno z domačim plugom in orodjem. Najbolj uspeva tu pšenica in ječmen ter del. ma tudi bombaž. Zemlja je prilično dob'a in se posestniki, ki imajo 10 do 15 ha, smatraio za prave bogataše. Ker se kanali za umetno namakanje niso čistili že več let, je zasejana površina zelo nazadovala. V gorah je nekai železnih rud in zlata, ki ga kopljejo na zelo primitivne načine. Izgleda pa. da se nahajajo v gorah tudi velika ležišča premoga in nafte. Prebivalstvo večinoma ne zna niti citati niti pisati. Glavno mesto republike je Diušambe, ki je zelo staro in zapuščeno. Moskva je novi republiki dala sicer avtonomijo, a ta čin ima de facto samo formalen značai. ker domačini niso sposobni, da bi sami vladali. Za kulturni nivo tamošnjega prebivalstva ie gotovo značilno dejstvo, da je v Tadžikstanu še danes mnogo vasi. ki nimajo pojma o veliki ruski revoluciji, niti ne poznajo imen naimarkantnejših boljševiških voditeljev. V nainoveišem času je bilo ustanovljenih nekaj organizacij. da uneseio v patriarhalno nrebi-valstvo vsaj nekoliko civilizacije in aktivnega življenja. Ustanovljena je bila tudi tiskarna in nekaj šol in kar je umevno tudi nekaj središč za boljše-viško propagando. Ker so razmere tukaj zelo primitivne, bo imela sovjetska propaganda prilično prav lahko delo. Zaključek gospodarskega kongresa v Sarajevu Sarajevo, 16. maja. Včeraj dopoldne se je vršila P^arna seja. Na prediog predsednika Nikole Berkoviča se je sprejel sklep, da se nc vrši nikaka razprava o nobeni točki dnevnega reda. temveč da se glasuje o njih tako. kakor so bile sprejete v posameznih odsekih. Prvi je referiral dr. Mogan o prisilni poravnavi in predložil v sprejem resolucijo, v kateri se zahteva ponovna uvedba izvenkonkurzne poravnave. Re-soluciia ie bila soglasno spreieta. Po referatu Maroliča o gospodarskem svetu je čital dr. Gregorič obširen referat o prometnih vprašanjih. V resoluciji se med drugim zahteva povečanje voznega parka, lokomotiv kakor vagonov, tn povečanie kapacitete železniških J~'iv-nic Predlaga. da se sk!:če posebna konferenca privrednikov in strokovnjakov, ki nai bi izdelala novo železniško tarifo, nadalie. da se uprava železniške ozkotirne mreže izroči saraievskj železniški direkciii. Tainik sarajevske zbornice dr. Besa-rovič je podal referat o uvedbi sfa!ne institucije kongresov zbornic, na katerih bi sodelovale vse zbornice v državi, ter o uvedbi gospodarske konference, ki bi se enkrat na '"to vršila v Beogradu. a sodelovali bi na njei P">!eg zastopnikov zbornic tudi predstavniki vseh gospodarskih udruženi. Predložil ie tudi pravilnik o enem in drugem gospodarskem forumu obenem s podrob-nostnimi odredbami Predlog je bi! spreiet. . ^ , . Generalni ta!nik zagrebške zbornice dr. Čuvaj ie govori! o mednarodni trgovinski zborne! v Pnr"zu ter potidar-ial potrebo, da bi tudi naša država v niertem okril"' obrazovala cvoj nacno-nalni komite. Ker s,) na stroški zi obrezovanj tega komif"'a zelo veliki, se je na seli odseka sklenilo, da nai se zaenkrat ta misel ne izvrši, da na se od vlade zahteva subvencHa 250 000 Din letno. V tem smislu je bila sprejeta tudi recolnciia. Predsednik beogra'ske obrtno zbornice je predaval o nntrebi obrtnih kreditov. V resoluciji, ki je bila o tem v"ra-šaniu spreietn. se znh^va čim prc:šma ustanovitev Obrtne banke. UgotavHa se nezadostnost d"sedar;"h n^oii! ki jih je daia'a Narodna banka obrtnikom. Julij Weis<; 'z Osijcka je govoril o vprašanju trošarine ra žran?e. V predloženi resolucili. ki ie b'la soglasno sr»re'eta. se zahteva izenačenje trošarine v celi državi in ukinitev sedanjega sistema. S tem je bih včera;šnia seia končana. Zvečer ie b!l prireien vsem de1e^a-tom v hotelu Evrope banket, na katerem ie pozdravil nredsHnlc sara.iev ske zbornice dr. P-rkov'č vse zboro-valce in nazdravil Ni Ve"čar«tvu kra-!iu. kraliici in prestolonasledniku. Banket je trajal v noč. ka 1 — 2 Din merica. Spina?« In koprive 1 _ 2 Din racrica, redkvica 0.50 — 1 Din šo« pek, čebula 5 Din kg, česen 0.25 — 0.50 Din šopek, grah v stročju 8, šparglji 25 — 27 Din kg. Sadje: jabolka 8 — 12J0, češnje 25 — 35 Din kg. _ Mariborski trg Včeraj v soboto so slaninarji pripeljali 31 vozov s svinjskim mesom, ki so ga po ka« kovosti prodajali od 12.50 — 30 Din kg. Krompirja je bilo na trgu 26 vozov. Prodajal se je krompir 1-50 — 1.75 Din kg Ostale cene so bile: Meso: goveje 11. 12 — 20. telečje I. 20 — 22 50, II. 15 — 17.50. sa. lo 25 — 30. mast 30 — 32. slanina 18 — 25. šunke 38 — 40, kozličje meso 20 — 25, kranj ske klobase 36 — 40. brunšviške 19 — 25. »a falade 26 — 28, hrenovke 34 — 36 Din kg. Perotnina: kokoši 32.50 - 50 Din komad, , ------- --------------- . . piščanci 30 — 65 Din za par. gosi 37.50 — po glavnejših predmetih naslednji (prve 75 Din kom,d. Zajci domači: 10—40 Din številke pomenijo množine v tonah; ^gd. Mlečni proizvodi: mleko 2 — 350 k'er so komad!, je to izrecno omenie.io; [ smetana 12 — 16 Din liter, sirovo maslo ba in promet minimalen. Deviza na Italijo je zaradi svoje mednarodne oslabitve tudi v Zagrebu zabeležila padec ter se ie v velikih količinah ponujala po 252.25. Proti koncu se je čulo blago po naslednjih taksacijah: Dunaj 870 do 871. Italija 25125 do 252.25. London 299.5 do 299.75. Newvork 61.65 do 61.73. Praga 183.25 do 183.375 in Švica 1196 do 1197.__ Naša zunanja trgovina v I. četrtletju Napredek po vrednosti napram lanskemu letu za 33 %. Podatke o našem izvozu v marcu, ki jih je obiavila Generalna direkcija carin. smo že priobčili. S tem .ie znan naš izvoz v prvem četrtletju t. 1.. ki je bil Prvi žensk] docent na praški univerzi. Dne 13. maja ie Imela na praški Karlovi univerzi svoje nastopno predavanje docentka dr. Milada Paulova. Habilitirala se je za slovansko zgodovino, posebno za zgodovino južnih Slovenov. Za temo prvega predavanja si je izbrala govor o »Postanku srbske države v letih 1804-1S12«. Predavanju je prisostvovalo mnogo čeških učenjakov, zastopniki vlade, kulturni krogi in množica občinstva, ki je prireia-la prvemu ženskemu docentu prisrčne ovacije. Jub'lej češkega revolucionarnega po-kreta v Rusiji. Dne 11. maja se je proslavila v Pragi desetletnica moskovskega kongresa, katerega so se udeležila češkoslovaška društva v Rusiji. Na kongresu 1. 1915 ie bilo sklenjeno, da se organizira revolucionaren pokret Cehov v Rusiji ln da se ustanovi samostojna češkoslovaška vojska. Na ta način so nastale prve legijonar-ske čete. Kongres je postal markariten zgodovinski kamen v borbi Cehoslovakov za narodno državo. Praška proslav-a se je zaključila s koncertno prireditvijo. Poljska vlada ln židovske šole. Zveza Židovskih šol na Poljskem je zahtevala od varšavske vlade končnoveljavno ureditev vprašanja židovskih verskih šol. Minister za narodne manjšine je odgovoril židovski deputaciji, ki se je oglasila pri njem radi intervencije, da bo vlada židovske šole sicer podpirala gmotno, da Jih pa ne more podržaviti. Stopetdesetletnlca varšavskega gledališča. Varšavsko Narodno gledališče je slavilo dne 8. t. m. stopctdesetletenico svojega obstoja In je proslavilo ta jubilej s posebno svečanostjo. Nar. gledališče ie bilo vedno reprezentativno središče poljske kulture. V burnih časih je moralo tudi večkrat prekiniti svoje delovanje. Konec boja proti maturi na Poljskem. Na Poljskem je pravkar končan boj proti maturi, ki je dolgo vznemirjal poljske stro-kovnjaške kroge in javnost. Prosvetno ministrstvo ie lzde'alo načrt, glasom katerega je matura na vseh poljskih srednjih šolah izenačena. Za eksternlste so matnn-tetnl pogoji strožji, kakor za tiste, ki študirajo na zavodih. Chopinov spomenik pole* belreder-sks palače v Varšavi Poljaki so se dolgo prepirali, kje naj se postavi spomenik znamenitemu skladatelju Chopinu. Spomenik je napravil kipar SzymanowskI. Sedaj i< določeno, da se postavi spomenik v La zienkowskem parku poleg belvederske palače, v kateri stanuje predsednik poljske republike. Tedenski borzni pregled Zagreb, 16. maja. Na efektnem tržišču ie ta teden nastopila v splošnem prijaznejša tendenca. zlasti za bančne vrednote, od katerih so nekatere zabeležile tudi mnibcn skok tečaiev. Ta okrepitev bančnih papirjev ie nastopila zaradi večiih kupov-nih nalogov iz inozemstva in iz države. Največ se ie trgovala Eskomotna. Tudi po Hipo je bilo precejšnje novpra-ševanie. toda ves čas je vladalo po-manikanie blasra v tem papirju. Istotako se ie iskala od več strani Praštediona J ligo se ie dnevno trgovala v znatnih stavkah. ... Od industrijskih papirjev so bile dalje čvrste lesne vrednote. Mnogo se ie iskal Gutmann. ki je proti konca tedna poskočil. Vzrok niegovi okrepitvi ie niegov porast na dunajski in budimpe-štanski borzi. V sredi tedna ie bilo večje zanimanie tudi za Slavonijo. Od ostalih industrijskih papirjev beleži največje zanimanje Duhrovačka. ki bo izplačala precej visoko dividendo. in sicer 150 Din nri nominalu 125 Din. Delnic Dubrovačke je tudi ta teden primani-kovalo. Nekaj več zaključkov beleži dalie Osiečka Ijevaonica- Na tržišču z državnimi vrednotami ie bilo tudi ta teden zanimanje osredoče-no okrog Vojne škode. Prispelo je več kupovnih nalogov iz inozemstva, predvsem iz Italije, a kupovali so jo precej tudi privatniki v državi. N.ien tečaj je porasel ta teden od 178.5 na 180.5 per kasa. Borzni krogi izražaio mišljenje, da bo čvrstoča te vrednote traiala se nadalie. ker ta papir predstavita zelo ugodno obrestovanie. Precejšnje je bilo zanimanie tudi za 7 odst. posojilo m za agrarne, za katere je bilo ta teden številke v oklepaiih označuieio vrednost v miPjonih Din zaokroženo navzgor): pšenica 12.06S (58.7): ostala žita 3920 (14.1); turščica 286.241 (613.3); p še nična moka 12.052 (80.3); otrobi 7669 (14.7); fižol 3742 (15.4); krompir 1S03 (2.4 ; vino 226 (1.4): špirit 297 (3.7 ; zdravilna zelišča 924 (7.1); oPU 7 (6.1); hmelj 486 (35.3); konoplja 1973 (39.2); vrvarsko blago 56 (12); konji 8389 komadov (31.51; goveda 11.192 komadov (45.2); svinje 10.157 komadov (23.4); drobnica 48.763 komadov (11.6); perotnina 269 ton (5.5); sveže meso 3083 (67.8); predelano meso 410 (14.1); sir - kaškaval 488 (17.7); jajca 7201 (133.4); goveje kože 57 1.6); ovčje ln k o z i e kože 229 (7.1); jagnječje in kozličje kože 196 (8.6); kože od divjačine 83 (25.6); drva za kurjavo 78.975 (24 5); gradbeni les 247 893 (309.6); bukovi pragi 177.425 komadov (8^); hrastovi pragi 231.796 komadov (15.8): le srn i izdelki 2781 ton (29.2); s t r o j i I n i ekstrakti 2195 (U.8); tanin 233 (1.5); amonijakova soda 1596 (4 0); kavstična soda 3S6 (2.8); kalcijev karbid 3621 (152); kalcijev clanamid 8496 (20 0); ferosiliclj 896 (7.0); ce m en t 102.204 (55.8); železo v plo-čah 785 (4.0>: nefasonirano železo 298 (2.3); sirovi svinec 841 (9.5): svinec v pločah 2130 (31.1); sirojilni ekstrakti 2185 (11.8); ralije 113.422 (38.4); žice iz železna pločevine 476 (11.2); v manjših količinah so se izvozili: zdrob. sveže sad:° suhe češDlje. žganje, svinjska mast. sirovo maslo, sir in drugo. Skupal se ie v prvem četrtletiu t L 273,481.537 Din (v zlafu 189816.626 Din) napram 2..061,378.454 Din (v zlatu 142,859.551 Din) v enakem času 1924. Povišek napram lani znaša torej okroglo 212 milijonov Din. odnosno v zlatu okrog 47 milijonov Din. Po zlati vrednosti se je povečal Izvoz za 32.87 %, a po količini za 42.18 %. Da je povišek po količini večji kakor po vrednosti, je vzrok v znatno povečani vrednosti dinarja. Izvozilo se je omenjeno blago v naslednje dežele: 40 — 44. kuhano 60, sir ementalski 120, pol« ementalski 70. trapistovski 35 Din kg. JaJ-CB: 85 _ 1.25 komad. Zelenieva in sočivje: glavnata solata 10. karfiiola 5 — 25, česen 15 — 20. ?ebu'a 4 — 5 Din kg. špinačs 1 Din kupček, gobe l — 2.50 Din kupček, kislo ze« lie 3.50 — 4. kisla repa 2 Din kg. kumarce 7 50 — 20 Din komad, grah v stročju 10 — 12 Din kg. S*dfe: jabolka 5 — 12. suhe češ. pije 16 — 18 Din kg. Na trg prihajajo že tu« di češnje, ki se proda ia jo po 35 Din kg. Kr, ma- sen" 50 — 57.50. otava 52.50. slama 27 50 — 45 Din za 100 kg, škop 7 Din ko. mad. Tržna noro čila Mariborski svinjski sejem (15. mala.) Dogon: 434 svinj, 3 ovce. 2 lagnjeta. Cene so bile: prascl, 5 — 6 tednov stari 50 do 75 7 _ 9 tednov stari 112.50 — 200, 3 — 4 mčsece stari 225 - 350. 5 — 7 mesecev 375 — 450, 8 — tO mesecev stari 625 — 750 1 leto stari 1000 — 1500 Din. Kg žive teže 12 — 14.50. kg mrtve teže 15 — 16.50 Din. Ovce komad 100 — 112 50 Din. Prodalo se |e 279 komadov. Kupčija živahna. Dunajska borza za kmetijske produkte (15 t. m.) Na ameriških tržiščih je nastopil močan porast tečaiev. Pšenica za maj je poskočila za 7 centov. To poročilo ie oovzročilo na dunajskem tržišču sicer okreoitev cen. vendar nI poživilo kupčije, ker nakunovalci nimajo zaupanja v položaj ameriških tržišč. Notirajo vHlučno blagovnoorometni davek brez carine v šilingih za 100 kg: pšenica: domača 53 do 54. madžarska s Potisja 56 do 57. Rosaf« 53.50 do 54; turščica 29.75 do 30.75; oves rumunski 44 do 45 šilingov. Urila Kital Dlt fntatV 412 662.7 29.15 122 422.7 18.59 83 250.4 11.01 92 165.4 7.28 29 141.7 6.23 36 13S.3 6.09 47 111.5 4.91 12 82.5 363 20 74.6 3.23 13 57.0 2.51 Italija Avstrija Češkoslovaška Grčija Nemčija Madžarska Rumunija Švica Francija Bolgarska V teh deset držav je šlo za okroglo 2107 milijo.rjv Din b'*~a. odnosno okroglo 93 % celrrktmnega izvoza. Od ostalih držav - od;ema!k našega blagi še omeniamo (vrednost v milijonih Din): Zediniene države 44.7 (1.97 %>; Egint 26.7 (1.18 %): Angina 22.0 (0.97 %); Turčija 18.9 (0 83 Span-ska 10.0 (0.44 %). Izvoz v Albanijo ie znašal samo 1308 ton v vrednosti 3.3 milijona Din. Ljubljanski trg Prošli teden se je na ljubljanskem trgu nadalje pocenilo goveje meso. Tudi sočivje ln zelenjava, ki prihajata v vedno večj.h količinah na trg, k«žeta nagibanje k poce« nitvi. kar je v tem č*su običajno. Jaica se že tudi dobe po znižanih eenah. vendar ima kakovostno boljše blago cene nespremenje. ne. Podražila so se nadalje jabolka, ki jih je na trgu že zelo malo. Češenj je na trgu žc pracej — seveda po visokih cenah. Starega krompirja je na trgu zopet več, kar je zna. men je, da so zaloge še precejšnje m da so jih doslej z«državali. Ker prih«j« n« trg vedno več noveg« krompirj«, se hočejo Ust za agrarne za katere ie » - , ^ M,og roebiti. da jim več kupnih nalogov iz Češkoslovaške^ | » J okvarijo. Na deviznem tržišču je bila pri nas do okrepitvi dinarja v Curihu tendenca celi teden precej nestanovitna in so te-čaii vseh deviz zabeležili padec za nekoliko točk. Dinar je ta teden poskočil na 8.40 ter se že več dni drži stalno na tei višini. Verjetno ie. da bo dinar zaradi ugodnih izgledov letošnie že4ve zabeležil še nadaljnji skok. kakor se to da sklepati iz razpoloženja na zagrebški borzi. Blaga ie bilo na tržišču vedno precej, a tudi Narodna banka je po potrebi pokrivala povpraševanje v posameznih čekih. V današnjem svobodnem prometu v efektih kakor običajno ni bilo poslov. V devizah ie bila tendenca nadalje sla- ne ostanejo in se pokvarijo, Včeraj v soboto so bile na trgu naslednje cene po kakovosti, odnosno količini: Meso: goveje 13 — 20. telečje 20 — 25, svinjsko 20 - 25. slanina 21 — 23.50, ovčje meso 14 — 15. kozličje 2230 Din kg. Zajci do, mači: 10 — 30 Din komad. Perotnina: koko. ši 25 — 50, gosi 87JO Din ra komad, piščan. ei 30 _ 60, golobi 20 Din z« par. Jajca: 0.75 _ 1.25 Din komad. Mlečni proizvodi: mleko 3 - 3.50. smetana 18-25 Din liter (1 -1.50 Din meric«), sirovo maslo 35. kuhano 40 Din kg. mohant 10 Din kg (0 50 - 2 Din hlebček po velikosti). Krompir: stan 1 75 — 2. novi 8 — 10 Din kg. Sočivje in zelenjava: tržaška glavnata solata 15 - 16 Din kg. do. mače elavnaU 0JO — 2 Din glavica, benv. = Nadaljnje povečanie hranilnih vlog pri regalatlvnlli hranilnicah v Sloveniji. Stanje hranilnih vlog pri 26 regulativnih hranilnicah v Sloveniji Izkazuje v prvem četrtletj1! 1925. povečanie od 311.503.116.43 Din v početku četrtletia na 327,047302.34 Din koncem četrtletja z de'oma vštetimi ka ptaliziraniml obrestmi Iz leta 1924. Promet tekom prvega četrtletja Je bil nastopen: stanio vlog v početku 311,503.116.43 Din. nove vloge na hranilne knjižice 36 665.946 Din 50 p. nove vloge v tekočih računih 28.271.080.06 Din; skupaj 376.440.142.99 dinarjev; dvigi so znašali v tem času vsoto 48,492.840 65 Din, tako da Je bilo stanje koncem četrtletja 327,947.302.34 Dn. P«v!. šek tekom četrtletja znaša torej 16.444.185 Din 91 p. Napredovalo le stanje vlog pri vseh omenjenih hranilnicah razen pri Mestni hranilnici v Ptulu In Okrajni hrani'nicl pri Sv. Lenartu, ki beležita razmeroma precejšnji padec stanja. = Izplačevanje kronskih In dinarskih 6 odstotnih bonov. Iz Beograda poročajo: Po rešenju ministrskega sveta Je pooblaščen finančni minister, da od 1. mala do I. novembra t. 1. izplača dinarske In kronske 6 odstotne bone. kolikor niso izplačani do 1. n-aia t. 1. Za te bone se ne priznajo nikake obresti od preteklega roka plačanja do dneva Izplačitve. T| boni se ne morejo pro-longiratl. Izplačevanje teh bonov vrše med diugim generalna direkcija državnih dolgov blagajne finančne delegacije In davčni uradi = Položaj na našem žitnem tržišču. Tendenca za domačo pšenico je bila tudi ta teden precej čvrsta. Cena na baških In banat-skih postajah Je poskočila za 5 do 10 par pri kg. Efektivni promet z ameriško pšenico Je bil ta teden zelo majhen, ker so naši mlini že poprej nakupili večje zaloge. Tendenca za turščico je ta teden oslabela m so začele cene nazadovati. Vzrok temu je dejstvo, da se je zadnje dni malo nakupovalo za inozemstvo. Za pšenično moko je bila tendenca analogno po pšenici precej Čvrsta. Cene domačemu blagu pa so neiz-premenjene. ker porasta ne dovoljujejo več-H uvozi cenejše ameriške moke v pasivne kraje. = Rezultat zagrebškega pomladanskega selma. Po podatkih sejmske uprave je na sejmu sodelovalo 722 tvrdk napram 674 v lanskem letu. Razmerje razstaWja!cev po državni pripadnosti je bilo naslednje: Jugoslavija 392. Trancija 115. Nemčiia 61. Avstrija 42, Češkoslovaška 32, Bslgija 26, Amerika 13, Anglija 12. Italija 12. Švica 10, Madžarska 3. Švedska 1. Holandska 1. Ru-ir.unija 1. In Rusija 1. Poslovanje Je bilo po-voljno Mnogo se je poslovalo tudi na kredit Največ poslov se je sklenilo na kratkoročni kredit od 3 do 6 mesecev. Posebno živahno je bilo trgovanje v tekstilni, usilar-skl in kemijski skupini. Kakor se sklepa, je skupni znesek na sejmu objavljenih kup-čijskih zaključkov prekoračil svoto 150 mi lijonov dinarjev. = Zveza trgovskih gremljev In zadrug za Slovenijo v LfnbUanl ima 21. t m. ob 10. dopoldne v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini redni letni občai zbor z običajnim dnevnim redom. — Zdrnžene papirnice Vevče, Goričane In Medvode d. d. v LJubljani so imele dne 16. maja pod predsedstvom g. dr Trillerja svoj redni občni zbor. Odobril se je računski zaključek za minulo leto in pritrdilo predlog upravnega sveta na 11% dividendo. Kupon delnice št. 5. se bo torej vnovčil počenši z 20. majem 1925 z Din U. pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, Hrvatski podružnici VViener Bank-Vereina v Zagrebu in pri Prvi hrvatski štedionid v Zagrebu. V upravni svet je bil na novo izvoljen g. Stevo Karamata, generalni direktor Jadran. sko-Poni'danvske banke. = V trgovinski register so se vpisa", naslednje tvrdKe: Jelšingrad za industrija drva I ruda, društvo s. o. v Jelšingrada (okraj Šmarje pri Jelšah); .Ribnica., lesna družba z o. z. v Ribnici; Štajerska železo-Industrijska družba z o. z. v 2rečah. = Povišek glavnice. Stavbna družba, 4. ' d. v LJubljani povišuje delniško glavr.icD od 750.000 na 1.500.000 Din z Izdartjem 15 tisoč novih delnic po 50 Din nomir.alre vrednosti, v gotovini popolnoma vplačanih | ln glasečih se na imetnika. Emisija se pove-ri Kreditnemu zavodu za trgovino ln inds. strijo v Ljubljani. = Redni občni zbor ima Splošna stavbna družba Maribor 15. junija ob 11. v svo-| jih pisarniških prostorih v Mariboru. = Iz zadružnega registra se je Izbrlsalsl Mlekarska zveza, r. z. z o. z. v Ljubljani | v likvidaciii, ker ie likvidacija končana. — Cene soli. Uprava državnih monopo-1 lov razglaša, da so cene soli naslednje: 1.1 sol v gručah 300, 2.) drobna sol (iz Kreke) 300, 3.) so! v briketih (iz Kreke) 300, 4.) morska bela sol 290, 5.) mbrska siva sol 280. 6.) sol v briketih za živino (iz Kreke) 240: sol za rib če v Pagu ln Stonu: 7.) mor-ska bela sol 120, 8.) morska siva sol 110; za ribiče sol pri skladišču v Primorju, 9.) morska bela sol 160, 10.) morska siva sol 150: industrijska sol: 11.) v skladišču v Krek! 75, 12) pri skladiščih v Stonu in Pagu 45, 13.) pri vseh ostalih državnih skladiščih 80. Vse cene so mišljene v Din za 100 kg. Cene so višje, kakor smo že po-1 ročali. = Konknrzl so razglašeni o imovini Odo | na Koutnega, trgovca v Ljubljani (prvi zbv urnlkov 23. t. m. ob 10; oglasitveni ro',: | do 27. Junija), o imovini Franca Majdiča trgovca v Kranju (prvi zbor 26. t. m. ob 10; | oglasitveni rok do 20 Junija); o imovini Marije špornove, trgovke v Lokah pri Trbovljah (prvi zbor 18. t. m. ob 9.); oglasit, vet« rok do 1. junija), o Imovini Julija Ko-1 vačlča, trgovca v Vojnlku (prvi zbor 2". t. m. ob tO; oglasitveni rok do 15 junija), o Imovini Posojilnice na Ve!kl (prvi zbo: 20. t. m. ob 9.; oglasitveni rok do 24. junija) hi o Imovini Frana Resnika, trgovca v Zgornji Kungott (prvi zbor 18. t. m. ob 9.: oglasitveni rok do 26 Junija). — Odpravljen je konkurz o zapuščini bivšega trgovca Miroslava Kostljala 2lvanoviča v Mariboru | ker je vsa masa razdeljena. — V konkurz-nl zadevi zaradi Leopolda Banmgartnerj?,, I trgovca v Studencih, bo ponovni ucoto-1 vltvenl narok 22. Junija ob 9. = Poravnalno postopanje Je nstavljer.1 j o Imovini Pranca Schwarza, posestnika vi Zgornji Sv. Kungotl. ker dolžnik nI osebno prisostvoval poravnalnemu naroku. — V poravnalni stvari Ivana Zidarja, trgovca v Ribnici, je določen nov poravnalni narok] na dan 23. t. m. ob 10. = Češkoslovaške dobave konlekclje Jo. coslavlll Praška »Tribuna poroča, da se it 1 Slovanska trgovinska ln industrijska druž-1 ba v Pragi pogodila z Jugoslovenskimi ministrstvi za dobavo konfckcije po meri Ja-goslovensklm državnim uradnikom. Jugo-1 slovenska država kot naročnina Je prevzela jamstvo za točno držanje plačilnih pogojev. = Dobave. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 30. maja ponudbe glede dobave železa ter glede dobave tračnic. — Vršile se bodo nnsled-nle olertalne rcltadje: 12. junija pri upravi državnih monopolov v Beogradu g'cde dobave 43 000.000 okroglih belih spojnic: prti direkciji državnih železnic v Sarajevu | EIede dobave Jermenov; pri direkciji držav nih žel«n!c v Subotici glede dobave loja ter glede dobave 500 vagonov drv; 13. junija pri direkciii državnih železnic v Sarajevu glede dobave fasonskega železa pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave bele kovine, glede dobave bele p'o-čevlne ter glede dobave Injektorlev. Predmetni oglasi so v Trgovski In obrtniški zbonrel v Ljubljani na vpogled. = Zidarska ln kamnoseSVa dela pr! zgradbi kurilnice na postali Novi Sad st bodo oddala potom olertalne licitacije pri direkciii državrh železnic v Subotici dns 13. junila. Predmetni oglas Je v Trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled Borsce 16. mala. CURIH. Beograd 8.35 Berlin 1.23. Ne-*> york 516.70. London 25.08, Pariz 26 87. M -lan 21 06, Praga 15.30, Budimpešta 0.007260, Bukarešta 2.425, Solija 3.775, Varšava 99.45 Dunal 72 80. TRST. Elekti: OMIgacje Juliiske Kri fine 77 75. Zlvnostenska 276 Assicurazhr! Generali 13 400, Unione Adrlatlca A 4460, Unione Adriatlca B 4350. Cosulich .345. Dr.l-maz!a 261. Llbera 539 L!oyd 5600. Ozeama 173. Tripcovich 733. Dalmazlja Cement 6W Split Cement 449. Krka 460: devize: Re-ograd 39.60 — 39.85 Dunaj 342 — 348 Praga 72 75 — 72.75. Newyork 24 45 — 2*.55. Curih ^74 — 476; valute: dinarji 39.■f" do 39.70, 20 zlatih Irankov 94.50 — 96.50, zlata lira 471.90. BFRl IN. Beograd 6 80. Dunaj 59 055 MIlan 17.12 Praga 12.43. Pariz 31 London 20 365. Nervvork *.195. Curih 91 19. NFWYORK. (Ob 18.: po n*S»m oh 24.) B-ograd 1 62 in en* ?etrtinka_ Pa-liia 4 07 in rol. London 4.85 in pol. Švica 19.35 in nol. IONDOV. (Ob 12.) Bcngrad 2°' Newvork 4gS 43. ftaliia 119. Švica 25.075 Izdaiatell In lestnik: 'Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik: Fran Brozovič. Tisk Narodne tiskarn« v Ljubljani Dr. Fr. Zbašnik: IZ VO časov VII. POSLEDNJE URE. (Konec.) »Hujskač, hujskač po poklicu, kakršnih Je zdaj mnogo,» je trdil javni obtožitelj in tega mnenja so bili vsi, menda celo zagovornik. Ta mu je bil svetoval, da naj enostavno taji, da je izgovoril one besede. Toda ali ne bi baš s tem priznal, da je res hotel hujskati, ko je izgovoril tiste besede in da se čuti krivega? Ne, lagati ni mogel in — ni hotel! Zagovornik mu je menda zameril, ker ga ni ubogal, kajti pri glavni obravnavi se ni prav nič ogreval zanj. Mogoče se je tudi bal, da ne bi začel kdo še o njem sumiti kaj slabega, ako bi se bil potegoval zanj. Lagati! Zakaj bi lagal, ko pa je bilo jasno, da je sicer iz prepričanja, a brez vsakega postranskega namena izustil tiste besede! Toda njemu ni hotel nihče verjeti, pač pa so verjeli njegovemu nasprotniku, ki je zasukal stvar po svoje in izpovedal tako, kakor bi bil on res pozival na upor. ~ «Hujskač po poklicu in to v tako kritičnem času kot živimo zdaj, v času, ko je domovina v nevarnosti, ko se sto in sto skritih in odkritih sovražnikov dviga zoper njo —», tako je povdarjal javni obtožitelj in držalo je! Obsojen na smrt!... Pa zaradi česa? Zaradi par resničnih besed, ki jih je pograbil zlovoljen človek, jim podtaknil drug pomen ter jih nesel na prodaj! Obsojen na smrt, zaradi tega, ker je prijalo tako človeku, ki ga je sovražil... Umreti!... Strašna misel! Zdaj sem, čez par ur nisem več!... Življenje, ta čudni dar, to najdražje, kar ima človek, pa se upihne kar tako kot tam leščerbo v kotu ... brez misli, brez čuta, kakor bi ne bilo nič — samo toliko, da pokaže nekdo svojo moč!... Zieknil se je po trdem ležišču in položil svojo izmučeno glavo na slamnato blazino... Uboga žena, ubogi otroci! Kako jih bodo zaničevali! Kako jim oponašali njegovo sramotno smrt!... Ali nf pravice, ali ni Boga? ... Kako to, da dopušča nebo take stvari? Kako to. da gre krivičnikom vse po sreči, pošteni ljudje pa so posvečeni pogubi?... O kako se bo veselil oni njegove smrti! Kakor se je že veselil, ko so ga uklenje-nega gnali skozi vas!... Stal je pri oknu in se zmagoslavno smehljal, ko je prišel z orožnikoma mimo njegovega doma. Oj, stopil bi bil tja in ga udaril!.. A ni mogel in ni smel... In tako ostane nemaščevano grdo dejanje!... Kdo naj bi ga maščeval? Sam bo mrtev, a žena in otroci so slabi, brez moči, brez za-slombe ... In če tudi božje kazni ni... Divje so se mu podile misli po glavi v čim dalje hitrejšem vrtežu so se mu sukale, tako da jim skoro ni mogel slediti. Imel je občutek, kakor bi mu bilo zavrelo v možganih. Zaželel si je, da bi mogel razrušiti tesno zidovje, ki ga je obdajalo. Srce mu je v strašni boli za-koprnelo po svobodi, po zlati solnčni luči.. Samo ven, ven iz tega groba!., Nekje ie začela biti ura... Deset! Šele deset! Neznosno počasi gre tukaj čas! Počasi?... Zavedel se je tlipoma ln kakor blazen se je zakrohotal... O, prehitro, le prehitro potečejo ure, ki so mu še odmerjene! Deset! Do štirih je še šest ur... Samo še šest ur! Oj, če bi se hotele izpremeniti minute v dneve, potem bi bilo še nekoliko upanja, potem bi se še lahko zgodilo kaj, kar bi prineslo rešitev.... Tako pa... Cas hiti in samo še šest ur... samo šest ur... — Čudno! Zdaj živim, a čez nekaj ur že mi nastavijo cevi na prsi, puške se sprožijo in... Tisti, ki so določeni za to, da zvršijo nad njim smrtno kazen, se nemara že pripravljajo in govorijo med sabo o tem... S kakšnim srcem opravijo to delo? Ali se jim kaj smili? Ali se jim ne vsiljuje vprašanje: «I(ako to, da moramo baš mi — moriti?« No, oni so nedolžni! Zapovedano jim je in storiti morajo! Toda, če imajo kaj srca. jim mora biti strašno tako opravilo!... Moriti... vzeti človeku življenje... — Življenje!... Zdaj živim še, a čez nekaj ur... Zdaj gledam in vidim, poslušam in čujem ... mislim in čutim — potem pa — kakor odrezano... Zdaj mi še pluje kri po žilah, srce mi bije v prsih... hipoma pa preneha vse ... vse. O, lepo je življenje! Lepo je, gledati v božji svet!... Okrog tebe vse zeleno, nad tabo jasno nebo... In solnce sije in rože cveto!... O. gle>j, tiček je sedel na moje okno!... Kako si zablodila sem, ti ljubka stvarca božja? ... Morda mi prinašaš pozdrave?... Kdo ve, od kod si prispela?... O, tiček, kako tj zavidam tvojo prostost!... Čuj. godba, petje!... O sladki glasi! Čuj!... Oj sijaj, sijaj solnce, o j solnce rumeno! Kako naj bi sijalo, ko sem silno žalostno!... Kdo mi poje to pesem v slovo? Bolj primerne bi ne bil mogel izbrati! čuj — iznova! Zdaj je več glasov! Tudi ženski so vmes. Kako se prilega to! O življenje! «0 sijaj, sijaj solnce...» Srce se mora razjokati ob teh ubranih glasih! Moje joka. a srca onih tam, ki poj&io, so nemara navzlic žalostni pesmi srečna ln vesela... Moje srce joka, in vendar — dokler joka — živi! O kaka zavest! Moje srce živi, moje srce utriplje. kakor utripi je milijonov drugih src! Moje srce živi!... Zdaj živi še, a čez malo ur... Petje, godba, kaka slast!... Ne samo duša, tudi meso čuti to!... Oj ta lepi, ta krasni božji svet! Samo še enkrat bi hotel biti v mladem zelenju sredi gozda, samo enkrat še sredi dozoreva iočega žita na ravnem polju!... Le enkrat še bi hotel čuti predrage glasove domačih zvonov, vabeče v sveti noči k polnoč-nicl. ali oznanjajoče vstajenje na veliko soboto!... O, še enkrat bi hotel voditi ljubljene otročiče po pisanih tratah ... še enkrat sedeti z drago ženico po dnevnem trudu na klopici pred ljubo domačo hišo! Se enkrat... samo še enkrat — o!... Nepopisna otožnost je legla na njegovo srce... Globoko je vzdlhnil. Moči Samsonove mi daj. o Bog, da zrušim te zidove, da sl prebijem izhod v lepi božji svet, ki je ustvarjen zame isto tako, kot za vsakega drugega!... ... n. o Bo z. se me usmili ko pri ljudeh ni usmiljenja, ni pravice 1 Kaj sem storil, kaj zakrivil? In če bi tudi res bil imel namen, obsojati, kar je obsodbe vredno! Če bi tudi res bil dvignil pest proti onim, ki so započeli grozno morijo — kaj zato! Ali bi zaslužil zaradi tega smrt? Pa če je že kriv sam, kaj je zakrivila njegova obitelj, da ji jemljejo očeta in varuha? Po kaki pravici gre to? Od kod ta moč posameznika, da zaukaže: «Ta naj umrje, oni naj živi!« Morda je bil baš slabe volje, ko so mu predložili prošnjo za pomiloščenje, pa je odločil: »Obsodba naj se izvrši!« Kdo je oni, ki ga tako hladnokrvno pošilja v smrt? Ne poznata se, nikdar se nista videla v življenju, nikdar si doslej storila nič žalega! Kako to, da nj začutil nobenega usmiljenja? Kako to, da se ni prav nič zgenilo v njegovem srcu, ko je zaznal, da ima tisti, ki ga pošilja v smrt, ženo. otročiče... Vsaj ti bi se mu morali smiliti!... Kdo mu je dal toliko oblast, da gre prezirljivo preko vseh prošenj, preko vseh solz?... Kako lahko bi mu bilo. da bi rešil človeško življenje! Na voljo mu je bilo dano, da zapiše: »Pomiloščen!« In on bo živel. A ni hotel! Zakaj ni hotel? O, nemara se mu je še dobro zdelo ob zavesti: »Umreti moraš, ker jaz hočem!« O Bog v nebesih, zakaj trpiš, zakaj dopuščaš, da se godi tako na tej tako lepi. a vendar ubogi, revni zemlji? O. stori konec vsemu temu! Moči, moči mi daj, o ljubi Bog, da si napravim prosto pot iz teh zidov, moči mi daj, da udarim po tistih, ki so krivični in nimajo srca, da zdrobim v prah vse, ki ščujejo človeka na človeka in povzročajo toliko gorja!... Moči. moči mi daj, o Bog!... Planil je pokoncu in zagrabil za stol. da bi ga dvignil in zamahnil z njim, a roka mu je omahnila... Obupno se Je zasmejal... Hahaha. niti tega stola ne morem več dvigniti, pa naj bi rušil zidove, pa naj bi s pestjo prebijal ta težka, z železom okovana vrata! Zaman, vse zaman!... Onemogel se je spustil zopet na rob postelje. Kakor v kolobarju se je sukalo vse okrog njega... Vedno hitreje, vedno hitreje ... Spomini so se budili jn zamirali, slike so vstajale pred njegovimi očmi in se zopet pogrezale... Vse s strašno naglico... Vmes pa se mu je pojavljalo vedno in vedno mučno vprašanje: ali se mora res zgoditi, ali res ni nobene rešitve? — Skelelo ga je v možganih, bolelo v prsih, da bi bil zakričal na ves glas... klical bi bil na pomoč, ako bi ne bil le predobro vedel, da ne bi vse nič pomagalo ... _ Samo za hip mu je včasi odleglo. Od časa do časa se mu je zazdelo: saj ni vse to nič. saj so to le strešne sanje!... Zablesti dan in prežene strahoto, prežene vse težke misli... Vzbudiš se srečen in vesel in vse gorje bo pozabljeno. Ob taki misli mu je postalo lahko... Toda trajalo ni dolgo!... Zavedel se je zopet... Solnce sije... ni noč... To niso sanje!... In iznova mu je stisnilo prsi... iznova ga je zagrabila pošastna roka za goltanec in ga dušila ... dušila. Zaman!... Končano!..»čas poteka.. Zdajzdaj se odpro vrata io ukaz mu veli: »čas je. da gremo!« In vzemo ga v sredo in mrtvaški iz-prevod se prične... In sam gre za svojim pogrebom!... Ali more biti kaj' strašnejšega?... Srečni, ki ničesar ne vedo. ko jih nesejo ali peljejo k večnemu počitku! O, stokrat srečen, ki mu v postelji smrt zatisne oči! Ampak umreti tako... O strašno je. strašno, vedeti naprej... Predstavljal si je v duhu. kako se bo vse vršilo... Čudno! Nekaj dni prej. predno je moral zapustiti dom in svoje drage, je bil prišel vojak na dopust, ki je že opetovano spremljal take nesrečneže na morišče. Pravil mu je natanko, kako se vse tisto godi... Zakaj je baš njemu pripovedoval to? Kakor bi bilo že tistikrat določeno, da ga doleti taka smrt! Mirno, kakor bi bilo to nekaj čisto vsakdanjega, je pravil oni, a njpga je bilo groza ob njegovem pripovedovanju in vsaka posameznost se mu je globoko vtisnila v spomin... Natanko ve, kako in kod ga bodo vodili... Vidi se sredi žalostnega izprevoda... Po hišah na oknih vse polno ljudi... Ob cestah vse polno radovednežev... Smehljaje zn:> nanj. Kakor da bi se vršilo to njim v zabavo! Nikjer znaka kakega usmiljenja, kakega sočutja!... O j ljudje božji, kaj sem vam storii?... Kako srce imate v prsih? ... Vsakega izmed vas bi bilo baš tako lahko zadelo! Kako se to rinejo v ospredje, kako napenjajo svoje oči! Matere dvigajo otroke in jim kažejo: »Glej, oni le tam je tisti, ki ga ustrele!« — »Mama, pa zakaj ga ustrele?...* Kakšen je pač odgovor na tako vprašanje? Da je ubijalec ali morilec, tega ne more nihče trditi... Bog ve, kake pregrehe mu je natvezila ljudska domišljija! O tem pa gotovo ne dvomi nihče, da je velik zločinec! Kako bi bilo sicer mogoče, da ga ustrele in zagrebejo tam kot mrhovino brez krste, brez blagoslova!... Strašna, strašna pot!... Njegovo srce se vije v smrtnih mukah, ljudje ob cesti pa sa smejejo!... In tudi nebo se smeje... Tako čisto, brez vsakega oblačka je! Solnce sije, jablane in hruške cveto in ptiči pojo ... Spomlad, okoli in okoli vesela spomlad! Nikjer, nikjer znaka sočutja, nikjer znaka usmiljenja, ne na nebu, ne na zemlji.. Nikjer — pravice!... Umreti sredi duhteče, življenja polne pomladi!... Umreti pri zdravem telesu!... Kako željne so še njegove oči zemeljske lepote! Kako rad bi še prisluškoval veselemu ptičjemu petju, žu-borenju potoka in skrivnostnemu šelestenju južnih sap! O, in kako rad bi še enkrat, samo še enkrat čul prijazno besedo iz ust svoje drage družice in srebrni otroški glas: »Oče, oče!...» Nikoli, nikoli več-- Izprevod se pomika dalje... Se en pogled na veličastne, v svežem snegu žareče se planine, njegove drage znanke, še en pogled proti oni strani, kjer se nahaja njegov ljubi dom, kjer zaman čakajo žena in otroci na njegov povra-tek. potem se zavije pot v nasprotno smer... A tudi tu je svet lep!... Pre- krasna planjava, zagrnjena vsa v mehka sveže zelenje! — Čuj, kos žvižga nekje In ščinkavec in penica se oglašata..( Vse, vse se veseli življenja, on pa gre, zdrav in krepak, neizprosni smrti nasproti! ... Ali se mora res zgoditi? Ali res nI rešitve? Globoko doli v jarku vali reka svoje zelene valove... Ko bi se mogel za-vihteti preko ograje ter izročiti se njenemu hladnemu naročju! Tako bi se vsaj sramote rešil!... Toda strogo pazijo nanj, ponesrečil bi se vsak poizkus!... In tako gre dalje žalostno potovanje in vedno bliže je —■ konec!... Že so prekoračili most... Cesta se skrči in zdajzdaj zazija grozna soteska, iz katere zanj ni vrnitve... Ko si stopil vanjo, te objame sama tesnoba... Odrezan ti je pogled v svet... kakor bi te obdajal od vseh strani neprodoren zid, tako te tišči tako ti stiska po razgledu koprneče oči Nova ječa, ki postaja pri vsakem koraku tesnejša!... In potem — naposled... Težka je hoja in vendar bi želel, da bi še trajala* vsaj nekaj dni še naj bi trajala, še nekaj ur vsaj!... Želje, ki se ne izpolnijo!..( Že so tam, na mestu, kjer se zgodi... Še enkrat mu prečitajo razsodbo... Čemu? Ali mar ne ve. kaj se ima zgoditi? In vprašajo ga, če je razumel..* Vseeno, ali je razumel ali ni razumel... Vsakdo pritrdi, da je razumel in tudi on pritrdi, dasi morda niti poslušal ne bo. dasi se bodo morda mudile njegove misli med tem drugje... tam daleč od tU, •. tam... tam... Oh! Potem pristopi nekdo in mu zveže na hrbtu roke... Zakai? Ali morda, da ne bi udaril?... Ah, da, udarMi bi hotel, udariti tako... Na to povelje: »Poklekni!« In ubogal bo. kakor ubogajo vsi! Ubogal bo in poklenjl... o!--In zdaj mu zavežejo oči... Končano!... Nikdar ne bo več videl ne solnca, ne lune, ne zvezd na jasnem nebu! Nikdar, nikdar več! A še živi! Še sliši, še čuti. misli!.., Čuj, zemlja se je stresla pod trdimi koraki! Vojaštvo je stopilo na dano znamenje naprej... Puške zašklepetajo ... A on še misli... Z Bogom, ljuba žena, z Bogom mili o--- Zdreznil se je, kakor bi ga bile že res zadele svinčenke... Ura je udarila tri-četrt na tri... Zdaj?daj pridejo in zgodi se vse tako... Zdajzdaj se odpro vrata in začu.ie se glas: »Čas je. da gremo!« Zagomazelo mu je po udih in život mu je vztreoetal v tistem nasladi sličnem čustvu, ki se loti včasi človeka ob veliki grozi in ki ga občutij') baje zamak-njenci v hipu največje ekstaze... Zgrudil se je na ležišče in bilo mu je, kakor bi ga bile pobožale mehke ženske roke .. Prijeten sen mu je zatisnil oči... En trenotek sreče!... Trenotek pozablje. nja. iz katerega ga je hipoma vzdramil neprijazen glas: »čas je, da gremo!« — moogsax]gnaGOL'ULixjuuLCTXDDa KNJIGE leposlovne in znanstvene v vseh jezikih kupuje po primernih cenah Ljudska knjižnica v Mariboru, Narodni dfSm., Potmi Same 300 Dir? franka na dom! Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija, snežno-bela In desetSetia trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali povzetjn. Cenik brezplačno. Inserat priložiti. Ako bi ne ugajalo, se vzame radevolje nazaj. MtnrriW»» .*TI\F citHlil «i*u> Kovinska industrija MŽ.J.EHM1L,Maribor, SH5 ( netdllindustrie ) Aieftsandrova tesh« itev.fi. Divno ležeči hotel „Velebit" z novo depandanso na najlepšem obrežju Kvarnera — Prvovrstna slov. kuhinja — Električna razsvetljava — Zdravnik v hiši — Komoditeta v vsakem oziru — Cene od 50 do 60 Din za hrano :-: — Pijače ohlajene na ledu. :-: Priporoča so Slovencem ter daje brezplačno pojasnila lastnik hotela ante Tudop, 2619a r _ Najcenejše ln največje skladišče dvokoles, motorjev, otro-ških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih f /{,> \ t/* '-Vi.delov, pnevmatike. Posebni oddelek za :J P°Po!no popravo, emajl-ranje ln ponlkla-* ^iJr nje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih stro;ev Itd. _ Prodaja na obroke — Ceniki franka MM'. F. 3. L \mm flvokolos io otroških lozto? Ltsiaijarn, ! ^riavska cesta št. 4. 106a H^agggHBEBMBagMHHgB— eKamgarn in šiof za moške obleke Velika izbira in nizke cene. 2375-a «& Miklauc „&ri Škofu", JOjuljana Ustanov. 1. 1842. SpecijaSno Električni obrat imitiranje vseh vrst lesa in marmorja kakor tudi vsa druga pleskarska in črkoslikarska dela izvršuje tvrdka iii, m HO J. n L m Igriška ulica 6 (poleg dramskega gledališča). 2750-a BE55E555G5 po platnene najmodernejfte damako čevlje Din 100 1 par v Bazar za čevlje Krekov trg 10, I. nadstropje V zalogi čevlji »teb vrst po priznano UJemnlh censh Razpošiljamo tudi proti povzetju. GALANTERIJSKA TRGOVINA dobro sortirana z novim blagom in povsem opremljena v glavni ulici Maribora, izvrstno uvedena pri odjemalcih in dobaviteljih, se proda radi preselitve v todni ktaj. Najemnina lokaia nizka. Potrebni kapital Dm 180 — 200.000, ostalo se lahko odplačuje. Zlata jama bodočnosti! Resni kupci naj se obrnejo na oglasni zavod VorSiča naslednik, Maribor, Slomškov trg 16. 2780« NOGAVICE! po najnižjih cenah v vseh barvah D14'— svileni flor D 19, 24 — „ laD 32. 39, 44 svilene D 36-— Oglejte si kakovost blaga! v A. Šinkovec nas!. K. Soss 205-a m Pravi holandski KAKAO G R O O T E S je v uporabi najizdatnejši, najokusnejši in najcenejši. .-] Poskus Vas prepriča. Zahtevajte ga povsod I nifiinriniiiiiiiii rrnri iimimnuiinn «"*UTR.O'»' št 14 ^Nedelja 17. V. 192^= Mali oglasi, kl služijo v posredovalne In socialne II Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega namene občinstva, vsaka beseda 50 par. || značaja, vsaka beseda 1 Najmanjši znesek Din 5*—. Halo! Kam pa danes? — Grem na planinsko tombolo in ob 17. uri na vrtno veselico v hotel »Tivoli», kjer je ples in policijska ura šele ob 3. zjutraj. 11320 Ivan Mnlek sedlar na Vrhniki štev. 122 priporoča svojo delavnico za ličenje vozov. 9969 Sobarica pridna in poSteni, dobi dobro b 1 n ž b o pri mali rodbini v Ljubljani. Starejše, ki znajo tudi nekaj šivati in so vešče ročnih del imajo prednost. Plača 500 Din mesečno. Oskrba dobra Osebno se je predstaviti v Aškerčevi ulici 15. ur— Mesarija ee odda v najem na prometnem kraju, po pogodbi. Naslov pove upr. »Jutra*. 11002 Parfum »Perolin* razprašilnike in vse brizgalnice popravlja in tudi nadomešča pokvarjena gumijeva pihala Specialna delavnica Besednik i drug, Ljubljana, Prešernova nI. 5 226 Mehanik e večjo prakso, kateri ima lastno koncesijo ali isto lahko dobi, se po dogovoru takoj sprejme. Ponudbe na npravo «Jutra» pod značko »Zmožen 5409». 11243 Kovačnica na zelo prometnem kraju, ee odda v najem starejšemu mojstru. — Za orodje treba položiti kavcijo. Le pismene ponudbe je poslati na naslov: Anton Roječ. Stična. 11219 Pekarna se odda v najem. Prednost ima kdor kupi inventar. Cena 15.000 Din. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Lepa bodočnost*. 11309 Služkinjo pridno in pošteno, ki zna dobro kuhati, išče rodbina 3 odraslih oseb. Plača in oskrba dobra. Pismene ponudbe na upravo »Jntra» pod »Služkinja 3». ur— Krošniarja prodajalca balončkov za otroke, z lastnim stanovanjem v Ljubljani, išče Leop. Titz, Kranj. Zaslužek dober! 11144 Odlična frizerka ki je vešča finega občevanja s strankami ter se popolnoma razume na negovanje obraza, las in kože, dobi pod zelo ugodnimi pogoji prvovrstno mesto. — Ponudbe prosim na upravo pnj« J.i vednon Mt£ zaloga abtahov (peče). — LJubljani, Flonjmski Kravate, nogavice, rokavi-1 n"« » ce, oblekce z* otroke itd. — Tovarniška zaloga vseh. r ____ vrst pletilnega blaga. Vsa- Več vagonov P OH a kovrstne jopice In jumperji potrebujem. — Ponudbe na en gr -s in en detail. 178 naslov: J. Jerinič, Zemnn. Kralj« Aleksandra br. 17. 11190 Deklica z dežele 18 let stara, vajena vsakega dela, išče službe v pošteni hiši, ev. k otrokom. Ponudbe na uoravo «Jutra» pod šifro »Poštena 5292«. 11022 Natakarica večletno prakso, zmožna večje kavcije, želi primernega mesta. Naslov pri podružnici »Jutra* v Maribora pod šifro »Kavcija«. 11325 Avto-mehanik šofer, želi premeniti službo v delavnico ali za vožnjo. Vešč je tudi avtogeničnega varenja. Ponudbe na upr. »Jntra* pod značko »Avto*. 11016 Elektromonter absolvent elektr. del. Sole z večletno prakso, vešč pri strojih na surovo olje — Dieselmotorjih — išče mesta kot monter ali strojnik pri kakem večiem podietjn v Ljubljani. Gre tudi na deželo kot vodja elektrarne. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod šifro »Vesten in marljiv 5270*. 10991 Poceni prodam: brek za 8 oseb, pokrit z zastori, barvan, prav v dobrem stanju in 3 gumijeve kroslje za kegljišče. Andrej Zgonc, gostiln, v Cirknici. 10641 Gospodična trgovsko naobražena. dobra moč, želi prevzeti kakšno podružnico, ki bi jo samostojno vodila — nalraje v kakšnem trgu ali blizu železnice. Ponudbe pod šifro »Zanesljiva* na podružnico »Jutra« v Celju. 10078 Čebelarji! Prodam 30 čebelnih panjev, lolovičarjev na 9 okvirjev n 10 eksportnih na 7 okvirjev ter tndi več ZniderSI-čevih na 9 okvirjev. Cena po dogovora. Josip Mrak, Vič štev. 21 pri Ljubljani. 10538 Vajenca jprejme Ant. Ferant, trg. vrtnar v Ljubljani, Ambrožev trg št. 3. 11139 Kipar za stavbno ornamentiko, se išče. Priložnost za izurje-nje. Plača po dogovoru. — Dopise na upravo »Jutra« pod »Kipar«. 11138 Gospod naobražen. ki govori več jezikov, išče službo ravnatelja hotela, restavracije, kavarne, bara, event. ekonoma, ozlr. oskrbnika na kako posestvo. — Ponudbe na upravo »Jutra« na ime Josip Pastirac. 10967 Močnega učenca zdravega, starega 15 let, poštenih staršev, sprejme tovač Janez Lesar. Ribnica št. 115 na Dolenjskem. Ponndbe pismeno ali ust-meno. 11062 Šivilja boljša moč. za na dom. se sprejme. Naslov pove upr. »Jutra«. 11089 Postrežnico ozir. služkinjo k majhni uružini v Ljubljani, se išče Naslov po\*e upr. »Jutra«. 11097 Službo vsake stroke v Sloveniji in Hrvatski ali drugje lahko dobite v najkrajšem času, če se takoj pismeno obrnete na Ogla=no Namjestbeni Odsjek, Delta-Stan, Zagreb, Ilica br. 11 10S48 Čevljarski vajenec se sprejme po do-ovoru i vso oskrbo v hiši. Pavel Bohinc, čevljar, Tržič 233 11051 Igralca za harmonij za vsak dan, iščem. — Ponudbe na upravo »Jntra« pod »Salonski orkester«. 11154 Trg. pomočnik - ica samo prvovrstna moč, se sprejme takoj pri Nabav-lialni zadrutri drž. uslužbencev v Mariboru. Stolna ulica 5. Osebne predstave v nedeljo od 9.—10. ure, ob delavnikih od 15.—16 ure v pisarni L nadstropje .11383 Vajenec poštenih staršev. se_ sprej. ine v konfekcijsko in ma-nnfakturno trgovino. — Naslov v upravi »Jutra*. 11188 Zakersk! par b-ez otrok, išče mest-hišnika-knrj.lča. — Ponndbe na upravo »Jntra* pod šifro Strojnik 5380*. 1HS4 Lesni strokovnjak s primerno šolsko izobrazbo. dolgoletno prakso in dobrimi spričevali, želi takojšnje službe kot žazo-vodja. prejemnice, manipn. lant ali esnloater: irre tndi v Bosno. Cenjene, ponndbe na npravo »Jutra* pod šifro »Lesna Industrija*. 11177 Dekle staro 16 let. poštenih star. šev, bi se ra^o izučilo t trrovini. Ponudbe pod šifro »Marliiva 5373» na upravo »Jutra*. 11177 Solicitatorica r dališo odvetniško prakso, išče mesta. — Ponudbe na upravo »Jutra» pod značko »Solicitatorica*. 11250 Knjigovodja bilaneist, slov., srbohrv nemški dopisnik, samost jen tudi v davčnih in Se posebno v sodnijsklb zadevah. zamenja mesto. Cenjene ponudb« p« upr »Jutra* Pod šilro «Iirr*tna mo« 5339». U103 rfvijC--.. 1U)o!k»iA» Zdrava ljubljena pomlad! Nove sreče, novih nad prineso v pomladnem časi Mali «Jutrovi» oglasi! □nonnnnnonoooatxc^n;non^Enoa Pupo za šiviljo I četudi ž« rabljeno, kupim. Naslov pove upr. «Jntra*. 1 11208 Srebrne krone I zlatnike (cekine), briliante in platin, pličuje po n a j-višji ceni tvrdka Jos. Selovln-Onden v Ljubljani. Mestni trg št. 13. Prinesti je prihodnji teden. 11232 Kmetsko posestvo ob«toječe iz hiše, gospodarskega poslopja, prostornega hleva. vrta. njiv (13 mernikov posevkaV ležeče na lepem kraju blizu drž. ceste, pripravno za kakega vpokojenca, se iz proste roke proda za 60.000 Din. N* zahtevo kupca se po primerni ceni proda tudi precej velik, dobro zar»ščen trozd. Posestvo leži v Pod-brezjah pri Dolenjski vasi. Ponudbe na upravo «Jntra* pod .Domačija*. 11222 Stanovanje 2—4 sob s kopalnico in pritiklinami. iščem za mesec jnlij v novi hiši Ljubljani. — Po možnosti solnčna lega. Ponudbe pod Dve sobi 3292» na upravo Jutra*. H024 Prazno sobo Zračno stanovanje v stari ali novi hiši, z s ali več sobami, event. tndi kopalno sobo, iSče trgovec brez otrok, za julij, »vgest ali pozneje. — Event. plača ia eno leto naprej. — Po. nudbe s popisom stanovanj« na upravo «Jutra» pod šilro »Stanovanje 5069». 105SC Za modno trgovino išče spretnega družabnik« Viljem Zipeer na Bledu. — Popoln« sigurnost in prosto stanovanje. Predstaviti se je osebno. 11058 Gospodična drž. uradnic«, prosi 50(10 Din posojil« proti mesej. nemu odplačevanju. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Uradnic«. 11041 Agilen družabnik vešč, s potrebnim kipita lom. za trgovino katerekoli stroke, se išče. Lokal t opremo se nahaja v naj-prometneiši ulici v Ljubljani. Ponudbe z natančnimi podatki na npr. »Jutra* pod »Ugodna pozicija*. 11170 Kot knjigovodjo išče mirna gospodična v t do!,ro ;,i0fj Ipdnstriij -sredini mesta ali v bližini I e(1in- ,e ftro!-e T državi, ss Marijanišča, za tako;. — I ifEe gospod« s ka- Ponndbe na upravo »Jutra* | pita|om 100.000 Din. — Po- pod značko »Solidna 5280» 10999 I Stanovanje vsaj treh sob in pritiklin. iščem za čimpreje. Plačam tudi v stari hiSi dobro. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Mirna stranka 25». nudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Na Gorenjskem. 11261 Dobro posestvo s 3 hibami in gostilno. 7 iohov rodovitne zemlje, se proda za 225.000 dinarjev. Naslov pove upr. »Jntra*. 11318 Hišo s 8 sobami, kuhinjo, kletjo, električno razsvetljavo, vodovodom iu vrtom za zelenjavo, blizu cerkve In postaje. se proda. Naslov v upravi »Jutra*. 11129 Majhna hiša z vrtom, v Dražgošah, se proda 7« SOOO Din. — Pobar, Kropa pri Podnartu 11056 Motorno kolo novcjKeea tipa. 2—3 HP. «» knpi na obroke po 7511 p:n — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Sicurni plačnik-obrtnik*. 11218 Pomožni motor za kolo, rabljen, tod« še v doVem stanju, kupi takoj Vekcslav Babič, Ročica I — Laško. 11145 m 'J! Mlada gospodična 10985 I ki ljubi ples, kino in promenado. želi dopisovati v svrho poznejšega znanja z Zakonski par gospodom n«i so iet. - brez otrok, išče opremljeno prednost imajo oficirji. z uporabo kShinje, če Neanon.tnne ^op.s« na n£ mogoče v sredini mest«, za •Jutra> P°d «Pu'-trum ver. 1. junij. — Ponudbe pod šifro .Potnik 5316» na upr. .Jutra*. 11087 10864 Gospa K..... Cemu niste prispela? Sta. nujem v hotelu »Grad* na Bledu! — Poljub Dr. I. R. 11203 Dva gospoda Moško kolo za 1000, fotoaparat 9y 12 »Ica* s potrebščinami za 1100 Din proda R o ž a n c. Ljubljana, Sv. Petra STI (komisija). 11314 Gnoj proda Zupan, Vegova ulica št. 12. "273 Več gnoja prod« Pulnik. Rimska cesta št. 19. "277 Domačo šunko mast in praženo slanino, prodam. — Kupim jabolka in orehe. — Štefan Kiss. Subotica, trg Jesze. 10255 Damsko kolo skoraj novo, pisalno mizo z nastavkom. 1 mizo. kl se da raztegniti in 4 stole, se proda v Sp. Šiški. Slovenska cesta štev. 282. 11272 B. S. A. motocikel 2 in tri četrt HP, takoj poceni prodam ali ga tudi zamenjam za malo rabljen avto — glede doplačila po dogovoru. — Naslov pove uprava »Jutra*. 10954 Hrastovo spalnico temnordečo jedilnico in opravo za moško sobo ter salonsko garnituro — lepo ohranjeno, vse z brušenimi stekli in zrcali, se proda. Naslov pove upr. »Jutra*. 10890 Tri palme (F.^-herpalme), se ceno prodajo. Naslov pove uprava Jutra*. 11142 Vrtne stole prodata najcenejše P o ž mane & Kom p., Ljubljana, Mirje 4. 164 Za birmo! Mašr.e knjižice — koristna darila. — Nainižje cene. — I. Bonač, Selenbargova nI, 1117- Železen štedilnik skoro nov. se proda. — Naslov pove upr. »Jutra*. 11202 Dva šivalna stroja »Singer*. že rabljena, poceni naprodaj. Naslov pov» uprava »Jutra*. 11227 Čevljarski stroj »Clastic* v dobrem stanja, se proda pri hišnika na Mestnem trgu štev. 19. 11242 Prodam motor 2 in pol HP, kakor tudi pi salni stroj, oboje v zelo dobrem stanju. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Takoj 5449». 11813 Železna postelja _a otroke, bela. dobro ohranjena, se proda. — Naslov pove upr. »Jutra*. 11310 Mali tovorni avto Fotoaparat s streho, z« tovor 800 kg, 6 ^ 9 Doppel-Anasnrmnt. s menjajočo luksuz karoseri- potrebščinami, dobro ohr«-jo z usnjeno streho, lep nten knpim. Ponudbe pod ™ „. proda za 35.000 Din 1 *- 11824 se išče za starejšo damo, ^^"Dnna0^! Mlad Slovenec Ceniene ponndbe pod šifro I godbenik, želi dopisovati > »Celi dan odsotna* na npr. veselo gospodično. PoznejS« »Jntra*. 111711 ženltev ni izključena. Do- plse na poštni predal št. 9. . Sm. Palanka, 8rbij». 11061 Opremljena soba z 2 posteljama, se takoj | ..__ T . odda 2 gospodoma. Naslov V Upr. «JUtra» naj pove npr. »Jutra*. 112011 ge dvignejo pisma pod nastopnimi šiframi: Lepa SOba I Bus6y Saint Luc, Dobra električno razsvetljavo in cospodinja. Fin. lIkarica, posebnim vhodom, v sredi- J",^' . " r." £ mesta, se odda. Naslov ^ J™, "gj- ^ pove upr. »Jutra*. 11208 | ^ { g Km_ mina. Kopalna Kzija. Lepo c.i,i„ I in dobro srce. Ljubljana Prazno sobico predmestje. M.rliiv 4995, Bče gospodična za jnnlJ v „,„{. Nemičin«. 01- ■tari ali novi hiši. v mestu I Obe stranska zado- «11 blizu. — Ponndbe pod voljnoet, Pošten« 5292, Sio-šifro »Mirna 5393» « npr- vea«k» konverzacij«. Sij«-»Jntra.. 11216 | jen ns?eh. Soba 4S67, So- pran. Samotarka. Sv. Pa-... , vel, Sitrurnost 52S6, Umet- Bolisa gospodična nost, IVahle solze. Vedno dijakinj«, nčenka. se sprej- I trezen. Zamenjav« 5132. Zame n* stanovanje in hrano I četnic« 10707, Zor«, Zanes-k fini rodbini. — Ponudbe I ljiv pravnik, Srčn« kultu-pod šifro »Udobnost 5405* j ra, Podjetje, na npravo «Jntra». 11225 | Trgovski lokal s stanovanjem, oddam brezplačno agilnemu in podjetnemu samcu s primernim začetnim kapitalom. — Podrobnosti po dogovora. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Notranjsko*. 11004 Priprosta soba s posebnim vhodom, se f | odgovorim. 1. junijem odda solidnemu gospodu. Naslov pove upr. »Jutri.. 11284 «M. S. K. 3» Na šifrirano ponudbo n« 11275 Parni stroj s 6 Atm. kotlom, prodam zaradi družinskih razmer. Enonadstropno hišo pripravno za treovino ali Ponudbe pod značko »Parni »hrt. novo. prazno, na pro-stroi« na podružnico Jntra motnem prostoru v Trbov-v Maribora. 11044 'i«h. se po nizki cent proda 1 Potisnila dai« lastnik Jn-rij Ferene, Trbovlje. 9529 Prodam pohištvo: Spalnica dobro ohranjena, kompletne postelje, fotelje, zastore in drasro, se skupaj ali posamezno zelo uTodno proda. Naslov pove upr. »Jutra*. 11257 Radi opustitve trgovine >roda jam zlatnino sre-irnino, vsakovtstno jedilno orodje in birmanska darila po zelo znižanih cenah. — Jos. Selovin - Čuden, Ljubljana, Mestni trg. S82i kompl. posteljo z» Din | ohrt'0 nočno omarico za 250 » * , , .. visoko omaro za 500 » tik farne cerkve, edina v pisalnik za ... 300 » v"*. občinL-e pocenita-Vse trd le" in dobro ohra- proda Orledi se lahko nieno. Naslov pove uprava dnevno. Naslov pove nrr. »Jutra.. 11217 I »Jutra.. Trgovina raznega blaga, se globoka pod listno ceno prod« ili oddi. Nislov pove uprava »Jutri.. 11112 prazno ali delno opremlje- Posestnik no. iščem od juliji dilje v 26 letstar želi znanji t sredini mesti ali blizu Ti- gospodično Istih let, v svr-olija. Ponudb« pod šifro ho takojšnje ženitve. Pred-Sclidni učiteljici« ni upr. nost imajo z lastno gostilno »Jutra« 11248 Ponndb« ni npnrvo »Jutri« pod značko »Srečen dom«. 1101S Skladišče s pisarno veliko in suho. v bližini šišenskega kolodvora. s« takoj odda proti mesečni najemni-i 750 Din. Naslov v upravi »Jutra«. 1115! Veči« prostor za skladišče ali za garažo, se odda v najem na Sv. Petri cesti 85. 11241 se sprejme 1 gospodično G0Sp0d'ČI10 ili 2 gospodi. Naslov pove eventne,n0 V1,0T0 ili loče-uprava »Jutra*. 11249 | M kst„r, po^nj, malo posestvo ili gostilno ., ,., , i event. trgovino. Išče radi Velika prazna soba Jenitve naobražen gospod, s e takoj odda v Zeleni I Ponndbe ni upravo »Jutra* jami 152 (pekarija). 11254 pod šifro »Življenja*. 10964 Jcdilnico Leno posestvo v renesančnem slogu in Hša. hlev. kozolec njive več novih stolic (upognjeno s" ' pohištvo), dobro ohranjeno. U22 oralov). po uTodn, se po 'ako ugodni ceni ceni proda v b ižir.t SIivm- proda Naslov rove uprav« C prt Sv. Juriju oh južnt »Jutra*. 11233 žeVmici. Naslov pove nrr. | »Jutri*. 10837 Motorno kolo Prodam hišo F-rem*. 4 HP, v prav ** . , • . ,5 dobrem stanju, se zaradi * '.f'?™« pl^t-mn s 15 bolezni ceno proda. Na-lnv r animi še malo raW e-Jutra* U'87 ntmi stroji različnih številk znamke «Wederman>. Proda se skupno ali BoflUiH-zn Nova spalna soba I ™ni- k"™ pove upr. Oprava za izložbo se proda. — Oeleda se pri tvrdki H. Kenda. Ljubljana, Mestni trg 17. 10919 .... : št. 26, Celje belo pleskana, obstoječa tz I 12 komadov, se proda za SOOO Din. — Nislov nove uprava »Jutra*. 11240 Več koniske opreme in častniška sedla, se dobi pri sedlarju Aloj7:'u Plnmiču v Mostah pri Ljubljani. 11085 Spalna oprava lepa. skoraj nova, ra dve osebi, se prodi Med brneli, niki št. 2. 11184 Voz fsamec) se proda. Naslov v . upravi »Jutra*. 10831 Prodam: SODE od vina in žgan jnofil za 11.000 Din. Mici sva.iar ' fv-avlie 74. p. "t. Vid nad Ljubljano. 11278 ] Damsko kolo Prodsm h;šo z ror-podar^kim poslopjem. 2 kleti. vrt. sa^onosnik in . . ,, , njiva. Na hi«i je costil- dobro ohranjen »IVaffen- ni|ita koncsiia. Hiša ki rad*, sv ugodno p r o d i. je T tr(r^ pripravna tndi Nislov pov« upr. »Jutra«. tl tr(rnviro in tn»"irijo. — 11287 p0ilfr,i.a daje Fran Korn-pec. Konjice. 11149 Novo soalnico masivno, hrastovo, kompl . FnnnadstrOOnfl t'«? s steklom in nkoviem. pro- T I(.i0 lepem kraiu v Šiški, da za 6250 Din Mic: Svij- , ^ktrično razsvetljavo, gar. Dravi je 74, p. St. Aid T0^0Tnjora ippip, zelen-nad Ljubljano. 112601 ;n vrtom se prn-*A. — Prinravrl ra ... . špecerijsko trgovino z vi- Vvprderer« avto notočem ali vinsko tr-o-zalamčeno prvovrstnem vino. Event. s« tudi ra-stinln. z električno raz- i men:a za gozdne pare-svttljivo in samopogonoin Donise ra upravo »Jutra* se prodi. Sislov pove npr. pod značko »Prodaj« »Ji »Jutri*. 1127! aamenjlTa*. 11070 Goscodična « kivci-c. išče gostilno na račun. Ponndbe na npravo »Jutra, pod »Kavcija Ifl*. 11282 Stara trgov'na dobro vpeljana, v Ljubljani. s e o d d a v najem. -Naslov pove upr. »Jntra 11279 Zelo Ipm trgovina v sredini Ljubljane, se za več let ueodr.o odda. Potrebni kapital za prevzem lepo sortirane zaloge ca svrho trajne dobave livlh ali zaklanih telet, praglčev In drugega svetega ter pro. kajenega mesa. Lahko dostavlja tudi večje poHljat-ve samo dobrega blaga. — Refleklante prosim za n.v slov pod tnačko »Solidne cene 0385« na upr. »Jutra, 11214 Gorsko letovišče Korolka Slatina. — Rimski vrelec. Izvor alkallčnlh mineralnih voda preizkušenih za vratne, želodčne, me-hurne in ledične bolezni. Dobra namizna voda. Ko-lji, izvrstna kuhinja. — be Z vso postrelho od 50 do 60 Din dnevno. — Polta Koti je, t uro hoda cd GnStanja. Ravne, Ko- £ H Vi, gospod? Mar nočete končno skrbeti, da ne postanete plešasti? In kot nežen soprog in oče nekaj storite za pravilno r.ego las vaše soproge in otrok? Poizkusile torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA POMA-DO ZA LASE, preizkušeno sredstvo za nego las, ki odstrani prhljaj ln zabrani prerano Izpadanje In osivelost las. stori lase voljne in lesketajoče tako da se morejo česati lepe frizure. Za POIZKU5NJO 2 lončka z zavojnlno in poštnino za 36 Din, toda le tedaj, ako se denar pošlje v naprej, kajti po povzetju je poštnina 10 Din višja, torej 46 Din. Naročila je nasloviti na: EUGEN V FELLER, lekarnar v Stublcl Donjl, Elsatrg 245 Hrvatska ELSA ŠPIRIT ZA LASE krepi tisišče. ELSA KATRANOVO MILO je izvrstno za pranje las. ELSA MILO ZA BRITJE nudi pri britju največjo ugodnost. ELSA VODA ZA ZOBE stori zobe bele kot biser. 2803-fi liiem stanovanje 1 ali dveh sob s prifiklinami v sredini mesta. Plačam Din 1250. Ponudbe pod .Stanovanje-453" na upravo »Jutra*. awaa«iaaaw ■ ■ a i Zdravnika 2764-t roika Slovenija. 11077 sprejme s 1. avgustom 1925 .Bratov-ska skladnica v Trbovljah". Gospodje idravnlki — in sicer le samci, — kl se za to mesto interrslralo, naj izvolilo vložiti prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili o kvalifikaciji ln zahtevo plače, najkasnele do 15. junija 1925. i0Ba*!i»BaeBS«caa* Mož. ločitev zakona je neizogibna, ako dobim v jedi še enkrat ščurka t Žena i Bog! Saj mi pijeio ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, čepa nI sredstva zopet niel Moii Prei ga res nI bilo. Toda konceslonlrani zavod flPana" v Ljubljani na Poljanski e. 12 je iznašel sreds vo, kl pomori biez vsake nadl=:žnostl in brez vseh posledic vse ščurke, miši In no.lgane. Po:di al' pa niši t-koi tja! 3 prvoiTstni hthnrji z-rt krrro m I slaščičar se iščejo s-n takoj Ponudbe pod ,Ka*ina Bled• 2779-« w"*' birmanska darilanakCTe" le pri tvrdki 2570-a Ivan Pakiž Ljubljana, Stari trg 20. Velika Izbira ar, verlilo, ahano*. obeako* Itd P I 283/16-96 RAZGLAS. Na prostotolinl drsilii se proda enonadstropna h ho ob 11 •>rf v štabu 40. pešpolka .Trgla sk-ga". Poljanska ces*a v LlubMani, direktna p^o0dba za nabavko od 19'0 kg makaronov, 1000 k» • -= Gospodinje, naro?lte! = »Hotel Riviera" Selce kod Crikvenice. Sa velikom ierasom na moru tik kupa- liSta. — Prvorazredna kuhinja, 60 lije pih soba na razpolaganje, najniže cijene. Preporuča se vlasnik 2M_, P. Strinovič. Krasne IV kar. slate zapestne ure birme samo Din 800*— Niklnaste zapestne ., 170'— Iv. Ravnihar, bpJTdM.. Ljubljana Sv. Petra cesta 44. Restavracija in kavarna >r Bellevue se odda s 1. augustom na račun. Resne ponudbe sprejema lastnik: Ato Din 2 - vet . po polti FR HELLER. Prigode gospoda Collfna Šaljiv detekt vtki ro«r«n 1» vellkej« iveta. Cen« Din 10-, po polti Din J-- »ee. Knjige m naraCajo pri «or«»nl»tvo .Jutra' > • Ljubljani, Preiemovs ulica >4, Brusllceza kose .Swa,yn* iz najboljšega brusilnega sredstva nudi za preprodajo Fran Swa1y, tvor-niča umetnih brusilnih in posnemalnih kamenov, Maribor. Jugoslavija. «mm Parketne deščice tiraS?1"* Trsiie za strope ma" Bakula (leseno pletlvo) za (trope ln ctene Strešno lepenko m lesni cement dobavlja takoj » vsaki množini najceneje Jos. R. Puh ™ LJubljana, Gradaška nJica fitev. 22 TeodL Korn, Ljubljana Poljanska cesta It S krvna, startni galanterijski to okrajni kie par, Instalacij« vodovodov. Naprava strolOTOdo*. KopalJka in kloaataa naprav«, (»delovanj« posod 1» ploievtn« i> flrnef, barvo, lak ta med vuka velikosu kakor tudi posod (ikalle) z« konicrva. 73-a UQVQ! NOVO i Narečje zanimanje Vjada za zgradbo stanovanj sblb hit t »la emu ^TidianS^nco. enocilhiderski, 3/5 HP, brzina do 80 km vporaba bencina ca 2'\4 Idr a na 100 km Takojšnja dobava 2794« AMERICAN MOTORS LTD., LJUBLJANA ktr je zidanje f tem sistemu tehnično In ekonomska dovršeno, najhitrejše In najcenejše. Spiišno pozornost rzbojajo 16-« ccsalbl sistema nSEIDEL" fea*eri nadomeščajo lesene stropnike, železobetonske uretlade itd. Natančnejše podatke dobite pil stavbnem oodietjn JAKOB ACJ-TTO sin, Ing. Viktor Accetto m drag LJubljana. Tabor ŠL 2. Stopnice - SEiDEL - ograje. EaEnnobonnnoanancoonoooaciDCED Tečaji za strojepisje, slov. in nemško stenografijo se začnejo na Ant. Rud. Legatovem zasebnem učnem zavodu v Mariboru dne 2. Junija 1925. Vpisovanja in prospekti v trgovini s pisarniškimi stroji ANT. RUD. LEGAT & Co., Maribor, samo Slovenska ul. 7, Nobene podružnice I 7797a Telefon 100. □□ncnnr^nnnnncnnnnnnDat^nDDCT tx3aanatxinnaacp^ juuucčg Cie. GJe. Transat!antique (French line) L-"in Sest dni 6e« meri,. Botri ln botrice w Vodmatu dobe birmska darila blizu in najceneje pri tvrdki LaidovSk Za;ec, urar Zaloška cesta Ste«. 27. Popravila in druga dela se izvrše točno 1 po zmernih cenah. 2608-a ij Bon JO ■roocianicaaDaaDaaaDnnnnDD J?HUGOLATOR" tnbaiacijskl aparat ne ime manjkati v nobeni družin:, nabavili s. ga mora vsak posameznik, ako skrbi za svoje zdravje. - ,A jOOLAioh , inhalacilski aparat, zdravi z najslgnrnejšun uspe-bom vse bolezni »apntb organov, ka.or: pretila-len'6, kašelj, oilovjki kašeij, naduho, joitantni ln bron-Mielnl katar, vratn« io pljučne bolezni, vnetje pljučnih konic, posledice Influenta. astma itd. itd. Preonusti aparata: RazblanuJe oljnate In vodene tekočine Ni » alkalii zvezi a kurjavo, torej ognja varen Komodno »e mora uporabljati ludi v postelji. Takoj po npotabi se pacijent lahko poda na mrzli zrak tet je popolnoma zavaro.an pred po novnim preblajenjem. Presenetljiv utinek takoj po uporabi Cena takoj apoiabljhega m popolnega apaiata ..AUCOLATOa ' 135 D n, poštnina In o«o,nina ae zaračuna posebej. Zahtevajte takoj brezplačnih prospektov. JOŽE CEB?JLJ igsntura-komlsiia, Jesenic« na Gorenjsk«» Generalno zastopstvo za SHS. S5-» □□□□□□□□OOLlUlJiJ-^------------ Za birmo se priporoča priznano najboljša izdelava, večkrat odlikovanega fotografa Viašic Maribor, fioaposka ulica 23. | Cene zmerne l tmmonnnnnnrr'r Cene zmerne! 3690-1 Platoni Jomper Bin SO, kanbrlk »p. blnaa Din 62, panama Iportna Din M modna eatlr Din 75, modna „Kiuk" Dtn 90, 'm'teol|a anr ivO« Dta 120, npal-baUst Din 130. poritni erap« georgatla Dtn 140. nnn svila Din 280, triko-erepo Din 290, rvtlenl o rep« marocaln Din 320, tvljena triko biuia Dtn 100 da Dta ISO. Veletrgovina R. Stermecki, Celje. Csnik zastonj I Cemk zastonj 1 Prva slovenska parna vul-kanisacUa vseh vrst i*9-a gumlia P. ŠKAFAR UiiSUMA. Rimska c. 11 m JU±m& AMERIKA Udobni kabine tudi v III. razredu za 2, 4 In 6 oseb, Izvstna hrana z vinom vred. Eksw«nl parniki: .Parts\ .France*, .de G'asseV Vozne tstke In tozadevna pojasnila daje: Ivan Kraker zastopnik v Ljubljani ^^^mff^rjm;j¥t, ——- — Kolodvorska «!. 41 ufo-snoto-ciklisti mehaniki in železničarji na rasli® ki se vrši 22. in 23. maja vsakokrat ob 9. uri zjutraj. Prodajalo se bo: 1. Kompletna garaža z elektr. pogonom, stroji, orodje in vse prit«kline. 2. 4 automobili in razni deli automobilov. 3. Kolesa nova in razni deli koles. 4. Veliko materijala za vsako rabo in pneumatika. Predmeti se lahko od 18. maja naprej ogledajo v garali Vegova 2808 ulica 5tev. 8, Ljubljana. I ne ordlnira do 7791-1 W Binkošfi HCaiBaCffiHHHCaBHHHHHISS^SSS LiubBlančanom v vednosti Vljudno naznanjam, da je nekdanja znana gostilna „pri čonžku", sedaj pod imenom »gostilna pri Kmetu' nopolnoma prenovljena in razširjena. Poles hiše sem uredil lep velik vrt in poseben prostor za balincanje na travniku. 4 .. Vodim priznano dobro huhinjo ter toam pristna do mača in štajerska vina. SveZa perutnina vsak las na rateoJago. Priporočam se cenj. znancem in prijaidjem u Ljub Ijane m domačinom za prijazen obisk. FRAN KMET, ^809a Zgornja šlSka, Celovftka cesta štev. 75. SCHAFFKCUSEN-ura •reto.na cnamka. 1361 Dobi m prt r. Čuden, L Ufcljana Prutra.Ml Se.sr.borgava 7 Clpkarice, gospodinje, trgovci! Z ozirom na razpoložljivo /alogo pristne a češkeea laneneea sukanca In sxer številke 30. 40. SO. 100 l P In 120 se sukanec prodaja po znatno znižanih cenah v naši prodajalni Pod Trančo 1. Vabimo nujno k naKupu dokler traja zaloga. 2785-. Osrednja £lokarska zadruga. r. z. z o. z. v Ljubljani. Tovarna sa kemični pr^parandn! papir na celem Balkanu brez konkurence, ae ceno proda. Tovarna leži v bližml Ljubljsne, je popolnoma opremljena za Izdelovanje indigo In karbonpapirja ter »vetlopisnega papirja. 2Sio-i Pojasnila daje društvena pisarna, LJubljana, Mestni trg 8/1. INTERNATIONAL WATCH C? e**o»o««Tars r» »o.r.ia oi ".temo« Hotel Štrukelj 0S020I0I0 Prlma dirkop šivalni stroji In kolesa pri ALOJS U S S A R, Krekova ttlica 14, 11 MARIBOR XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXg x Ljudske knjižnice m opozarjamo H na najnovejšo zvezke zbirke ^ yiProsveti in zabaviua | Puškin-PrllatelJ, Kapetanova H6!. Povest. K Broš. 24 Din, vez. 29 Din, po poŠti 1*25 Din več. Budal Andrej, Križav pot Petra Kuplje-nika. Povest. BroS. 17 Din, vez. 22 Din, po pošti 1*25 Din več. Kersnik Janko, Cyolamen. Roman. BroS. 22 Din, vez. 27 Din, po pošti l 25 Din več. Kersnik Janko, Agitator. Roman. BroS. 18 Din' vez. 23 Din, po pošti 1*25 Din več. X s X X X X X X X X X X X X X i. StlepuSin Slsak priporoča boljit uro-bulica. Itiu-aa, parttiura ta o«ui« p» trebiti" u H S K ££ S X X K XI X Trgovske informacije Iz vse države, /lasti 1» Slovenije, kakor tud' Italile, Francije, An-gleSke in Holandske dobavlia točno ALOMA COMPANY, Ljubljana J774i u Zeyer - Bradač, Tri legende o razpelu. Vez ^ 20 Din, po pošti 1-25 Din več. Naročila sprejema: x Tiskovna zadruga v Ljubljani. S v Pre&ernova ulica 64. ^ uv KK XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX55 Zahvala. Za *se dokaze toplega sočutja ob Izgubi naše nepozabne matere, soproge, stare matere, gospe Franie Zupan kakor tudi za tako obilno »premstvo na nieni zadnji poti Izrekamo vsem udeležencem naMenšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Otmarju Krajcu za večletno neprecenljivo zdravljenje, žel. glasb, društvu Sloca. In godbi Jug ?eleznliarjev za prrkrasne žaiostlnke, železničarjem, upodabljajočim umetnikom, u6tel;stvu, čevljarjem itd. Itd. Presrčna bvala vsem darovalcem cvetja. Šopkov in vencev. Zaluloče rodbine 2upan-Turlnowe. ^ Vam ne morem za-siguiati, pač pa lep stalni rastoči zaslužek. Zahtevajte pojasnilo in priložite oismu znamke za Din 3, nak r dobite obširne predloge od Polic, prijav, no- vinske agencije Frnn Oorsiž, Mar bor, Vrburmva 19 Darila za Wmm lire vseh vrst, slatnlne, srebrnino Itd prodajam po tovamlfkl ceni vsled preureditve lokala, a to samo za kratko dobo Izvršujem tudi to'no in po zmerni ceni vsa dela spadajoča v mo;o stroko Lovrenc Stoječ, Maribor Jurčičeva ulica 6. 282la Prodam tako! dvovprežno kočijo, enovprežno kočijo, dvovprežni platovoz in različno opremo za konje. Naslov pove upravništvo .JUTRA'. t ■ m » r r Priporočamo knjigo Stojanovič A., »opis bitke In njen pomen z dvema zem ievi dnma. Knjiga velja : ooitn no vred D n 31'— ter se naroča pri Tiskovni zadregi t lint.latii. ISaHBBBH ZAHVALA Ob težki, bridki izgubi naše srčnoljubliene hčerke, gospodične Liudmile KovaS uPtelJlco v Odrancih izrekava na|lep5o zahvalo vsem, ki si jo spremil na njeni zadnji poti ali so na katerikoli način sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljuicva častiti dohovščmi za častno »premstvo petrovškemu učlteljstvu s u g Kotniku in vsem darovalcem krasnega cvetja In lepih vencev. y Petrovčah, dne 14. maja t925. Jakob In Antonija Kova&. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom ln znancem, da nas je na5 dobri soprog, oče, stari oče in stric, gospod VINKO ŠENTJURC rudarski paznik v pokoja po dolgi mučni bolezni v sredo, dne 13. maja za vedno zapustil Pogreb rero»abrega pokojn'ka »e je vršil v petek, dne 15. maja na pokopališče v Dolu. 2am;ole foSte: htj-* Mm is SUnUte