Stev. 169.
Velja po pošti: sa celo leto naprej K 26-— aa pol leta „ „ 13"— aa <etrt leta „ „ 6-50 sa en mesec „ „ 2*20
V upravništvu:
sa celo leto naprej K 20 — li pol leta w H lO-sa ietrt leta „ » S'— sa en mesec M „ 1*70
0 Dahllanl. g četrtek dn125. julija 1903.
t* poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo i« « Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod «ez
__ dvorlSte nad tiskarno), — Rokopisi se
a* vraiajo; nefranklrana pisma sc nc sprejemajo. '	(Ircdniikcga telefona štev. 74,
Političen list za slovenski narod
Leto mu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Je? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob pol 6. url popoldne.
llpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — r	Vsprcjema naročnino, inseratein
reklamacije. llpravnlSkcga telefona Stev. 188.
MMsko vprašanje.
Govor državnozborskega poslanca dr. Kreka pri proračunski razpravi v 15. seji XVIII. zasedanja državnega zbora 18. julija I. 1907.
(Po stenografskem zapisniku.)
V tej debati se pravzaprav ne gre za razmerje strank do vlade, ampak za razmerje strank med seboj, kajti vlada ni nič stalnega in je lepi načrt, zasnovan v prestolnem govoru prepustila v izvedbo parlamentu. Stranke bi jaz tako razdelil: Najprvo v tiste, ki načeloma odklanjajo, udeležiti se vlade, potem v tiste, ki bi pač rade vdeležile se vlade, pa ne morejo (Veselost) ter so zato seveda opozi-cionalne, ter naposled v one, ki so zmožne in voljne vladati.
Razmerje »Slovenskega kluba« do ostalih strank.
Nastane vprašanje, kakšno stališče zavzemajo nasproti tej razporeditvi posamezne stranke in moja naloga — naloga govornika Slovenskega kluba« — je razložiti, kateri skupini sc bomo mi pridružili. Gospoda! Mi ne pripadamo nobeni izmed teh skupin in sicer zato ne, ker je na eni strani za zastopnike zanemarjenega ljudstva zelo nevarno načeloma delati obštrukcijo, na drugi strani pa brezumno, ako bi v razmerah, v katerih zdaj živimo, stremili po fotelih v ministrskem svetu. Temu vprašanju stojimo čisto hladni nasproti. Zato pa zamoremo tudi čisto brez predsodkov presojati delovanje strank v tej visoki zbornici. Iz teh strank se bo čisto gotovo prej ali slej izkristalizovala večina; mi hotno v tej visoki zbornici vedno delali po načelu, da bomo bodisi iz delovanja strank večine bodisi iz delovanja strank, ki so v manjšini, skušali kaj pridobiti za naše ubogo ljudstvo. (Odobravanje.) Upamo, da se nam bo tudi posrečilo dejansko kaj doseči. V prvi vrsti se opiramo na stranke, ki dosledno stojijo ua podlagi, ustvarjeni po splošni in enaki vo-livni pravici. Mi vemo. da moremo le od teh strank doseči dejansko rešitev vprašanja o enakopravnosti. Mi. ki sedimo na teh klopih to lahko povdariam in moram povdarjati smo od liberalne buržoazije popolnoma emancipirani. Nismo odvisni ne od njenega politiškega stališča, ne od njenega časopisja in terorizma, in zato v tem oziru lahko izpre-govorimo jasno in določno besedo.
Enakopravnost.
Enakopravnost je temeljno določena in zagotovljena že v občnem državljanskem zakoniku, kjer se obravnava o pravicah posa-neznih oseb. Državljanski zakonik daje vsaki osebi enako pravico do vseh osebnih pravic in osebnega razvoja. S tega stališča moramo
tudi mi priti do popolne jezikovne in narodne enakopravnosti.
Narodna enakopravnost se ne da ločiti od vprašanj navadnega življenja. Vprašanje o enakopravnosti je praktično življenjsko vprašanje za vse narode (Odobravanje) in v tem oziru je naše obzorje v tem vprašanju mnogo širše kot obzorje liberalne buržoazije, ki je le v dveh ozirih, v uradniškem in v šolskem vprašanju, iskala rešitve problema o narodni enakopravnosti. Tu ml brez dvoma pripoznavamo, kako važno je, da se tudi glede na uradniška nameščenja varuje enakopravnost, toda nismo mnenja, da tvori vse, kar je s tem vprašanjem še v zvezi, najvišji problem narodnega življenja. (Pritrjevanje.) Ni samo potreba, da se uradništvo vzame iz ljudstva, med katerim je poklicano delovati (Pritrjevanje), ampak uradništvo mora imeti tudi srce za ljudstvo iu ž njim čutiti. (Živahno odobravanje.) Nam je treba uradništva, ki ravnotako kakor mi za celo državno življenje, tudi zase izvaja iz splošne in enake vo-livne pravice vse posledice in se po tem ravna (Odobravanje), to se pravi: Uradništvo samo mora delati na to. da birokraško državo pokopljemo in začnemo vladati in upravljati demokraško. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Nočem dotikati se posameznosti, ampak hočem zgolj kratko omeniti, da se ravno nam Slovencem, kar se tiče uradništva, godi velika, zelo velika krivica. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Ce n. pr. okrajni glavar v Brežicah ne razume slovenščine, če je na ljubljanski realki ravnatelj, ki slovenščine ni zmožen, če je nevarnost, da se imenuje na gimnaziji, kjer je komaj ena desetina nemških učencev, nemški ravnatelj (Medklici), potem moramo proti temu protestirati in izjaviti, da s takim ravnanjem nismo zadovoljni. (Odobravanje.) Zahtevamo enakopravnost, in sicer v tem smislu, da se ne bodo Slovencu, bodisi, da ie kandidat za proiesorsko mesto, bodisi, da vstopi v kak drug urad — delale težave samo zato, ker je Slovenec in da bo ravnotako lahko prišel naprej, kakor Nemec ali kdo drugi. (Pritrjevanje.) Gospoda! To je stališče, katerega mora odobravati vsak pravično misleč človek (Medklici) in kdor tega noče uvideti, ta si sam in svojevoljno jemlje pravico pravično mislečega čjoveka in si tega imena ne more prisvajati. (Živahno odobravanje.)
Šolstvo.
Pridem do šolskega vprašanja, ki ga tudi hočem le na kratko omeniti. Opozarjati hočem na tisto petitio principii, s katero delajo proti nam ekstremno nemške stranke. Trdijo, da imamo zgolj nemško kulturo in ne dajo nam slovenskih šol. (Medklici.) Pravijo, da zahtevamo vseučilišče., ko nimamo še niti srednjih šol. To ie napačno sklepanje, gospo-
dje! Ali mar mislite, da bodo naši vseučilišč-niki. ki sedaj drugod študirajo, ko pridejo na ljubljansko vseučilišče, pozabili nemščino, francoščino, češčino, poljščino ali katerikoli drugi jezik, katerega so zmožni, in da ne bodo vstanu proučevati literaturo v teh jezikih? Ravno zato, ker potrebujemo za gimnazije samostojno mislečih, znanstveno izobraženih mož, ker nain je v uradih treba razsvitljenih ljudi, ravno zato moramo imeti priliko, da svojega duha znanstveno kolikormogoče visoko j^ovzdignemo in izobrazimo. Zahteva po slovensk. vseučilišču ni zgolj praktična, ampak kulturna potreba; potrebna zato, da zagotovimo talentom v našem narodu, katere pripo/navajo tudi drugorodci, svobodni razvoj. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Lahko vam navajam primer iz svoje lastne izkušnje. Teološki profesorji smo se na semenišču
v Ljubljani zavzeli za znanstveno pogloblje-nje in metodiško proučevanje virov in smo poizkusili z znanstvenimi seminarji za cerkveno zgodovino, modroslovje itd. Knjige smo pa morali plačati iz lastnega žepa. Nimamo knjižnice! Za božjo voljo, jaz mislim, da zato, ker sem v Ljubljani, ne smem biti, ako hočem gojiti znanstvo in druge k znanstvenemu delu navajati, na slabšem kakor drugod. In tako se nam godi tudi v vseh drugih strokah.
Najboljši talenti, talenti, ki bi celo svoje življenje zamogli posvetiti znanstvu, se izgubijo v malenkostnem vzduhu naroda, ki nima ne šol, ne knjižnic in ki mu država krati pravico do izobrazbe. (Odobravanje.) Pri tem vprašanju se le nakratko dotaknem Koroške, Štajerske, jcimnazije v Celju, podržavljenja realke v Idriji, šolstva v Trstu, na Primorskem iu na Goriškem. (Medklici.)
V drugi vrsti zahtevamo vdejstvovanje naših teženj od strank, ki se hočejo lotiti so-cialnoreformnega dela. Naša narodna zahteva je. da zbornica potom zakonov prepreči ode-ruštvo in izkoriščanje ljudstva. Naša narodna zahteva jek da za razvoj svojega ljudstva iz-poslujemo popolno svobodo združevanja, svobodno kolportažo, sploh svobodo za njegov razvoj. Kajti mi se zavedamo, da zastopamo narod nroletarcev. Tudi naši kmetje so proletarci. (Pritrjevanje. Klici: Zalibog!) Na Kranjskem je med 75.477 kmečkimi posestvi 30.000, ki so-menj obsežna kot 1 hektar. (Čuj-te! Cujte!) Vsa ostala — izvzemši morda 1000 — ne obsegajo več nego 20 hektarjev.
Nagodba z Ogrsko.
Tretjič pa, gospodje, pričakujemo podpore od onih strank, ki imajo pogum v tej naši zbornici postaviti se v bran proti nad-vladju Ogrske. (Odobravanje.) Če govorimo o ogrskem nadvladju, ne smemo pustiti v nc-niar vprašanja, kdo tu pride v poštev. Mi mo-
ramo, ako hočemo biti pravični, konštatirati, da ie pod Ogrsko treba razumeti le nekatere privilegirane stanove, ne pa ljudstva: (Odobravanje) aristokrate in plutokrate. K tem prištevam tudi one zastopnike katoliškega du-hevništva, ki mesto pospeševanja dušnega blagra in verskih interesov smatrajo v svoji službi za svojo glavno nalogo pospeševanje krivičnih državnopravnih teorij. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Ze gospod dr. Ad-ler je povdarjal, da je treba Ogrsko demokra-tizirati, da bo mogoča med nami in med njo pravična nagodba. Njegovo dokazovanje je točno. Mi imamo dva kompaciscenta: Nas in Ogrsko. Treba je napraviti pogodbo. Ker pa se pri sklepanju nagodbe gre na obeh straneh za en in isti predmet, morata tudi kompaciscenta, ki sklepata pogodbo, imetij oba ista pooblastila. V tem slučaju pa temu ni tako. Mi imamo pooblastilo od ljudstva, smo ljudski pooblaščenci, tisti Ogri pa, ki se z nami pogajajo, so pooblaščeni od nekaj privilegiranih stanov. Zato je naša dolžnost, da glasno zakličemo: Ogri, legitiniujte se! To ni akade-miško vprašanje, ampak je največje praktiške vrednosti. Uspeh nagodbe more biti le kompromis, tudi v slučaju, ako jo skleneta na obeh straneh ljudska parlamenta. V tem slučaju bi bil to kompromis med ljudskimi koristmi na naši in ljudskimi koristmi na ogrski strani. Zdaj pa tudi v najboljšem slučaju, ako vlada vse stori, kar more, moremo računati le na kompromis, ki se bo sklenil med našimi ljudskimi interesi in interesi privilegiranih stanov ogrskih, to se pravi: velikega kapitala in veleindustrijc. Mi bomo poraženi kot zastopniki Avstrije in kot zastopniki ljudstva, naj si vlada prizadeva kolikor hoče. Ogrski aristo-kraški in plutokraški parlamentih vlada pa nista za nas samo z ozirom na nagodbo nevarna, ampak silno in čisto neupravičeno zavirata naše postavodajavno delovanje sploh. Aristokraška iu plutokraška Ogrska bo na-nasprotovala vsemu našemu socialnoreforma-toriškemu delovanju za ljudski blagor. Do gospodarskega sporazuma bo sicer prišlo; stranke, ki bodo sestavljale ministrstvo, bodo nagodbo gotovo odobrile. Dobro! Toda sedaj pridemo k predlogam, ki naj napravijo konec brezupnemu stanju našega delavstva. Pri vsakem koraku se nam bo tu odgovarjalo: Tega nc moremo dovoliti, kajti drugače ogrska konkurenca uniči našo industrijo. So-cialno-politični zakoni morajo imeti mednarodni značaj. Zato z ogorčenjem zavračam očitanje od strani Ogrov, da se mi hočemo vtikati v notranje zadeve Ogrske. To so naše zadeve: za nas se gre. Treba jc preprečiti brezsmiselno protislovje, ki je v tem, da naj ljudski parlament sklene nagodbo, s katero uniči sam svoje poslanstvo, s katero ubije samega sebe in svojo raison d' etre. Zato imamo pravico zahtevati, da sc naš ogrski kom-
LIjrCK.
Umori v Rue Morgue.
Angleški spisal Edgar Allan Poe. Posl. I. ,V1.
(Dalje.)
Pri teh besedah je šinila preko mojih misli nejasno in nedoločno razumevanje tega. Kar je menil Dupin. Zdelo sc je, da sem na robu razumevanja, ne da bi imel moč razumeti, kakor se človek včasih znajde na robu spomina, ne da bi se mogel navsezadnje sponi uiti. Moj prijatelj pa je nadaljeval:
»Opazil bodeš,« je rekel, »da sem izpre-menil vprašanje izhoda v vprašanje vhoda. Bil je moj namen izraziti misel, da se je oboje izvršilo na isti način, na istem kraju. Obrniva se sedaj nazaj v notranjost sobe. Preglejva tukaj vse okoliščine. Predali omare, pravijo, so bili oropani, akoravno je ostalo v njej še mnogo obleke. Sklepanje na tem mestu je popolnoma neprimerno. Samo ugibanje je — zelo neumno celo in nič drugega. Kako moreš vedeti, da niso bile stvari najdene v predalu vse. kar jih jc bilo v tem predalu že od začetka? Madame L'Espanaye in njena hči sta živeli nenavadno samotno — nista imeli nobene družbe — sta redko zahajali na sprehod — sta le malo rabili veliko izprememb v obleki. One obleke, ki so jih našli, so bile najmanj ravno tako dobre kakovosti, kakor katerekoli druge, ki sta iili utegnili imeti. Ako ih je tat vzel nekaj, zakaj ni vzel najboljših, zakaj ni vzel vseh? Z eno besedo, zakaj je
popustil štiri tisoč frankov v zlatu, da se ob-teži z zvežnjem obleke? Zlato je bilo popu-ščeno. Skoro celo svoto. ki jo je imenoval bankir gospod Mignaud. so našli v vrečicah na tleh. Zaradi tega želim, da preženeš iz svoje glave neumno misel namena umora, ki se je porodila v možganih policije pri onem delu pričanja, ki govori o denarju, izročenem pri hišnih vratih lastnici. Slučaji, desetkrat bolj znameniti, kakor ta (namreč izročitev denarja in čez tri dni umor stranke, kateri se je denar izročil) se zgode nam vsem vsako uro v našem življenju, ne da bi tudi samo za en trenutek vzbudili našo pozornost. V obče so taki slučaji zelo velike ovire one vrste mislecem ,ki so bili vzgojeni, da ne vedo ničesar o teoriji možnosti — oni teoriji, kateri se imajo najbolj sloviti predmeti človeškega raziskavama zahvaliti za najbolj slovita pojašnjenja. V našem slučaju, ako bi zlato izginilo. bi tvorilo dejstvo njegove izročitve pred tremi dnevi več kakor slučaj. To bi potrjevalo to misel na namen umora. Toda v dejanskih okoliščinah slučaja, ako naj smatramo zlato kot namen tega zločina, moramo tudi smatrati morilca tako neodločnim, topim človekom, da je mogel popustiti svoje zlato in svoj namen obenem.
Med tem, ko obdrživa sedaj trajno v spominu točke, po katerih sem obrnil tvojo pozornost — ta posebni glas, to nenavadno spretnost in to presenetljivo pomanjkanje namena pri tako grozovitem umoru, kakor jc ta — oglejva si še klanje samo. Tukaj jc bila ženska zadavljena do smrti s pomočjo roke in stlačena notri v dimnik z glavo naprej. Navadni morilci se ne poslužujejo takih načinov
umora kakor je ta. Najmanj pa postopajo na ta način z umorjenim, V načinu, kako je bilo truplo stlačeno v dimnik, mi bodeš priznal, da jc tukaj nekaj nad vse outre — nekaj popolno nezdružljivega z našimi navadnimi opazovanji človeških dejanj, tudi ako vzamemo, da so bili zločinci najbolj pokvarjeni med ljudmi. Pomisli tudi, kako velika je morala biti ona moč, ki je mogla stlačiti truplo v tako majhno odprtino, da jc bila združena moč več oseb komaj zadostna, izvleči ga zopet na prosto.
»Obrni se sedaj k drugim dokazom vpo-rabljanja skrajno čudovite moči. Na ognjišču, so se nahajali debeli šopi zelo debeli šopi — človeških las. Izruvani so bili s korenino. Gotovo opaziš veliko moč. ki jc bila potrebna, da se je na ta način izpulilo iz glave celo dvajset do trideset las naenkrat. Te šope las si videl ravno tako kakor jaz. Njihove korenine (grozen prizor!) so bile še obdane z delci kož-natega mesa - gotovo znamenje ogromne moči. ki seje morala porabiti za izruvanje morebiti pol milijona las naenkrat. Vrat stare gospe ni bil samo prerezan, temveč jc bila glava popolnoma odločena od trupla orodje ie bilo samo britev. Želim tudi, da si ogledaš to nasilno divjost teli dejanj. O poškodbah na telesu Madame L' Espanayc ne govorim. Gospod Dumas iu njegov častivredni tovariš Eticnne sta izjavila, da so bile prizadete s kakim topim orodjem; in v tem sta imela ta dva gospoda prav. Topo orodje jc bilo očividno kanieniti tlak na dvorišču, na katerega jc padla žrtev iz okna, ki jc bilo obrnjeno k postelji. Ta misel, ki sc utegne sedaj videti preprosta, je všla pozornosti policije iz tega vzroka, ka-
kor je utekla njeni pozornosti širokost obok-nic — ker so bile z ozirom na zadevo pri žrebljih njihova opazovanja hermetično zaprta proti možnosti, da je bilo okno sploh ke-dai otvorjeno.
»Ako si sedaj, dodatno k vsemu temu primerno razmišljeval o čudnem neredu v sobi,sva dospela tako daleč, da moreva združiti misli o spretnosti, ki je čudovita, o moči, ki je nadčloveška, divjosti, ki je nasilna, klanju brez namena, grotesqueriji v grozoti, ki je povsem nečloveška, in glasu, ki je tuj v ušesih možakov več narodov, in brez vsakega jasnega in razumljivega zlogovanja. Kakšna jc torej posledica tega? Kakšen vtisek sem naredil na tvojo domišljijo?«
Čutil sem da me je oblila mrzla polt, ko mi je Dupin stavil to vprašanje. »Kak norec«, sem dejal, »je storil to dejanje, kak divji blaznež, ki je |M)bcgnil iz bližnje Maison de Sante.«
»V nekaterih ozirih,« je odvrnil, »tvoja misel ni brez pomena; vendar glasovi norcev, celo v njihovih najbolj divjih krčevitih napadih. niso nikdar podobni temu posebnemu glasu, ki so ga slišali na stopnjicah. Norci pripadajo tudi eni ali drugi narodnosti, in njihov govor ima vedno zlogovno zvezo, kakor tudi je brez zveze v besedah. Poleg vsega tega tudi lasje norcev niso taki, kakor jih sedaj jaz držim v svoji roki. Ta mali šop sem izvlekel izmed krčevito zaprtih prstov Madame L* Espanayc. Povej mi, kako si razlagaš to?
»Dupin!« sem dejal popolnoma prepaden, »ti lasie so zelo nenavadni to niso človeški lasje.«
».laz nisem trdil, da so,« je rekel on, toda
paciscent ravnotako kakor mi legitimira kot zastopnik ljudstva.
Ogrski državnopravni pojmi.
Mi imamo pa tudi nasproti našemu ljudstvu vin vsem ostalim narodom te države dolžnost, da, potem ko smo Ogrom pogumno pogledali v obraz, tudi čisto natančno določimo obseg državnega okrožja, za katero se •tukaj gre. in tu najdemo pri našem kompaci-scentu, kar se tiče določitve tega ozemlja, zelo čudne pojme. Ze naprej opozarjam, da bodo moja izvajanja zgolj akademiška. Sicer je tudi ta pojm vsled logike ogrskega ministrskega predsednika postal nekoliko nejasen. Po njegovem naziranju je namreč čisto akademično, ako on kot zastopnik vlade komu očita, da je izdajavec države in ga hoče z vso strogostjo, torej tudi s puškami in bajoneti preganjati. Tej akademičnosti je podobno neko ljudsko izporočilo, kjer se pripoveduje, kako so svoj-čas Turki s tolažečimi besedami: »Ne boj se, brate!« našim ljudem sekali glave. Akademiška izvajanja, katerih akademiška posledica je sekanje glav, to je nova mažarska posebnost. Toda to naziranje ni nič novega. O tem bi dobri nadškof Stadler vedel pripovedovati iz svoje izkušnje marsikatero povest. Sicer pa mi o tem predmetu ni treba mnogo govoriti, ker ie moj prijatelj Biankini že v Al. seji o tem govoril zelo obširno in zelo dobro.
Torej k predmetu! Kaj je to: Ogrsko državno ozemlje? Po akademiškem naziranju ogrskega ministrskega predsednika imamo tu opravka z zelo širokim pojmom. On je namreč 3. julija t. 1., odgovarjajoč na interpelacijo mojega prijatelja, poslanca Tuškana, ljubeznivo trdil, da ima Ogrska na podlagi § 3. zakonskega člena II. od leta 1867. naravnostne in posebne pravice do okupiranih dežel Bosne in Hercegovine. Oglejmo si to stvar natančneje !
Ta sporni J? 3. inavguralnega diploma se glasi sledeče (bere): »Vse one dele in provin-cije Ogrske, katere smo si zopet pridobili in tiste, ki jih bomo z božjo pomočjo še pridobili nazaj, bomo v smislu naše kraljevske prisege zopet združili z ogrskim kraljestvom in njemu priklopljenimi pokrajinami«. Postava je tu in tudi velja. Toda vprašati se moramo, kje pa so tiste dežele, ki jih je treba nazaj pridobiti in kdo je poklican, da sodi o tem? Najprej konštatiramo, da ta S 3. velja in more veljati le za Ogrsko in nc za Avstrijo. Potem konštatiramo, da si Ogrska na podlagi obstoječih postav sploh ničesar ne more zopet prisvojiti, kajti, kakor znano, imamo skupno armado, in konečno navajamo § 8. zakonskega člena XII. iz leta 1867. iz iste zakonske zbirke. Posebno ta paragraf priporočam v proučevanje njegovi ekscelenci gospodu ministrskemu predsedniku. Tam je pisano (bere): »Zato spada dinlomatsko in komercialno zastopstvo države nasproti inozemstvu, kakor tudi določbe, ki so potrebne glede na mednarodne pogodbe, v sporazumu z ministrstvi obeh polovic in z njihovim privoljenjem v delokrog skupnega ministra za zunanje zadeve«. V kolikor jaz nemščino razumem, se to pravi, da diplomatsko pogodba brez privoljenja ministrstev obeh državnih polovic ni mogoča. Bosno in Hercegovino pa, ki sta državno-pravno šc zdaj del osmanske države, upravlja, kakor znano, Avstrija na podlagi narodo-pravne pogodbe (Člen 26. berolinske pogodbe), torei na podlagi diplomatskega akta. Liubi ogrski ministrski predsednik (Veselost) naj se v prihodnje pri svojih akadeiniških izvajanjih ne poslužuje potvarjanja zakonov in naravnostnih napadov na postavno določene pravice, kajti drugače ga bomo morali smatrati za akademika zelo dvomljive vrednosti in bi mu morali prisoditi namesto naslova jurista, naslov rabulista. (Veselost.)
Državnopravni pojmi pl. Nagyja.
Gospodje! V avstrijskem državnem slovarju se v neki razpravi, katero je objavil pl. Nagy, o državnem ozemlju Ogrske pravi sledeče: K državnemu ozemlju Ogrske spadajo:
predno odločiva o tej točki, želim, da si ogle-daš to malo risbo, ki sem jo napravil na ta papir. To je povsem resnična slika onega, kar se je v enem slučaju pričanja opisavalo kot temne lise in globoki vtisi nohtov na vratu Mademoiselle L' Espanaye, in v drugem slučaju (po gospodih Dumas in Etienne) kot vrsta bledih lis. očividno vtisi prstov.«
»Opazil bodeš,« je nadaljeval moj prijatelj ter razprostrl pred nama na mizi papir, da priča ta risba o krepkem in trdnem držanju. Nikjer ni videti, da bi se bili prsti premaknili. Vsak prst je obdržal — morebiti notri do smrti žrtve — ono strašno moč, s katero se je v začetku naravnost udri v meso. Sedaj pa poizkusi položiti vse svoje prste istočasno v dotične vtise, kakor jih vidiš.«
Poizkušal sem brez vspeha.
»Morebiti ne obračava potrebne pozornosti na to zadevo,« je rekel. »Papir leži razprostrt v ravni ploskvi, človeški vrat pa je vaijast. Tukaj je kos lesa, ki meri približno toliko v obsegu kakor vrat. Obvij risbo okoli njega in poizkusi zopet.«
Storil sem tako, vendar težava je bila sedaj še bolj očita kakor preje. »To,« sem rekel,« ni vtis človeške roke.«
»Beri sedaj,« je odvrnil Dupin,« tale odlomek iz Cuvierja.«
Bil ie natančen anatomičen in splošno opisujoč popis velikega rumenkasto - rujavega orangutanga z vzhodno - indijskih otokov. Orjaška postava, velikanska moč in spretnost. divja grozovitost in posnemalne lastnosti teh sesavcev so vsem dobro znane. Razumel sem polno grozoto umora naenkrat.
»Popis prstov,« sem rekel, ko sem pre-
1.	Ogrsko ozemlje v ožjem pomenu besede;
2.	Hrvaška, Slavonija, Dalmacija; 3. Separa-tum sacrae regni coronac adnexuin corpus Fitime (Posebno ozemlje reško, priklopljeno sveti kraljevski kroni). Pravzaprav mi nismo s tem zadovoljni. Mi zanioremo k državnemu ozemlju ogrskemu prištevati le Ogrsko v ožjem pomenu in — vsaj po mojem naziranju
—	je celo Scdmograška upravičena nasproti Ogrski sklicevati se na svojo samostojnost. (Tako je!) Toda stvar je tako važna, da je ne morenjo kar tako pustiti. Najprej nas zanimajo tehniški izrazi v inavguralnem diplomu, kjer se govori o »ogrskih delih in provincijah«, kateri so »nazaj pridobljeni« ali ki jih je treba še »pridobiti nazaj« in o »ogrskem kraljestvu ter njemu priklop.ljenih deželah«. V »Corpus iuris hungarici« (ogrskem pravu) se ta izraz glasi: »regnum Hungariae« s svojimi »partes subjeetae ali adnexae« (Kraljestvo Ogrsko s svojimi podvrženimi, osvojenimi in priklopljenimi deli).
Zgodovinsko je pri tej stvari to-le Do leta 1527, se v vseh listinah za Ogrsok rabi samo izraz »regnum Hungariae cum suis regnicu-lis« (Kraljestvo ogrsko z njegovimi kraljest-veci). Tako celo še v inavguralnem diplomu kralja Ladislava Posmrtnega, Tu n. pr. beremo: Dominus rex juravit, quod regnum Hungariae cum suis regniculis inviolabiter conser-vabit (Gosp. kralj je prisegel, da bo kraljestvo ogrsko z njegovimi kraljestveci nedotaknjeno ohraiul.) Leta 1526. pa beremo po bitki pri Mohaču o neki Congregatio generalis regni Hungariae et partium eidem subjugatarum, o »občnem zboru kraljestva ogrskega in njemu podvrženih delov«. Ta zbor se je vršil 16. decembra leta 1526. Mislite si, gospodje, kako je takrat na Ogrskem izgledalo. Ogri so bili od Turkov popolnoma pobiti, Velik del ogrske dežele — Ogrske v ožjem pomenu — je bil v turških rokah. S to kongregacijo »partium subjugatarum«, občnim zborom podvrženih dežela so zastopniki Ogrske hoteli Ie povdar-iati, da so zastopniki cele Ogrske, dasi je bilo nekaj pokrajin od Turkov podjarmljenih — partes subjugatae. Ta beseda, ki se vprvič nahaja v ogrskem pravu — Corpus iuris hungarici — torej nič drugega ne pomeni kot: Ogrska je uboga dežela, in mi, ki jo tukaj zastopamo- moramo stremiti za tem, da zastopamo tudi tiste nesrečne brate, ki zdihujujo pod turškim polumcsecem. (Odobravanje.) Potem najdemo v Dieta Budenis (Budimski dež. zbor) od leta 1527. vprvič naslov Partes subjeetae. (Podjarmlieni deli.) Tam se namreč v »Konstituciji Ferdinanda II.« bere: Omnes Comites Parochiales huius regni et Partum sibi subjeetarum. Jasno je, da te besede tudi nič druzega ne pomenijo, kakor da ti Comites Parochiales ne zastopajo samo svobodne, ampak tudi Turkom podvrženo Ogrsko. (Odobravanje.) Vidimo torej, da prvotno te »partes subjeetae« in »subjugatae« prav nič nevarnega ne pomenjajo. Namesto te zgodovinsko-pravne razlage pa se je s časom izcimila šovinistična razlaga (Odobravanje) in mi moramo žalibog izjaviti, da so tudi ministrski predsedniki bolj šovinisti kot inri-sti in zgodovinarji.
Državnopravni pojmi dr. Viroszila. Tudi Napolj, Apulja, Galicija in češke dežele so ogrske.
Jaz sem se lotil dela in sem na podlagi del ogrskih državnih pravnikov to vprašanje proučil. Vsega gospodom ne morem razložiti, toda nekaj zelo zanimivega iz te tvarine hočem vendarle omeniti. Leta 1865. je v Pesti izšla knjiga dr. Viroszila: »Državno pravo ogrskega kraljestva«. Ta dr. Viroszil je bil profesor v času, ko je na Ogrskem vladal še absolutizem in ko beseda ni bila še tako svobodna kot sedaj, ko je ministrski predsednik dr. We-ckcrle imel priliko dati duška svojemu apetitu po Bosni in Hercegovini. Viroszil trdi, da jc pod partes adnexae priklopljene pokrajine
—	treba razumeti Hrvaško in Slavonijo, pod nartes subjeetae — podvržene dežele pa Dalmacijo, Srbijo, Bosno in Ramo, Bulgarijo,
čital do konca,« se popolnoma vjema s to risbo. Spreviditn, da ni mogla nobena druga žival kakor orangutang tukaj omenjene vrste narediti teh vtisov, kakor si jih ti zasledoval. Ta šop rujavo-rumenkastih las je ravno tak IX) svoji naravi, kakor pri Cuvierjevi zverini. Vendar jaz ne morem razumeti posameznosti te strašne skrivnosti. Vrhutega so slišali dvoje glasov prepirati se in eden izmed teh je bil glas Francoza.«
»Resnica, in spominjal se bodeš besedi, ki so jih pri pričanju skoraj soglasno pripisovali temu glasu — besede »Mon Dieu!« Te besede je ena izmed prič (slaščičar Montani) popolnoma prav označil kot besede opomina ali ukora. Radi tega sem na teh dveh besedah zgradil svoje upanje za popolno razrešitev zagonetke. Neki Francoz je torej vedel za umor. Mogoče je — in v resnici mnogo več kakor mogoče je — da je nedolžen vsake udeležbe pri krvavih dejanjih, ki so se zgodila. Orangutang mu je bil morebiti ušel. Morebiti mu je sledil notri do sobe; vendar vspričo strašnih okoliščin, ki so sledile, ga ni mogel zopet vjeti. Ga šc vedno nima. Nočem šc nadalje zasledovati teh ugibanj — nimam pravice jih nazvati kaj drugega — ker so sence premišljanja, na katerih slone, komaj dovolj globoke, da bi jih sam moj razum mogel določiti in ker se nisem mogel drzniti, da bi jih naredil razumljive za razumevanje drugega. Imenovati jih hočem torej ugibanja in govoriti o njih kot takih. Ako je tozadevni Francoz v resnici nedolžen pri tej grozovitosti, kakor jaz menim, ga privede ta oglas, ki sem ga pustil včeraj zvečer na najinem povratku proti domu v pisarni lista »Le
Kumauijo ali Valahijo, Moldavo in Besarabijo. Ni še dovolj, dr. Viroszil šteje med te pokrajine tudi še košček Štajerske, Napolj, Apulijo, Lužice, Slezijo, Nižjeavstrijsko in »deloma« tudi - Češko. (Ali tudi Poljsko?) Tudi Galicijo. Najprej, gospodje, moram nekoliko popraviti mažarsko prestavo. »Partes« — dele — je Viroszil prestavil z »rčszek« in ta »rčs-zek« naj pomeni dežele, pokrajine, ne pa dele.. To odgovarja rabi te besede v latinskem jeziku in v tem smislu govori o delih tudi corpus iuris hungarici. To pa je napačno. Od leta 1848. sem imenujejo Mažari te dežele ali pokrajine po njihovem naziranju »dele« in od leta 1848. se je v mažarskih glavah porodila ta čudna zamenjava, da smatrajo svobodne pokrajine za dele svojega kraljestva. Mi si moramo posamezne zahteve glede na partes subjeetae — podvržene dežele — natančneje ogledati. Glede na Hrvate bom naše naziranje pozneje razložil.
Na Bosno in Hercegovino se Ogri opirajo na sledeče zgodovinsko dejstvo: Petletni sinček Bele II., Ladislav, je leta 1137. avanziral za vojvodo bosanskega. To je otročja zgodovina in otročja je politika, ki se drzne na podlagi te zgodovine v našem času kaj zase prisvajati. K Ogrski so potem od časa Bele IV., ki se je imenoval kralja Kumanskega, spadali Kumani, Valahi, Moldavani in Besarabci. To svobodno, močno in plemenito romansko ljudstvo, katero Ogri tako zelo preganjajo, tudi ve marsikaj pripovedovati, kako junaško je odbijalo napade mažarskih kraljev. Torej Bukovina — Zgornja Moldava — spada tudi k Ogrski. Gospodje iz Bukovine, vi spadate tudi k Ogrski! (Veselost.) Vi ste pars subjeeta in v inavguralnem diplomu od leta 1867 pravijo, da ste podvrženi Ogrom. Nadalje spada pod Ogrsko tudi Galicija in sicer zato, ker sta se Bela III. leta 1185. in Andrej II. imenovala kralja gališka in ludomerska. Torej Galicijo moramo prištevati tudi med partes subjeetae. ravnotako Bolgarijo, ker sta se Bela IV. in Štefan IV. imenovala kralja bolgarska. Nadalje je tudi Štajerska zato, ker je nekdaj kralj Štefan prišel s Štajersko v dotiko, pars subjeeta in ravnotako sta Ogrski podvrženi^ Napolj in Apulija (Veselost), ker sta si svojčas kralj Robert in Ludovik I. tam doli pridobila neki častni naslov. In Matjaž Korvin? Lužice, Šlezija, Nižjeavstrijska, Moravska, deloma tudi Češka so »podvržene dežele« — gospodje. podvrzite se! (Veselost.)	i
Samo Kranjska še ni ogrska (Veselost) in mi bomo začeli rešilno akcijp za uboge, od Ogrov podjarmljene provincije. Gospodje! Srečno pot na potovanje v Ogrsko! Ogrsko državno pravo študirati je zelo zanimivo, posebno pod spretnim vodstvom Viroszilovim, še bolj zanimivo pa pod še spretnejšini vodstvom nekega Timona, katerega delo je izšlo leta 1904 in ki je v tem oziru doseglo rekord. Mi politiškega apetita gospodov Mažarov sicer ne moremo brzdati, za "piccole pri njihovi pojedini pa nam vendar ni treba služiti. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Saj za to ne dobimo nobene napitnine, kakor dokazujejo letošnja pogajanja zaradi kvote. (Zelo resnično!) Gospodje! Ta Viroszil ima celo korajžo, da na strani 147. svoje knjige pojasni nekaj, česar si dr. Weckerle ni upal pojasniti. Piše namreč: »Toda treba takoj omeniti in priznati, da je v ogrskem državnem pravu eno najtežjih vprašanj to, najti način, kako bi se dale te, druga za drugo pridobljene pokrajine državnopravno z ogrsko krono združiti«. (Veselost.) Ta stavek priporočam njegovi ekscelenci., ogrskemu ministrskemu predsedniku, prav posebno v marljivo proučavanje.
Državno pravo dr. Samo Rad6 Rothfelda.
Imamo pa še drugo kapaciteto na tem polju, dr. Samo Rado Rothfelda. Ta je spisal »Ustavo ogrsko« v nemškem jeziku, pa v mažarskem duhu. (Zelo dobro!) Tam nahajamo med drugim stavek: »Arpadovci so vprizarjali roparske pohode v balkanske dežele««. Torej on celo stvar imenuje s pravim imenom. (Veselost.) Ostanimo pri roparskih
Monde« (časnika, ki se peča z mornarskimi zadevami in ki je zelo razširjen med mornarji) v stanovanje semkaj.
Izročil mi ie en izvod lista in jaz sem čital:
Ujet. — V Bois de Boulogne, zgodaj zjutraj dne — tega meseca (dan umora) zelo velik rumenkasto-rujav orangutang bornejske vrste. Lastnik (o katerem pravijo, da je mornar, ki spada na neko malteško ladjo) zamore zopet dobiti svojo žival, potem ko zadostno dokaže, da je njegova ter plača majhen znesek za ujetje in hrano. Vprašaj Rue —, štev. —, Faubojjrg St. Germain — au troisieme.
»Kako je mogoče,« sem vprašal,« da moreš vedeti, da je mož mornar ter spada h kaki malteški ladiji?«
»Ne vem tega,« je rekel Dupin, »nisem zagotovljen. vendar je tukaj majhen kos traku, ki se je, kakor je soditi po njegovi obliki in njegovi mastni zunanjosti, očividno rabil pri zavezavanju las v eno onih dolgih kit, ki Jih mornarji tako radi imajo. Nadalje še ta vo-zelj je tak, kakor ga zna razen mornarjev malokdo narediti in je posebno lasten onim z Malte. Pobral sem trak ob vznožju strelovo-dove žice. Na noben način ni tnogel biti last umorjenih. Ako sedaj navsezadnje nimam prav pri svojem sklepanju iz traku, da je bil Francoz mornar, spadajoč h kaki malteški ladiji, si nisem mogel prizadeti nobene škode, ako sem rekel to, kar stoji v oglasu. Ako se motim, bode samo mislil, da sem bil po kaki okoliščini zapeljan, po kateri se mu ne bode zijubiio vpraševati. Ako pa imam prav, je
pohodih, gospodje, (Veselost) in na podlagi tega imena nam bo potem lahko mogoče p«, praviti državnopravno znanost Viroszilovo in Weckerlovo. Tako n. pr. beremo pri Roth-feldu, da je Koloman prodrl do Ranic, Bosne in Srbije. Beremo, da se naslov ogrskega kralja glasi: Kralj Rame, Srbije, Bolgarije, Ku-manije, Valahije itd. Iz tega izvaja Rado svoje sklepe! On pravi tudi. da imajo ti naslovi zgolj zgodovinskopravui pomen. Cisto prav' Saj je čisto razumljivo, da se bodo kedaj, ko vsi naslovi iu vse časti posvetnega in duhov-skega značaja ne bodo več moderne, te stvari nekje shranile in jaz ne bom kakemu potomcu plemenitaške rodovine prav nič zameril, ako bo vse dokumente slave svojih prednikov shranil. Z njim vred jih bom spoštoval. Toda na podlagi takih listin izvajati kake dejanske pravice, to je več kot neumno. (Veselost.) Na strani 19. pravi ljubi Rado sledeče: Domači vojvode, kakor n.'pr. Štefan, vojvoda srbski, so vlado ogrsko priznali. Kako pa se je to vršilo? Kakšne listine pa ,pričajo o tem, Jaz sem si prizadel veliko truda, da sem to proučil in sem zasledil sledeče: Leta 1426. j< kralj Žiga — ne pa Štefan — sledeče izjavil »Štefan, despot iz Rascije, modro prevdarj; joč, da je imenovana Rascija z vsemi svojin pravicami in pritiklinami odnekdaj in vedi podvržena nam (ogrskemu kralju), naši sve kroni in celi ogrski deželi, in da je še sed;
podvržena--— —«. To so besede kral..
in iste zgodovinske vrednosti, kakor marsik drugega zgodovinskega — namreč v obr , nem smislu — kar se nahaja pri takih dipi matih. Rado piše o tem vprašanju sledeč »Vzlic temu to fevdno razmerje ni mogl. ustvariti močne in trajne zveze. Vedno in ve dno so se vzdigovali nacionalni elementi pc ljudskimi vojvodi v Srbiji in stari Daciji, ki s postavili premoči ogrskega orožja nasprot popularne težnje. Balkan smo pač osvajal1 nismo ga pa mogli stalno obdržati«. Kako je danes? Mi stavljamo ogrskemu šovinizn. — ne ogrskemu orožju — nasproti našo pra-, vico, ne samo popularne tendence. Rado je tr moral priznati, da Balkana ni bilo moč trajni podjarmiti. Ce se danes vprašamo, zakaj Avstriji ni mogoča zdrava balkanska poii' ka, če se vprašamo, kako je mogoče, da m tem, ko se Tittoni in Aerenthal med seboj u menjujeta, Angleška določuje mejo, do kam smeta ta dva gospoda v svojih dogovorih iti, če hočemo balkansko vprašanje v vsej svoji celoti in neizmerni važnosti za Avstrijo rešiti, potem moramo najprej povdarjati, da si Ogri niti v mislih ne smejo predstavljati, da bi kedaj Balkan pripadel Ogrski. Rado pravi, da bi v tem slučaju bilo čisto izključeno kako osvajanje podonavskih dežela in zvezno razmerje. Da — tako mora tudi biti. Tu pa povdarjam še nekaj in v tem oziru se docela ne strinjam s .svojim spoštovanim drugom, gospodom poslancem dr. Tresičem. Marsikateri pohod ogrskih kraljev v balkanske dežele je imel namen razširiti ondi katoličanstvo; bilo je to v resnici koristno za katoličanstvo proti Izlamu iii pravovernosti. Toda, kdo bo današnjo Ogrsko smatral za sposobno, da nadaljuje te katoliške težnje? In če pade še ta podlaga, pade vsa stavba ogrske državnopravne teorije. Gospodje! Ce gremo po tei poti dalie, potem se lahko oglasi tudi turški sultan in poreče: Ker je Zapolja priznal padišaha Soli-mana za svojega poglavarja, ie Ogrska pars subjeeta turškega cesarstva. (Veselost.)
S koliko večjo pravico bi potem lahko še Kranjska prisvajala zase Reko in Istro, kajti dolgo dobo let sta te dve pokrajini bili z nami združeni.
Razmerje med Hrvaško in Ogrsko.
Državnopravne ideje Timona.
Da omenim še najnovejši izdelek na tem polju, na katerega me je preje opozoril g. dr. Redlich, hočem objaviti nekaj iz Timonove »Ogrske ustavne in pravne zgodovine« (Be-rolin 1904). Na strani 753 piše ta modri mož, ki jc vseučiliščni profesor in predava zgodo-
dobljeno nekaj velicega. Ker je bil Francoz udeležen četudi po nedolžnem pri umoru, se bode naravno obotavljal odzvati se oglasu — zahtevati orangutanga. Premišljeval bode ta-ko-le: »Jaz sem nedolžen; ubog; moj orangutang je precejšnje vrednosti — za človeka v mojih razmerah celo premoženje — čemu naj ga izgubim po prazni bojazni pred nevarnostjo? Tukaj je, skoro v mojih rokah. Našli so ga v Bois de Boulogne, — v veliki oddaljenosti od prizorišča tega klanja. Kako se se more tedaj sumiti, da je divja zver doprinesla to dejanje? Policija je na napačni sledi — ni se ji posrečilo najti niti najmanjše sledi. Tudi ako bi sledili živali, bi bilo težko dokazati meni, da vem za umor ali me zamotati v krivdo zaradi tega znanja. Vrhu vsega tega, mene poznajo. Oglaševatelj me imenuje lastnika zveri. Jaz ne vem, kako daleč utegne segati to znanje. Ako sedaj ne zahtevam nazaj svoje lastnine, potem povzročim, da vsaj žival vzbudi sutnnjo. Moj namen pa ni, obrniti pozornost bodisi na sebe ali na zver. Odzval setn bom torej oglasu, vzel orangutanga ter ga imel zaprtega toliko časa, dokler se ta zadeva ne pozabi.
V tem trenutku sva začula korake na stopnicah.
»Pripravljen bodi,« je rekel Dupin, »s svojimi samokresi, vendar jih ne rabi, dokler ne dobiš znamenja od mene.«
Sprednja vrata hiše so bila odprta in obiskovalec je vstopil, ne da bi pozvonil, ter je stopil več stopnjic navzgor. Sedaj pa se je zdelo, da se obotavlja. In čula sva ga iti zopet navzdol. Dupin je hitro stopil k vratom, ko sva ga zopet slšala prihajati. Ni sc obrnil
vino ogrskega državnega prava, sledeče (bere):
»Državna enota Ogrske in treh priklop-Ijenih ji provincij je izražena v pojmu svete ogrske krone, kateri so podvržene tudi te provincije kot njeni deli.«
Gospodje Hrvati! Tako ne sodijo samo šovinistični politiki, ampak to se predava tudi na znanstveni stolici. Timon piše dalje: »Postave in listine zaznamujejo to tesno javnopravno zvezo na ta način, da imenujejo! te dežele partes subjeetae — podvržene dele — ogrske države; pozneje se uveljavi izraz partes adnexae — joriklopljeni deli — kar odgovarja sedanjemu izrazu za te postranske dežele.« In o Hrvaški in Dalmaciji se predrzne ta akademik (Veselost) pisati sledeče: »To sta provinciji, ki nimata resnične postavodajavne oblasti, ampak le obsežno pravico do avtonomnih določil.« To stoji na strani 752. in pri tem se Timon sklicuje na knjigo Werboczy-jevo (2. Del 111.), kjer pa se to v resnici ne nahaja. (Veselost.) Sem šel nalašč brat to knjigo. Na isti 752. strani piše ta mož: »Slavonija, Hrvaška in Dalmacija sta ravnotako kakor sedinograške dežele, pod vlado ogrskih postav.« (Poslanec Tresič: Nikoli!) Samoposebi se razume, da nikoli.
Kako pa je pravzaprav s Hrvaško? Vsega nočem razložiti, ker nočem pogrevati stvari, o katerih se je že razpravljal^, toda nekaj pa moram vendarle še povdariti. Hrvaška ne more biti pars adnexa ali subjeeta ali pa stib-jugata, kajti takrat, ko se je v ogrskem pravu vprvič uveljavila beseda »pars subjeeta«, je Hrvaška že imela svojega svobodno izvoljenega kralja Ferdinanda 1., (Odobravanje) in Ogrska se tega dejstva niti z mezincem ni do-teknila, ampak je celo decembra meseca leta 1526. to dejstvo priznala v svoji »Kongrega-ciji« iii pozneje v »Konstituciji« Ferdinanda I. In ko^e je potem sprejela pragmatiška sankcija, je, kakor se je že povdarjalo, Hrvaška čisto neodvisno od Ogrske, čisto neodvisno (Klic: Tudi preje!) sprejela pragmatiško sankcijo. Sedaj j)a še kdo pride in reče, da ima Ogrska kako pravico do Hrvaške, Slavonije in Dalmacije. Gospodje! V tem oziru vam priporočam knjigo »Le coinpromis de 1868 entre la Hongrie et la Croatie, Pariš, 1907« od Ohorna, ki izvrstno in v zelo jasnem in lepem francoskem slogu to stvar osvetljuje. In vkljub dejstvu, da je Hrvaška skozi 160 let, od leta 1526. pa do leta 1687. imela svoje lastne kralje, piše Jekelfalussy v svojem delu: L'F.tat hongrois millenair«o »pays an-nexes« — priklopljenih delih in med te prišteva tudi Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo. In to JekelfaIussyjevo delo je bilo spisano »sur ordre de M. le ministre royal hongrois du conmierce,« na odredbo ogrskega kraljevega ministra za trgovino, ki se piše Košut.
Slovensko-hrvaška vzajemnost.
Hrvati in tudi mi Slovenci smo politiško in zgodovinsko starejši kot Ogri. (Odobravanje in ploskanje.) Hrvatje in Slovenci smo trikrat obvarovali Evropo pred Avari, predno so še prišli Mažari v Evropo plenit (Veselost in odobravanje.) Zato odklanjamo akademi-ška izvajanja njegove ekscelence ogrskega ministrsk. predsednika. (Pritrjevanje.) Napačna so, nevarna so, in mi moramo proti njim najslovesnejše protestirati. (Odobravanje.) Če naš ministrski predsednik proti njim ni nastopil, moramo jih ožigosati mi. Ministrski predsednik je danes dejal: »Vlada mora imeti pred očmi samo zakonske določbe in zato si ne more prisvajati nobene ingerence na zadevo, ki jo omenja interpelacija Perič-Ivčevič.« Čisto prav. Česar ministrski predsednik ne stori to mora storiti parlament. Morda ministrski predsednik ni imel toliko poguma, da bi bil to povedal, kar misli in se bal, da ne bi mu ve-
vdrugič, temuč je stopal navzgor z odločnimi koraki ter potrkal pri vratih najine sobe.
»Prosto,« je rekel Dupin z veselim in prisrčnim glasom.
Neki mož je vstopil. Bil je mornar, oči-vidno — visoke, močne in mišičaste postave, z nekim gotovim drznim izrazom v obrazu, ki ga nikakor ni delal prikupljivega. Njegov močno zagoreli obraz je več kakor na pol zakrivala njegova brada in brke. Nosil je v roki veliko hrastovo palico, vendar se je zdelo, da nima drugega orožja. Priklonil se je nerodno ter nama voščil »dober večer« s francoskim naglasom, ki je vseeno kazal, da je pariškega izvora, četudi se je glasil nekoliko neufchatelski.
»Sedite, prijatelj,« je dejal Dupin. »Sodim, da ste prišli zaradi orangutanga. Na mojo besedo, skoro vas zavidam zanj; nenavadno lepa in brez dvoma dragocena žival! Koliko mislite, da je star?«
Mornar se je globoko oddahnil, kakor človek, ki se je oprostil neznosnega bremena, in je nato odgovoril s samozavestnim glasom:
»Tega vam ne morem povedati — vendar več kakor štiri leta ne more biti star. Ali ga imate tukaj?«
»Oh ne! Tukaj nimamo zanj nobenega pripravnega prostora. Nahaja se v nekem hlevu v Rue Dubourg. Tam ga lahko dobite jutri zjutraj. Seveda, vi ste pripravljeni dokazati, da je vaša last?«
»Gotovo sem, gospod.«
»Zelo mi je žal, da se moram ločiti od njega,« je rekel Dupin.
»Ne mislim, da ostanete brez nagrade za vaš trud,« je dejal mož. Tega nisem pričakoval. Zelo rad plačani nagrado za najdenje živali — to se pravi, kar ie prav.«
čina v parlamentu ugovarjala. Zato moramo povedati, kako mi mislimo in potem bomo našli tudi take ministrske predsednike, ki bodo v našem smislu govorili. (Pritrjevanje.)
Dejal sem: Tudi mi Slovenci. Zakaj? V zagrebškem saboru se je 9. maja 1712. vla-darstvo na Hrvaškem poverilo tistim članom habsburške rodovine, ki obenem vladaio tudi na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. (Čuj-te!) Tam so dejali: Illim nimirum et tališ foe-minini sexus augustissimi sanguinis austriaci, qui videlicet non modo Austriae, sed provin-ciarum etiam Styriae, Carinthiae et Carnoliae possessionem habebit et in modo facta Au-stria residebit. (---tisti ženski člani vzvišene rodovine avstrijske, ki ne vladajo samo nad Avstrijo, ampak so tudi gospodarji provincij Štajerske, Koroške in Kranjske —
--.) In Karol VI. je 16. maja 1712. v svoji
potrjevalni listini dejal: »Probamus, accepta-mus, confirmamus, dum simul Austriam, Sty-riain, Carinthiam et Carnoliam possideat.«
Mi imamo torej po zakonih zajamčeno pravico biti eno skupno telo s Hrvati. (Živahno odobravanje in ploskanje) in na podlagi teh pravic izjavljamo, da se nikdar ne bo posrečilo odvrniti Slovencev od Hrvatov, kadar bo treba varovati pravice Hrvaške, Slavonije in Dalmacije. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Nekaj reminiscenc iz zgodovine naj še bolj osvetli to dejstvo. Zagrebški sabor je 5. januarja 1848. v svoji adresi na kralja to-le pisal: »Mi Jugoslovani ne bomo nikoli priznali takega ministrstva, ki hoče pretrgati vez,v ki nas druži s skupno monarhijo. (Čujte! Čujte!) Troedina kraljevina Hrvaška, Slavonija in Dalmacija si pridržuje pravico, da ne bo zedinila samo pod avstrijsko vlado živečega bratskega naroda slovenskega na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Istri, Gorici in otokih, ampak združila tudi ozemlja, ki sedai ječijo pod Turki, ako jih bomo mogli kdaj pridobiti nazaj in ustanovila jugoslovansko državo.« Takrat ie bila pomlad narodov, ali nič ni V teh besedah napačnega. Mlada odkritosrčnost zveni iz vsake besede. Gotovo — Hrvatom se je njih trud, rešiti Avstrijo, dobro poplačal. Dali so jim konstitucijo od leta 1849, kakor Ogrom; kakor Ogre so tudi Hrvate osrečili z oktobrskim diplomom in februarskim patentom (Veselost), osrečili so jih s tem, s čimer so Ogre kaznovali. (Pritrjevanje.) In zato razumem, dasi ne odobrujem, to, kar se je v hrvaškem saboru sklenilo 24. septembra leta 1861. Ta sklep se glasi: .»Troedina kraljevina je že pod avtokratično vlado Jožefa II. prišla do prepričanja, da tvori ožja državno-pravna zveza z Ogrsko večje jamstvo za ustavnost, ker je z združenimi močmi lažje mogoče ubraniti se napadov avstrijske abso-lutistiške politike.« _
To je bila poetična — dasi gotovo ne prisrčna — iz samega razuma porojena reška resolucija v prvi izdaji (Poslanec dr. Tresič: Toda Mažari preje niso bili takšni kakoršni so sedaj!) Moj dtagi prijatelj, od 1. 1526. sem ne vem ničesar dobrega od Mažarov. (Veselost ir. pritrjevanje.) Avstrijska vlada je 1861. hrvaškemu saboru nato odgovorila: »Prepričani smo, da bi bili vi, ako bi bili treznejše prevdarili politične in nacionalne koristi naše mile troedine kraljevine, glede na državno-pravno vprašanje prišli do drugačnega sklepa.« Gospodje! Tudi jaz moram reči, da mi jc žal, da1 se to ni storilo. Ogrska adresa od I. 1861. se na podlagi tega dejstva kar cedi same ponižnosti in prijaznosti. O Hrvaški pravi:
»Hrvaška ima svoje posebno stališče, kajti ni bila nikoli Ogrski podvržena; bila je le naš zaveznik od 1. 1102. sem. Bila je naš gost, naš vojni pobratim.«
Takrat se je nekaterim ljudem na Ogrskem, kakor za časa reške resolucije, šlo za to, da pridejo do vlade. Bilo je nekaj vlade la-
»Dobro,« je odgovoril moj prijatelj, »to je vse lepo, gotovo. Naj malo pomislim! — Koliko naj zahtevam? Oh, takoj vam povem. Moja nagrada naj bode ta. Vi mi daste vse podatke, ki so v vaši moči, glede teh umorov v Rue Morgue.«
Dupin je spregovoril te besede z zelo nizkim glasom in zelo mirno. Ravno tako mirno je tudi stopil k vratom, jih zaprl ter zaklenil, in vtaknil ključ v svoj žep. Nato je potegnil iz žepa samokres, ter ga položi brez najmanjše razburjenosti na mizo.
Mornarjev obraz je zardel, kakor da bi se boril z vdušenjem. Vstal je in prijel za svoj krepelec; toda v naslednjem trenutku je padel nazaj v svoj sedež, močno trepetajoč in bled kakor smrt. Niti besedice ni spregovoril. V dno srca se mi je smilil.
»Prijatelj!« je rekel Dupin s prijaznim glasom, »po nepotrebnem se vznemirjate — prav zares. Mi vam nočeva storiti nič žalega. Dam vam častno besedo kot poštenjak in Francoz, da vam ne nameravava storiti zlega. Popolnoma dobro vem, da ste nedolžni pri grozodejstvih v Rue Morgue. Vendar ne bode kazalo tajiti, da ste v gotovi meri udeleženi pri njih. Po tem, kar sem že povedal, morate vedeti, da sem izvedel za to zadevo na tak način, o katerem niti ne morete sanjati. Stvar pa stoji sedaj tako-le. Vi niste storili ničesar, kar bi lahko opustili, — ničesar, gotovo, kar bi vas delalo krivega. Vi niste bili niti krivi ropa, ko bi vendar lahko nemoteno ropali. Ničesar nimate prikrivati. Nobenega vzroka nimate prikrivati. Na drugi strani pa ste po vsakem nazoru časti zavezani priznati vse, kar veste. Sedaj je zaprt neki nedolžen človek, obtožen umora, katerega povzročitelja morete pokazati vi.«	(Konec prih.)
komnih ljudi, ravno tako, kakor svojčas, ko je nesrečna reška resolucija v drugi izdaji zagledala luč belega dne. (Medklici.) V imenu našega tlačenega, toda probujenega ljudstva izjavljam, da smo z našimi hrvaškimi brati popolnoma solidarni. (Odobravanje.) Razumem — kakor je rečeno — animoznost Hrvatov proti Avstriji, prosim vas pa, da pomislite, da Avstrija ni več del nemških zveznih držav, ampak da je nova država. (Medklici.) Avstrija je država, ki bo tako izgledala, kakoršno bodo ustvarili nje narodi sami!
Gospodje! Prosim vas torej, ne zamerite mi, ako opozarjam na to, da so se v tej Avstriji razmere tako izpremenile, da n. pr. sedita v ministrstvu dva nekdanja pobratima v boju proti centralistiško - germanizatoričnim težnjam in da najdemo pri velikem delu zastopnikov nemškega naroda vendarle več čuta za pravičnost in resnico kot pa pri Ma-žarih, (Živahno odobravanje in pritrjevanje), ki na podlagi svojih napačnih državnopravnih teorij sploh nobenega čuta za svobodo in pravičnost imeti ne morejo (ponovno odobravanje). Zato izjavljam, da je prav, ako Hrvaška, Slavonija in Dalmacija hočejo postati neodvisne, toda pozabiti ne smejo, da tudi mi Slovenci spadamo k njim in zato morajo Hrvati zasledovati tako politiko, ki ne pusti v nemar Slovencev. (Odobravanje.) Samostojna mora biti Hrvaška, toda ne sovražna Dunaju (Odobravanje), ampak nasprotna Pešti, povsod in vselej in sicer v zavesti, da ima hrvaški narod v tem delu monarhije izpolniti veliko kulturno nalogo. (Odobravanje.)
Poslanstvo Avstrije na Balkanu.
Gospodje! Ekzistenčna pravica naše države se opira na njeno balkansko politiko, kajti pravzaprav so nastale vse ženitninske pogodbe, ženitbene in ostale zveze od Friderika III. počenši vsled strahu pred turškim navalom. (Rritrjevanje.) Raison d'etre — živ-ljenska pravica in naloga Avstrije — je bilo , varstvo krščanske kulture pred polumese-cem. In še dandanes je to njena naloga. Gospodje! Ta namen so« višji krogi čutili, impulzi za skupno delo pb so prišli odspodaj, iz ljudstva. Spominjam samo na zborovanja kranjskih, koroških in štajerskih deželnih stanov, tudi na tista zborovanja, kier smo se posvetovanja skupno s Hrvati, ki vsa pričajo o tem dejstvu. Od bojev Ferdinanda I., od obleganja Dunaja leta 1529., pa do bosanske okupacije, se razvija zgodovina na podlagi teh faktov. (Odobravanje.)
Spomnite se na leta 1683 do 1718, ko se je Avstrija pokazala kot osvoboditeljica balkanskih narodov! Takrat so balkanski narodi v Avstriji in v avstrijskih krogih videli svoje rešitelje (Odobravanje). Avstrijski generali so takrat bili to, kar je danes makedonski izvr-ševalni odbor. (Pritrjevanje in veselost.) Lu-dovik Badenski in general Piccolomini sta iz-kušala zanetiti v Albaniji, Bosni, Hercegovini in Makedoniji vstajo proti Turčiji. Cesar Leopold je 6. aprila 1690. obljubil, da bo narodom na Balkanu podelil iste verske in politi-ške pravice, kakor ostalim podanikom avstrijskim. S to politiko smo si osvojili nazaj tudi Ogrsko — Ogrska je naša pars subjeeta in subjugata( (Veselost in zelo dobro!) Jožef I. pa je nalogo Avstrije čisto potvaril. Hotel je vstanoviti centralistiško nemško državo. Pokazalo se je, da Avstrija ne more služiti temu namenu in mu tudi ne sme.
Tukaj pa opozarjam še na to-le: Zakaj je tako malo znanega o teh dejstvih? Zato, ker je poučevanje zgodovine na naših gimnazijah pod vso kritiko. (Odobravanje.) Zakaj nič ne povedo o zgodovinski važnosti Poljske in Rusije? Zakaj nas ne učijo zgodovinske in kulturne važnosti Češke? Zakaj ne kulturne važnosti nemštva? Zakaj? Zato, ker se dandanašnji zgodovina poučuje nekako beletristi-ško. To so leposlovne študije združene z nia-tematiško zapomnjevavno umetnostjo. (Pritrjevanje.) Bodi pouk tak, da se navzamemo duha avstrijsk. drž. misli. Pravilno poučevanje zgodovine pa nas mora seznaniti tudi s strankami v naši domovini in že fant v VIII. šoli mora, ko dela maturo, vedeti, kako se ie politiško življenje narodov razvijalo in razvilo. Potem ne bo več mogoče, da nas bodo Mažari s tem, da otroke že v prvih ljudskih razredih napolnijo z zgodovinskimi lažmi iu v resnici z veliko marljivostjo proučujejo in se navzemajo teh zgodovinskih potvar nadkrilje-vali nas, ki svoje lastne zgodovine nc poznamo in niti poznati ne smemo. (Pritrjevanje.) In zakaj posebno mi, ki smo slovanskega po-koljenja, ne smemo poznati svoje zgodovine? Zato, ker nas imajo za sužnje in hlapce, ker nimamo niti pravice, samostojno misliti in se po teh mislih ravnati in delati.
Obtožujem avstrijsko državo in avstrijske vlade. Če vlade zdaj vidijo, da avstrijske državne misli nikjer več ni, so same , krive tega. (Pritrjevanje.)
Mi državne misli nismo iz svojih src pregnali, učili nas je nikoli niso. Gospodje, s frazami, z zunanjim bleskom in čenčami, kjer um ne zapopade notranjega razvoja in zveze avstrijske državne ideje s praktično politiko in življenjskimi potrebami narodov, se ne vzgaja patriotizem !
Jaz opozarjam samo na dejstvo, da na Balkanu vsi narodi spoštujejo osebo našega cesarja, Avstrijo pa sovražijo. Kdor noče računati z dejstvom, da vlada v Črni gori, Srbiji, Bolgariji in Rumuniji resnično sovraštvo do naše države, ta o celi stvari nič ne razume. Če hočemo zasledovati balkansko politiko, moramo najprej premagati sovraštvo, ki tli
v teh narodih proti nam. Edin ključ do rešitve tega vprašanja so južni Slovani. Toda ti narodi, ki so svoj čas Avstrijo pozdravljali kot rešiteljico, so v svojih srcih sedaj naši največji sovražniki, dasi — kakor jaz dobro vem — osebo cesarjevo visoko spoštujejo.
V Dalmaciji n. pr. kak starinoslovec svoje izkopine najlažje na ta način varuje pred radovednimi očmi, da jih ponoči pokrije s čr-nožolto plahto. Kajti kakor hitro kak pošten Dahnatinec to vidi, se prekriža, pravi: Porez! (davek) in urno zbeži. (Viharna veselost!)
Tako je, gospodje, in če hočete delati zdravo balkansko politiko, morate predvsem zlomiti mažarski vpliv in pripoznati pomen južnih Slovanov. (Odobravanje.) Zato boste sedaj razumeli, zakaj sem dejal, da bomo za svoje nacionalne zaveznice smatrali vse tiste stranke, ki se bodo z nami borile proti nad-vladju Ogrske.
Še nekaj. Ogri so pametni. V načrtu novega kazenskega zakonika se nahaja v S 20. sledeči odstavek: »Kdor z namenom šiloma izpremeniti ustavo dežel ogrske krone ali del teh dežela ločiti od obstoječe ustavne zveze izvrši kako dejanje, ki vodi k temu namenu, se zaradi prestopka kaznuje z zaporom od 4 tednov do 3 let. Kazensko zasledovanje se vrši samo na pooblastilo ogrske vlade — kako milostljivo! — in le v toliko, v kolikor je zajamčena medsebojnost.« Ta paragraf, gospodje, nikoli ne sme postati zakon, kajti drugače bi vsak, ki bi le približno tako misel iz mojega govora izven parlamenta izgovoril, tri leta sedel.
Na boj proti ogrskim šovinistom!
Upamo, da bodo besede, ki jih je svojčas izgovoril kralj Leopold, dobile nazaj svojo veljavo. Kralj Leopold je govoril o »innata heroici peetoris virtus«, o prirojeni moči junaških hrvaških prsi in o »avita nominis croa-tici gloria et existimatio«, o starodavni slavi iu časti hrvaškega imena. Gospodje! Ta sila in ta slava živi še danes in mi smo veseli, da živimo v času, kjer bomo imeli morda še priložnost z žrtvami dokazati, da nas je trdna volja, to slavo braniti. (Odobravanje.) Sedaj se je vdomačilo geslo: Ločitev od Ogrske! Jaz nisem tega mnenja; naša dolžnost in naša pravica je, da izvolimo drugo geslo: Revizija dualizma. Pot za to je pripravljena — rešitev je v hrvaškem vprašanju. (Živahno odobravanje.) Gospodje, pograbite ta zgodovinski trenotek in če hočete pokazati, da vam je na srcu velika avstrijska monarhija, zberite se okolu naših bratov Hrvatov. (Odobravanje.) Pozabimo za sedaj nasprotstva, ki nas ločijo in naravnost korakajmo nasproti šovinizmu VVeckerla in njegovih sodrugov. (Živahno, dolgo trajajoče odobravanje in ploskanje.) Hotel sem, da v tem parlamentu povzdignemo svoj glas proti ogrskemu ministrskemu predsedniku in njegovim sodrugom in nanje obrnemo besede, katere je Weckerle rabil nasproti Hrvatom. Te besede se — tako kakor jih razumem jaz — glase tako-le:
»Z vso odločnostjo in doslednostjo, in če, bo treba z vso strogostjo bomo težili za tem, da bodo mažarske težnje v vsakem oziru odgovarjale državni enoti in pravičnosti nasproti narodom avstrijskim.« (Odobravanje.)
Gospoda! Danes moramo konštatirati, da nikoli ne bomo dopustili, da bi v imenu tega lažniivega ogrskega državnega prava kak avstrijski vojak prekoračil mejo Hrvaške! (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Končal sem svoja akademiška izvajanja. Spoznali ste vzore mojega naroda, ki ga ljubim in za katerega hočem delovati do zadnjega trenutka svojega življenja. Oprt na skal-natotrdno zaupanje v Boga, navdahnjen od otroškozveste vere, se bori slovenski narod, katerega zastopniki sede na teh klopeh, za svoje pravo, svojo svobodo in svoj napredek. Bo li v tej zbornici, v tem boju našel dovolj zaveznikov? To je vprašanje. Angleški pregovor pravi: Where is tlie vili, there is the \vay. Mi hočemo živeti, hočemo pa tudi, da vsi narodi te države živijo z nami in poleg nas mirno in zadovoljno v mogočni Avstriji. Voljo imamo. Vaša stvar je, gospodje, od re-zultante vašega dela iu vaših ciljev, pri katerih mala peščica naših zastopnikov ne pomeni mnogo, je odvisno in naloga vlade je, da pripravi za to tla. Mi čakamo, mi upamo! (Živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku častitajo).
Državni zbor.
Dunaj, 24. julija.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Včeraj je imela gosposka zbornica jako kratko sejo, ker proračunski provizorij ni bil še na dnevnem redu. Zbornica je hitro rešila zakona glede na razdelitev katastralnih parcel iu evidenco zemljiško-davčnega katastra. Zgodilo pa se je prvič v gosposki zbornici, da je bila na zahtevo novega člana Adameka obljuba prečitana tudi v češkem jeziku.
Danes jc gosposka zbornica imela daljšo sejo ter rešila proračunski provizorij. Začetkom seje je predsednik knez Windischgraetz izrazil željo, naj bi zbornica zborovala v zaporednih sejah, ko se nabere več gradiva. Dalje naj bi vlada tudi gosposki zbornici predlagala vladne načrte zakonov, nc pa vedno le poslanski zbornici.
Ministrski predsednik baron Beck je odgovoril. da noče prezirati gosposke zbornice. Dalje se je skliceval na svoj govor v poslanski zbornici, da hoče vlada posebno pozornost obračati na socialna vprašanja.
POSLANSKA ZBORNICA.
Nemški poslovni jezik.
Dr. Sylvester in tovariši so danes v imenu nemške zveze vložili naslednji predlog: »Paragrafu 51. poslovnika naj se dostavi: Poslovni jezik zbornice je nemški.« Ta predlog se je izročil posebnemu odseku, ki se bode bavil z vladnim načrtom novega poslovnika. Pomenljivo je, da kršč. socialci in nemški socialni demokratje niso podpisali tega predloga.
Židovski jezik.
Gališki poslanec dr. Zobel je danes predlagal, naj se prekličeta dekreta iz I. 1814 in 1814, oziroma židovski jezik v Galiciji in Bukovim prizna kot deželni. Ta jezik mora biti gotovo zanimiv za jezikoslovce. Morda bodo židovski poslanci celo zahtevali stenografe v zbornici za hebrejske govore.
Minister za javna dela.
Koncem današnje seje hoče poljski po-slanec Stviertnia predlagati, naj se ustanovi posebno ministrstvo za javna dela. Temu ministrstvu bi se pridelili razni posli, ki so sedaj razcepljeni v poljedelskem, notranjem in trgovinskem ministrstvu.
Melioracije.
Danes je zbornica po daljši razpravi soglasno odobrila že objavljene resolucije proračunskega odseka, naj se izpremeni melio-račni zakon, obenem pa primerno zvišata oba zaklada, iz katerih poljedelsko ministrstvo dovoljuje podpore za vodne zgradbe, vodovode, vodnjake, napajališča, uravnave rek in hudournikov itd. Kakor čujemo, bode vlada že letos ustregla tej splošni ljudski zahtevi, da se pospešijo razna nujna dela.
Toženi poslanci.
Med volitvami ie padla marsikatera ostra beseda, ki je dala povod tožbi. Imunitetni odsek je predložil poročila o tožbah proti sedmim poslancem. Danes je zbornica rešila ta poročila. Ker pa je predlagal odsek, da se kršč. socialni poslanec Prohazka ne izroči sodišču, so se socialni demokratje uprli temu predlogu. Rieger in Pernerstorfer sta zahtevala v daljših govorih, naj se Prohazka izroči. Med burnim krikom in bučečim smehom sta soc. demokratom odgovarjala Bielohlavek in dr. Gessmann. Je pa tudi nečuveno, da ravno soc. demokratje zahtevajo sodno postopanje proti političnemu nasprotniku, ki ni objavil nekega popravka. Tega pa Prohazka tudi že zato ni mogel storiti, ker je dotični list predčasno prenehal izhajati. Zbornica je s 164 glasovi proti 93 odklonila soc. demokraško zahtevo. Vendar pa je zbornica s to zadevo potratila najmanj dve uri časa.
Legitiinačni odsek.
Dr. Šusteršič je nujno predlagal kot načelnik legitimačnega odseka, naj zbornica odobri volitve raznih poslancev, proti katerim niso bile vložene pritožbe. Zbornica je temu predlogu pritrdila brez ugovora.
Državne podpore.
Zadnja današnja točka jc bila poročilo o mnogoterih nujnih predlogih za državne podpore vsled toče, povodnji in drugih uim. Za letos je vlada v ta namen odločila tri milijone kron. Ker pa je na milijone škode po raznih deželah, zato je vlada že v odseku obljubila, da hoče i>o potrebi uporabiti višji kredit. Oglašenih je seveda zopet mnogo govornikov, ki bi radi utemeljevali svoje predloge. V zbornici pa je velik nemir, ker se poslanci že pripravljajo na odhod.
Roškar generalni govornik.
Glavna govornika v tej razpravi sta bila češki poslanec Hrasky iu član »Slovenskega kluba«, štajerski poslanec Roškar. Roškar je v jedrnatih stavkih opozarjal vlado na mnoge škode vsled toče, povodnji in mraza, ki so na Štajerskem, Kranjskem in drugih deželah napravile mnogo škode kmečkim posestnikom. Vlada naj dobrohotno uvažuje bedo prebivalstva ter dovoli tudi našim slovenskim krajem izdatne podpore. (Živahna pohvala.)
Govornikov je bila ogromna vrsta. Zato je tem pomenljivejše in častnejše, da so se vse stranke zedinile za slovenskega kmeta. Roškar, vojak po postavi, ponosnega, samozavestnega nastopa, rnož, da ga jc veselje pogledati, je s svojim prvim govorom pokazal, na kako visoki stopnji izobrazbe stoji naš kmet. Ljudsko šolo ima, a izobrazil se jc tako z lastno pridnostjo, da se lahko kosa z možmi, ki so leta in leta trgali hlače po šolskih klopeh. Veliko število poslancev ga je poshi!tilo. Pritrjevali so mu tudi nasprotniki; celo Malik je glasno odobraval njegove krepke besede. Poudarimo: prvo zasedanje ljudskega parlamenta se je zaključilo z lepim govorom slovenskega kmeta.
Pri glasovanju se sprejme predlog podpornega odseka.
Benkovičeva interpelacija.
Nato sc prebero interpelacije. Bcnkovič in tovariši interpelirajo finančnega ministra zaradi osebnih razmer na davkariji v Brežicah, nadalje poljedelskega ministra glede na regulacijo Save pri Brczovu, potem ministra za notranje zadeve zaradi odlašanja novih volitev pri okrajnem zastopu brežiškem.
Začkov češki govor. — Myslivec in agrarci preklicujejo.
Poslanec Sylvestcr vpraša predsednika, zakaj sc je podpredsednik Začek s podpredsedniškega mesta poslužil češkega jezika. Dr. Weisskirchiicr odgovori, da Začek takrat ni govoril kot podpredsednik, ampak kot poslanec in kot tak ima pravico govoriti češko. Nato prekliče češki katoliško-narodni poslanec dr. Mys!ivec žalitve, ki jih je izrekel proti
agrarnima poslancema Spačeku in Zazvorki, nato prekličeta še Spaček in Zazvorka, kar sta rekla žaljivega proti Myslivcu.
Nato predsednik zaključi zasedanje, želi poslancem vesele počitnice in naznani, da bo prihodnjo sejo naznanil pismeno.
Nedeljski počitek v lekarnah. Interpelacija dr. Kreka.
Dne 18. decembra 1906 je stopil v veljavo novi lekarniški zakon. V S 8. pravi, da naj deželne vlade po posamnih deželah določijo tudi za lekarne primeren nedeljski počitek. Ta stvar je za farmacevte silne važnosti, saj so glede na nedeljski počitek na slabšem nego tovarniški delavci. Primorska in češka vlada sta že izdali primerne določbe in lekarnarji se splošno niso nič upirali. Od drugih še ni glasov. Podružnica farmacevtovskega društva v Ljubljani je u. pr. že pred dvema mesecema vložila prošnjo na vlado, naj se tudi za Ljubljano izvrši imenovani S 8. Cuje se pa, da se dva lekarnarja ustavljata, in cela reč ne gre naprej. Dr. Krek je v tej zadevi stavil interpelacijo, ki v nji poživlja ministra notranjih reči, naj poskrbi, da se pri vseh deželnih vladah najhitreje uredi nedeljski počitek po lekarnah.
Gostinčarjev predlog za ofiiciante.
Pisarniški oficianti in pomočniki so poslali po svojih društvih poslancem vseh strank prošnjo z izdelanim načrtom zakona, ki naj bi ga zbornica sprejela. Nemški nacionalec Marckhl je zbiral razne stranke, naj bi podpirale predlog v tem zmislu. Zanimivo je, da se je obrnil pač na krščanske socialce in tudi na Hribarja, ne pa na »Slovenski klub«. Med njim in med našimi poslanci se je pač pokazalo že večkrat nepremostno nasprotje. Ta predlog sta prva podpisala dr. Baxa in dr. Drexel. Drugi enak predlog je vložil dr. To-maszevvski v imenu poljskega kola; tretji pa Gostinčar, da tudi »Slovenski klub« javno pokaže svojo resno voljo sodelovati v tem oziru v blagor imenovanega sloja.
Nemška zveza.
D u n a j, 25. julija. V utemeljevanju resolucije. ki so jo sklenile v plenarni seji združene nemške napredne stranke, je včeraj po-vdarjal dr, VValdner, da se je nemško-napred-na zveza v vseli skupnih vprašanjih dobro obnesla in upa, da bode imela uspehe tudi v bodoče ter da bode zveza še trdnejša tembolj, ker stremljenje, novo zbornico poslova-niti, ili le ne ponehalo, ampak celo naraslo. Vlada je navzlic vsemu svarjenju šla Cehom preveč na roko; sadovi te naklonjenosti že zore, saj si je prvi podpredsednik dr. Začek s predsedniškega mesta dovolil češki nagovor. Zoper to nepostavnost mora zveza odločno protestirati in ponovno vlado svariti, naj ne pusti, da se enotni poslovni jezik v zbornici, ki je v rabi že 40 let, in tudi popolnoma v zmislu opravilnika, počasi odpravi. Zveza mora svoje delo nadaljevati ne le v parlamentu, ampak tudi v deželnih zborih, zlasti pa med ljudstvom, bojujoč se proti trem najhujšim sovražnikom: slovanstvu, klerika-lizmu in socialni demokraciji, da ohrani svojo posest. Doslej uspehi niso bili veliki, ker je bilo zasedanje prekratko, jeseni, ko pridejo na vrsto večia vprašanja, bode drugače. Vedno pa bode varovala pravice in koristi nemškega naroda, zlasti svobodo vesti in znanosti.
Osrednja zadružniška blagajna.
Dunaj, 25. julija. Načrt zakona o ustanovitvi osrednje zadružniške blagajne, ki ga je vlada predložila v prejšnjem zasedanju, a ni bil rešen, pride v jesenskem zasedanju zopet na vrsto. Vlada je sklenila, da vloži za začetek 5 milijonov kron, s čimer si hoče zagotoviti vpliv na bodoči zavod.
Dijete poslancev.
Praga, 24. julija. »Hlas Naroda« poživlja češke poslance, naj dijete, katere bodo vlekli med poletnimi počitnicami, darujejo kmetom, katerim jc zadnja povodenj uničila posestva. List ostro obsoja, da bodo poslanci med počitnicami vlekli dijete (nad 700.000 K) ter pravi, da ta slučaj dokazuje, kako potrebno bi bilo dijetno vprašuje rešiti v zmislu stalne letne plače.
Trasedlla na Daljnem Vzhodu.
(Iz knjige Mc Kenzieja o Koreji.)
(Cesar 1 Hong. — Japonci umorili cesarico.
— Obupni boj.)
Na Daljnem Vzhodu se vrši pretresljiva tragedija. V Evropi je ne zasledujemo bog-vekako marljivo in vendar se gre za deset milijonov ljudi. To pohaja tudi od tega, ker je le malo poznavavcev korejskih razmer v Evropi. Najboljše pozna Korejo Anglež Mac-Kenzie, ki nam v svoji izvrstni knjigi o vzrokih in razvoju korejske tragedije pripoveduje sledeče:
Cesar I Hong, ki jc vsled pritiska Japoncev sedaj moral odpovedati se prestolu, je bil tisti, ki jc z jasnim pogledom odstranil vse ovire, ki so se v Koreji nepredorno visoko in vztrajno postavljale nasproti prodiranju zahodne prosvete. Pred tridesetimi leti je bila Koreja tujcu docela nedostopna. I Hong je zasedel prestol mlad in čvrst, neomejen gospodar nad življenjem in smrtjo desetmilijonske-ga ljudstva. Odprl jc vhod v Korejo na stežaj in prišli so Angleži, Američani ter Japonci. Prišli so podjetniki, klativitezi, misionarji in diplomati. Vladarica temu krogu je bila pogumna iu inteligentna cesarica. Reformirala sc je uprava, inozemski zdravniki in učitelji so zasedli vplivna niestn.
Toda Ji^onci so spoznali važnost Koreje za svoje protiruske in protikitajske načrte. Tragedija se je začela in sicer krvavo. Korejci so spoznali, da Japonci hočejo uničiti njihovo svobodo. Proti Japoncem se je začela razširjati opozicija, kajti Korejci so sila domoljuben narod. Japonci so izvedeli, da stoji domoljubnemu gibanju na čelu cesarica. V temni noči 8. oktobra 1. 1895. so se iz japonskega poslaništva priplazili vojaki v cesarsko palačo in prišli do sob cesaričinih. Vojake ie poslal v palačo izrečno japonski poslanik v Soulu, grof Miura. Vojaki so pregnali korejske straže in zasedli vse vhode in izhode iz palače. Nato so najeti morilci hiteli v sobe, kjer je bivala cesarska rodovina. Najprej so zasledili cesarja in prestolonaslednika. Vlekli so ju za lase v drugo sobo in pahnili vun. Potem so hiteli po strmih lesenih stopnjicah v zgornje nadstropje k ženam. Prestolonaslednik iu dvorne dame so vrgli doli po stopnjicah, hišnemu ministru pa, ki je prihitel pogledat, kaj se godi, so odsekali obe roki. Vzlic temu je hitel povedat kralju kaj se je zgodilo, pa je na pol pota omahnil in se mrtev zgrudil. Cesarica je medtem skočila skozi okno v park. Toda morilci so jo zasledili in z bodali podrli na tla. Vprašala je, ali še živi prestolonaslednik. Neki Japonec ji je skočil nato na prsi in jo zabodel. Se je živela. Nato so živečo položili na hitro znešeno grmado in jo zažgali!
Japonska vlada je odpozvala svojega poslanika iu ga postavila na zatožno klop. Dobil je malo kazen. Cesarja Da je Japoncem vdana stranka v njegovi palači stražila. — 1 Hong je zbežal v rusko poslaništvo. Odkar je cesarica bila umorjena, je I Hong postal boječ, neodločen, potrt. Iz velike palače sc je preselil v malo. Mac Kenzieju je nekoč dejal: Bil sem nekaj desetletij cesar, toda nikoli nisem našel človeka, ki bi bil z menoj govoril kakor s človekom in mi povedal resnico. Vsi ljudje se laskajo. —
Japonci so prišli nazaj v Korejo, topot z derno armado. Cesar je jel sklepati pogodbe z drugimi državami, kjer se je priznavala suvereniteta in integriteta Koreje. Toda vse ni nič pomagalo proti Japoncem z njihovo železno in kruto vstrajnostjo. Cesar je prosil Roosevelta za posredovanje, toda I^oosevelt je moral molčati. Ko so pa prišli Japonci in ga hoteli prisiliti, da izroči vodstvo vseh zunanjih diplomatskih poslov Japonski, je domoljubni, obupni cesar zaklical: Rajši se zastrupim! Toda Japonci so pogodbo sami sestavili in sami pritisnili nanjo državni pečat korejski. Nato ^o cesarju vzeli vse vojake in vse straže in niti perice niso pustili v cesarjevo palačo, ne da bi jo natančno preiskali. Naposled se je I Hfingu posrečilo odposlati na haaško mirovno konferenco svoje zastopnike, s prošnjo do velesil, naj mu pomagajo, razveljavijo krivično pogodbo z Japonsko in Koreji vrnejo svobodo. Zaman! Japonci so ga prisilili, da se je s krvavečim srcem odpovedal prestolu.
In sedaj sedi na prestolu starodavnega cesarstva bebec, ki je igrača v japonskih rokah.
S o ul, 24. julija. V Soulu so Japonci proglasili obsedno stanje. Novi cesar je že nastopil vlado in v liosebnem razglasu ljudstvo pozval k lojalnosti. Včeraj se je prejšnji cesar še enkrat formalno odpovedal prestolu.
CEŠK! DEŽELNI ZBOR.
D u naj, 24. julija. Vsled posredovanja ministrskega predsednika bo najbrž mogoče pred razpustitvijo češkega deželnega zbora sklicati še eno zasedanje, ker so Cehi sprejeli pogoj nemških poslancev, naj se deželni zbor v tem zasedanju bavi zgolj z gospodarskimi vprašanji in politična puste na stran.
TRGOVSKA POGODBA S SRBIJO.
Dunaj, 25. julija. Trgovska provizorič-na pogodba med Avstro-Ogrsko in Srbijo bode kmalu sklenjena. Dočim je srbska vlada doslej zahtevala, da se naj sklene definitivna trgovska pogodba, je v ministrskem svetu ki sc je vršil 22. in 23. t. m„ odobrila, da se sklene začasno samo provizorij. Tukajšnji srbski odposlanci so že dobili navodila, o katerih se bodo danes posvetovali v zunanjem ministrstvu srbski in avstro - ogrski odposlanci. Začasna pogoba naj bi veljala samo do 1. januarja 1908.
ŠKANDAL V MILANU.
Papež odredil preiskavo ženskih zavodov.
R i tu , 24. julija. Papež je vsled škandaloznih dogodkov v »ženskem vzgojevališču« v Milanu, katerega je vodila lažiredovnica Eumagalli, odredil preiskavo vseh vzgojeva-lišč v Italiji, katera vodijo redovnice. Preiskava, ki se je najprej izvršila v Rimu, je pokazala, da je tudi v Rimu polno vzgojeva-lišč, katera vodijo privatne ženske, ki se izdajajo za redovnice in nosijo redovniško obleko, dasi niso. Tako »benediktinkc« v Campo Marcio, »redovnice« v vili grofice Eiorc in neki zavod, ki se baha, da stoji pod varstvom kraljice vdove Margarite in nekega rimskega poslanca. Tak zavod se celo nahaja v neki ženski krojačnici. Rimski kardinal-vikar je pozval te ženske, da odložijo takoj redovniško obleko iu je vse take zavode naznanil i>o-liciji.
AFERA NASI.
R i m , 24. julija. Senat je včeraj kot drž. sodišče s 114 proti 5 glasovom potrdil aretacijo Nasija, zavrnil njegovo prošnjo, naj ga začasno puste svobodnega ter pooblastil predsednika, da določi zapore za Nasija in Lotn-bardija.
Rim, 24. iulija. Danes popoldne jc ravnatelj ječe »Regina coeli« izročil Nasija in I ombardija redarstvu. Prvega so prepeljali v
njegovo stanovanje, Lombardija pa na polikliniko, ker je bolehen.
R i m , 24. julija. Vsled senatovega sklepa glede Nasija so nastali v Mesini veliki nemiri. Množica je razbila finančne stražnice iu napisne deske na sodišču. Mir so napravili šele mornarji z vojnih ladij.
RUSKO-JAPONSKA ZVEZA.
Tokio, 24. julija. Svet japonskih državnikov je obravnaval o rusko - japonski zvezi. Pogodba je skoroda končana in skle njena. Objavila se bo še pred objavljenjem trgovinske pogodbe med obema državama.
RUSIJA.
Nove ruske oklopnjače.
B e r o 1 i n , 23. julija. Iz I3etrograda poročajo: V baltiški ladjedelnici in v oni ad-miralitete delajo priprave za gradnjo več ogromnih oklopnjač, katerih vsaka bo imela po 22.000 ton. Načrte jc izdelal tehniški urad ministrstva vojne mornarice. V prvič se bodo na teh ladjah uvedli kotli z nafto, ki popolnoma konsumirajo kurivo, ne da bi se pri tem kadilo. Zato bodo odveč dimniki in tudi tndi kurjačev ne bo treba toliko.
Dnevne novice.
+ Poslanca Štreklja nezgode. Zastopnik goriških liberalcev v državnem zboru Štrekelj se. kakor znano, ne odlikuje baš po preveliki bistroumnosti. Včeraj je zamenjal poslansko zbornico z gosposko in jo je mesto med poslance, kjer je njegov sedež, krenil naravnost.v zborovalnico gosposke zbornice sredi med žlahtne plemiče. Visoki gospodje so novodošlega člana perske zbornice z začudenjem ogledovali, dokler niso prišli na to, da je ta imenitni mož Štrekelj, potovalni učitelj in poslanec iz goriškega Krasa. Predsednik gosposke zbornice, knez Windischgraetz, je poslal k Štreklju, ki se je šopiril med visoko gospodo, grofa Marenzija, vodjo gosposko-zbornične predsedstvene pisarne. Marenzi je Štreklja uljudno opozoril, da se je zmotil in da je poslanska zbornica na drugi strani. Štrekelj pa se še vedno ni zavedal svoje zmote in se je začel z grofom Marenzijem kregati. Ta je nato seveda Štreklja odločno zavrnil in mu pokazal vrata. Tako žalostno se je nehal prvi in zadnji nastop Štreklja v zbornici lordov. Ubogi Štrekelj! Saj je glede na svoj osebni značaj boljši kakor Gabršček, ki ga je poslal na Dunaj in le to napako ima, da nima ne govorniškega ne drugih talentov in da brezmejno spoštuje Hribarja, s katerim se glede na duševno obzorje častno meri. Samo tega še ni storil Hribar, da bi poslansko zbornico zamenjal z gosposko, dasi bi rad, če bi se dalo.
+ Crevljar, klobučar, trgovec, politik In tiskar obenem je Andrej Gaberšček v Gorici. To nam spričuje njegov »slovanski« kiosk v Gradežu. V tem kiosku namreč prodaja Gabršček razne nemške in nekaj slovanskih listov, razglednice, črevlje, klobuke, robce in nemškutarijo. Ta mož tako vpije o slovanstvu, a ima v svojem »slovanskem« kiosku nastavljeno neko žensko, ki ne razume ali noče razumeti slovenščine in ostentativno govori nemško. Ali ni mogel dobiti za ta posel nobene Slovenke? Ali mar nočejo k njemu? Zakaj v svojem kiosku širi Gaberšček nemškutarijo?
+ Iz Krope se poroča: Ob priliki 25-let-nice domačega župnika gosp. Franca Hoenig-mana, kanonika Kalana, monsignora Jakliča in Franca Kreka je zopet pokazala Kropa, kako spoštuje svoje duhovnike. Na predvečer slavnosti so goreli kresovi, razsvetljen je bil trg in domači pevski zbor je priredil bakljado ter zapel tri mične pesmice gospodom sre-brnotfiašnikom. Na dan 25-letnice same je ljudstvo prenehalo z delom ter se vdeleževalo sv. maš, katere so gospodje jubilantje darovali. Želimo vrlim gosiDodoin, da jim da Bog dočakati še prav mnogo let, želimo pa tudi, da se vresničujejo besede govornika monsignora Jakliča: Naj ostane trg Kropa tako veren in duhovščini tako vdan, kakor je pokazal ob tej priliki.
+ Strah pred »Velegrajsko kugo«. lJiše se nam: 24. julija smo hoteli letošnji kranjski osmošolci otvoriti na Koroškem v Šmarjeti slovensko knjižnico s slavnostnim govorom, dramatično predstavo »Zamujeni vlak« in s par deklamacijami. Toda koroška oblastva so zasledila najbolj gotovo na podlagi izpovedbe kakega nemčurja v tistem kraju škrlatinko in .zaradi nevarnosti, da bi se bolezen ne razširila, prepovedala slavnostno otvoritev. Koliko je na tem, se lahko spozna iz dejstva, da se je še isti dan z leče pri nedeljski maši naznanilo, da je bolezen proč in da gredo otroci že lahko v šolo, razven'otroci iz onih dveh (samo dveh!) hiš, kjer je bila razširjena škrla-tinka. Pa tudi ti otroci so bili že zdravi! Torej sploh nobene nevarnosti ni bilo in oblastem je bilo tudi dobro znano, da je bolezen ponehala. Sicer pa tudi naša predstava ni bila za otroke. — Vkljub prepovedi smo se kar dopoldne po maši v gostilni nekoliko pomenili, zakaj so knjižnice tako važne za Korošce, da naj jih z veseljem vsprejmejo v svojo sredo. Veselica seve, je morala odpasti. — Popoldne, ko smo se razhajali na vse strani, nas je pa že poselil svetel bajonet, simbol javnega miru in varnosti na Koroškem. — Mi gremo na dan in vas jc strah, kaj ne?
+ Vabilo k slovesnemu blagiulovljeuju zastave »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva« v Dobil, ki se vrši v nedeljo, dne 28. julija 1907. Pri slovesnosti sodeluje iz posebne prijaznosti slavna domžalska godba. — Spored: Dne 27. julija: Ob deveti uri zvečer: Podoknica kimiici, blagorodni gospodični Mariji Vilar. Dne 28. julija; Ob 9. nri dopoldne: Dohod društvenikov L .
zdrav kumice na njenem domu »Pri Matije-vih«. Ob tri četrt na 10. uri dopoldne: a) Skupen odhod v župno cerkev sv. Martina; b) blagoslovljenje zastave; c) sveta maša s slavnostnim cerkvenim govorom; d) pozdrav gospodu blagoslovitelju. Ob pol 4. uri popoldne: Veselica v prostorih g. Boštjana Zar-nika.
+ Železnica na Triglav. Železniško ministrstvo je dalo stavbinskemu adjunktu avstrijsko* ogrske državnoželezniške družbe in privatnemu docentu v Pragi dr. Frideriku Steinerju enoletno dovoljenje za tehniška dela za železnico od Bohinjske Bistrice na vrh Triglava.
+ »Slovenska krščansko-socialna zveza« se udeleži po deputaciji z zastavo prihodnjo nedeljo slavnosti v Dobu. Odhod iz Ljubljane s kamniškim vlakom ob 7. uri 28 minut zjutraj. Kdor se hoče pridružiti, dobro došel!
Deželni predsednik v Logatcu. Gospod deželni predsednik se je pripeljal sredo zjutraj ob pol 7. uri v Logatec. Na kolodvoru ga je pozdravil obč. odbor dolnje-logaški z gospodom županom Mulleyom. Potem je v glavarstvu sprejemal vizite. Poklonili so se mu uradniki, domača duhovnika, občinski odbor iz Planine pa oba vodji šol v Gor. in Dol. Logatcu. Gosp. Lenassija, župana gorenjelogaškega s svojim odborom ni bilo. V škripcih je bil gosp. Punčuh, nadučitelj v Gor. Logatcu. Gosp. Lenassi, predsednik krajnega šolskega sveta mu je prepovedal razobesiti zastavo — sam bi jo bil pa rad. Sploh je bilo pa le malo zastav, na pošti, pred glavarstvom, na žup-nišču in še par drugih. Ob pol 12. uri se je deželni predsednik odpeljal v Idrijo. — Danes zjutraj v Cirknico in v Lož.
—	Celodnevni čebelarski tečaj v Ilirski Bistrici se je vršil 21. t. m. pri gosp. Žnidaršiču. Tečaja so se poleg domačih čebelarjev udeležili tudi čebelarji i t Primorske in Koroške. Predavali so: gospod nadučitelj Likozar o organizaciji čebelarjev in o glavnih napakah naših čebelarjev. Gospod nadučitelj Humek o anatomiji čebel in o čebelnih boleznih. Gosp. Žnidaršič o iz-goji matic za kupčijo. Gosp. Žnidaršič nam jo tudi praktično pokazal, kako se odvzame med čebelam ter kako se isti v izmetalnici iztoči. Pokazal nam je tudi, kako se napravi umeten roj za kupčijo in še več druzega. Njegov čebelnjak in vsa njegova čebelo-reja je tako vzorna, da bi si jo moral res vsak napreden čebelar ogledati. Za svojo prijaznost in svoje mojstrsko izkazovanje je našel obilo pohvale.
—	Ustanovni čebelarski shod v Bršljinu pri Novem mestu se vrši 28. t. m. ob 3. uri popoldne pri Čefidlu. Predavala bosta gosp. nadučitelja Ant. Likozar in M. Humek.
—	Veliki goljufiji in tatvinam v skladišču c. kr. pionirskega oddelka v Pulju je prišel na sled poveljnik puljske policije Hassek. Kompromitirana sta bivši socialno-demokraški kandidat Nikolaj Martin in kovinar Napoleon Tuis.
—	Voda v Postojni kriva iegarju. Gra-ška univerza je preiskala postojnsko vodo in dognala, da so od štirih postojnskih vodnjakov trije okuženi. Dosedaj je v Postojni na Iegarju obolelo 27 oseb.
—	Štrajk pri novem predoru skozi Ture. Ker so štrajkujoči delavci v Mallnitzu na koroški strani vsled zapora njihovih voditeljev in zaplembe rdečih zastav zelo razburjeni, je došla v Mallmtz stotnija lovcev iz Beljaka. V Bocksteinu na solnograški strani je štra.ik končan.
—	Pasivna rezistenca privatnih železniških uslužbencev. Sredo so se na Dunaju vršili trije shodi uslužbencev privatnih železnic. Ako delodajavci uslužbencem v teku enega meseca ne ugode, začno slednji pasivno rezi-stenco.
—	Porotne obravnave v Novem mestu
se prično dne 26. avgusta.
—	Državno podporo 2000 K je dovolilo ministrstvo živinorejski zadrugi v Selcih.
—	Silna toča je pobila tudi po občini Lo-kvica na Belokranjskem. Vinogradi so skoro vsi uničini.
—	Umrl je posestnik Pezdirc v Slamni vasi pri Metliki.
—	Za 13.350 kron dragocenosti je 23. t. mes. ukradel v vili Bartoli na Škorklji pri Trstu neznan tat, ki je v to svrho vlomil omare.
—	Prva hrvaška železollvarna se snuje v Zagrebu kot delniška družba. Glavnica bo znašala 400.000 K v 400 delnicah po 100 K. Priglase sprejema do 31. avgusta dr Lav. Mazzura v Zagrebu. Med glavnimi snovatelji je Zivnostenska banka v Pragi._
Ljubljanske novice.
LJUBLJANSKA KIRKE.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
Št. 28.885.
Uredništvu dnevnika »Slovenca« v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2.
Glede na članek »Ljubljanska Kirke. Nečuveno čarodejstvo v občinskem svetu«, pri-občen v ljubljanskih novicah »Slovenca« z dne 16. t. m., št. 161, prosim kot predsednik občinskega sveta ljubljanskega za priobčitev naslednjega uradnega popravka po predpisih § 19. veljavnega tiskovnega zakona:
1. Ni res, da sem izjavil v seji občinskega sveta dne 15. t. m., da je bil protest v Proftovi aferi ou občinskega sveta sklenjen so-
glasno (t. j. občinskega svetnika Megliča predlog soglasno sprejel).
2.	Res pa je, da se moja izjava v navedeni seji ni dotikala prav nič glasovanja o g. Megličevein predlogu in morebitne soglasnosti njegovega sprejetja, marveč je, ker so časniki v svojih poročilih vrgli skupaj glasovanje o g. Megličevein predlogu z mnenjem občinskega sveta o Proftovi zadevi tako, kakor da bi se nekteri občinski svetovalci z nameravanim imenovanjem g. Profta strinjali, zgolj povdar-jala, da so bili v seji dne 18. julija t. 1. vsi občinski svetovalci jedini v tem, da se ima občinski svet zavzeti proti Proftu; jedini si le niso bili o načinu postopanja in so zato. a le zato, nekteri gg. občinski svetovalci s« vzdržali glasovanja o. g. Megličevein predlogu.
Moja izjava se je glasila dobesedno:
»Vzpričo netočnim časnikarskim poročilom o zadnji seji občinskega sveta zdi se mi potrebno konštatovati, da je bil občinski svet — kar dokazuje tudi sejni zapisnik — glede meritoričnega protesta v zadevi Proft, v resnici soglasen in da se je ponekod v javnosti napačno razumevalo in tomačilo postopanje nekaterih gg. občinskih svetnikov, zlasti pa tovarišev Subica in dr. Trillerja,, katerima vsled tega tudi klub občinskih svetnikov ni imel ničesar očitati.«
3.	Da odgovarja položaj, kakor je naveden pod 2., povsem dejstvom, kaže izjava g. občinskega svetnika Šubica v prerekani seji, da »želi isto, kar želi predlagatelj (g. Meglič), t. j. odpora v zadevi Proftovi, in izjava gospoda dr. Trilerja v isti seji, da je »meritorno za Megliča predlog in ga podpisuje z obema rokama«.
4.	Te dve izjavi, ki se nahajata tudi v zapisniku dotične seje, upravičujeta me docela, da sem se v svoji pod 2. navedeni izjavi smel in moral sklicevati na sejni zapisnik.
5.	Nisem pa nikdar trdil, da stoji v sejnem zapisniku, da je bil sprejet g. Megličev predlog soglasno.
O sprejetju tega predloga se izjavlja zapisnik: »Predlog (sc. g. K. Megliča) sprejet z vsemi proti 5 glasovom.«
Ni torej res
6.	da bi bil jaz izjavil, da je bil protest sklenjen soglasno;
7.	da bi se bil v dokaz tega skliceval na zapisnik;
8.	da je zapisnik neresničen in da«torej laže;
9.	da tni je resnica deveta briga, in
10.	da sem kot župan lagal s predsedniškega mesta.
U. Res je marveč, da odgovarja zapisnik popolnoma dejstvom in da sem govoril, podajajoč svojo pod 2. navedeno izjavo, čisto in golo resnico.
12.	Ni res, da »zapisnikar Govekar vedno šele pozneje zmaši zapisnik, sproti nič ne zapiše«.
13.	Res pa je, da si g. zapisnikar Govekar ne le način vsakega sklepa, temveč tudi glavne točke vsake razprave občinskega sveta sproti zabeležuje vestno in natančno (primerjaj n. pr. pod točko 3. in 5. tega popravka navedene podatke iz zapisnika), ker bi sicer zapisnika sploh sestaviti ne mogel.
Na Dunaii, dne 20. julija 1907.
Zupan kot predsednik občinskega sveta:
Iv. Hribar.
lj Golob z Dunaja. Danes, dne 25. julija, je priletel tuj golob in pridružil domačim, ki so krog poldne dobili zobati. Zivalica je krotka in se pusti prijeti. Na nogah ima obročka z napisom »Dunaj«. Osedel je na Radeckega cesti št. 11.
lj Umrla je v Ljubljani gospa Pavla Žerjav, soproga trgovca in posestnika na Vačah pri Litiji. — Umrla ie kapelnikova hčerka Vera Benišek, stara 14 mesecev.
Ij Radi sovodstva se je vršila včeraj pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obravnava proti bivšemu čevljarju Zelezniku, njegovi soprogi in uradnikovi vdovi Milost. Obravnava se je včeraj preložila na nedoločen čas, da se zasliši še nekaj prič.
lj Odlikovana dekla. Za 40-letno zvesto službovanje je dobila častno svetinjo dekla Barbara Vidic.
Ij Na čast vsem Anam in Anicam se vrši danes zvečer na vrtu hotela „Union" velik vojaški koncert polnoštevilne vojaške godbe štev. 27 pod osebnim vodstvom g. kapelnika Christopha. — Začetek ob pol 8. uri zvečer, pri slabem vremenu se vrši koncert v veliki dvorani
lj Za poštarja na Studencu pride dosedanji paznik prisilne delavnice g. Steyer. Znani Joža gre v penzijon.
Štajerske novice.
«š Cene mesa v Gradcu. Meseca avgusta bodo prodajali v Gradcu volovsko meso kilogram z doklado 14 dekagramov od 1 K 28 h do 1 K 60 h, brez doklade goveje meso prvega razreda kilogram 1 K, goveje meso z doklado 19 dekagramov kilogram od 1 K 4 h do 1 K 36 h, brez doklade pa kilogram 1K 70 h.
š Prememba posestva. Nekdanjo Ja-godičevo hišo v Šmarijah pri Jelšah je kupil g. Habijan, mesar v Celju od tamošnje posojilnice za 53 000 K. V začetku avgusta odpre se zopet gostilna.
— Razstavo kuncev priredi o priliki »jesenskega sejma« v Gradcu »Štajersko društvo za rejo kuncev«. Z razstavo bo združena gostilna, v kateri bo dobiti na vse načine prirejeno meso kuncev, da se bodo obiskovalci sami prepričali, kako okusno in dobro je to meso.
š Ljubezniv soprog je Jakob Steble, ki ga rad pije. Ko je natrkanega soproga žena svarila, jo je tako pretepal, da ji je zlomil obe roki in jo je hotel ubiti s sekiro, kar pa je preprečil sin. Pijani Steble je nato dirjal za sinom in vrgel sekiro za njim. ne da bi ga zadel. Zaradi svojih junaštev je dobil v Celju nagrado v obliki osemmesečne težke ječe.
š Promoviran je bil 17. t. m. za doktorja prava gospod Ivan Trstenjak, bivši duhovnik, sedaj odvetniški koncipijent v Mariboru.
š Veleposestvo Švije pri Zidanem mostu je prodala celjska mestna hranilnica Dunaj-čanu Juliju Horniku za 42.500 K.
š Dovoljenje za zasledovanje rude v celjskem revirju se je podelilo za eno leto Dunaj-čanoma prof. Evgenu Kunsemu in posestniku Avg. Opawskemu.
š Napad. Zaradi neke malenkosti so napadli v Štorah dr. Hrašovčav pisar Feliks Ta-vornik, zidar Anton Pillich in delavec Franc Schober zakonska Graher. Moža so z udarci na glavo pobili na tla, kjer je ležal dalje časa v nezavesti. Zena njegova je klicala na pomoč, nakar jo je eden izmed napadovalcev udaril tako s pestjo po obrazu, da se ji je vlila iz ust in nosa kri in da se je zgrudila nezavestna poleg svojega soproga.
š Imenovan ie za nadučitelja v Petrov-čah g. Ljudevit Cernej.
š Za opata benediktinskega samostana v Admontu je bil dne 24. t. m. pri prvi volitvi izvoljen profesor teologije dr. Osvin Schlainmadinger. Novi opat je bil rojen dne 24. julija 1868.
KoroJ Re novice.
k Umri je 23. t. m. v Zgornji Goričici pri Celovcu brat bivšega vojnega ministra eks-celenca Anton vitez Pittreich, fcm. itd., star 69 let. Truplo prepeljejo na Dunaj.
k Poveljnik III. armadnega zbora pod-maršal Oskar Potiorek je došel v Celovec dne 25. t. ni., ob 7. uri zvečer.
k Pekovska stavka se pripravlja v Celovcu. Pekovski pomočniki zahtevajo povišanje plače, dvanajsturni delavnik z odmori in pa nedeljski počitek.
k Omejitev blagovnega prometa ob cesarskih vajah na Koroškem. Ker bodo meseca septembra prevažali veliko vojakov, je potrebno, da se na progah državne železnice beljaškega in tržaškega ravnateljtva in na progah južne železnice za kratko dobo omeji promet blaga.
k Najdeni okostnici. Pretekli teden so našli v Muti pri zgradbi neke ceste dvoje človeških okostnic. Sodijo, da se je moralo pripetiti pred leti kako hudodelstvo. Okostnici sta bili le malo pokriti z zemljo in že tako razdjani, da niso mogli ničesar sklepati o vzroku smrti. Okostnici so pokopali na pokopališču. Tudi v celovški okolici so našli človeško okostnico.
k Vlom v poštni urad. Ponoči od 22. na 23. t. m. so zopet nameravali neznanci vlomiti v bistriški poštni urad v šentviškem okraju. Vlomilci niso ničesar ukradli.
k Na Dobraču se otvori dne 28. t. m. novo zavetišče s primerno slavnostjo.
k Celovškim županovim namestnikom je zopet izvoljen Haderer.
k Red železne krone tretje vrste je podeljen ob vpokojitvi beljaškemu gimnazijskemu ravnatelju A. Zeehetu.
k Na vaje se je podal 23. t. m. celovški divizijski artiljerijski polk št. 9. Odpelje se v Krško, kjer ima strelne vaje. V Celovec pride polk nazaj šele po končanih cesarskih vajah.
Razne stvari.
Ruskega ogieduha, častnika Krylova, so včeraj zaprle avstrijske oblasti in odvedle v Lvov. Krylov je špioniral v trdnjavi Prze-mysl.
Žensko volivno pravico za inunicipali tete in grofovske svete je sprejela angleška zbornica lordov.
Poletni sneg. Dne 22. t. m. je snežilo v Bukovini pri Prutu.
Vsi moški so se izselili v Ameriko iz zgornjeogrske vasi Kerisova. Zadnji je zapustil vas krajni sodnik. Zene, ki so ostale v vasi, so si izvolile nato sodnikom neko energično 24letno žensko.
Roparske umore v Danosti in Gyonu so zvršili cigani, ki so jih zaprli. V rani nekega ranjenega cigana so našli krogljo iz puške umorjenega danoškega gostilničarja. Ranjeni Szabok je spoznal več ciganov. Med zaprto cigansko sodrgo je ciganka, velika dva metra. Ciganske roparje zapirajo še naprej.
Telefonska In brzojavna poročila.
IZPREMEMBA NA GORIŠKEM GLAVARSTVU.
Gorica, 25. julija. Poroča se, da v kratkem odstopi goriški okrajni glavar grof Henrik Attems in prevzame na tržaškem na-mestništvu referat za nauk in bogočastje namesto grofa Marenzija, ki gre v pokoj. Na inesto Attemsa pride v Gorico okrajni glavar iz Judenburga, grof Meran.
VELIKA AKCIJA ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOLIVNO PRAVICO. _
Praga, 25. julija. Češka iu nemška socialna demokracija pripravljata veliko akcijo za splošno in enako volivno pravico v deželnih zborih.
OBSOJENA DRUŽBA ZA PRESKRBO VODE.
Gradec, 25. julija. Tukajšnja družba za preskrbo vode je bila obsojena na 18.000 K. Zgradbe za vodo mora popolnoma nanovo zgraditi.
JAPONSKA NASILJA V KOREJI.
London, 25. julija. Odposlanstvo odstavljenega cesarja I Honga je 24. t. m. odpotovalo v Ameriko, da razloži Rooseveltu svoje pritožbe proti japonskemu nasilju. Delegacija upa, da se bodo velesile zavzele za neodvisnost Koreje.
VELIKI VEZIR PERZIJSKI UBIT?
Carigrad, 25. julija. Tu krožijo vesti, da je ljudstvo v Teheranu ubilo velikega vezirja perzijskega, njegovega sina iu več njegovih pristašev.
«a JVMB	1621 12—2
Vila
nanovo sezidana se ceno proda pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša naj se Streliške ul. 29, Ljubljana.
Hiša na prodaj
» Mengšu št. 5. Pri hiši je sadni vrt, nekaj travnikov, njiv in gozda. Na željo se kupi lahko tudi več zemljišča. Hiša nova, na glavnem trgu, pripravna za vsako obrt.
Poizve se istotam št. 2. 1637 3-3
KKIMili
z vso gostilniško opravo na kolodvorski cesti v Mengšu. Na razpolago je salon, kegljišče in senčnat vrt. — Poizve se v Mengšu št. 2. 1638 3-2
UpcKcjcn pobožen
dtijjoijni^
5« Sprejme ^ majhni, lobRi fori v bližini T)tinaja.
Delo: 5 ur kateheze na teden in farna opravila razen kancelije.
Nagrada: soba, hrana, postrežba in 15 goldinarjev na mesec.	16S0 3-3
Oglasila sprejema iz prijaznosti dr. Leopold Picigas, Ringelsdorf, Nižje Avstr, Severna železnica.
1641 2
CVICEK
bs! is sseiis rdeč ps 25 — 27 kr. !. šsna naprodaj vinska zadruga « Leakevou pr! Kr*k«!S, postaja Vidsm-Krike.
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIV O VAREN" Žalec in Laško
= priporoča svoje izbor no pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). z=
r? i ___ o	j •	n • v i	/i i /»	v j \ n
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). pcliljetuc na dom sprejema rc^tonroter »porodnega T>cma" g. r ž i 5 ri i (Telefon jrt. 82.)
] D'- Foedransperg i
| ordinira zopet. |
1655 1-1
OOOOOl
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, gospod
Alozij Lavrič
posestnik in strojar
po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, včeraj, v 46. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v petek, 26. julija 1907 ob devetih dopoldne v Grosupljem na Dolenjskem.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah.
Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Grosuplje, 24. julija 1907.
Karolina Lavrič, soproga. — Josip, Lovrenc, Anton, bratje. — Frančiška, Otilija, sestri.
Zahvala.
Za vse mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše ljubljene matere, tašče in stare matere, gospe
JERA LOVŠE
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
Izvrstnega lovskega
psa brakirja
istrske pasme, trde dlake (stroher) bele barve z rujavimi progami, 2 leti starega, ima na prodaj gosp. kaplan Ivan Medved, Dovje, Gorenjsko. 1632 3-3
Pri nakupovanju blaga za novo mašo
se priporočata trgovini v Ljubljani R. Miklauc 135511-11
Stritarjeve (Špitalske) ulice St. 5 „Pri Škofu"
Pogačarjev (sadni) trg v veliki mestni hiši.
Velita zaloga. Prijazna postrežba. Zanesljivo blago
! Ponos!
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
Planinškovo praženo kavo
]o kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa.	2574 31
Prva ljubljanska velika žgalnlca kave
Dunajska oesta, nasproti kavarni „Evropa".
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovejfii	u,4) 24-1
voz za prevažanje pohištva
poročam za selitve in razne druge vožnje ?e°nanhainižiih
Konečno priporočam svojo zalogo
premoga in drv
MARTIN LAMPRET, Ljubljana, Kolodvorske ulice.
RAZGLAS.
Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za
šolsko leto 1907/8 s potrebnimi učnimi pripomočki vred.
Prosilci, ki morajo dopolniti 14. leto, naj vlože tu sem svoje prošnje, podprte z nacionalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3. razredu realke, gimnazije ali meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti in vsaj s povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 20. septembra, da se potem vse došle prošnje v odobrenje predlože slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice.
Ljubljana, dnč 23. julija 1907.
Ravnateljstvo trgovske šole.
Artur Mahr,
1648 3-1	imejitelj zlatega zaslužnega križa s krono.
Na čast vsem Anam in Anicam
danes, v četrtek, ob pol 8. uri zvečer s : na vrtu hotela »UNION" :
celotne vojaške godbe pešp. štev. 27 pod osebnim vodstvom g. kapelnika Christopha. Vstopnina 30 krajcarjev.
V najem se d& stara, občeznana
GOSTILNA
v Zdenski vasi, p. Videm. Dobre-polje, katera se nahaja tik glavne dolenjske ceste. Hiša je zelo pripravna tudi za prodajalno, ter je pravica za trgovino-z mešanim blagom že dobljena. Zraven je velik hlev in vodnjak, ter zelo velik prostor okrog hiše. Več pove Fani Tavželj, p. Nova vas pri Rakeku. 1644 6-2
Odda se radi prevzetja večje trgovine takoj ali s 15. septembrom 1.1. dobro idoča
mala špecerijska trgovina
v Ljubljani z vsem inventarjem po zelo zmerni ceni. — Kje, pove upravništvo »Slovenca".	1635 3-2
prodajalca
5e sprejme.
Pismene ponudbe pod ,,Kavcija 300" 1656 na upravništvo tega lista. 3—1
pske sode
v velikosti 20 do 40 hektolitrov
kupi MAT. BOLNIČAR, vinska trgovina
1654
Šmartno pri Ljubljani.
3-1
Izprašan
1651 3-1
strojnik
oženjen, se takoj sprejme za večjo žago na Dolenjskem. — Pojasnila daje tovarna za stroje G. TONNIES, Ljubljana.
Pri neki prvovrstni, dobro vpeljani avstr. zavarov. družbi za vse stroke
sprejmeta se takoj
dva potovalna uradnika
s stalno plačo in drugimi dohodki. Ponudbe na upravništvo pod šifro „Potovalec".	1657 1—1
Učenka
se sprejme takoj v trgovino z manufakturnim in ^špecerijskim blagom; prednost ima z dobrim šolskim spričevalom v računstvu in pisavi, stara od 14—16 let.	1643 3 2
LUKA BRUS, trgovec v Spod. Idriji.
1642
3—2
proda se "2DK
hiša z vrtom
na Karolinški cesti št. 20 y Ljubljani.
Podružnica s v SpljetuB :	Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani, sum unče m z >. >. : obrestuje iHT W vloge na knjižioe in v tekočem računu od dne vloge do Q = dnevzdiga po ^ 2 0. Rentni davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 —, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.	Podružnica a v Celovcu« s
Delniška glavnic« i i i K 2.000.000. i i		i Rezarvni fond i i i J K 200.000. ■ i «
Podružnice:
Praga I menjalnicami: Orabtn 35, Mali itran, Most ulica 17,
"" Upa, Celka ----"---" "—w— """—
Hrltara In Liberce.
C-ika
CMka IU mulca, .orani! Zamberg,
Badea, Rrao, RSdllng, HotI Jlfln, Piten,
Menjalnic« na Dunaja:
I. Wallitllt 10, II. Tabor.lra.it 4, III. Ungarga.at 77 (vagal Rtnnwtfa), III. L8-vtngaa.t 27, fV Wl.dncr Haapl.lra.« 12, V. ScbBnbrnDntr.tra.ir 88 a, TI ftumpradorferatr. 22, VII. Marlablftr.tra..« 70, VIII. Ltrcbtnfcldtr.lra.at 132, IX. Al.rr.Ira.M 12. X. ravarlltn.lrB.it §9, XVIII. Wlbrln|tr.lra..a 82, XIX. Dfibllngtr Hanptatr J). XIX. Haapl.lraa.t 22.
Menjainična delniška družba « lfio-ios
„MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 20,000.000. Beier saklad K 8 600.000
Najkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, »astavnic, artčk, deviz, valut in denarja.
m»~ Zamenjava in cskomptiraiye
lišrebanih »antavnic in obligacij, srečk in kuponov.