Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Šiška
Problematika ohranjanja in razvijanja
revolucionarnih izročil
delavskega gibanja, NOB in
socialistične revolucije
v občini Ljubljana-Šiška
Uvod
Z namenom. da predstavimo delegatski skupščini nekatere pro-bleme ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil delavskega gibanja in NOB, je svet za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB in spomeniško varstvo pri POK SZDL pripravil omenjeno gradivo. da se delegate, družbenopolitične organizacije. družbene organi-zacije in društva seznani z dosedanjim delom. dosedanjimi aktiv-nostmi ter izhodišči, ki jih boste v razpravi dopolnili za nadaljnjo akcijo.
Sedanje izredno zaostrene politične in gospodarske razmere zahtevaio pospešeno angažiranje vseh subjektivnih dejavnikov. na čelu z zvezo komunistov. za učinkovito deiovanje političnega sistema socialističnega samoupravijanja, utrjevanje ustavnega reda in izpeljavo gospodarske stabilizacije. Pn izvaianju te te-meljne politične opredelitve. ki v bistvu pomeni nadaljevanje revo-lucije. je v sedan)em trenutku še kako potrebno konstiti naša revo-lucionarna izročila in upoštevati moralne vrednote. kot so: revolu-cionarni patriotizem. odnos do dela. visoka stopnja družbene in osebne odgovornosti. bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter osebne vrednote socialističnega delavca in občana.
V naših medsebojnih odnosih moramo razvijati tiste vrline. ki so krasile borce NOV in generacije. neposredno vključene v obnovo domovine, kot so tovarištvo. čut odgovornosti. poštenost. delav-nost. odnos do sočloveka. ki jih danes še kako potrebujemo.
Iskanje rešitev, da bi premagali in odpravili nastale zaostrene družbenoekonomske razmere. katerih pnča smo pri vsakdanjem delu, narekuje potrebo po stalni krepitvi medsebojnih odnosov med Ijudmi. med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji, utrjevan]u vloge republik in pokrajin ter federacije, utrjevanju vloge združe-nega dela ter položa|u delavca. delovnega človeka m občana.
Družbenopolitične. gospodarske in politično-varnostne razmere v občini in širše potrjujep splošno prepričanje. da je potrebno na-vedene in druge vrednote naše revolucionarne preteklosti bol) uveljaviti v delovanju celotnega političnega sistema, delegatskega sistema, v občinski upravi in tudi pri delu družbenopolitičnih orga-nizacij in društvih. Obšima politično-gospodarska informacija. ki so jo ob koncu leta 1982 posredovale prvoborcem zveza komu-nistov, sindikat in izvršni svet skupščine občine Šiška, je navedeno dejstvo še posebno potrdila. Niso namreč osamljeni primeri ne-spoštovanja sprejetih odločitev, meril za delitev osebnih dohod-kov, samoupravnih sporazumov. samoupravnih splošnih aktov. kršenja pravic delavca, neodgovomo razmetavanje družbenih sredstev. slab odnos do dela, netovariški odnosi in tako dalje.
Sistem družbene samozaščite je tudi še premalo učinkovit, ker ni dovolj podprt s strani subjektivnih dejavnikov: posnemali naj bi revolucionama izročila iz NOB in \z obdobja povojne socialistične izgradnje in obnove domovine, ki je potekalo tudi skozi knzna gospodarska in politična obdobja Tako je premalo ohranjena zavest, da smo vsa težka obdobja premagah z enotnostjo, na-pornim delom, z zaupanjem v lastno moč. veliko stopnjo odgo-vornosti vsakega posameznika do prevzete naloge in ne nazadnje tudi s skromnostjo slehemega delovnega človeka
Vse te odlike so potrebne sedanjemu političnemu času in si-stemu socialističnega samoupravljanja. Ohranjanje revolucionar-nih izročil je sestavni del boja za utrjevanje samoupravljanja — kot edini altemativi v sedanjem trenutku, to je v času ponovne utrditve ustavnega reda in zaupanja v naš sistem.
Problemi podružbljanja revolucionarnih tradicij
Doslej sta pri razvijanju revolucionamih tradicij v naši občini izstopali dve pomanjkljivosti:
1.  Pomen in vloga revolucionarnih izročil nista dovolj upošte-vana pri delovanju samoupravnega socialističnega sistema, pre-magovanju spremljajočih nasprotij in gospodarskih težav. Po na-vadi se to vprašanje veže samo na preteklost, brez občutka za sedanjost in prenašanje duha revolucije na današnje razmere. kar kaže, da revolucionarnih tradicij ne znamo vedno povezati s se-danjimi nalogami in poiskati pravih in bolj pestrih oblik sodelova-nja. Zato je bila tudi večina aktivnosti naravnana samo na razne politične manifestacije, srečanja borcev in mladine ter obujanje spominov, na izlete v partizanske kraje, mitinge in podobno Raz-vijanje in ohranjanje tradicij delavskega gibanja in NOB pa ne predstavljajo zgolj manifestacije, temveč mora biti odraz teh vrlin prisoten v vsakdanjem življenju posameznika in družbe kot celote Poenostavljeno pojmovanje prenašanja revolucionamih izročil pa je prispevalo, da se je del naših delovnih Ijudi in občanov pasivi-ziral. Nasprotno takemu pojmovanju pa bi morali celotno našo aktivnost naravnati kot boj za uresničevanje izvimih idealov naše revolucije z vsemi idejnimi, razrednimi opredelitvami in vsebinami, posebno njenimi velikimi moralno-etičnimi vrednotami
2.  Še vedno je precej razširjeno menenje tudi med borci. da so oni edini pristojni, da ohranjajo in razvijajo revolucioname tradicije in celo, da je to izključno naloga borčevske organizacije. Upošte-vajoč taka stališča, se v posameznih okoljih mladinski organizaciji ne daje tistega mesta. ki ji je dejansko namenjeno pri ohranjaniu in razvijanju teh tradicij. Potrebno je poudariti, da se to ne manifestira samo v odnosu organizacije ZSM — ZZB NOV, ampak tudi v od-nosu do drugih organizacij. kjer se pojavlja ta negativni odnos.
Podane ugotovitve narekujejo. da je treba v prihodnje v občmi Ljubljana-Šiška v vseh družbenopolitičnih aktivnostih, delu druž-benopolitičnih in družbenih organizacij ter delovanju vseh organov vključiti prizadevanje za podružbljanje revolucionarnih tradicij in tradicij NOB.
Aktivnosti družbenopolitičnih organizacij na tem področju
V  dosedanjih aktivnostih je občinska organizacija ZZB NOV
Ljubljana-Šiška posvečala veliko pozornost uveljavitvi podružb-Ijanja teh vrednot. konkretno pa je opredelila svoje naloge z akcij-skim programom za obdobje 1982—1986. Izhajajoč iz nalog se bodo borci NOB aktivno vključevali s svojim vzornim družbeno-političnim delovanjem v delo SZDL v okolju. kjer živijo in delajo.
Uresničevanje nalog s področja ohranjanja in razvijania tradici| delavskega gibanja in NOB ter socialistične revolucije organizi-rano poteka od leta 1974. X. kongres ZKJ v Beogradu in VII kongres ZZB NOV v Zagrebu narekujeta s sklepi uveljavljanje tra-dicij delavskega gibanja in NOB ter vključevanje družbenih in mo-ralnih vrednot socialistične revolucije v družbene odnose. To na-logo podružbljanja naj bi prevzela vsa družba. posebno pa še Socialistična zveza delovnih Ijudi. Zveza socialistične mladine da bi bilo zajetih v tej akciji čim več mladih Ijudi.
In v obdobju od XI. kongresa ZKJ in VIII kongresa ZKS so blli že doseženi pomembni rezultati na področju ohranjanja in raz-vijanja revolucionarnih izročil. Med te štejemo še zlasti zvestobo revolucionamim tradicijam in njihovo ustvarjalno razvijanje pn uresničevanju ustavnih načel celotnega polltičnega sistema ob-čine. pri vzgoji in izobraževanju. praznovanju pomembnih jubi-lejev, spomeniškem varstvu, zbiranju in ureianju zgodovinskega gradiva, obujanju spominov in uresničevan|u zasnove vseljudske obrambe in družbene samozaščite.
V zvezi s to nalogo za podružbljanje revolucionarnih tradicij. |e bll 20. februarja 1976 pri predsedstvu RK SZDL Slovenije usta-novljen svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij m spomeniško varstvo. Do 1979—1980 so bili pri občinskih konfe-rencah SZDL ustanovljeni tudi taki sveti. za tem pa še koordina-cijski odbori za razvijanje tradicij pri kraievnih konferencah SZDL
Pri OK SZDL deluje svet za razvijanje revolucionarnih tradi-cij in spomeniško varstvo. ki usmerja in usklajuje delo posa-meznih družbenopohtičnih organizacij in druglh subjektov. ki ne-posredno ali posredno pnspevaio k podružbljanju, ohranjaniu. raz-vljanju in posodabljanju revolucionarnih izročil in spomeniškega varstva. S svojimi oblikami dela (sekcijami, seminarji. posveti) vnaša revolucionarne vrednote v vsakodnevno aktivnost našega družbenopolitičnega življenja. Zanj je značilno. da se delegati ustvarjalno povezujejo in prevzemajo soodgovomost za obliko-vanje in uresničevanje delovnega programa. Greza nove odnose. ki v polni meri pndejo do izraza v SZDL kot frontni organizaciji.
Neposredno se v delo sveta ali prek drugih oblik dela vključujejo še kulturne in izobraževaine organizacije in skupnosti. muzeji. arhivi, zavodi za spomeniško varstvo. športne organizacije. organl s področja Ijudske obrambe in družbene samozaščite  gasilska
društva, sredstva javnega obveščanja (radio, lokalna in tovarniška glasila itd.)
Kljub temu, da aktivno deluje pri OK SZDL svet za ohranjanje in prenašanje tradicij NOB in spomeniško varstvo, to še ne po-meni, da bodo sprejeta stališča in sklepi zaživeli, če ne bomo imeli za delo v temeljnih okoljih pripravljenih Ijudi, zlasti pa v šolah, muzejih, knjižnicah, na področju zgodovinopisja in publicistike. dalje v skrbi za oblikovanje učnih programov vseh vrst in oblik vzgoje in izobraževanja v vzgojnovarstvenih ustanovah, osnovni in srednji šoli usmerjenega izobraževanja, v skrbi za humanejše medčloveške odnose ter v vnašanje etičnih vrednot v sodobne družbenoekonomske razmere.
Takšna aktivnost in vsebinska usmerjenost Sveta za razvijanje revolucionamih Iradicij in spomeniško varstvo je odvisna pred-vsem od razumevanja vloge in pomena revolucionarnih vrednot za oblikovanje človekove osebnosti, njegove zavesti, še posebej mlade generacije, in končno tudi razumevanje in uresničevanje vloge SZDL danes.
Občinska konferenca SZDL se je v programski usmeritvi za leto 1983/84 opredelila za pospešeno delo na tem področju. Ker se je ugotavljalo pomanjkljivosti v delovanju Sveta za ohranjanje in negovanje revolucionamih tradicij pri OK SZDL, je sedaj storjen prvi odločilnejši korak, da se kadrovsko delegatsko izpopolni in okrepi njegovo delo. Tako je bila na seji dne 13. aprila 1983 ute-meljena vsebina in metoda dela sveta. S svojim delom bo sode-loval tudi pri oblikovanju stališč do gradiv, ki se jih obravnava na sejah družbenopolitičnega zbora. Tako bo aktivno vključen v ob-likovanje sklepov družbenopolitičnega zbora in občinske skup-ščine.
Podobno je tudi v organizaciji in delu koordinacijskih odborov za negovanje tradicij delavskega gibanja in NOB pri krajevnih konferencah SZDL Ugotavljamo, da v posameznih okoljih le-ti še niso zaživeli, oziroma ne opravljajo svoje funkcije. če želimo. da bo postalo negovanje revolucionarnih tradicij neprestana in orga-nizirana družbena aktivnost, je potrebno odpraviti organizacijske slabosti. Pomembno mesto pri podružbljanju revolucionarnih tra-dicij in delovanju teh organov pa ima|0 borci NOV, ki na| bi v teh aktivnostih s svojim delom največ prispevali
Pri vseh družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v orga-nizacijah združenega dela naj bi delovale komisije, sestavljene na deiegatski osnovi, katerih osnovna naloga bi bila ohranjanje in prenašanje revolucionamih tradicij in tradicij NOB.
Pri dosedanjem delu je bilo precej pomanjkljivosti pri OK ZSMS. ker ni prišlo do globlje povezave z občinsko organizacijo ZZB NOV. Skoraj vzorno pa je to sodelovanje potekalo z Zvezo prija-teljev mladine in osnovnimi šolami oziroma s pionirsko organi-zacijo. Rezultat tega pa je, da vgrajevanje revolucionarnih izročil in tradicij NOB zadovoljivo poteka v vzgojnoizobraževalnem pro-cesu osnovne šole. Številne pionirske manifestacije lepo uspevajo (pohod po poteh spominov in tovarištva, kurirčkova pošta, sode-lovanje v pionirskih delovnih brigadah, sprejem pionirskih dele-gacij z Reke in iz Črne gore, pogovor s predstavniki odporniškega gibanja iz Avstrije, udeležba na spominskih slovesnostih »Boško Buha« na Jabuki pri Prijepolju, pogovori z borci ob raznih prazno-vanjih itd.). Na teh prireditvah so pionirjem posredovani številni primeri odlik, ki so krasile borce NOB in graditelje povojne domo-vine. Vse to pa pionirji dobro sprejemajo, kar pozitivno vpliva na oblikovanje njihove osebnosti.
Prehod mladih iz osnovne v srednjo šolo usmerjenega izo-braževanja vpliva na zmanjšanje intenzivnosti in aktivnega vklju-čevanja v nekatere oblike podružbljanja revolucionarnih tradicij To pa pogojuje več vzrokov: odhod v drugo okolje, obremenitev z učnim programom, bolj odmaknjen odnos pedagoškega kadra do učencev in podobno. Pridobitve NOB so zajete tudi v učnem načrtu srednjega usmerjenega izobraževanja, vendar je svet usmeril svojo aktivnost v obogatitev teh programov in povezovanje aktivnosti z ustreznimi organi v okolju, kjer izobraževaine ustanove delujejo. Pogostokrat se ugotavlja, da je pri izvajanju sicer številnih akcij in prireditev precej neživljenjskega kopiranja, kar se navaja kot vzrok, za kaj se mladi ne vključujejo še bolj aktivno. Zaskrb-Ijujoče je spoznanje, da število mladih pri prijavljanju za sodelo-vanje v mladinskih delovnih brigadah upada, enako pa velja za delo mladih v delegacijah in drugih aktivnostih v samoupravnem in družbenopolitičnem sistemu. Uspeli sta akciji: »88 dreves za tova-riša Tita« ter akcija ureditve spominskega parka v Goričanah.
Označevanje pomembnih jubilejev
Jubileje iz obdobja NOB se ustrezno obeležuje, zlasti v osnov-nih šolah in ob občinskem prazniku ter prazniku krajevnih skup-nosti. Zelo uspešno so bili zasnovani in izpeljani nekateri kulturno-umetniški programi, npr. srečanje borcev NOV in aktivistov Go-renjske v Mostecu in 22. 6. 1983 ob občinskem prazniku ter spo-minska slovesnost na Ljubelju. Kar zadovoljivo se neguje parti-
zanska borbena pesem in drugi motivi v amaterskih skupinah, kar je treba še spodbujati.
Spomeniško varstvo
V občini se v okviru ZZB NOV in SZDL zadovoljivo rešuje vpra-šanje spomeniškega varstva. Uspešno se uresničuje družbeni do-govor o spomenikih revolucionarnega gibanja, narodnoosvobodil-ne borbe in socialistične izgradnje na območju Ijubljanskih občin. V ta namen ustanovljeni odbor udeležencev družbenega dogovora zelo dobro izpolnjuje svoje obveznosti in uspešno sodeluje z upravnimi organi, Zavodom za spomeniško varstvo, krajevnimi skupnostmi in drugimi zainteresiranimi dejavniki Letni program za leto 1983 se je delno nanašal na že začeta dela v letu 1982, delno pa na obnovitvena dela, ki jih je v izogib večjim oviram bilo nujno izvesti v letu 1983. Težišče aktivnosti je na vzdrževanju spome-nikov in spominskih plošč. Menimo, da b< v prihodnje postavljali nove spomenike samo v tehtno utemeljenih primerih, saj so vsi pomembnejši dogodki že primerno obeleženi. V letu 1983 je bila urejena spominska soba narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta v njegovi rojstni hiši v Pirničah. Pri tem je bilo uspešno sodelovanje s krajevno skupnostjo Pirniče, Mestnim muzejem v Ljubljani in Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kultume dediščine. Pripravljen je tudi predlog odloka o raz-glasitvi delov zgodovinske dediščine na območju občine Ljublja-na-Šiška za zgodovinske spomenike, ki je že rešil nekatera nor-mativna vprašanja. Sklenitev samoupravnega sporazuma o pre-vzemu skrbi za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične izgradnje med skupščino občine in skrbniki pomeni tudi dokončno ureditev te pomembne zadeve.
Poimenovanje ulic, cest, trgov in javnih zgradb poteka po veljavnih predpisih. Do leta 1964 je bilo to v pristojnosti občin, s spremembami in dopolnitvami statuta mesta Ljubljane pa je v pristojnosti skupščine mesta Ljubljane. Pri izvršnem svetu skup-ščine mesta Ljubljane je v ta namen ustanovljena posebna komi-sija, v kateri so zastopane vse občine. Za obravnavo predlogov pa so pristojne skupščine krajevnih skupnosti, delegati občinskih skupščin pa so seznanjeni s tem vprašanjem prek delegatskega gradiva za seje SML (vsak predlog mora biti v enomesečni javni razpravi). Pri tem se zadovoljivo uveljavljajo imena pomembnih slovenskih in jugoslovanskih revolucionarjev in narodnih herojev kot tudi dogodki, povezani z NOB in revolucionarnimi tradicijami.
Zgodovinopisje in publicistika
Med glavne naloge zgodovinopisja sodi predvsem zbiranje gra-diva ter pisanje zgodovine od predvojnega časa prek obdobja NOB do povojne revolucionarne preteklosti Predvsem za zbiranje spominskega gradiva je skrajni čas, kajti vrste udeležencev pred-vojnega in tudi vojnega revolucionamega obdobja se vse bolj red-čijo. V delo se morajo vključiti ne le občinski sveti, pač pa tudi zgodovinarji, pedagogi po osnovnih šolah in šolah usmerjenega izobraževanja v občini. Se nadalje je potrebno vspodbujati in pod-pirati delo aktivistov OF pri zbiranju gradiva, predvsem sporrun-skega, ki predstavlja izhodišče za kasnejšo znanstveno obdelavo. Delo vseh pa usmerja in usklajuje zgodovinar, zaposlen v komiteju za družbene dejavnosti, v sodelovanju z ustreznimi institucijami v mestu. Med prednostne naloge zgodovinopisja na območju ob-čine Ljubljana-Šiška sodijo naslednje naloge:
— evidentiranje in klasifikacija zgodovinskega gradiva po na-čelih, ki so veljavna za artiivsko in muzejsko službo v SR Sloveniji;
— končati in v primemi obliki objaviti krajevne kronike iz pred-vojnega obdobja in obdobja NOB:
— pripraviti in objaviti publikacijo o pomnikih delavskega giba-nja in NOB v občini Ljubljana-Šiška z idejnopolitično utemeljitvijo in zgodovinskim opisom;
— sodelovati pri  akciji sveta za ohranjanje tradicij in spo-meniško varstvo pri POK SZDL pri dopolnitvi II. izdaje Vodnika po partizanskih poteh;
—  realizirati raziskovalni termin o nastanku in delovanju ZKMJ na območju občine Ljubljana-Šiška ter šoli v Tacnu;
— nadaljnje zbiranje zgodovinskega gradiva, predvsem spo-minskih  pričevanj še živečih udeležencev delavskega gibanja in NOB.
Naloge skupščine občine Ljubljana-Šiška
Skupščina občine Ljubljana-Šiška je podelila domicil Rašiški četi, Dolomitskemu odredu, okrožnemu odboru OF Škofja Loka, pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko in pokrajinski komisiji VOS OF za Gorenjsko. Navedene enoie oziroma odbori delujejo na temelju statuta ZZB NOV Slovenije in lastnih samoupravnih aktov. Temeljni smoter navedenega združevanja je medsebojno povezovanje, ohranjanje vojnega tovarištva, organiziranje skupnih srečanj in posredovanje borbenih izročil iz obdobja NOB mladi
generaciji. Programe dela so dolžni usklajevati z občinskim od-borom ZZB NOV, finančna sredstva pa jim dodeljuje skupščina občine. Višina navedenih sredstev na| bi ustrezala ovrednotenemu programu dela. Odbori navedenih enot so doslej uspešno razvijali svoje politične aktivnosti na območju občine glede na temeljne smotre njihovega združevanja. Pojavljale so se tudi zahteve neka-terih drugih odborov, ki nimajo našega domovanja, naj se jim ureja nekatere administrativne zadeve, obvešča borce, deli publikacije, nudi finančno pomoč itd.
Občina Ljubljana-šiška ima na področju negovanja tradicij tudi dve izredni obveznosti, in sicer:
—  sodelovanje pri izgradnji spominskega prostora in vsakolet-nega spominskega srečanja »Boško Buha« na Jabuki pri Prije-polju v SR Srbiji in
— sodelovanje na vsakoletnih srečanjih borcev NOB in mladine Jugoslavije »4. julij«.
Idejo o ureditvi spominskega prostora »Boško Buha« na Jabuki so dali pionirji iz Prijepolja že leta 1959. Najprej je bil zgrajen pionirski dom, za katerega so zbirali denar vsi pionirji Jugoslavije. Nekaj let kasneje je bil ustanovljen iniciativni odbor za graditev spominskega prostora in leta 1966 so že bile prve pionirske slo-vesnosti ob obletnici smrti Boška Buhe, ki zdaj potekajo vsako leto. Spominski proslor je še vedno v izgradnji. Doslej je zgrajen spominski dom Boško Buha, mladinsko naselje s 350 ležišči, muzej pionirjev in mladine Jugoslavije, spomenik Bošku Buhi in doprsni kipi pionirjev iz republik in pokrajin (iz vsake po en pionir, ki
predstavlja pionirje iz svoje republike — pokrajine; iz SR Slovenije Milan Mravlje). Dosedanje dogovore je za SR Slovenijo izpolnila občina Ljubljana-Šiška, ker je Milan Mravlje naš rojak in je padel nad Podutikom. Vse to pa še vedno ni urejeno statutarno na ravni federacije, kar bi bilo nujno potrebno. Občinski odbor ZZB NOV je predlagal republiškemu odboru ZZB NOV osnutek medrepub-liškega dogovora. Težave so tudi pri financiranju vsakoletnih pio-nirskih manifestacij, kar je nujno potrebno urediti. Že 16 let se dne 4. julija izvajajo medobčinska srečanja borcev NOV in mla-dine Jugoslavije, od 15. maja 1973 pa je o tem v veljavi pisni do-govor, ki ga je sprejelo 26 občinskih organizacij ZZB NOV \z raznih krajev Jugoslavije (iz SR Slovenije občinski odbor ZZB NOV Ljubljana-Siška, Titovo Velenje in Celje). Osnovni smoter teh sre-čanj je negovanje revolucionarnih izročil in posredovanje le-teh mladi generaciji ter izmenjava delovnih izkušenj v borčevski orga-nizaciji.
V gradivu so kot predlog za delegatsko razpravo posredovana nekatera vprašanja ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij delavskega gibanja, NOB in socialistične izgradnje v občini Ljub-Ijana-Šiška. Namen razprave je spodbuditi družbeno-politične, družbene in druge dejavnike k večji vsebinsko revolucionarni aktivnosti za odločilnejše uveljavljanje revolucionarnih izročil, zla-sti moralnih vrednot kot neizčrpne motivacije za obvladovanje se-danjih težkih gospodarskih razmer. Zato predlagamo, da se raz-pravo usmeri na vprašanja socialistične morale in odgovornosti na vseh ravneh in strukturah.