PoltotoPvffr Leto VIII, št. 70 Ljubljana; sreda 23. marca 1927 Cena 2 Dfn LJubljana, Knaflova ulica Stev. 5Д. _ _ . 1» 1 » , Račun pri poštnem Ček. zavodu: Ljub Telefon stepeno« tudi Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko ieM^^.NrPrfiaMTre,eo UprmvnlStvo : Ljubljana, Prejemov« ulica St. 54. — Telefon it. 36 Inseratni oddelek : Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon St. 49a Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št i. — Celje, Aleksandrova cesta. I«haja ob 4. »jutraj. = Uredništvo 1 Stane mesečno Din гу— ; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglas; po taritu. Ljubljana 22. marca. Pričakovali smo, da bo Italija določbe tiranskega pakta porabila za pretvezo, da okupira Albanijo, kar bi se reklo, da bo s svojo oboroženo silo podprla politični status quo v tej deželi. Ali italijanski fašizem je še prekosil naše pesimistično pričakovanje. Osupnil nas je s svojo brezprimerno nesramnostjo. kakršne vendarle nismo pričakovali. Kakor v oni pripovedki o \ olku, ki se je znašal uud jagujetom, ker mu je kalilo vodo, dasi je pilo spodaj ob potoku. Kar naenkrat, ko že imajo vse pripravljeno za iuvazijo v Albanijo, se za njo poišče taka pretveza, da naj vrli tega zadene Jugoslavijo in jo pred vsem svetom okleveta kot povzročitelja vsega, kar se more iz albanske afere izcimiti zlega. Zgodovina evropske diplomacije ima ipak malo tako infamnih primerov, kakor je tale z najnovejšimi italijanskimi obdolžitvami. Pozna se mu na prvi tnah, da se je izlegel iz mentalitete najbrutalnejšega fašizma. Kdo ne bi v njem takoj spoznal istih metod, s katerimi je delala še pravkar rimska diplomacija v Franciji po osebi agenta pro-vokaterja Ricciotija Garibaldija. In kako se ne bi pri tem takoj spomnili na metode, s katerimi so delali vsenemški militaristi v 1. 1914., ki so takoj imeli pri roki poročilo, da so francoski letalci poleteli preko nemškega teritorija, ko je bilo treba, da se to porabi za pretvezo lastnim vojnim načrtom; naknadno se ie izkazalo, da je bilo poročilo o francoskih letalcih sestavljeno že več dni poprej. Tudi Rim je imel brez dvoma poročila o «jugoslov. vojnih pripravah,» o «komplotu» zoper notranji mir v Albaniji pripravljena že davno. Da jih je vrgel v svet prav sedaj, je nedvomno podrobno fiksiran člen v verigi italijanske ofenzive na Balkanu. Pri tem pa nas osupne izredna grobost italijanske igre; saj se Mussolini-ju in njegovim niti ne zdi potrebno, da bi boljše maskirali svoje manevre. Danes ko gotovo ni nikogar, ki bi si predstavljal, da si Jugoslavija želi konflikta z Italijo, ko je po tiranski pogodbi jasno, da bi vsak nemir ob albanski meji, o katerem bi se količkaj dalo sumiti, da smo mi v zvezi z njim, mogel povzročiti takojšnjo intervencijo Italije, danes naj bi bili po provokaterski fašistični razlagi tako kratkovidni, da bi vedoma, z odprtimi očmi in pri polni zavesti drli v opasnosti najhujše katastrofe. Gospod Mussolini prav nič ne prikriva, da briskira in bagatelizira evropsko javno mnenje. Kakor doma napram neoborožeaini opozicij onalnim strankam, tako je v inozemstvu napram manjšim državam aroganten ter nasilen in to je pokazal posebno izrazito sedaj nam. Ali fašistični vodja se moti; čut za pravo, za pravično obrambo je mnogo močnejša sila, kakor si misli on. Dr. Peric je klical anketo civiliziranega sveta za pričo, da so italijanske obdolžitve zlagane; mi bi se mogli sklicevati na evropsko vest, W je imela znova priliko konstatirati; kdo deluje v duhu časa in kdo proti njemu. In evropska vest se je oglasila zelo naglo ter skoro soglasno — obsodila Italijo. Gesta vnanjega ministra dr. Perica, s katero je apeliral na mednarodno anketo, ki naj preišče položaj in ugotovi dejansko stanje v Albaniji in na njenih mejah, je učinkovala zelo dobro. Diplomacija jo je poprijela z velikim zadoščenjem in ima sedaj v njej formulo, na kateri se more likvidirati italijansko-iugoslovenski spor. Prav za prav bi bila enako blizu ali morda še bliže druga instanca. Društvo narodov, ki je naravnost poklicano, da v takem slučaju intervenira. Zakaj dr. Peric ni apeliral nanj, je seveda dehkatna zadeva, ki je ni razglabljati na vsa usta. Za enkrat zadostuje konstatacija, da se do tolike ostrine spor še ni bil stopnjeval. Kako se bo nadalje razvijala zadeva z anketno komisijo, zavisi od mnogih okolno-sti. ki se danes še niso do kraja pokazale. Osobito moramo z zadoščenjem pozdraviti glasove, ki prihajajo iz Anglije. Pokazalo se je, da Italija vendarle ne more tako popolnoma računati z angleško asistenco; pri tej priliki se je celo izvedelo, da je London pred sklepom tiranskega pakta svetoval Italiji, naj se v italijansko-aJbansko garancijsko pogodbo vključi tudi Jugoslavija in še sedaj svetujejo «Times», nai k tiranskemu paktu pristopi še Jugoslavija. Vse to je za n«s dragocen nauk, da se da tudi v Londonu s spretno taktiko še marsikaj doseči in da je od naše diplomacije odvisno, da se vdrugič Anglija ne bo dala tako prenagljeno zaplesti v italijanske intrige. Za nas je velevažno skrbno motriti izraze evropskega javnega mnenja, da si napravimo iz tega jasno sfiko, na koga in na kake sf!e smemo v siučaau bodočih konfliktov računat'. Zakaj prav nič ni dvoma, da se fašistična megakv rnanSa oe bo zadovofife z-izidom svoje Polom Mussolinijeve diplomacije Naš spor z Italijo se pretvarja v kapitulacijo fašistične diplomacije. — Incident bo v kratkem poravnan z našim uspehom. — Oficijelna izjava našega zunanjega ministra. Beograd, 22. marca. p. Spor z Italijo se je začel vsled intervencije Francije in Anglije povoljno reševati, zlasti z energičnim demantiranjem naše vlade in z naglašanjem, da Jugoslavija nima napadalnih namenov. Vladni krogi so zvečer izjavili, da je imelo povabilo, ki ga je poslala vlada vsemu svetu, naj se uveri o miroljubnosti Jugosla= vije, povoljen uspeh in'da se že lahko smatra, da bo mučen incident z Itali* jo v najkrajšem času poravnan, to= krat na škodo Italije. Diplomatski krogi so se izredno zanimali za naš spor z Italijo. Zato so bili danes v zu= nanjem ministrstvu skoraj vsi diplo» matski predstavniki in so se informi» rali o najnovejših dogodkih. Pred mednarodno preiskavo italijanskih obdofžitev? Nasproti našemu predlogu, naj preišče zadevo mednarodna anketa, predlaga Francija direktna pogajanja z Rimom. — Bri-andove izjave v zbornici — V Londonu so se pričeli zavedati, da so nasedli fašističnim spletkam. — Pomembna izjava albanskega poslanika v Londonu o italijanski intervenciji. Zunanji minister dr. Peric je zvečer podal nastopno oficijelno izjavo: «V trenotku hude obtožbe v javno« s/i, da pripravlja naša kraljevina oborožen spopad z Albanijo, sem izjavil v Narodni skupščini, da smo priprav* Ijeni dovoliti anketo vsega sveta. R& či morem, da so mojim besedam po= svetili vso pažnjo. Zato ponavljam, da smo pripravljeni dovoliti anketo, ki naj jo določi Društvo narodov kot kompetentni faktor. Ta anketa naj po-seti Albanijo in našo mejo in naj vzame v roke vprašanja o izvoru nevar? nosti. Ako Društvo narodov uvidi, da preti opasnost miru, naj določi to anketo.» Pariz, marca. p. cT e m p 6» piše, da se je situacija precej pomirila. Angleško javno mnenje se vedno bolj nagiba k objektivnosti iti nepristranskemu zadržanju. Zato ne bo potreben apel aa Društvo narodov ali kolektivna diplomatska intervencija. Hitra in mirna rešitev, ki jo predlaga francoska viada, so direktna italijansko-jugoslovenska pogajanja navadnim diplomatskim potom - brez posredovanja tretje države. Pariz, 22. marca s. Na današnji seji ministrskega sveta je zunanji minister Bii an d podal obširno poročilo o zunanjepolitičnem položaju. Predvsem je izjavil, da predlaga odgoditev interpelacije Blum-Fontaniere o položaju na Balkanu ter da bo, ako bo po-potrebno, glede tega vprašanja stavil vprašanje zaupnice. Splošno se govori, da se ne skliče Svet Društva narodov v svrho ureditve i taiijansko-jugoslovenskega sPora, pac pa se bo odposlala y Albanijo mednarodna preiskovalna komisija Govori se, da je Italija že poslala francoskemu zunanjemu ministrstvu naknadna pojasnila, ki se smatrajo za zadovoljiva Pariz, 22. marca. p. V zbornici je podal zunanji minister Briand odgovor na interpelaciji socijalistov Bluma in F on tardera o jugoslovenske - italijanskem sporu. Minister jc izjavil, da se je Francija od vsega začetka postavila v tej zadevi na pomirjevalno stališče. Ostale evropske države so se pridružile francoski inicijativi, naj se v Eimu in Beogradu nasvetuje zmernost in hladnokrvnost. Briand je uverjen, da se bo ta spor rešil v najkrajšem času, ker je Italija podala dokaze hladnokrvnosti in zmernosti in je jugoslovenski zunanji minister podal v parlamentu izjave, ki potrjujejo mirovne namene Jugoslavije, ki je celo predlagala mednarodno anketo. Pariz, 22. marca. p. Zunanji minister Briand je sprejel v daljši avdijenci jugoslovanskega pœlanika dr. Spalajkovica. Pariz, 22. marca 1. Jugoslovenski poslanik dr. Spalajkovič je izjavil »Petit Journa-lu«, da bi bilo zelo na mestu, da bi Društvo narodov uvedlo preiskavo v zadevi italijanskih obdolžitev. Želeti je, da se spor z Italijo čimprej poravna. Obe sosednji dr- žavi in tudi Albanija so članice Društva narodov, čigar Svet шз bi uvedel preiskavo. ali so na jugoslovenski strani vojaške priprave, aM se je v Aibamji motil javni red in mir in ali njeni notranji neredi utegnejo povzročiti zunanje zapletljave. Jugoslavija bi zelo olajšala delo tej komisiji in bi le pozdravila, ako se pošlje oddelek mednarodnih čet v Albanijo, da bi če treba, vzpostavil red ia mir. Tak korak bi vsekakor zelo pripomogel k odpravi sedanje napetosti. Na velesilah in na Svetu Društva narodov je, da se odločijo za ta kora;k. Gotovo ne bo nihče v Evropi hotel odkloniti takega koraka, ker menda ni lAogar, H-bi si želel spora. London, 22. maica g. Odtočni demantiji jugoslovenske vlade o vojaških oripravaih ob aibanski meji 90 napravili povsod globok tiiis. Zlasti Kber.iSre časopisje tneni, da se Mussolini kaj rad poslužuje vseh govoric ki bi Jugoslaviji škodovate, «a izvedbo svojih načrtov v Albaniji. London, 22. marca g. Javnost in cnerodaj-ni krogi zelo ostro kritizirajo postopanje Italije in njeno pretiteo noto. Izjavljajo, da Anglija nikakor ne bo slepo na na strani Italije, ker je prijazna Jugoslaviji in jo hoče pripraviti do tega, da sklene pogodbe z Bolgarijo in Grčijo. Glede Nemčije so si poučeni krogi na jasnem, da bo pomagala pri vsaki posredovalni akciji, da pa sicer ostane strogo nevtralna. London, 22. marca g. »Times« predlagajo, naj bi se sedanja kritična napetost med Rimom in Beogradom odpravila s tem, da bi Jugoslavija garantirala tiransko pogodbo. London, 22. marca g. Albanski opravnik poslov Džemal beg Frašeri je poslal listom izjavo, v kateri pravi, da njegova vlada ve, da so nezadovoljni elementi v Albaniji in v inozemstvu skušali zanetiti novo vstajo proti sedanji tiranski vladi. Vendar misli njegova vlada, da bo lastno vojaštvo lahko udušilo vsak tak upor in da ji pri tem ne bo treba tuje pomoči. Po tiranski pogodbi more Italija le tedaj intervenirati, ako se obe zbornici albanskega parlamenta izjavita, da je prišla država v tako stisko, da je podpora Italije potrebna. Nemčija in naš spor z Italijo Zunanji minister dr. Stresemann izjavlja, da bi ves svet obsodil vsako kršitev miru. — Nemčija se ne more vmešavati. — Incident tudi v nemški zbornici. Berlin, 22. marca, s. Pri razpravi o « verjamem v obstoj akutne nevarnosti. Mislim, da sklepam to lahko iz sporo- proračunu zunanjega ministrstva je zunanji minister dr. Stresemann govoril tudi o jugoslovensko - italijanskem sporu. «Nemčija,» je izvajal dr. Stresemann, «ima interes, da se ne motijo prizadevanja za dosego mednarodnega sodelovanja pri obnovi Evrope. Mi ne moremo nič pridobiti, ako nastanejo zapletljaji na drugih straneh. Za Nemčijo ne obstoja politika posebnih zvez, temveč samo politika, ki podpira misel sporazuma in izenačenja nasprotujočih si interesov. Naša pot je označena po lo-carnski pogodbi, po našem vstopu v Društvo narodov in po berlinski pogodbi. Ta dejstva dovolj kažejo vsemu svetu naše namene. Saano ob sebi razumljivo je, da se bomo vzdržafi vsakega nepotrebnega vmešavanja. Nemški poslanik! v inozemstvu imago samo to nalogo, da se orijentirajo. Kolikor je mogoče iz Nemčije pregledati ital ijansko-jugostoveijski spor, ne - ■ hi najnovejše kampanje zoper nas ter da bo skušala vdrngič nastopiti bolj raSni-rano. AK doseženega uspeha nam ne more več uničiti in s tem tudi ne ugodne baze га odspor proti bodočim oieo-ziwasi. čil, ki jih nam je, kakor je bilo javljeno že v listih, dostavila italijanska vlada. Volja Evrope, obvarovati svet pred vsako vojno nevarnostjo, je dobila tako močne korenine, da bi ves svet obsodil vsako kršitev miru.» Dr. Stresemann je nato omenil vprašanje, ki so ga stavili ruski listi, ali bo Nemčija pri kakih zapletljajih v vzhodnih državah dovolila zapadnim državam prehod njihovih čet preko nemškega ozemlja. Izjavil je, da prihaja za to vprašanje v poštev edino le ČL 16 statuta Društva narodov. Kaki drugi dogovori v tem pogledu ne obstojajo. Berlin, 22. marca, (be.) V proračunski razpravi v zbornici je zunanji minister dr. Stresemann ostro zavrnil soci-jalista Breitseheida, ki je dejal, da Mussoferi nima ravno prijateljskih namenov glede Nemčije. Minister je naglasa!, da je italijanski veleposlanik v svojih poslednjih izjavah viadi povda?-jaï odtočno voljo Italije do miru. Izjalovljena nelojalna intriga vlade Sinoči je vlada skušala brez vednosti opozicije v nočni seji spraviti nekatere proračune pod streho, a se ta nelojalna igra ni obnesla. — Vlada se pripravlja na svojo kapitulacijo. - Morda prihodnji dnevi prinesejo važne odločitve. Beograd, 22. marca, p. Po tihem sporazumu med strankami se je imela debata o proračunu zunanjega ministrstva končati nocoj, jutri dopoldne pa bi prišla na dnevni red razprava o budžetu finančnega ministrstva. Veliko ogorčenje je izzvalo v vseh političnih krogih, da zunanji minister dr. Peric ni imel zaključene besede, da bi odgovoril na upravičene opazke in vprašanja poslancev. Kmalu je postalo jasno zakaj. Vladi povzroča velike preglavice dejstvo, da je danes že 22. marc in da skoraj ne bo mogoče spraviti proračuna do konca meseca pod streho. Doslej je opravljenih le par resortov, odglasovati bo pa še treba celih 13 ministrstev, med njimi nekaj zelo važnih, kakor na primer resort za finance, za vojno in mornarico, za promet in za poljedelstvo ter celo serijo določb finančnega zakona. Na zahtevo vlade je zato predsednik skupščine Trifkovič sklical ob 7. zvečer sejo načelnikov strank, na kateri jih je vprašal, pod kakšnimi pogoji bi dovolili, da se budžetna debata konča do 1. aprila. S tem je vlada jasno pokazala pripravljenost za kapitulacijo in da sama uvideva, da ne bo mogoče donesti proračun pravočasno. V imenu opozicije je izjavil posl. Vilder, da bi opozicija pristala na predlog vlade, ako se ukinejo iz finančnega zakona vsa pooblastila, ki naj bi jih vlada izvedla z uredbami. Ta pooblastila naj vlada predloži skupščini v obliki zakona, ki naj ga vzame v roko takoj po končani proračunski razpravi Predsednik Trifkovič je to izjavo vzel na znanje, češ da jo bo sporočil vladi. Vlada je imela nato sejo, na kateri je sklenila, da bo nadaljevala sejo skupščine ponoči. Opozicija za to ni vedela in so se poslanci večinoma razšli, računajoč, da bo prihodnja seja jutri dopoldne. Vlada bi na tei nočni seji brez kontrole opozicije spravila pod streho budžete nekaterih ministrstev. Ta seja naj bi trajala vso noč. Ta načrt vlade pa se je izjalovil. Razjarjena opozicija je stavila protipredlog. naj se seja v smislu člena 27. poslovnika pretvori v tajno. Ker se mora v tem predlogu glasovati, v zbornici pa ni bilo kvoruma, ker je bilo navzočih jedva dvajset poslancev, se je morala današnja seja zaključiti in odrediti prihodnja za jutri dopoldne ob 9. z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda. Dejstvo, da se vlada poslužuje takih sredstev, jasno dokazuje poraz, ki ga je doživela na seji načelnikov strank, kaže pa tudi, da preživlja vlada svoje poslednje dni. Zakaj tudi v vrstah radikalov samih sc vedno bolj zatrjuje, da pride prav kmalu, morda celo pred končano proračunsko debato, do spremembe kabineta. Radikali z naravnost mrzlično naglico delajo na tem, da se ustvari možnost za sestavo široke koncentracijske vlade, ki naj bi spravila budžet pod streho. Popoldne od 3. do 5. ic bila seja finančnega odbora. Vlada je umaknila amandman, s katerim se petrolej Izvzema iz predmetov državnega monopola. Ostala razprava finančnega odbora ie bila brez posebne važnosti. Ponudba Svetozarju Pribičeviču da vstopi SDS v viado Minister Srskič potrjuje razkritja g. Pribičeviča v seji Narodne skupščine. — Sedanja vlada ne more izvesti težkih nalog, ki stojijo pred nami — Nove Beograd, 22. marca. p. Povodom izjave Svetozarja Pribičeviča, da ga je dr. Srskič povabil, naj vstopi v vlado, je podal dr. Srskič zvečer izjavo, v kateri pravi: Sedanja vladna koalicija radikalov in klerikalcev je solidna parlamentarna večina in je pri obeh strankah dovolj razumevanja za ustvaritev dobrega razmerja tudi za bodoče sodelovanje, že zato, ker se organizacije obeh strank v Sloveniji strinjajo! Čeprav je torej sedanja vladna kombinacija dovolj močna, je po ministrovem mnenju vendarle potrebno, da se še ojača s široko koncentracijo, ki naj bi izvedla velike naloge, ki jo čakajo. Sedanja kombinacija ne more jx>polnoma odpraviti strankarskih strasti in odpraviti napetosti v državi. Le široka koncentracija bi mogla rešiti toliko važnih vprašanj notranje in zunanje politike. Zato je minister skušal sondirati teren pri radikalih in klerikalcih, ali ne bi pristali na sodelovanje z Demokratsko zajednico in samostojnimi demokrati v taki vladi. Sodelovanje radikalov in obeh demokratskih kril bi se opiralo na močno zaslombo v skupščini in bi tako lahko rešila številne naloge, ki jih ima rešiti država. Zato je stopil dr. Srskié v stike 1 demokrati in samostojnimi demokrati, da bi jib pridobil za sodelovanje z radikali po možnosti ob kolaboraciji SLS in morda tudi še kake hrvatske sknpine. ugotovitve voditelja SDS. Na to izjavo ministra dr. Srškiča je zvečer pripomnil Svetozar Pribičevič novinarjem sledeče: Dobro razumem potrebo dr. Srškiča, da opraviči pred svojimi zavezniki klerikalci svoj poskus za ustvaritev sodelovanja radikalov s samostojnimi demokrati. Toda mene nič ne briga razmerje radikalov in dr. Srškiča do dr. Korošca. Mene zanima le resnica in zato ugotavljam: Dr. Srškič ne demantira moje izjave, ki sem jo podal danes v Narodni skupščini. On podaje le drugačno karakteristiko ponudbe, ki jo je stavil meni preko mojih prijateljev. Enega od njih je celo brzojavno pozval iz Zagreba, naj pride v Beograd in posreduje med menoj m njim za ustanovitev intimnega sodelovanja moje skupine z radikali. Za enkrat se nočem spuščati v podrobnosti. Da dr. Srškič ni le «sondiral terena in situacije», se vidi iz tega, da mi je ponudil zunanje ministrstvo in še dva druga resorta, ter razne druge koncesije. Da je dr. Srškič nameraval končno zahtevati pristanek klerikalcev za svoje načrte, ravno m gotovo. Jaz sem po izjavah prijateljev dobil vtis, da kombinacija, ki mi jo je ponudil dr. Srškč, ne bi bila odvisna od razpoloženja SLS.» J8m, 22. metea. (be.) Vlada je imenovala bivšega generalnega tajnika fašistične ino« zemske sekcije, državnega podtajnika Ba= stiaiaja, za. poslanika, v Tanger ju. Kantonci gospodarji Kitajske južno od Modre reke V Šanghaju stavka nad 150.000 delavcev. — Večjih nemirov m krvoprelitja ni bOo. — Baldwin o položaju, — Velikanske manifestacije v Moskvi. s. Lis*i javljajo iz čete so zasedle Nan- London, 22. marca, šanghaja: Kantonske king. London, 22. marca. s. Poročevalec v Šanghaju javlja: Snoči se je vrhovni poveljnik severnih čet v odseku Šangha-ja general Pišučen izjavil za kantonsko vlado. Izbruhnilo je več požarov. Kasnejša vest istega poročevalca pravi, da se je general Pišučen sporazumel z generalom šangkajškom. da se mu bo priključil, vendar pa so rdeči elementi v kantonski vladi povzročili izbruh terorja, da s te«n oMr-že kontrolo nad Šanghajem. šanghaj, 22. marca. s. Kitajske čete, ki eo vdrle v mednarodne naselbine, so bile raz-orožene ali pa so morale zapustiti naselbine. Število stavkajočih se je povefeki na 160.000. London, 22. masca. (lo.) Danes je poročal ministrski predsednik Baldwin v spod-np zbornici o položaju v Šanghaju. V Šanghaj je tnirio 23.000 Kantonoev. Policijske postaje izven mednarodnih koncesij so zasedli kitajsiki naeijaaalisti. Takoj nato so se izfcrcaie v mesta vse razpoložljive čete. General čangčungčang se je nrnaknfl proti severu. Kitajske čete so ponovno skušale vdreti v mednarodne koncesije, a so bfle odbite. Tndi v mednarodnih koncesijah je prišlo do streljanja. Japonske čete so na ogenj odpovorfe. medtem ko angleëke čete ni.-» streljale, da ne zadenejo pasatrtov. Kan tonske čete so zasedle skoraj ves del mesta. Le v enem okraju ee upirajo še šantunske čete, ki so pričele ropati in moriti kitajsko prebivalstvo. Moskva, 22. marca. g. Padec Šanghaja je proslavilo prebivalstvo z ogromno manifestacijo pred sedežem komunistične interns-cijonale. Manifestiralo je preko 100.000 delavcev, ki so korakali po ulicah z ruskimi in kantonskimi zastavami. Vsd listi so prv redili posetme izdaje. Madžarska demonstracija za Italijo Budimpešta, 22. marca. s. Dijaštvo jc Ats nes priredilo velike demonstracije proti Franciji in manifestacijo za Italijo. Povor. ka dijaštva je šla od univerze najprej do italijanskega poslaništva, kjer je vzklikale Mussolini ju in fašizmu. Nato je odšla pred francosko poslaništvo, kjer so dijaki nas lepili na poslopje plakate z besedilom: «Madžarske matere, učite svoje otroke so* vrežiti sovražnike Madžarske! Podočujte jih, da bodo znali zopet pridobiti oropano madžarsko ozemlje!» Množica je aiH^eske» ga podanika, ki je bH ravno pri franco skem poeiawifcu, ko je zapoSâo! poeèanv gtvo, takoj spoznala, ter ga živahno akta« minila. Policija je končno vzpoetav-ila red m mar. Velik govor Svetozarja Pribičeviča Najmarkantnejši problemi naše zunanje politike. — Za dosledno in samozavestno taktiko. — Medsebojna zveza zunanje in notranje politike. — Le močna In avtoritativna vlada bo mogla rešiti nase najvažnejše probleme. — Interesanten dialog Pribičevič : Uzunovič. — Pribičeviče-va razkritja o ponudbah radikalov za vstop v vlado. — Budžet zunanjega ministrstva sprejet Neobičajen konec seje. Beograd, 22. marca. p. Narodna skupščina je danes nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva zunanjih poslov, Prvi je dobil besedo črtiogorski fede-ralist dr. Sekula Drljevič, ki naglaša, da smo po pravici v skrbeh za zuna njepolitični položaj, ki ga je zakrivil dr. Momčilo Ninčič s svojo nesrečno poli' tiko prijateljstva napram Italiji. Pledi-ra za načelo «Balkan Balkancem». Za njim je dobil besedo Svetozar Pribičevič. Njegov govor je trajal do 13. ure. Na več mestih je bil prekinjen s pogostim in viharnim ploskanjem in odobravanjem celokupne skupščine, ki se ji je opetovano pridružil tudi predsednik vlade Nikola Uzunovič. Svetozar Pribičevič je pričel svo. govor s protestom proti načinu rešitve včerajšnjega incidenta s posl. Vilderjem. Prosim spoštovano vlado, pravi g. Pribičevič, naj računa in upošteva to, da nismo italijanski lakaji, nikaki vazali ali varovanci Italije. Tu sede svobodn: predstavniki svobodnega naroda. Govornik obsoja vlado, ker se je na ta način ponižala in opozarja na slučaj, ki se je nedavno pripetil v francoski zbornici, ko je socijalistični poslanec Pierre Renaudel povodom neke diskusije izjavil o Mussoliniju, da je šef morilske tolpe. Pozvan, da se o tem izjavi, je predsednik francoske vlade Poin caré odvrnil, da vlada ni poklicana, da ocenjuje govore narodnih poslancev, ki so svobodni zastopniki svojega naroda. O. Poincaré ni šel v italijansko poslaništvo, da se opraviči, pri nas pa se izključuje poslanca iz treh sej in minister poniža svoje dostojanstvo s tem, da se opravičuje v Narodni skupščini in da razen tega še dirja k italijanskemu poslaništvu in ga še posebej prosi odpuščanja. Vlada naj se spomni starega pregovora, ki pravi: Kdor se boji meča, bo od meča poginil. Nato je Pribičevič prešel na ekspoze ministra zunanjih poslov. Poslanci ne vedo sedaj kaj več o zunanji politiki, kakor pred eks-pozejem. Minisrter je pričel svoj ekspoze s politiko Male antante. To je dobro. Ali tekom svojega govora o drža-nju Male antante je g. minister uporabil neenako stopnjevanje v izrazih napram Češkoslovaški in napram Rumu-niji. Rekel ]e, da so naši odnošaji napram Češkoslovaški več kot prisrčni, napram Rumuniji pa prisrčni. Res je, da so naši odnošaji napram Češkoslovaški več kot prisrčni. Oni so naš bratski in prijateljski narod in o njih lahko s sigurnostjo rečemo, da so nam poleg Francije najbolj iskreni in najbolj udani prijatelji na svetu. (Burno odobravanje celokupne zbornice!). Rumunija pa ni dovelj pazljiva in taktna napram nam. Znano je navdušenje v Rttmunlji, ko je Mussolini priznal pakt o Besarabiji. To priznanje Italije je predvsem platonskega značaja in to treba, da Rumunija ve. Močno dvomim, da bi Mussolini v slučaju, da Rusija radi Besarabije napade Rumunijo, poslal svoje čete v obrambo Rumunije. Ne razumem, zakaj je bil rumunski narod tako navdušen, da je baš tedaj, ko je bil naš vladar v Bukarešti, romunska skupščina sklenila, da postavi Mussoliniju spomenik. Ne razumem, da so baš tedaj, ko je Italija intrigirala proti nam, po romunskih ulicah prirejali manifestacije Mussoliniju. Takšno zadržanje Rumunije ne bo služilo dobrim od-nošajem z nami. Kar se tiče same Italije, je za nas jasno, da je njeno zadržanje obsodil ves kulturni svet. Tiranski pakt pomeni brez dvoma protektorat Italije nâd Albanijo. Tiranski pakt in naš pakt prijateljstva z Italijo ne moreta sočasno eden poleg drugega obstojati. Z Italijo ne moremo imeti prisrčnih prijateljskih odnošajev. Kajti, ako bi Italija to v resnici želela, ali bi vzela naš Za-dar, ki Je sedaj trn v peti naše države? АИ moremo Imeti prijatelisko iskrene odnošaje z Italijo, ko nam Je odvzela Gorico, Istro in Reko in toliko drugib naših krajev, ki so Izključno naseljeni t našim življem? Zato se motijo oni, Id trdijo, da je velik uspeh naša politika prijateljstva napram Italiji. Politiko prijatel'stva Je mogoče voditi samo tedaj, kadar izpregovore demokracije obeh narodov. Od današnje fašistov-ske vlade lahko pričakujemo samo agresivno megalomansko politiko, ki odgovarja notranjemu stanja fašizma. Pribičevič govori nato o vlogi Društva narodov, ki lahko z uspehom intervenira le v sporih malih narodov, toda v sporih med velikimi narodi je brez moči. Navaja številne konflikte, ki jih je Italija povzročila s Turčijo, Grško, Nemčijo in Francijo. Italija Izziva incident za incidentom: Po Krfu Je prišel Brenner, pa Ventimlglia in končno tiranski pakt. To pomeni de facto okupacijo Albanije, kakor Je Avstrija svoječasno zasedla Bosno in Hercegovino. Po členu I. tiranskega pakta Ima Italija pravico, da obrani v Albaniji ne samo teritorialni, ampak tudi politični status quo. Zato lahko intervenira z oboroženo silo tud. ob najmanjši vstaji. Ker so vstaje v Albaniji nacijonalna institucija, lahko vsak hip doživimo, da Italija zasede APbanijo. V sedanjem položaju moramo povedati Italiji, da smo pripravljeni na vsako eventualnost. Prepričan sem, da je Društvo narodov moralna sila, toda še bolj sigurno in še večje važnosti je, da smo sami pripravljeni braniti se in da lahko vedo v inozemstvu, da smo v časih skrajne nevarnosti vsi enega du ha. (Burno odobravanje, kateremu se pridružuje tudi predsednik vlade). Kadar gre za to, da branimo naš narod in naše državne interese, tedaj padejo med nami vse strankarske razlike. (Po novno burno odobravanje. Intriga se Italiji ni obnesla. Svet se ne da varati. Francoski in nemški tisk sta na naši strani. Tudi angle ški tisk pričenja izpr» rledo^ati kampa^ njo Italije proti nam. Med nami ni človeka, ki bi hotel ped albanske zemlje. (Odobravanje.) Mi smo vsi za popolno neodvisnost Albanije. Medtem pa ima Italija popolnoma druge namene, kar se najbolje razvidi iz pisave italijanskih listov. Italijanski tisk razširja vesti, da vršimo vojne priprave. Žal naša vojska ni tako dobro oborožena, kakor marsikatera druga. Potrebno pa bi bilo. Vsak narod, ki hoče braniti sebe, se najbolje brani, ako je vojaško dobro pripravljen. Ko bo Italija vedela, da smo vojaško močni, brez dvoma ne bo več mislila na to, da nas izziva. Pribičevič opozarja, da je Italija agresivna celo napram Švici, ki je prisiljena utrjevati svoio mejo napram Italiji, Obsoja držanje viade, ki ni bilo pravilno, ko se je ustvarjal tiranski pakt. Ne razume, kako dr. Perič more nadaljevati politiko prijateljstva napram Italiji po paktu, zaradi katerega je dr. Ninčič podal ostavko. Ministrov ekspozé nam ni dovolj pojasnil, kakšni koraki so bili storjeni, da se popravi položaj, ustvarjen po tiranskem paktu Govori zatem o odnošajih napram Bolgarski in Grški. Oceniti naše politike napram tema dvema državama se ne da Vlada nič ne poroča Narodni skupščini, tako da n. pr. niti ne vemo, kakšno stališče zavzema vlada napram ukinjenju vojaške kontrole na Bolgarskem. Govoreč o odnošajih napram Madžarski. pravi, da ni še psihološke podlage za politiko prijateljstva napram tej državi. Dalje pravi, da je treba zunanjo politiko voditi bolj čvrsto, kakor se jo vodi danes. Prijateljstvo napram Franci л mora ostati temelj naše zunanje politise. Zahteva pojasnila o naših odnošajih napram Angliji, čudi se optimizmu dr. 3eriča in pravi, da ne odobrava in da odklanja izjavo dr. Periča, ki je dejal, da je naša država pripravljena se podvreči mednarodni anketi. Taka anketa ni mogoča v suvereni državi! Anketa bi morala iti, ako bi hotela nekaj izvedeti v Albani o in Italijo. (Ploskanje.) Predsednik vlade Uzunovič pristavlja: Tako je! Anketa naj gre v Italijo! Pribičevič: Seveda Mussolini ne bo dovoli! ankete v svoji državi. Uzunovič: Potem ni ankete. Pribičevič: Ministri in zlasti predsednik vlade morajo dobro paziti, kaj govore. Predsednik vlade: To je figurativno eksklamacija. Pribičevič: Ne morete govoriti g. predsednik o tako važnih vprašanjih v figurativnih eksklamacliali. Pribičevič opozarja, kako zelo značilno je, da nastopa vee francoski tisk proti fašistični diktaturi v Italiji Francoske simpatije so zato na uaši strani, ker smo kolikortoliko parlamentarna država. Oovornik obrača pažnjo naše vlade, nai dobro odpre oči ns našo notranlo politiko, ki naj bazira na svobodnem parlamentarnem režimu, kajti samo v takem položaju bomo Imeli odobravanje in priznanje vsega sveta. (Buren aplavz). Predsednik si je hotel dobiti izrednih pooblastil po načinu kakor g. Poincaré. G. Uzunovič pa pozablja, da vlada 8- Polncareja ni vlada 7. 1« do 15 glasovi večine. Ona je vlada nacijonalne Unije, ki ima ogromno večino tako v narodu, kakor tudi v skupščini. Današnja vlada na niti teh 10 do IS glasov večine nlma sigurnih, ker so se proti vladi dvignili tndi silni In avtoritativni glasovi v samem radikalskem klubu. Znači torej, da je zaupanje predsednika vlade dano samo radi partijske discipline, ne pa na svobodnem prepričanju. Mednarodni položaj ie tako težak — jaz bom popolnoma iskren — da smo jako razburjeni radi alarmantnih glasov, da se pripravljajo na pomlad važni dogodki takem težkem mednarodnem položaju Je treba Imeti vlado najjačjib liudl ,ki se sploh morejo zamisliti. Radikal Mihajio Srečkovič: N. pr. da boš ti v tei viadi. Pribičevič: Ako bi bi! hotel, b! bi! že desetkrat lahko prišel vanjo. Baš zadnje dni sem zopet dobil ponudbo od strani radikalov, ki pa sem Jo odbil. V zbornici je ta iziava posl. Rrtbfceviča vibodite največjo ремпкх*. Na vseh straneh se čujejo klici: Oho. oho, kaj pa je to, da čujemo! Pribičevič (radikalom): Ako me ne bi bili izzivali, ne bi bil tega povedal. Zanič napram Uzunoviču: JeU to res? Uzunovič: Naj g. Pribičevič pové, da sem mu jaz stavil ponudbo, pa bom takoj spregovoril. Pribičevič: »Meni le zadnje dni ponudil koalicijo T. radikali aktivni minister S. dr. Srškič.« Ta izjava g. Pribičevič je vzbudila razumljivo veliko senzacijo v Narodni skupščini. Gospodje! Jaz nimam niti sem prijatelj nobenih teženj in strankarskih ambicij za vstop v vlado. S strankarskega stališča, kakor tudi meni osebno, najbolj prija biti v opoziciji. To so pokazale tudi zadnie oblastne volitve. Toda zunanji položaj naše države ie tak, da ie treba, da se vse stranke, k! morejo delati skupno, zavedati težke odgovornosti, da se ustvari položaj, ki bo sposoben, da se vzdrži v tei veliki mednarodni krizi. Kabinet Uzunoviča ni dovolj jak za te težke prilike, ker nima niti zaupanja lastnega kluba. V kabinetu Poincareja sedi šest bivših predsednikov vlade, od katerih so vsi znani, ne samo v Franciji ampak tudi izven njenih mej. Uzunovič: Samo da se tam koalirajo ljudje na drugi osnovi, ne pa na osebnih vprašanjih. Pribičevič: Tako je! Zato bi se bil moral g. Uzunovič učiti na onih, ki se koalirajo na načelih ne pa na osebnih vprašanjih. Uzunovič: Istotako tudi on!, katerim stno nudili vstop v vlado, bi se morali pri njih učiti. Pribičevič: Nai se išče na ta način izhod iz težkega notranjega položaja. Uzunovič: Skupno ga moramo iskati. Pribičevič: Vlada je odgovorna za položaj, ne pa mi. Uzunovič: Vsak za svoj položaj odgovarja, mi za viadinega, vi pa za opozicijo ncsite svojo odgovornost. Pribičevič: G predsednik vlade je zelo nervozen. Uzunovič: Moram biti nervozen, ker prehajate na osebno po!je. Pribičevič: Da bi vam bil jaz toliko vpada! v besedo, kakor vi meni, bi bi! od predsednika skupščine pozvan k redu in morebiti Izključen kakor Vifder. Predsednik Subotič: Nato nihče ne misli. Pribičevič nadaljuje: Ne gre tu za Uzunoviča, niti za radikalno stranko. Oovot je o naši državi, o naši zemlji. Treba, da se ustvari taka situaciia, ki Jo bo odobraval narod. Gotovo lahko govorim o tem objektivno in nepristransko, ker nimam nobenih teženj za različna udejstvovanja v kombinacijah. Uzunovič: Vaši tovariši so vedno protestirali proti nam. Pribičevič: Naši prijatelji, četudi ne bi odobravali te vlade, bi vendar drugače postopali v opoziciji proti vladi, ki bi predstavljala večino naroda, kakor pa je to slučaj napram vladi, ki predstavlja manjšino naroda, kar se je najbolj maniiestiralo pri zadnjih volitvah. Od 1300 oblastnih poslancev, imajo vladine stranke samo 500 poslancev. Uzunovič: Dosedaj smo imeli vlado velike večine, proti kateri ie vaša stranka vodila še večjo opozicijo. Pribičevič: Kar se tiče prejšnje vlade in opozocije, ki smo jo vodili, je g. predsednik sedanje vlade najbolj potrdil pravilnost te opozicije, ko je sam vrgel to vlado in ustvaril nov položaj v državi. Uzunovič: Nisem ie sam vrgel. Pribičevič: Vi ste jo vrgli, ker brez vas ona ne bi mogla pasti. Pribičevič: Gospodje narodni poslanci! Po tem interesancnem in zelo značilnem incidentu s predsednikom vlade (medklic: Po dialogu) (Uzunovič: aktualnem in potrebnem) bi jaz končal. Subotič: Nikar se ne boite, noben ne bo Izključen. Grol: Mogel bi se nekdo vključiti v vlado. Uzunovič Grolu: Tvoja teza ie, da se mora nekdo izključiti iz vlade. Pribičevič Jaz vsekakor ne želim sodelovati v njej. Pribičevič želi ob koncu svojega govora o zunanjepolitičnem položaja, da M naša vlada vodila boU odločno politiko kakor jo je vodila dosedaj, ona in vse dTuge viade. Vodi naj se politika, ki bo odgovarjala dostojanstva in ponosu našega naroda, politika, ki bo odgovarjala njegovim težnjam za mir v Evropi, toda tudi njegovi volji, da čuva narodovo čast. Tako zunanjo politiko želimo in samo takemu zunanjemu ministru bi mogli votiratl zaupanje. (Buren aplavz celokupne opozicije). — Za g. Priblčevlčem je govoril radičevec dr. Lujo Kežman, nakar Je bt!a seja zakftučena ob 13-30. Popoldanska seja se je pričela ob 17. in je prvi govoril dr. Laza Markovič Govori obširneje o vznemirjenosti, ki smo }o občuffii zadnje dni ter o vlogi Društva narodov in njegovih uspehih. Iz incidenta z Itaiijû bo izšla naša kraljevina dostojna in opravičena, ker naša država ш bila nikdar nekorektna napram sosedom. Dr. Laza Markovič piedira za politiko prijateljstva napram t tal1 ji Kar se tiče izlave ministra zunanjih del o anketi, prosi govornik ralnistTa, da se iziasni za anketo Društva narodov Obširneje govori o potrebi dobrih odnošajev z Bolgarsko. Vsi znaki govore, da skuša Bolgarska ustvariti dobro razooiožehje do naše države. Živahno pledira dr. Markovič «a dobre odnošaje z Madžarsko, s čimer bi se položaj Male antante znatno izboljšal. Na Angleškem je treba mnogo več naše propagande, ker nas tam prav nič ne poznajo. S Francijo smo zedinjeai v dobrem m zlem. Naslednji govornik ie bil posl. SDS Gligorije Božovlč. Čudi se, kako je mogla naša država toliko zgubiti na vplivu v Angliji, da so nekateri angleški listi zlasti »Times« razširile tako direktno laži iz Rima. Treba se ie bolj zbližati z Angleško. Obširneje govori o Albaniji. Naše načelo je vedno bilo »neodvisnost Albanije«. Naša ministrstva pa premalo poznajo budi iz Albanije. 2e leta 1915. je uspel Afcmed beg Zogu prevariti g. Pašiča in je dobil od njega poln avto zlata, potem pa moril naše ljudi. Prav taka je z današjim poslanikom Albanije v Beogradu Cena begom, ki je pravzaprav naš državljan, a se je udeleževal vseh akcij proti naši državi. Cena beg je z oboroženimi ljudmi ubiial za časa okupacije naše vojake in o-ficirje. Zato imamo še žive priče in dokaze. (Predsednik kliče govornika k redu radi žalitve diplomatskega predstavnika). Poslanec Božovič trdi, da ima dokaze za svoje navedbe in pokaže fo'ogratijo Cena bega, na čelu alban ske bande ko koraka proti našim liudem, da zavzame Prizren. Nedavno ie bila oropana naša blagajna na potu iz Kosovske Mitro-vice v Peč. Govornik ima dokaze, da so io oplačkali ljudje Cena bega ki je dobil iz nie 1200 na-poleondorov. Cena beg je navaden razbojnik. Radi te izjave mu predsednik vzame besedo, proglasi debato za zakliučeno in odredi glasovanje. Budžet ministrstva zu- 1 nanjih poslov se sprejme. Predsednik izjavlja, da prehaja na spedjelen pretres proračuna ministrstva financ. Minister iinanc ni dal nikakega ekspozeia, češ, da je to izvršil že v finančnem odboru. Govorili so poslanci musliman Kurbego-vič, radičevec St. Matejič ia okoli 10. ure poslanec Neudorier. V tem času je prišlo do spora med vladno skupino in opozicijo. Pribičevič: Tako ne boste sanirali gospodarstva tako ne bose uspeli. Morali bi biti toliko dostojni in nam povedati, da bomo tudi ponoči razpravljali. Dr. Žanič: Vse to je potrdilo tega groznega stanja, v katerem je država. Pribičevič: To so navadni triki. .Mi smo prijavili samo enega govornika v imenu skupine, g. Popoviča in tudi on ne bo mogel govoriti. Marko Trifkovič: Naj govori. Pribičevič: Ker niste objavili, da bo ponoči seja, nI vedel za to in le odsoten. Ker je tako hotela vladna večina opozicijo izigrati, je posegla tudi opozicija po podobnem sredstvu in zahtevala na podlagi čl. 27. poslovnika pismeno, da se proglasi seja za tajno. Tak predlog se mora dati na glasovanje, pri katerem je potreben kvorum Ker je biio, v dvorani samo okoli 20 poslancev, se ie ta napad opozicije na vlado razumljivo posrečil in se je tako opozicija na mestu revanžirala vladi za njeno neiskre nost. Predsednik je bi! prisiljen ob 10.45 ponoči prekiniti sejo. Italija odklanja intervencijo Društva narodov! Fašistično časopisje je zamolčalo demantije naše vlade, pač pa nadaljuje kampanjo proti naši državi — Fašistična diplomacija se brani z napadi na framazonei — Fašisti odklanjajo diplomatsko akcijo evropskih držav v Rimu! Bim, 22. marca. o. Kljub odločnim demaa-tijein od jugoslovenske strani nadaljuje večina listov z nezmanjšano vnemo svojo gonjo proti Jugoslaviji in prinaša obsežna poročila o pretveanih vojaških pripravah kraljevine SHS. Tem listom prednjaSi «Giornale d' Italia», kj tudi danes objavlja nova «odkritja». Tendenčnost tega lista se očitno kaže že v tem, da je izjave ministra dr. Periéa stisnil v eno samo kolono. Medtem ko nočejo nekateri listi ničesar pisati o odločnih jugoslovenskih demantijih, piše glavno fašistično glasilo «Popolo d* Italia»: «Zdi se, da je jugoelovenaki zunanji minister v svojem govoru hotel posebno naglasiti miroljubnost Jugoslavije. Peric se s tem postavlja na stališče, ki ga je pravilno zavzemal Ninčič. Vendar pa obstojajo v Jugoslaviji poleg uradnega političnega mnenja tudi programi in delovanje tajnih vojaških krožkov in udrufenj, ki eo politično neodgovorni in ki bi jih morala beograjska vlada nadzorovati ter držati na vajetih. Beograjska vlada ima na razpolago tudi uspešna sredstva v svrho ohranitve dobrih sosednjih odnošajev, ki si jib želi tudi naše javno mnenje: naj ae ne poeti izrabljati z manevriranjem neodgovornih organizacij in albanskih političnih emigrantov. Listi soglasno nastopajo proti tema, da bi se sporna zadeva med Jugoslavijo in Italijo predložila Društvu narodov. Radio Na-zionale upa, da se bo položaj razjasnil v popolno zadoščenje Italije in brez nevarnosti za evropski mir. Rim, 22. marca. o. tGiornale fl* prinaša danes zopet daljše poročilo svoje» ga poročevalca iz Skadra, v katerem pri po* veduje o raznih pripravah, ki so se vršile v Jugoslaviji, da bi se zanetila v Albaniji vstaja, ki bi strmoglavila sedanjo vlado. Hkrati s tem poročilom prinaša list daljši dopis iz Beograda, v katerem je ponati» snjena okrožnica, ki jo je odposlala decem» bra 1926. velika framazonska loža v Beo. gradu vsem farmazonskim orpanizacijam v Evropi in Ameriki. Glavna točka sestan» ka 19 framazonskih organizacij v Beogra» du, pravi okrožnica uvodoma, je bila ugo* tovitev, da so bratj vseh držav soglasno ugotovili, da predstavlja vojna največjo ne srečo, ki more zadeti človeštvo. Po teh uvodnih besedah pripoveduje okrožnica o italijansko^lbanskem paktu in opozarja na veliko nevarnost te pogodbe za evropski mir. Okrožnica se zaključuje z naslednji» mi besedami: «Potrebno je torej, da se do» bro misleče javno mnenje sporazume ter proglasi, da je Italija neglede na tiransko pogodbo obvezana, da si pridobi predhod« no dovoljenje držav, ki so podpisale pakt iz leta 1921., če hoče izkrcati svoje čete v Albaniji. Po našem mnenju je to edino sredstvo, da se izognemo požaru, ki ga želi vesoljno framazonstvo na vsak način pre» prečiti» To okrožnico sta podpisala kot veliki mojster Gjorgje Vajfert in kot tajnik A. Sukovac. Poročilo z okrožnico nosi v «Gior nalu d' italia* tale naslov: Tajna okrožnica jugosl. framazonstva za mednarodno akcijo proti Italiji.» V vodnem članku nastopa glavni urednik omenjenega lista proti te» mu, da bi se sporna zadeva izročila v re* Site" Društvu narodov Od strani nekate» rih vlad, pravi list, se govori o posredova. nju Društva ; - ' v, o kolektivni preiska» vi ter o korakih, '-i naj bi se storili v Ri« mu in Beogradu. Taki predlog"' niso prav nič umestni in ne bodo nikakor prispevali k razčiščenju položaja v Evropi. V Rimu ni treba delati nobenih korakov. Rim sam je storil korake s tem, da je opozori! na nevarnost, ki preti miru na Bali janu. Ev. ropske vlade naj sodijo o tem koraku, ka. kor se jim zdi. Rim jih je opozori! in je s tem izpolnil svojo diplomatsko dolžnost. Drugega Rim ne zahteva. Evropske vlade naj se obrnejo, ako hočejo, samo v Beo« gi ad. Bim, 22. marca. I. «Tribuna» piše, da se ne sme poskušati balkanizirati Evropo, kar hočejo, kakor vse kaže, sedaj storiti, in pripominja, da aneksija Reke in prijateljska pogodba z Jugoslavijo ne pomenjata nič drugega kot poravnavo o?=talih spornih vpražanj na zgornjem Jadranu. Ravno tako pomenja tiranska pogodba ugotovitev razmerja na spodnjem Jadranu. List nadaljnje: Gotovo pariSko časopisje smatra џ po-kroviteljsko pozornostjo, da lahko razporeja Albanijo, Grčijo, Jugoslavijo ln Italijo po njihovi legi ob Jadranu, poeablja pa pri tem, da je Jadransko morje italijanska meja ia da Francija nima prav ničesar iskati v Jadranskem morju. Mussolinijeva politika je popolnoma pojasnila obojestranski položaj in dokazala, da je neodvisna Albanija bistven de! ravnotežja ca Jadranu. Mussolinijevo dobrikanje Bolgarom Sofija, 22. marca. p. «Slovo» je objavilo razgovor svojega posebnega dopisnika z Mussolinijem, lu je predvsem naglašal ve» like zasluge fašizma za razvoj gospodarske« ga življenja v Italiji. Glede Bolgarije jc rekel, da mnogo ceni zdrave lastnosti bol» garskega naroda ter njegovo neizčrpno energijo in delavnost. Izrazil je svojo glo» boko simpatijo bolgarskemu narodu ter pri tem naglašal: «Moie čustvo prijateljstva napram Bolgariji je stalno, iskreno in no zainteresirano. To čustvo goji ves italijan* ski narod Socijalistična internacijonala in italijansko izzivanje Psrtf 72. marca. s. Socijalistični posla» nec Renaudel je poslal predsedniku soci» jalistične intemacijonale Fridrichu Adler» ju brzojavko, v kateri sporoča, da je pred» lagal upravnemu svetu internacijonale, naj se takoj skliče izwševalni odbor interna» cijonale, ki naj razpravlja o napetosti na Balkanu. Italijanski vojaški obvezanci ne smejo v inozemstvo Rim, 22 marca. d. Carinska oblastva in uradi za izdajanje potnih listov so dobili nalog, naj ne dovole onim državljanom, ki so vojaški obvezanci, potovanja iz Italije. Oni državljani pa, ki prebivajo v inozem« stvu in se le začasno mude v Italiji, so do» bili obvestilo, da ne morejo več odpoto. vati iz Italije. «Rusko sovjetsko cesarstvo» Berlin, 22. marca, d V «Kreuzzeitung» objavlja bivši veliki knez Ciril, ki se izda» ja za carja, proglas na ruski narod, v ka» terem razlaga svoj program. V proglasu pravi med drugim, da bo bodoča ruska vla» davina sovjetsko cesarstvo. Parlamentari» zem je v vseh državah, kjer je na krmilu močna vlada, žalostno pogoroL Ali a sovje» tizroOTD se je ruski narod že sprijaznil, za» to ga tudi ne kaže odstraniti Prétendent za carski prestol pravi, da namerava ustva» riti organizacijo sovjetskega sistema v Ru= siji, na čigar čelu naj bi stal car sam. Dalmatinski radicevci proti Radicevim poslancem Spili, 22. marca. n. Radičevski predsed» nik splitskega oblastnega odbora Milan Vu» kovič je posetil splitskega velikega župana Peroviča in mu v svojem imenu ter v ime» nu svojih toveriSev izjavil, da obžaluje na» pade radičevakega pos]ar>ca Pasariča v Na» rodni skupščini na velikega župana dr. Pe» tovida. Dalmatinski radičevci kot pošteni ljudje, da so prisiljeni desavuirati te na» pade, ker smatrajo, da morajo Peroviču izkazovati hvaležnost in spoštovanje. Da» Ue je Vukovič rekel, da ni istina, kar je Pasarič govoril o preganjanju hrvatskih občin v Dalmaciji. Prenos imovine bivših dežel na nove samouprave Veliki župan ljubljanske oblasti je razreši! sosvet ki je posloval pri likvidaciji premoženja bivše dežele kranjske, njegovih poslov ter poveril upravo onega premoženja bivše dežele Kranjske, ki ga že niso popreje prevzeli posamezni oddelki pokrajinske uprave, oblastnemu odboru v Ljubljani. Ta bo upravlja! odslej to premoženje pod nadzorstvom velikega župana. To premoženj« obstoji predvsem iz elek-traren v Žirovnici in BoWnju iz ostankov raznih fondov in uprave raznih posestev ob Savi. kjer se nahajajo vodne pravice bivše dežele Kranjske. V finančni zakon ie vlada vnesla poseben amandman, ki izroča vso bivšo deželno imovino oblastnim samoupravam. Ta določba stopi, ako bo proračun pravočaa-Bo sprejet, • L aprilom ▼ vejjaro Ogled trase Savske ceste Od 15. do 17. marca se je vršil uradni osded projektirane trase Savske ceste Laze-Radeče pod vodstvom šefa strokovnega oddelka ljubljanske Gradbene direkcije g. inž. Skaberneta. Udeležili so se ogleda zastopniki raznih oblastnih uradov, komande dravske di-vizijske oblasti, načelniki okrajnih cestnih odborov v Litiji in Radečah gg. liostnik in Ravn'kar, in projektant gospod inž. J. Pavlin. Gospodarsko važnost te ceste občuti Slovenija že dolgo. Že prejšnja Avstrija se jc zanimala za to cesto in če ne bi bilo prišlo do razpada, bi najbrž danes že prišlo do uresničenja te prevažne ces-tne črte. Vsled novo nastalih razmer in pa vsled hitrega napredovanja in razširjenja avtomobilizacije cestnega prometa, je postalo vprašanje izgraditve te ceste še posebno aktualno, zlasti, če se pomisli, da je to prevažna cestna zveza treh oblasti; ona bi naj tvorila direktno zvezo med Ljubljano, Zagrebom in Celjem. Izkoriščanje znatnih vodnih sil na Savi, omenimo le stopnje pri Ribčah (Poganek), Prusniku. Trbovljah in Zidanem mostu ne more priti do realizacije brez pravih komunikacij. Priključek naših največjih premo-govnh revirjev k splošnemu cestnemu prometu se s to cesto uresniči. Gospodarska važnost ceste je tedaj brez-dvoirmo velika. Eminentne važnosti je ista tudi za splošne državne interese.. Komisija je pregledala s svojim obhodom teren na vsej črti od Laz do Radeč in je povsem osvojila smernice g. projektanta za izpeljavo trase. Grad-beno-tehnični, geološki in splošni interesi zahtevajo, da se izvede cesta vseskozi na desnem bregu Save. Trasa je zamišljena, razen v početku pri Zalogu Vnosno Lazah, kjer bi križala železniško progo z nadvozom, brez vsakih nadaljnih prehodov preko železnice in bi ostala na vsej črti vedno nad katastrofalnim vodostanjem Save, oziroma nad železniško niveleto. Cesta bi se izpeljala deloma kot dolinska cesta, oziroma cesta v lahkem gričevju, deloma pa ima cesta značaj prave gorske ceste s predori in galerijami. Cesta naj bi bila zgrajena kot glavna avtomobilska cesta, s potrebno širino, vsponom in za ta namen dovoljenimi krivuljami, po vseh modernih principih utrditve cestnega ustroja. Dolžina novogradnje bi znašala 53 km. Krasna pokrajina, skozi katero pelje cesta, bo posebna privlačnost za avto-turiste in športnike. Razgled se menja vsak čas. divje romantične partije se vrste z idiličnimi. Komisija je zaključila svoje delo v polnem soglasju, uvidevši eminentno važnost te že davno potrebne cestne proge. Važnost te proge je tako splošna, da je država ne bo mogla prezreti. Zgradi naj cesto kot državno — in s tem dokaže, da so tudi potrebe Slovenije vsekakor primerno uvaževane na merodajnih mestih. Prazgodovinski človek v Postojnski jami V jamah postojnske kotline dosedaj ni bilo nikakega sledu o naselbinah prazgodovinskega človeka, sličnih onim, ki so se ugotovile v raznih jamah Južnozapadnega Krasa. Jama najbližja Postojni, v kateri so se našli ostanki iz prazgodovinske dobe, se nahaja pri Razdrtem ob vznožju Nanosa, katero je raziskal leta 1899 g. Perko. Do zadnjega časa se je domnevalo, da v slavni postojnski jami prazgodovinski človek n; iskal zavetja, čeprav so se v raznih presledkih našla okostja raznih predpotopnih živali. Da je mnogo pozneje človeška noga stopila v te podzemske prostore, nam pričajo le napisi in letnice od 1213 pa do 1800, ki so na stenah stranske iame «starih imen», levo od «velikega doma». Toda zanimivo odkritje jamskega ravnatelja, g. A. Perka, dovršeno po 20 letnem trudu, dokazuje, da je v tem starem delu jame bival človek že v prazgodovinski dobi. Skoraj popo'noma pokriti po apnencu, so se našli razni deli SoveSkega okostja: lobanje, prsnega koša, posebno pa dobro ohranjena čeljust s popolnim zobovjem. Okostja so tri: dveh odraslih in otroka. Čeprav so okostja skoraj popolnoma pokrita z apnencem, bi bilo vseeno težko določiti njih starost, ko bi se ne našle ravnotam čepinje prazgodovinske lončene posode. Da je posoda iz prazgodovinskih časov, nam dokazujejo okrasi iste (vdolbene vodorav- ne in navpične črte). Ostaja le vprašanje, iz katere prazgodovinske dobe je posoda, kar pa je težko dognati iz drobcev, ki so se našli. Čeprav ta negotovost, ostaja le dognano, da je pračlovek iskal zavetja tudi v postojnski Jami in upanje je, da nova razkritja doprinesejo novih dokazov. Naše marijonete V soboto in nedeljo sta se uprizorili na marijonemnem odru T. K. D. Atene dve izvirni skavtski igri «Nespretni Toma» ter «Previdni ûhu in kresna noč». Igri sta prav dobro uspeli in tudi poset je bil kljub lepemu vremenu zadovoljiv. Zlasti sta igri ugajali našim malčkom ter jim nudili obilo smeha in zabave. Izkazalo pa se je, da je tudi med odraslimi še nekaj takih, ki čislajo Gašperčka, onega Gašperčka, ki uživa po vsem kulturnem svetu, med vsemi narodi, velik ugled in slavo in katerega družice marijonete, zavzemajo tudi svoje mesto v umetnosti. Dejanje obeh iger je zajeto iz skavt-skega življenja in polno humorja. Le na nekaterih krajih je vsebina preveč globoka, preveč miselna, kar prav za prav ne spada na marijonetni oder in so dotični prizori vplivali zlasti na mlajši svet, ki jih ni razumel, nekoliko mučno. V ostalem pa sta igri prav- dobri in jako prikladni za mali oder. Skavtom, ki so igri uprizorili, gre velika pohvala in upamo, da bodo započeto delo nadaljevali in pripomogli s pomočjo T. K. D. Atene, ki je dala oder na razpolago, k temu, da ne bomo zaostajali za drugim svetom ter tudi pri nas ugladili Gašper-čku pot do slave in ugleda. čisti dobiček je namenjen za podporo skavtom na tekmovalnem taborenju Jugoslovenskih skavtov ob Plitvičkih jezerih. Prizor iz bajke: Previdni Uhu in kresna noč. Manifestacija za zbližanje z Bolgari na beograjski univerzi Na beograjski univerzi so se vršile v pondeljek burne in navdušene manifestacije za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarsko. Mladi bolgarski advokat D. Kostov, ki je predsednik lige za zbližanje Srbov in Bolgarov in ujedinje-nje vseh Južnih Slovanov v Parizu, je namreč predaval o potrebi zbližanja in ujedinjenja obeh slovanskih narodov na Balkanu. Dijaštvo mu je viharno ploskalo in mu ponovno priredilo navdušene ovacije. Govornik je naglašal. da pripadajo vsi Slovani na Balkanu nedvomno isti narodni veji. Vprašanje zbližanja in ujedinjenja torej ni nastalo morda včeraj ali danes, ampak obstoja že od vekov. Ideologija bolgarskih revolucionarjev Rakovskega. Boteva, Karavaleva itd., ki so stvorili pravo bolgarsko nacijonalno gibanje in delovali za osvoboditev Bolgarov, nima ničesar skupnega s sedanjimi banditskimi revolucijonarji na Bolgarskem. Oni se niso Imenovali niti Bolgare niti Srbe niti Hrvate ali Slovence, temveč so bili vsi Jugoslovenl. Zahtevali in borili so se za skupno — Jugoslovensko državo. S knezom Mihajlom. velikim nacionalistom, so delali za ujedinjenje naših bratskih narodov. Nemški agent. Ferdl- Znate » kaj je Ijubav? Znate П kaj ie strast? Znate Ii kaj fe brezimnost? Znate Ii kaj je žena? Znate H kaj je demon? Poglejte Greto Garbo in Antonia Morena v velefilmu ŽENA DEMON Danes ob 4„ %6.. Vi8. In 9. uri. Kino «Dvor». Telefon 2730. nand Koburški, je namenoma določil nov pravec bolgarski politiki, samo da bi Južne Slovane razdvojil. Šele pod Stambolijskim, ki je bil odkrit pristaš jugoslovenske ideje, je krenila bolgarska politika zopet na slovanska pota. Žalibog pa je našel v Beogradu zelo hladen odmev. Govornik je zaključil svoje predavanje z izjavo, da ne samo politični, tem več tudi gospodarski momenti zahtevajo imperativno ujedinjenje vseh Južnih Slovanov, do česar mora skoro priti. Treba je le, da veliki, nacijonalni in herojski Beograd, ki je že ujedinil tri plemena, proži svojo roko bratskemu narodu, ki hoče in želi Ujedinjenje. Epilog k tatvini postne denarne vreče v Ljubljani Mandljevi sorodniki pred sodiščem. Zagonetna tatvina poštne denarne vreče pred glavnim kolodvorom v Ljubljani, ki pa je bila kmalu razčiščena, je našim čita» teljem gotovo še v živem spominu. Glav» ni krivec, šofer Ivan Mandelj, je bil pri zadnjem porotnem zasedanju obsojen na 18 mesecev težke ječe. Kazen je bila zelo mila, to pa predvsem radi tega, ker je bi« la škoda skoro v celoti poravnana. Včeraj pa se je vršil pred kazenskim se« natom ljubljanskega deželnega sodišča epilog k tej zanimivi aferi. Zagovarjati so se morali namreč radi hudodelstva de« težnosti tatvine sedaj še sorodniki šoferja Ivana Mandlja. Obtožnica je dolžila šofer« jevega očeta, Franceta Mandlja, da je spre» jel od Ivana ukradeni znesek, manj 3350 Din, da ga shrani, dočim si je 3350 Din Ivan pridržal. Tatvina se je izvršila, kakor znano, letos 4. januarja, a ponoči je bil Ivan Mandelj aretiran stanovanje pre« iskano. Zjutraj je oče France, ki mu je sin zaupal dogodek, razkril ženi in sinahi. da ima denar, ki je bil spravljen v delavnem suknjiču na steni, a ga ni<» našli. Posveto« vali so se, kam bi ga shranili; pa so se od» ločili, da ga nese sinaha svoji materi Mi» ciki na Glince. Začasno je mati Lenka skrila denar doma v premog, pozneje pa Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Sreda, 23.: «Pegica mojeg-a srca». C. Četrtek, 24.: «Ti in jaz». Ljubljanska opera: Sreda, 23.: «Tajda». B. Četrtek. 24.: Zaprto. Petek, 25.: ob 15.: «Aida». Ljudska pred» stava po znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče: Sreda. 23.: Zaprto. Četrtek, 24.: «Vesela vdova». B. Kuponi Znižane cene. Petek, 25.: ob 15.: «Divji mož». Kuponi. Ob 20.: «Grofica Marica». Znižane ce» ne. Kuponi. Praznik v mariborskem gledališču. V petek na praznik se vršita v mariborskem gledališu dve predstavi: popoldne bo re-priza veleuspele otroške igre «Divji mož» ali «Ugrabljena kraljičina-», zvečer pa bo na sporedu vedno priljubljena in zabavna opereta ^Grofica Marica». Verdijeva «Aida» kot popoldanska operna predstava. Na praznik, dne 25. marca popoldne ob S. ee poje v ljubljanski operi velika Verdijeva opera «Aida» kot ljudska predstava po znižanih cenah. Prijatelje gledališča opozarjamo, da je predprodaja vstopnic od jutri naprej pri dnevni blagajni v operi. Delavska predstava v ljubljanski drami. V soboto, dne 2G. t m. se uprizori v drami Hasencleverjeva drama «Gobsek» kot delavska predstava pri izredno znižanih dramskih cenah. K predstavi vabimo vse prijatelje gledališča. Predprodaja vstopnic v operi. Sattnerjcva opera «Tajda» se ponovi v nedeljo, dne 27. t. m. popoldne ob 3. Zunanji posetniki te izvirne slovenske opere na-roče vstopnice lahko po dopisnici, ki naj bo naslovljena na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani. Zagrebška kritika o francoskem pianista Lortatu. Sobotni «Morgenblatt» piše o koncertu in predavanju virtuoza Lortata med drugim sledeče: Gosp. Lortat je eden najznamenitejših glasbenih stetov Francije in obenem eden najsiiajnejših njenih pianistov. Na neprisiljen, ampak vendar oblikovno popoln in zaeno — duhovit način je podal umetnik karakteristiko francoske klavirske šole in njenega posebnega sloga. Izredni pianist je ilustriral svoja izvajanja s številnimi primeri iz kompozicij klavirinistov in Debussyja. Njegova pianistična interpre- tacija je bila čudovito stilno točna, izvan-redno fina in kultivirana, samo j» sebi umevno tudi v vsakem pogledu dovršena. Umetnik nas je posvedocil, da je prvovrsten, posebno odličen pianist, čigar vir-tuozna evojstva so njegovim umetniškim popolnoma ravnorasla. Gosp Lortat koncer-tira danes, v sredo, ob 8. zvečer v dvorani Filharmonije v Ljubljani. Opozarjamo še enkrat na ta izredni koncert francoske klavirske glasbe. Skladatelj Nedbal obišče Ljubljano? Eden najboljših češkoslovaških dirigentov, Oskar Nedbal, pride baje v Ljubljano" in bo dirigiral Beethovnovo «Deveto» ter «Prodano nevesto». Nedbal je vodja opernega gledališča v Bratislavi in slovi kot izvrsten kapelnik. Njegovo gostovanje v Ljubljani moremo samo iskreno pozdraviti. Novo delo pisatelja Vojnoviča. Dramatik Ivo Vojnovič je napisal na prošnjo poljskega skladatelja Rorrowskesra libreto za opero o dubrovniškem patronu sv. Blažu. Rogowski je z besedilom zadovoljen in ga je že začel postavljati na note. Drugi nastop dirigenta Celanskega v Zagrebu. Direktor praške filharmonije, kapelnik Čelanskv ie nedavno dirigiral Smetanovo 'Mojo domovino» v interpretaciji zagrebških filharmonikov. Te dni je Čelanskv gostoval v Zagrebu drugič. Dirigiral je koncert Dvofakovih skladb. Na sporedu je bilo tudi osem slovanskih plesov. Zagrebško gledališče je pozvalo Celanskega, naj pride dirigirat «Prodano nevesto». Tej želji bo povabljenec najbrže ustregel Danes ob 4«, pol 6», pol 8. in 9. DVOBOJ Z BIČI s spremljevanjem argentinske serenade v velefilmu ŽENA - DEMON Film, ki z demonsko močjo privlači in osvaja. Pozor! Pri vseh predstavah sodeluje nai splošno znani najboljši orkester Ljubljane. k LJUBLJANSKI DVOR ino Telefon 2730 Naročila sprejema telefon št. 2730. ga je dala sinahi, ki ga je nesla svoji ma» teri. Ta si je okoli 10 kovačev od zneska izposodila, a ostanek dala v zaboj, ki ga je nesla na škedenj, kjer ga je zaklenila. Obdolženci, ki so bili zeio potrti, so trdili, da so bili prepričani, da je Ivan denar našel, kot je dejal tudi očetu. Senat jih je v resnici obsodil zelo milo: vsakega samo na 18 dni ječe. Ljubezenska tragedija V soboto, dne 19. t. m. so prepeljali v celjsko javno bolnico smrtno ranjenega Franca Cilenška, posestnikovega sina \z Braslovč. Zdravnik je ugotovil na njem, da ima bodljaj z nožem naravnost v srce, vsled česar je vsako ozdravljenje izklju» čeno. Pri zaslišanju je Cilenšek sprva za» trjeval, da je dobil težko rano v prepiru od nekoga drugega, končno je pa le pri» znal, da se je ranil sam z namenom, da bi prepričal svoje dekle, ki mu je postala ne» zvesta, o svoji ljubezni. Ostalo bo pač ne» pojasnjeno, kako je končala ta njegova na» mera tabo tragično. Cilenšek je kmalu pod» legel svoji rani ter so ga pokopali na bra» slovškem pokopališču. Milijonska poneverba borznega senzala Zagreb ima zopet novo senzacijo. Na podlagi prijave več privatnikov je namreč policija aretirala borznega senzala Draga» na Vučkovica, ki je oškodoval, kolikor je dosedaj ugotovljeno svoje klijente za nad poldrugi milijon dinarjev. Policija nadalju» je preiskavo z mrzlično naglico in drži stvar še strogo tajno. Dragan Vučkovid je zagrebški javnosti že dobro znan. Preteklo leto je namreč ob» javil v listih svoj izum aeroplanskih bomb, ki se same vžgo. Svoj izum je tedaj ponu» dil vojaškim oblastem in so se vršili v Novem Sadu potem tudi poizkusi, katerih rezultat pa se sedaj ni znan. Aretacija Vuckorviéa je napravila v borznih krogih ogromno senzacijo. * Zagreb, 22. marca, n. Policija je zvečer glede poneverbe borznega senzala Vučko» vida ugotovila da ni poneveril le 1 in pol milijona dinarjev, ampak tri milijone. Oškodovanih je cela vrsta zagrebških od» vetnikov, politikov itd. Veliko škodo ima» jo tudi nekatere vdove, od katerih je ena zaupala Vučkoviču vse svoje imetje, ka» kih 200.000 Din, tako da sedaj nima niti sredstev za poravnavo najemnine za sta» r.ovanje. [ Najnove'èa moda Poudre Mon Parfum Bouriois-Psris Obrajtani krompir... Ljubljana, 22. marca. Gust! je ravno spravil denar in odkorakal pod kostanje na Vodnikovem trgu. kjer se je ustavil ter nagovoril znanca: «Saper lat, krompir pa gre danes! Ravno zdajle sem ga prodal zadnjo vrečo. Eja, krompir Ljubljančani cbrajtajo, saj ga obrajta ves svet Pravijo, da raste najboljši krompir na Posavju, pa je dober tudi vrhniški...» Tedaj je Gust! nakrat začutil na rami tujo roko. Zato je prenehal, nadaljeval pa je oni za hrbtom: «Krompir doli z Bizovika pa menda sploh najbolje tekne!» Gustl se je zdrznil, kakor da ga je nekaj pičilo Hotel se je pognati v tek, toda že ie začutil okrog roke mrzel obroček, ki ga mu je natakni! detektiv 23 letni Avgust Tavčar, rojen v Baslu v Švici in pristojen na Vrhniko, je že znan uzmovič, s katerim je imela ljubljanska policija že obilo posla. Stalno se je zadrža-val v Ljubljani, dasiravno ni nikjer plačeval stanovanja; jedel je tudi, akoravno ni nikdar pošteno delal. Malo pred aretacijo se je zadrževal na dvorišču Košakove gostilne, kjer je 'zsJedil na vozu posestnice Lebnove z Bizovika vrečo krompirja, ki jo je kar hitro naložil na svoja široka ramena ter prodal krompir ženskam na trgu. Gustl pa se je sploh specijaliziral na tatvine krompirja, ki si ga Je poiskal kar po kleteh raznih hfš. Prodajal ga je vedno na trgu m pripovedoval znancem, da mu ga pošilja oče z Vrhnike. Nekaj časa je Ime! posebno veselje, da ie zahajal po krompir v klet mesarja Jožefa Kocjana na Poljanskem nasipu Med opoldanskimi urami se je rad splazil tudi v klet javne bVnice, odkoder je odnašal krompir skoro ves teden Pred nekaj tedni se je splazil ponoči tudi v klet posestnika Josipa Vrhovca na Poljanski cesti št. 46, iz katere ie odnesel večjo vrečo, dočim si je tri vreče krompirja pripravil že pred vrata Odnesel bi t"di te, da ni opazil domači sin v hiši sumljivega moškega. Gustl, ki se je bal, da ga ne bi zasačili, se je raje umaknil in ni prišel še po pripravljene vreče.. Gitstl pa je posetil bržkone tudi še veliko drugih kleti ter odnašal krompir, le da ljudje tatvin niso prijavili. Predrzni tat je bil po zaslišanju na policiji izročen sodišču, kjer mu bodo povedali, koliko je bil vreden ves ukradeni krompir. Odmev radio-tra?edije na Selu pred sodiščem Kazenski senat ljubljanskega deželnega sodišča je razpravljal včeraj o znani radio-tragediji na Selu pri Ljubljani, ki je zahtevala dve človeški žrtvi, o čemer smo svo-ječasno obširno poročali. Josip Oražem na Selu je hotel imeti ra-dioanteno, ki mu io je 25. novembra lani napeljal železniški uradnik Stane P., izprašan elektrotehnik, raz streho gospodarskega poslopja na stanovanjsko hišo preko dvorišča. V strehi gospodarskega poslopja ie napravil odprtino, kjer je pritrdil drog je vrgel klopčič žice skozi odprtino v smeri proti hiši. Ker je padel klopčič pTeveč na desno, se je zamotal med žice električne napeljave, odkoder se Je odvila iz klopčl-ča žica in padla na šla. Dvorišče, na katerem je žica obležala, je bilo mokro od dežja. Iz radovednosti je prijel za žico Oraž-mov hlapec Domirrk Resnik, ki pač ni slutil stika z nevarnim tokom, ki ga je hipoma podrl na tla. Priskočil je sedlarski mojster Lojze Slamič, ki Je bil v Nižini; hotel ie hlapca rešiti in ga odtrgati od žice. Pri-iel ga je pa z mokro cunjo in sedlarja Sla-miča je tok takoj usmrtil, dočim Je Resnik umrl na poti v bolnico. Obdolženi Stane P. se Je zajovarjal, da je res tako manipuliral z žico, da pa ni тоге! računati z nesrečo, saj si ni mislil, da bo klopka z žico padla na električno napeljavo. Kazenski senat je obtoženca oprostil vsa-ke krivde in kazni. Ugotovil je sicer, da ni ravnal ravno skrajno previdno, pač.pa se ni moglo smatrati njegovo dejanje tako neprevidno, d-1 bi bil moral zato kazensko odgovarjati Veš Ii, hoj je dobro zdravo dviga vžitek in prebavo? Kaplja »Florjana« je to, krepi ti dušo in telo! Edina izdelovalnica E. Jeras in drug, Ljubljana-Moste. Pred sodnih! Rezika iz škofjeloških hribov si je zaželela mestnega življenja in ljubezni. Navezala je «punkeljek» in šla v Ljubljano služil. V Ljubljani pa ni dobila službe, pač pa muo-go veselih prijateljic, ki so znale 1 um pati vse noči. Tudi Rezika se je hitro v to vživela; podnevi je pridno iskala službo, aii :ia svoji gospodinji pestovala otroke, a ponoči je včasi izginila. Dekle je nekega dne odšlo od gospodinje, a s seboj je vzela njeno obleko. Reza bo radi tatvine zaprta 14 dni, radi tajne prostitucije pa je bila oproščena, ker ni bila krivda dokazana. • «Tone, 5 dni boste hladili svojo jezo v zaporu in eno trdo ležišče smo vam doložili zato, da boste vedeli, kako se občuje s sodniki,» je dejal predeednik posestniku Tonetu iz Grosuplja, ki je lanskega novembra pijan in razburjen pričel doma v gostilni zabavljati čez uglednega sodnika svetnika S. Tone se je namreč pred sodnikom poravnal y zadevi neke tožbe kmeta Janeza za 2G2 D:n in se zavezal ta znesek plačati Ko ке ga e Tone malo nasrkal, mu je bilo naenkrat žal, da se je poravnal in se je jel jeziti na miroljubnega sodnika, ki mu je s poravnavo prihranil najmanj par sto dinarjev tožnih stro-Skov. Mojster Nejče ima v Šiški čevljarno. Mni je dober človek in rad pomaga komur more. Januarja enkrat je prišel k njemu mizarski pomočnik Polde, ki ga je prav lepo orosil, naj mu posodi par čevljev za en dan, češ, da mora v Ljubljano po važnih opravkih čevljar se je res dal pregovoriti in mu je izročil čevlje. Poldetova pot je pa bila zelo dol. tra, saj ga je mojster zaman čakal par tednov. Naznanil ga je. Poldetu se je pa menda zopo!ne evidence. * Železničarsklm zadrugam ie dovolilo ministrstvo saobračaja, da za prevoz živil za nabavljalne zadruge plačajo samo četrtino od normalne tarife. * Pravilnik o zaposlitvi z Invalidnim zakonom zaščitenih oseb. Ministrstvo za socijalno politiko je pravkar izdalo pravilnik o zaposlitvi z invalidnim zakonom zaščitenih oseb. Pravilnik obsega 19 členov in odreja, da so ustanove, ki so prejele državno subvencijo aH koncesijo dolžne predvsem zaposliti z invalidnim zakonom zaščitene osebe. Pravilnik predpisuje gotove procedure ter odreja na kraju, da pripada znižanje ali uktnjenje invalidnine v slučaju zaposlitve pristojni finančni oblasti. Pravilnik je bil podpisan 17. marca in stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih Novinah.« * Razpis natečaja. Razpisuje se služba upravnika pri pošti Kranj (III.) in služba starešine pri pošti Cankova (II-l). Prošnje naj se vlagajo do 5. aprila na poštno in telegrafsko ravnateljstvo v LJubljani. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Struge na Dolenjskem (IV-3). Jamče-vina 600 Din. Letni prejemki: redna plača 4200 Din, doklada (50% redne plače) 2100 Din, za nadziranje pomožne pošte 360 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte Izven uradnih ar 182 Din, za prenašanje pošte 7300 Din. — Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Stražišče (II-3). Jamčevina 1000 Din. Letni prejemki: redna plača 7800 Din, doklada (50% redne plače) 3900 Din, za telefon 240 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 364 Din, za prenašanje pošte 2000 Din za selško dostavo 3744 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na poštno in telegrafsko ravnateljstvo v Ljubljani do 5. aprila 1927. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto kakor določa čl. 16 pravilnika o pogodbenih državnih poštah + Če ti n| povšečl, pa ostani doma! Je bH odgovor prodajalke »lecta« v novi lopi na . Šmarni gori na vljudno vprašanje izletnika, kdo je bil tako »brihten«, da Je zaprl s to barako najlepši razgled. Pod lipo na terasi sedeč, si do sedal lahko užival najlepši razgled, od St. Vlda pa tja do Ljubljane, je to nemogoče. Nekdo Je čutil neobhodno potrebo, da Je postavil na rob terase zanikrno lopo ter zastrl tako najlepši razgled, ne oziraje se na mnoge posetnfke naše Šmarne gore. Če smemo Izraziti kako željo, bi prosili, da izgine prodajna lopa s tega mesta, kamor ne spada. — Šmarnogorskl rt ma rji. * Skupščina Zveze dobrovoiicev. V Beogradu se je predvčerajšnjim vršila letna skupščina Zveze dobrovoljcev, ki je pozdra vila kralja in vojnega ministra. V novo upravo Zveze so bili izvoljeni: dT. Stanko Erhartič, Josip Ravnibar, Lujo Lovrič, Laza IViličevič, Ante Jerkovič, Branko Čobano-vič Nikola Sokolovič, Andrej Popovič, Velj ko Pražič, Sibe Miličič, Sima Ilič in AndTej Ltrburič, v nadzorstveni odboj pa dr. Ljudevit Pivko, M. Kopne novic in Iliia Beato. vič. * Smuški izlet na Visoke in Vrtačo se v petek in nedeljo ob ugodnem vremenu, kar še objavimo, ponovi. Odhod vsakokrat ob pol 7. zjutraj od gostilne Janša na Dovjem kjer je prenočišč dovolj na razpolago. * Francoski krožek v Novem mestu pri redi za svoje člane in prijatelje francoskega jezika v četrtek dne 24. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma večer z recitacijami petjem, godbo, kratkim komičnim prizorom in skloptlčnim predavanjem g. prof. MaTte Ia iz LJubljane o lepotah Južne Francije, Prireditev namerava posetiti tudi francoski konzul v Ljubljani g. Flach. Začetek ob 17.30. — Odbor. * Na občnem zboru Saveza Jugoslov. do-biovoljaca za Slovenijo dne 12. t. m. je bil Izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Lav Mastnak, podpredsednik Avg. Kuster, poslovodja St. Velkovrh, odborniki dr. Oašper Pekle, Joško Jeras, Ivan Zore in Ant. Habe. — Važnejše zadeve bo odbor javljal v časopisju. * Zanimiva sodna obravnava. Državno odvetništvo v Zagrebu ie svojedobno obtožilo natakarja Rudolfa Sturma, rodom iz Ljubljane, ker je dne 24. maja 1924., stoječ pred vhodom v kavarno »Corso«, ko je ravno korakalo mimo vojaštvo z generali, glasno pripomnil: »Lauter Generale — zum Schweinefu'ternU Dvakrat je bila obrav rava že preložena, ker ni prišel k zaslišanju edina priča dr Novosel. Predvčerajšnjim se je obravnava končno dovršila Obtoženec Šturm le priznal, da se je podobno izrazil, da pa ni Imel namena, ponižati naše vojski in nejnih generalov. On da le bil sam dobrovoljec ter da je nacionalističnega mišljenja. Skliceval se ie tudi na nekatere časopise, ki so pisali, da Imamo preveč generalov. Rudolf Sturm je bil po § 104 obsojen na tri mesece zapora, pogojno na pet let Zastopnik vojske si je pridržal tridnevni rok za razmišljanje, dočim se ie državni pravdnrk z razsodbo zadovoljil. * Komunistični parfum. Zagrebška policija je bila opozorjena, da se v Zagrebu zoper znatno širi komunistična propaganda Preiskava je ugotovila, da so dobivali zagrebški komunisti razne komunistične letake v parfumskib Škatliah in kuvertah, češ da gre za kosmetiko. Pošilike so bile vedno opremljene z etiketami raznih tvornic parfumov in finega mila. * Parobrod »Vardar« še ni rešen. Parobrod »Vardar«, ki ie pri otoku Rabu nasedel na skalovje se vedno boli potaplja Ladja je težko poškodovana in io bo mogoče rešiti le z velikimi stroški. * Vlomilci v železniško blagajno v Beč-kereku pod ključem. Pred tedni so vlomilci vdrli v blagajniške prostore na kolodvodru v Velikem Bečkereku ter odnesli blagajno, v kateri le bilo 800.000 dlnariev. Storilcem dolgo niso prišli na sled Sedaj pa se ie policiji posrečilo peloviti zlikovce in sicer Miloja Vaslljeviča, železniškega uradnika v Bečkereku in strojevodjo Radenkoviča. Ra-denkovlč Je priznal, da sta blagajno spravila v bližnjo šumo in Jo s ponarejenimi ključi odprla. Oba sta bila izročena sodišču. ugotavlja atele tvrdkt M Ban na Resi еЛ ces" po meri vseh vrst oblačna za gospode in fanu po prvovrs'ni izvrsiivi Izbera pomMa i^tga oiaga, na leoš b tn modem h vzorcev ie popolna Cene najn'žje. * Naši v Ameriki. Ugleden član slovenske kolonije y Clevelandu, civilni inženjer g. Ivan Hočevar se ie nedavno poročil z gospodično Margareto Smrekarjevo. Že pokojni ženinov oče Fran Hočevar je bil eden najmarljivejših narodnih delavcev v Clevelandu in ustanovnik tamkaišnje slovenske čitalnice. Poročne slavnostl, v Slovenskem Narodnem domu« se ie udeležilo nad 400 članov slovenske kolonije. — Težko se je ponesrečil slovenski roiak Anton Zupančič v Clevelandu, star 66 let. Povozil ga je avtomobil ter mu zdrobil desno nogo. ♦ Starec ubil lastnega sina. V hercegovin-skem selu Radišiči se ie lansko jesen 70 letni starec Vid Jovanovič v drugič oženil. Žena ga je nagovarjala naj ubije sina iz prvega zakona, ki jej ni bil po godu. Nedavno je starec v resnici ugodil želji svoje žene ter sina v spanju s kladivom ubil. Nečloveški oče ta njegova žena sta bila izročena sodišču. ♦ Zagonetni mrtvec na sušaški obali. Kakor javjajo lz Sušaka, so našli pod Pečinami pri velikem skladišču drvâ, dva metra od morske obale med kamenjem že razpadajoče človeško truplo. Podgane so truplo že tako objedle, da se ne da več dognati. leH moškega aH ženskega spola. Policijska komisija je skušala ugotoviti identiteto, kar pa se JI nJ posrečilo. • Samomor bančnega ravnatelfa. Direktor »Hrvatske banke« v Lhrnu, Josip Gjogič je Pied dnevi odšel od doma ter se ni vrnil. Njegova rodbina Je obvestila žandarmerijo, ki Je po večdnevnem izsledovanju s pomočjo seljakov našla Ojogičevo truplo v reki Stn-dl. Na desnem senca so našli rano povzročeno od krogle iz revolverja. Vzrok samomora ni znan. * Maščevanje zapuščenega očeta. V her-cegovinskem selu Dračevci je živel 22 letni mladenič Jagodic, ki se je strastno zaljubil v 19 letno hčerko Jovanko Radenkovič. Ker se je Jovankin oče upiral jjoroki, je Nikola brez očetovega dovoljenja odvedel lepo Jovanko na svoj dom. Da se maščuje nad zaljubljeno dvojico, je Jovankin oče ponoči zažgal Jagodičevo hišo ter v bližini opazoval, kako bosta v plamenu našla smrt njegova hčerka in njen »zapeljivec«. Hčerko Jovanko so gasilci grozno ožgano rešili iz goreče hiše in je le malo upanja, da bi ostala pri življenju. Jovankin oče je bil aretiran in izročen sodišču. * Sveži svetlopisni papir, negativni rn pozitivni, prvovrstne znamke, skleni in pavz-ni рар1т najfinejših specijalnih vrst, vse tehnične in risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem trgovina s papirjem Iv. Bonač, Ljubljana. 113 — «ГГО» zobna pasta naj boljša. 163 ч * Chypre krema Calderara ie najboljša. Presneti ivo krasne vzorce cink za perilo oblekt nrzne ur e, iiogrin^ah d I' mogoče izbra • si le v Sprciialn trg' » ini T. E G E R Sv. etra c. št i Svila e> vse po-tr bščne 'a Šivilje n kroJ*fe v bogat zb'ri (•■■■■»■«•■■аш Iz Ljubljane u— Minka Jelačinova t Dne 21. t. m. ponoči Je umrla v Ljubljani, zadeta od srčne kapi, gospa Minka J e I a č i n, roj. Traun, soproga veletrgovca in posestnika. Pokojni-ca je vse svoje življenje posvetila predvsem v srčni skrbi blagru svoje rodbine. Pred vojno pa se Je zelo živahno udeistvovala tudi v raznih ženskih kulturnih in dobrodelnih društvih ter pri vseh večjih narodnih prireditvah. Mnogo zaslug si je pridobila zlasti pri akciji našega narodnega ženstva za Prešernov spomenik. Pogreb simpatične pokojnice se bo vršil danes ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Emonska cesta št. 2. Bodi vrli narodni ženi ohranjen časten spomin, žalujočim naše Iskreno sožalie! u— Zdravje ln umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizika se je v dobi od 15. do 21. maTta t. I. v Ljubljani rodilo 42 otrok (18 moškega in 24 ženskega spola) med temi 2 mrtvorojenca. umrlo pa je 7 moških in 13 žensk, skupaj tore' 20 oseb in sicer: 6 oseb za ietiko, 2 za boleznijo na srcu, 2 za pljučnico, 1 za rakom 2 za vnetjem ledvic 1 za prirojeno slabostjo 7 oseb pa vsled dragih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih sta 2 dosegla starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih so obolele 3 osebe: 2 na dušljivem kašliu. 1 na da-vici. u— Članom Aerokluba »Naša krila« v LJubljani. Na V. redni seji našega kluba je bil določen prvi sestanek članstva za torek, dne 29 marca ob 8. uri zvečer. Predavala bosta o aktualnih problemih aeronavtike g. mg. Stanko Blo-udek in g. dr. Stane Rape. Ker se bomo istočasno razgovarjali tudi o praktičnem udejstvovanju in bo tajnik poročal o dosedanjih prizadevanjih ljubljanskega oblastnega odbora, ie važno, da se ga gg. člani in članice polnoštevilno udeleže Loka! bo vsakomur v posebnem vabilu sporočen. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Danes ob četrt na 7. uro pevska vaja mešanega zbora. Brez izieme vsi in točno! Kdor je nujno zadržan, nai se opraviči. — Odbor. n— Javen železnlčarski shod priredi v četrtek, 24 marca ob 19 uri (7.) zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani Udruženje Jug. narodnih železničarjev in brodarjev Dnevni red: 1. Poročilo Oblastnega odbora UJNŽB o nezadostnih kreditih za direkciio Ljubljana. 2. Protest proti grozečim redukcijam ta zmanišanlu prometa na železnicah v Sloveniji. Na shod se vabijo vsi železničarji! Za člane UJNŽB ie udeležba obvezna! u_ Društvo »Treznost« ima danes svoi redni sestanek ob 18.30 na moškem učiteljišču г dnevnim redom: Skupščina oblastnega središča v Mariboru, poroča br. predsednik dr Mikič. Vabimo vse člane in prijatelje našega pokreta. u— Francoski Institut in Glasbena Matica v LJubljani priredita pod pokroviteljstvom Association Française d' expansion et d' Echangues artistiques v Parizu danes ob 20 uri v Fiiharmonični dvorani klavirski kcncert s predavanjem o francoskih pianistih. Spored Izvaja pianist Robert Lortat Ri inaltio R inaldini Salonski, Ijubavno»pustolovni velefilm! V glavni vlogi pre» drzno»smeli in splošno priljub» Ijeni L, A. uciano Mlbertini BSijeiv oui5| 1UJJI3 л шазрвЈЗЈ a ори^ Čehoslovaškt ga vizuma ne potrebujete, ako potujete na velesejem v Prago, ki se vrši od 20 do 27. marca 1927. Polovična vožnja na železnici. Le» »itimacije se dobijo pri Čehosiovaškem conzulatu, Breg 8, i.i zastopniku Mateltč & Co, Ljubljana. Kongresni trg 3, L Spored obsega seldeče točke: Rameau: En. tretien des Muses, Le Rappel des Oiseaux, La Triomphate, Sarabande. Couperin: Les Barricades Mysteriuses. Daquin: L* Hirondelle. Debussy: L' Hommage a Rameau, Danseuses de Delphes, Voiles, Le Vent dans la Plaine, Les Collines d'Anacapri, Ce qu'a vu le vent d' Ouest, Des pas sur la neige, La cathedrale engloutie, Serenade interrompue, Minstrels. Albeniz: Seguedillas. Debussy Soiree dans Grenade. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni, na večer koncerta pred koncertno blagajno. u— T. K. D. Atena poziva svoie odborni-ce in članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba svoje velezaslužne odbornice-usta-noviteljice, blagopokojne gospe Minke Je-lačinove. u— V društvu »Soča« je predaval 17. t. m. g dr. Rape o zrakoplovstvu. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno. Prisotni so z vidno napetostjo sledili poljudnemu govoru izpopolnjenemu s skioptičnimi slikami. Žal, da ni bila udeležba taka kakor bi bilo pričakovati. Govornik le orisal razvoj avi-jatike, sestavne dele aeroplanov, njih ustroj in delovanje, slučaj defektov in nesreč in pomen letalstva za človeštvo. Lepemu govoru je sledil dolgotrajen aplavz in iskrena zahvala odbornika g. Sancina. Ostali del večera je prehitro minil med petjem in šaljivimi nastopi v proslavo prisotnih Jožkov in Jožic. u— JNAD »Jadran« naznanja, da predavata v četrtek dne 24. t. m. ob 20. uri gg. dr A. Kramer In dr. A. Melik o zunanjepolitičnem položaju Jugoslavtle. Vabimo vse člane, da se udeleže tega aktualnega predavanja. a— »Ženski Pokret« vabi svoje članice na občni zbor, ki bo v četrtek 24. t. m. ob 16.30 v damski sobi kavarne »Emona«. u— Policijske prijave. Od pondeljka na terek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, l popadljiv pes, 1 nevarna grožnja 1 prestopek nedostojnega vedenja 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti In razgrajanja. 1 prestopek hoje po železnici, 1 nezgoda vsled neprevidnosti in 17 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile Izvršene 3 in sicer 1 radi grožnje s samokresom. 1 radi goljufije in l radi suma tajne prostitucije. u— Tri tatvine obleke. V stanovanje gostilničarja Karla Petkovška v Hrastju se je splazila v pondeljek neznana tatica in odnesla Rozi Marinškovi 150 Din vredno modro obleko. Predvčerajšnjim ie neznan tat posetil stanovanje Marije Bizovičarjeve v Frankopanski ulici št. 12, kjer pa Je našel samo prazno listnico iz krokodilove kože. Ker mu tako majhen plen seveda ni zadostoval, je tat odšel še v nleno nezaklenjeno drvarnico ter JI ukradel že ponošeno obleko lz gostilne Rudolfa Batiča v Frankopanski ulici je odnesel neznan uzmovič strojnemu kurjaču Ivanu Mohorčfču kratko zimsko suknjo vredno 1200 Din. a— Odbor Splošnega ženskega društva peziva članice, da se v velikem številu udeleže pogreba svoje mnogoletne In požrtvovalne odbornice Minke Jelačinove. 443 — Javno predavanje društva »Atena« bo v četrtek od 6. do 7. zvečer v Narodnem domu. Tema Nega telesa, predava g. dr. Mayer. 440 — Priznani plesni par bo ob zvokih Cho-pmovega preludija zarajal nekai karakternlh plesov. Spored obsega še glasbene točke, zabavne nastope raznih umetnikov, cvetje, tekmo dam za najlepše in najorlginalnejše vezivo (motiv) na krilu: ples Itd. Večer se vrši pod pokroviteljstvom dvor. dame g. Fr. dr. Tavčarjeve. Buffet. Vstop proti vabilu: Din 30, dl.akl Din 10. Kdor ne bi prejel vabila, naj blagovoli dvigniti v sredo v društvenih prostorih med 16. In 18. t*ro. (Gosposka ulica. II. nadstr. Konservatorij). n— L zabavni večer priredi Društvo Ijtfb-Ijpnskrh konservatoristov v četrtek, 24. t. m. ob 30. v dvorani Kazine (Zvezda). Bogat spored bo nudil gostom tako dovolj umetniškega užitka kakor tudi priliko za pestro zabavo Proizvalalo se bode nallepše odlomke iz operete »Orlov«, pri kateri sodelujejo konservatoristi, člani kr. opere in močan društveni orkester pod vodstvom dirigenta kr. opere g. A. Nefata. G. Subelj bo zapel par najstarejših slovenskih pesmi v originalnem tačasnem besedilu. Med posameznimi točkami bo zabaval goste prijeten šaljivec; privlačen nastop mimičmh plesalcev bo gotovo zadivll še tako razvajenega poset nik a 428 - Lepe vrtove boste imeli le, ako posu-iete steze t belim dolomitnim peskom, ki ga vam dostavlja na dom najceneje K. Vodnik Podutik 25. Ljubljana 7. Naroči se lahko tudi pri »Jeklo« Ljubljana, Stari trg. 439 - Ugoden nakup nogavic, vezenine in ?epTtih robcev je pri O. Dobelc. Pred Sko-fiio št 15 109 u— Vrtnice, nizke, visokostebelnate, vrtnice plezalke, pritlikave marelice, črešnje, višnje, divjo tTto, lepotično grmičevje. P1I-der za živo mejo, razne tralnice. nudim občinstvu v mestu in na deželi. Sprejemam napravo in negovan ie vrtov. Artfon Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg •štev. 3. 72 mizarjev za pohištvo, 2 kolarja. I strojni tkalec za odeje, 8 krojačev, 3 peki, 3 zidarji, 3 tesarji, 9 težakov, 9 vajencev. 7 kmečkih dekel, 1 hotelska kuharica. 2 natakarici 15 kuharic, sobaric, in služkinj. e— Tako daleč smo že? V soboto se je dogodil na postaji Petrovče slučaj, ki se bo zdel skoraj vsakemu nemogoč v sedanjih časih, ker takih stvari smo bili vajeni pač le za časa najhujše nemške gonje proti nam. Neki izletnik Slovenec je zahteval šest voznih listkov za Celje. Službujoči paznik mu jih je dal in sicer z besedami: »Einundzwan-zig Dinar«. Potnik Je vzel listke in povdaril: »To se pravi slovenski — enaindvajset dinarjev.« Ker ie bila gnječa. se ie odstranil Za njim je nastalo pred blagaino prerekanje med tam navzočimi celjskimi nemškutarji in Slovenci. Gospodu pazniku povemo sledeče: Ako bi kdo tudi v nemškem ieziku zahteval listke, ima on oradovati le v slovenskem jeziku Ker se po tem ne ravna se mu je pač pripetila ta nesreča, da nazadnje ni vedel, koga ima pred seboj. — Nemci W v slučaju, da bi zavrela komu kri vpili o barbarstvu in bi pri tem prav nič ne pomislili na svoje barbarske orgije pred prevratom. e— lz policijske kronike. Prijavlien ie bi! 1 slučaj lahke telesne poškodbe. 1 prestopek cestno policijskega reda ln 1 prestopek tatvine. Iz Maribora b Celia — Občni zbor SDS Celle-okoffca. Opozarjamo ponovno vse člane kraievne organizacije SDS Celje okolica da se udeležijo v četrtek ob 8. zvečer rednega letnega občnega zbora polnoštevilno. — Pešpot na levem obrežja Savinje Je do polovice napravljena. Nekai časa sem že delo j>očiva in ne gre nikamor naprej. Smo mnenja, da H kazalo začeto delo dovršiti, da bo do sezone končano. — Redni sestanek članov kraievne organizacije SDS Celje mesto se bo VTšil v sredo ob poldevetlh v klnbovi sobi Celjskega doma. e— Pri borzi dela v Celin dobi delo: 21 hlapcev in poljedelskih delavcev. 100 rudarjev. 1 vrtnar, I pečar. 50 komnosekov za izdelovanje granitnih kock, 1 lelesollvar, U a— Dar Protituberkniozne lige v Mariboru splošni bolnici. V nedeljo ie mariborska PIL na slovesen način izročila preurejeno podstrešje internega oddelka splošni bolnici v Mariboru v dar in v uporabo za bolnike z odprto jetiko, t. j. take, ki Izločujejo žive bacile jetike. Strokovno mnenje o tej zadevi priobčimo prihodnje dni na drugem mestu, tu naj podamo zgolj potek te slavnosti. Ko je g. stolni župnik kanonik Moravec po maši v bolnlšni kapelici blagoslovil preurejene prostore, je poslevodeči podpredsednik PTL. vladni svetnik dr Spasič, v daljšern govoru podal genezo tega koraka, se zahvalil vsem, ki so bodisi duševno, bodisi materijelno pri tem sodelovali ter končno izročil prostore v dar splošni bolnici s spomenico, ki popisuje postanek ideje in napredek dela. Nato Je g. Inšpektor ministrstva narodnega zdravja dr. Vukčevič iz Ljubljane v kratkem nagovoru pozdravi! vsako de!o in inlcljativo za pobiianje tuberkuloze ter spodbujal k nadallnemu delu v tem pravou, češ država nima dovolj denarnih sredstev, da bi za to sama skrbela. Ko je pozdravil še odposlanec g. velikega župana, je bila slovestnost z ogledom adaptiranega podstrešja zaključena. a— Ljudska univerza v Mariboru. Danes ob 8. zvečer bo spominski večer na prera-no umrlo najuspešnejšo slovensko pisateljico Zofko Kvedrovo. Za njo velia v poln: meri, da se pravi umotvori vedno rodijo iz muke in trpljenja! Njena življenjska slika je ona moderne trpeče žene, katere stremljenja kipe k novim oblikam bodočnosti. O Zolki Kvedrovi, o njenem življenju in pisateljevanji bode pripovedovala ga. Minka Govekaîjeva iz Ljubljane. — V pondeljek 28. marca se nadaljuje etični ciklus. Univ. proi. dr. Veber iz Ljubljane predava o ».Razuma in vesti«. a— Razsvetljavo mesta še spopolnjtijejo. Glede na tozadevno našo notico z dne 18. t m. nam je poslalo mestno električno pod-ietje v Mariboru sledeče pojasnilo: »Mestno električno podjetje le zgradilo novo napravo električne ulične razsvetljave na Aleksandrovi cesti po najnovejših smernicah svetlobne tehnike za razsvetljavo vellko-mestnlh ulic. Svettlke se ne prižigajo posamezno, acnpak je prižiganje in uzaševanie centralizirano. Avtomatska stikalna trra prižge sama vse nove žarnice istočasno ob solnčnem zahodu ter ugasne polovico žarnic okrog polnoči, ostale celonočne žarnice pa ob solnčnem vzhodu, kar jako skrči stroške obratovanja. — Z ureditvijo ulične razsvetljave se bo nadaljevalo postopoma v okvirju programa ter sredstev za leto 1927.« a— Udruženje rezervnih oficirjev in ratni kov, pododbor Maribor. Železniške legitimacije so prispele in nai Jih člani, ki so jih naročili dvignejo v društveni pisarni, Jurčičeva ulica 9.-I med uradnhni urami t. j. ob sredah od 19.—20. in ob nedeliah od 10. do 11. ure Istočasno se člani pozivajo, naj vrnejo tiskovine, ki so jim bile razposlane z okrožnico, čim preje izpolnjene. — Predsednik. i— Slovenski trgovci imajo v petek d.ie 25. t. m. letni občni zbor svojega Slovenskega trgovskega društva ob 9. dop. v Narodnem domu. Društvo preteklo leto ni izkazalo posebne agilnosti. Nekateri so mnenja, da tega pred vojno ustanovlienega društva v Mariboru ni več treba, češ da so itak slovenski trgovci tudi v vodstvu trgovskega gremija. Narodno zavedna iavnost ni tega mnenja. Trgovski gremij je izključno strokovna organizacija, ki ne тоте in tudi ne sme reševati številnih življenjskih vprašanj, katera so pa lahko usodna za obstoj in razvoj slovenske trgovine v Mariboru zlasti v sedanjem hudem konkurenčnem boju. Nasprotno, delo Slovenskega trgovskega društva bo treba oživeti in poglobiti, izdelati Jasno začrtani program, ki ga bo Izvajati skupno s Slovenskim obrtnim društvom In ostalimi nacijonalnimi organizacijami. Ravno na občnih zborih Slovenskega trgovskega društva, kot tadi Obrtnega društva bi morali vsako leto temelllto razpravljati o vprašanju »Svoji k svojim«, ki je v isti meri važno za slovenske trgovce in obrtnike. kot tudi za vso slovensko iavnost, za ves naš nacljonalen, kulturen in narodno go spodarski položaj. Trebalo bi iznesti tozadevno stvarne in utemeljene pritožbe ter nasvete z obeh strani hi nI dvoma da bi sc kmalu znašli na skupni poti ki bi zadovoljila naše narodno zavedno soHdno trgovstvo In pa konsjmente. Tozadevno se na obeh straneh mnogo greši In še več krivično očita. dostikrat iz gole komodnosti. To se nam ia adeio potrebno omeniti pred oMota zbo- rcm, ki mu želimo predvsem leo oiblsk naših trgovcev ln pa temeliito razpravljanje o vsem gornjem, na bomo lahko črez leto dni beležil lepšo bHanco. Naši trgovci se ne smejo zanašati na druge, ampak stopiti sami v ospredje! a— Odbor pevskega društva »Jadran« naproša vse člane, da se v čicn večjem število udeleže danes ob 16. pogreba hčerke našega pevca g. Pr. Sakside. — Odbor. a— Zborovanje točlicev. Včerai so zborovali v Narodnem domu trgovski točilcl Iz vse mariborske oblasti na poziv posebnega odbora. Л se je ustanovi! v Celhi v namerni da zàsrati točilce v lastno organizacijo. Predsedoval je g. Lovro Ota tz Celja, navzoči pa so bili točilcl h srezov Celje, Dd. Lendava, Ljutomer, Maribor levi in desni breg. Murska Sobota, Prevalje, Ptirj, Slo-venjgradec ln Smar)4. Po poročilu predsednika bi pojasnilu zadružnega nadzornika g. Založnika Je bilo sklenjeno, da se ustanovi gremij trgovskih točlicev za mariborsko oblast s sedežem v Celju. Ugotovffl so, da šteje vsa mariborska oblast nad 400 točilce v za stoječe goste. Večina teb točicev Je podpisala telavo za ustanovitev lastne organizacij, ker Jfti sicer silijo k članstvu v zadrugah gostilničarjev in v gremltth trgovcev. s katerimi strokami pa se njihovi Interesi križajo. Pravila so bila odobrena ta Je bfl Izvoljen pripravljalni odbor s predsednikom Petrom Matkovičem Iz Celja. Po sprejemu pravU bo sklican ustanovni občni zbor v Mariboru. Iz Kranja r— Razkrita tatvina v «Vulkanu». Ne» davno je bil nastavljen za nočnega čuvaja v tukajšnji tovarni gumijastih izdelkov «Vulkan» neki S. iz Predoselj. Po naključ» ju so nastavljenci opazili včeraj, da je ne» sel S. iz tovarne nekaj gumijastih podpet» nikov. Vodstvo tovarne je zadevo ovadilo orožnikom. Takoj nato se je izvršila na nje« govem stanovanju orožniška preiskava, ki je imela popoln uspeh. Na podstrešju, ln sicer v prizidanem golobnjaku, sta našla orožnika 52 kg gumijastih podpetnikov v precejšnji vrednosti. Osumljenec iih je po malem dnevno nosil domov. Tekom dneva je bila izvršena aretacija S«a, ki se bo mo, ral zagovarjati pred sodiščem. r— Za «Brate sv. Bernarda», ki jih vpri» zori gledališki oder domače Čitalnice no, coj ob 20. v Narodnem domu, vlada med prebivalstvom izredno veliko zanimanje. Vprizoritev te igre bo predstavljala ne» dvomno višek letošnje sezone. Zasedba vlog je Izpolnjena po najboljšem ansamblu iz Kranja in Stražišča. K uspehu bo prlpo» mogla tudi sijajna in povsem nova sceneri» ja in kulise, ki jib je naslika! g. Bradačka. Pri igra sami sodeluje tudi znani kranjski oktet ob spremljevanju orgelj. Pričetek predstave bo točen, na kar opozarjamo občinstvo. r— Poučna ekskurzija tukajšnje puškart ske šole. Pretekli teden so bili gojenci tu» kajšnje državne puškarske šole pod vod* stvom ravnatelia g. Ravnika na poučni eks« kurziii v mariborski oblasti, kjer so si ogledali tovame, zlasti železniške delav» niče v Mariboru, falsko elektrarno in to» varno za dušik v Rušah. r— Seja občinskega sveta se bo vršila nocoj ob 18. Obravnavali bodo vrsto va ž» nih vprašanj, med drugimi tudi o stališču mestne občine napram gradbeni akciji no« vo ustanovljene gradbene zadruge «Lastni dom». Iz Zagorja z— Osebna vest. Gospod A. Novak, že» Iezniški uradnik v Zagorju, je premeščen v Prevalje, podpreglednik finančne kontro» le, g. Josip Gajšek, pa v St. IIj v Slov. goricah. z— Poverjenik Vodnikove družbe za Za» gorje, učitelj g. Matko Sulin, zaključi z vpisovanjem članov dne 31. marca. Kdor še ni pristopil k družbi kot član in pla« čal članarine 20 Din, naj stori to nemudo« ma. Nikomur ne bo žal. Vrednost 4 knjig se z neznatno članarino ne da niti pris merjâti. z— Redukcija na železnici. Progovne sekcije so dobile nalog, da morajo s Ï. apri lom odpustiti 43 odst. delavcev. Ta ukrep, ki ga ni mogoče dovolj ožigosati, bo imel težke posledice. Proga je namreč v tako slabem stanju, da bi jo bilo mogoče vzdr» ževati le s pomnoženim, ne pa še z zmanj» šanim apaTatom. z— Praznovanje dela. Tudi v našem rod» niku v tem mesecu počiva delo vsako so» boto. Dela se samo v kamnolomu in pri apnenicah. Iz Trbovelj t— Dva javna ženska shoda. V petek 25. t. m. ob 4. popoldne se bosta vršila v Trbovljah in v Hrastniku javna ženska shoda s sledečim dnevnim redom: 1. Ni« kdar več vojne. 2. Za starostno in nezgod» no zavarovanje. 3. Za odpravo § 144 — 148 in uvedbo zakona glede pomoči bol» nim in revnim materam, ki ne morejo pre» življati otrok, da preprečijo nadaljno no» sečnost. 4. Za žensko volilno pravico. t— Nova separacija v Hrastniku. V Hrastniku so Je vršil sestanek med zastop» niki TPD in zastopniki vlade radi zgradbe nove separacije pri rudniku. Dosedanja stara separacija že dolgo na ustreza svoje» mu namenu in jo hočejo čimprej opustiti. Novo separacijo nameravajo zgraditi na» sproti glavne rudniške pisarne. V to svrho pa bi oilo potrebno premakniti strugo po» toka Bobna in preložiti okrajno cesto bolj na desno stran k Delavskemu domu. Zem« ljišče okoli železniškega tira nasproti Lo» garjeve žage bi se znatno razširilo, ker bi se na tem prostoru zgradila odpremna po» staja. Na sestanku bi gotovo prišlo do de» finitivnih sklepov, da niso zahtevali za» stopniki vlade, da se je treba pri zgradbi nove separacije ozirati na Ribiško društvo za Slovenijo, ki zahteva v varstvo rib čl» stilno napravo. Zastopniki TPD. so bili mnenja, da je to na tako majhnem prosto» ru, kakor je pri glavni pisarni, nemogoče, radi česar se je odločitev glede zgradbe preložila za 14 dni Do tedaj mora TPD. predložiti situacijsko poročilo, Na sestan» ku so bili funkcijonarji TPD. za takoj« šnjo odločitev, češ da bo pomagano zlasti številnim reducJrancem, ker bi jih pri zgrad bi nove separacije do 400 zaposlili. Vsa de« la so preračunana na 10 milijonov Din m je značilno, da Investira TPD. svoj kapital v času, ko toži, da ni naročil in reducira svoje obrate. t— Nov avtopodjetnlk v Hrastniku. V razmeroma kratkem času imamo že tretje» ga avtopodjetnika g. Miloša Hercoga, ki skuša uveljaviti avtomobilsko zvezo med kolodvorom in krajem Hrastnikom. Prej» šnja dva sta zaradi nerentabilnosti morala opustiti svoje podjetje. Sah Šahovski veleturnir v Newyorku Prekinjene partije XIX. kola. — Danes zadnje kolo. Pondeljek je bil določen za odigranje obeh visečih partij iz predzadnjega kola, namreč: Aljehin : Spielmann in Vidmar Marshall Aljehin si je po težkem boju in silno trdovratnem odporu Spielmanna končno vendarle ustvaril boljšo pozicijo, prešel na» to v krepak napad in Spielmanna po 69. potezah porazil. S to zmago si je zasigural drugo nagrado, ker je prehitel Niemcoviča že za eno celo točko. Prekinjena partija Vidmar : Marshall je bila po peturnetn boju vnovič prekinjena. Vidmar ima nekaj šans za zmago. Sedanje stanje po XIX. kolu: Capablan» ca 13 in pol, Aljehin 11, Niemcovič 10, Vidmar 9 (1), Spielmann 7 in poi, Marshall 5 (1). Danes, v sredo, bo odigrano XX. ali zad» nje kolo tega znamenitega turnirja. Zani» mivo je, da se srečajo v zadnjem kolu ve» lemojstri ravno v vrstnem redu stanja v predzadnjem kotu, namreč: Capablanca Aljehin, Niemcovič : Vidmar, Spielmann Marshall. Ker je boj za prvo in drugo na» grado takorekoč že odločen, vlada ogrom. no zanimanje za izid boja med Niemcovi» čem in našim velemojstrom»amaterjem dr. Vidmarjem. Ako porazi svojega naeprot» nika, bosta imela oba po 10 točk, Vidmar pa ima vrh tega odigrati še visečo partijo z Marshallom, ki bo v najslabšem slučaju končala zanj remis. S tem bi si pridobil tretjo nagrado. Neugoden pa bi postal za Vidmarja položaj, ako doseže z Niemco» vičem samo remis. V tem slučaju pa mo» re naš prvak priti k večjemu ex aequo na tretje mesto z Niemcovi čem, ako porazi Marshalla. Poslano Z ozirom na oglas, ki ga je dala obja» viti tvrdka «Tehnični biro arh. Ivan Zu» pan, Ljubljana, Gradišče 13, v prvi števil» ki «Domačega Prijatelja», izhajajočega v Ljubljani, smatra podpisana zadruga, da sc ne bi iz oglasa izvajali napačni sklepi, za potrebno, da javnost opozori na to, da načrti, [»odpisani od imenovane tvrdke, nI» majo pred administrativnimi oblastvi nika» ke veljave, ter da imenovana tvrdka ne more prevzemati v izvršitev nikakih stavb» nih del, ker nima tozadevne koncesije. V Ljubljani, dne 21. marca 1927. Zadruga stavbenikov za Slovenijo v Ljubljani. n©, 1 vagon 460: baška, «6», 1 vagon 362.50. Tendenca mlačna. Živinski sejem v Mariboru (22. t. m.) Dogon 15 konj, 5 bikov, 138 volov, 336 krav, skupaj 502 glavi. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 7—8, poldebeli 6 do 7, plemenski 5.50 _ 6, klavne krave debele 6—7, plemenske 5—6. krave za kloba-sarje 2.50—3.50, molzne in breje 5.50—6.50, mlada živina 6—7 Din. Prodanih .je bilo 277 glav; od tega za izvoz v Italijo 15 in v Avstrijo 42. Mesne cene: govedina 8—ia tele-tina 12.50—19, svinjina 10.50—27 Din kg. Dunajska bona za kmetijske produkte (21. t. m.) Na ameriških borzah so koncem minulega tedna padli tečaji za do 2 centa. Tudi Budimpešta je javila nižje tečaje. V soglasju s temi mlačnimi inozemskimi poročili je oslabela tendenca tudi na dunajskem tržišču. Od uradnih notic sta popustili pšenica in rž za 50 srošev, turščica in domači oves pa za 25 grosev pri 100 kg. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih : p š e n i -c a : domača 42.25 — 43, madžarska Tisa (79 — 80 kg) 49 — 49.50: r ž: 37 — 37.50; turščica: 24.50 — 25.50; oves: domači 28.75 _ 29.25. Dnnajski goveji sejem (21. t. m.) Dogon 2913 glav; od teh 227 iz Jugoslavije. Ob mirnem prometu so ostale notice prejšnjega tedna v veljavi, le biki in alaba živina sn se podražili za 5 grošev. mestoma za 10 gro-šev pri kg. Za kg žive teže notiraio: voli I. 1.50 - 1.80 (izfemno 1.85 - 2.05), TI. 1.15 - 1.45. III 0.90 _ 1.15. biki 1.10 do 1.45. krave 0.75 — 1.45. slaba živina 0.55 do 0.75 šilinga. = Društvo za zaščito upnikov v Zagrebu ža enoten moderen konkurzni zakon. V nedeljo se je vršila v Zagrebu glavna skup ščina Društva za zaščito upnikov. Predsednik Klein je v pozdravnem govoru med drugim omenjal, da ima naša gospodarska kriza poleg težkih tudi to dobro posledico, da je eliminirala iz poslovnega «veta medvojne in povojne dobičkarje. Najvažnejša točka dnevnega reda je bilo vprašanje konkur-za in prisilne poravnave. Po živahni debati je skupščina sprejela resolucijo, ki zahteva, da vlada čim prej izda enoten moderen konkurzni zakon, v katerem bi bile po možnosti tudi vse določbe glede prisilne poravnave. Dokler ne bo tega zakona, naj se začasno razširi na vso državo srbljaneki konkurzni zakon, ki je sicer še precej zastarel, vendar je konkurzno postopanje po njem Se najhitrejše in najcenejše. Vsak osnutek novega zakona ali uredbe o prisilni poravnavi naij vlada prej predloži gospodarskim krogom. = V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke: Izdelovalnica kandit , lepo semensko sivo ajdo, dalje v začetku aprila t. 1. izvirni semenski krompir «Alma» iz Tirolske, modro galico, 98.5—100 % čisto, zajamčeno odgovarjajočo strogim predpisom novega pravilnika o uvozu sredstev za uničevanje rastlinskih škodljivcev in bolezni. Skrajne cene so objavljene v «Kmetovalcu». - Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 1400 komadov raznih lopat. 26.000 izvodov tiskovin ter glede nakupa 2422 komadov starih električnih žarnic; do 29. t. m. glede dobave raznega kotnesra železa, pločevine in zakovic. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema se je glasilo, kjerkoli se ie sestalo par ljudi iz pridobitnih slojev. Ponatisk onega senzacijor.alnega beograjskega dopisa, ki ga je prvotno objavil sobotni «Il Qiorna'e d' Italia» in ga je posnelo po niem vse ostalo italijansko dnevno časopisje ni zadostoval. Vse je hotelo citati izvirnik. Ali zaman: vsa štiri izdanja cQiornaîa d'Italia» so bila — zaplenjena! Pristno italijanske metode! ».-Razkritja» pa so se nadaljevala v naslednji, nedeljski številki istega lista, in ta števi&a ne samo ni bila zaplenjena, temveč je njene izpade proti visokemu časmištva jugoslovenske vojske in sovključno tudi proti samemu kralju Aleksandru celo tudi službeni naredbenik osrednjega vodstva fašistične stranke <11 Foglio d' Ordini», pospremil s službeno izjavo. (O vsebini tega službenega pamfleta smo že poročali. Op. ur.). Postopek italijanske vlade je sedaj popolnoma jase». Z ene strani sili skrajna napetost notranjega položaja fašistični režim, da skuša ljudske mase odvrniti od razmišljanja o ..oznosnih bremenih, ki jih tišči k tlom, k t2ko preprečiti preteči izbruh reakcije; na drugi strani pa smatra fašizem, da je prišel čas, ko bo mogla Italija, zanašajoč se na oporo iz Londona in izkoriščujoč razrahljane odnošaje med sointeresiranimi srednjeevropskimi in balkanskimi državami, izvesti svoj stari načrt pretvoritve Jadranskega morja v notranje italijansko vodovje, za kar ji je treba stalnega trdneg3 oporišča na vzhodni obali Jadrana: Valone, Albanije. Italijanski javnosti ie znano, da so danes že tisoči in tisoči italijanske vojske in fašistične milice — govori se o 15 do 25 tisočih — v Albaniji pod pretvezo raznih tehničnih del, gradbe cest in železnic, iskanja petrolejskih vrelcev, melijoracljskih in drugih takih del. Znano je tudi, da se v Albaniji v resnici pripravlja ljudska vstaja proti sedanjemu režimu Ahmed bega Zogu. ki se je s svojim muslimanskim prlstaštvom popolnoma prodal Italiji in njenim interesom in v obrambo svojega režima posegel celo po glavah domače katoliške duhovščine, kar je dvignilo proti njemu vsa nemu-slimanska plemena. V Italiji se prav nič ne prikriva namen Mussolinijeve vlade, da izbruh te vstaje, ki jo sama neti po svojih katoliških duhovniških emisarjih, izrabi za oboroženo akcijo v pomoč sedanjemu albanskemu režimu, katera pa naj obenem zagotovi Italiji stalno posest Albanije. Zunanjemu svetu je seveda treba prikazati stvar drugače Italija, ki slovesno jamči za «status quo» v Albaniji, vendar ne more tebinič meninič kršiti svojih slovesnih obvez. Treba je verjetnega vzroka za njeno posredovanje. Ta vzrok se je moral najti in našli so ga, izumetničili so ga, zopet po najpristnejšem italijanskem načinu, v — Jugoslaviji. «Jugoslavija pripravlja udarec proti sedanjemu režimu v Albaniji, Jugoslavija hr- ltaîije.) če nasilno kršiti «status quo», za katerega jamči Italija v smislu tiranskega pakta!» Italijanska vlada jc za to obdotžitev sicer uporabila v mednarodnih odnošajin običajno, diplomatsko pot — in obvestila ostale velesile o «naklepih Jugoslavije», toda niti domača italijanska niti zunanja javnost ni izvedela niti o tem koraku italijanske vlade nit: o лjeгovlh vzrokih tudi le besedice iz italijanskih službenih virov, ki tudi še sedaj molče, pač pa je italijanska vlada uporabila v ta namen nesJužbeni «11 Giornale d' Italia» in dala v njem nagrmaditi cele grmade takih zlobnih podtikanj, podlih laži in nesramnih obrekovanj, da ie italijanska javnost prvi hip kar ostrmela iu že čul a pokanje topov in ragljanje strojnic. Zaplemba lista, ki ie objavil te izpade, se je smatrala za ukrep vlade, ki naj bi preprečil razburjenje javnosti. Ko pa je vendar vse ostalo časopisje objavilo v ponatisku izvajanja «Giornale û' Italia» in je v naslednji številki istega lista, ki ni' bila zaplenjena, sledilo nadaljevanje «razkritij», si je bila italijanska javnost kmalu na čistem. da gre za stvar, ki si jo je treba ogledati nekoliko natančneje, in še temboli ker je službeni naredberrik fašistične stranke dodal svojo sirovo zabel onim nesluž!-benim izpadom in je polushižbena Štefani ter za nje več listov le preveč povdarjaio miroljubnost Italije in zanikalo neke vojaške priprave ki so vendar splošno znare. Danes je zlasti ves poslovni svet italijanski, prav posebno pa še tisti, ki je v zvezah z Jugoslavijo, trdno prepričan, da gre za umetno ustvarjen kamen spotike, ki naj omogoči Italiji prikritje njenih pravih namenov, ki gredo za prisvojitvijo Albanije. Italijanska javnost je prepričana, aa je največji de: vsega onega, kar se očita Jugoslaviji. v resnici le dobro znanim italijanskim namenom služeča spretna izmišljotina. Videti je bilo treba, s kako pumeniii-vim smeškom so si âîatelji «CHornale d'lu-Iia» pokazovali označbo na začetku onega doprsa: «Maš posebni dopis. Beograd. 19. marca. Po pošti do meje. po telefonu i t. Trsta. (J.) —.» Ta (J.), beograjski dopisnik «-Gioraala d' Italia» je pač res pravi pravcati čarovnik. V soboto, 19. t. m. je spisal svoj dopis v Beogradu, ga poslal po pošt do italijanske meje, pač s prvim jutranjim brzovlakom, ki je odšel iz Beograde ob 7.45 in prišel čez mejo v Postojno v nedeljo 20. t. m., zjutraj ob 1.17, ob 4. zjutraj pa v Trst, kjer je prejel pismo nekdo, mer da tržaški dopisnik «Giornale d' Italia», k ie dopis telefoniral v Rim. da ga je Ii« objavi! v svoji nedeliski številki 20. t. m. katera pa je izšla v Rimu že v soboto. 19 t m. popoldne! Tako je bilo z'drugim dopisom: isto ve lia tudi za prvega, samo da je bil «spisai In odposlan iz Beograda ter telefoniran iz Trsta» 18. t. m., objavljen pa v številki od 19. t. m., ki je izšla 18. t m. popoldne v Rimu. Pa so se muzali liudje, ko so si ptvkazo-vaii ono časovno in krajevno označbo, in memli: «Iz palače Chigi (ministrstvo zunanjih stvari) do palače Sciarra (uredništvo «Glornala d' Italia) najkrajša pot menda vendar ue vrdi p-eko — Beograda!» Laž so bile potemtakem že prve besede, ki jih je čital čitatelj. očitna laž,, in kar ie sledilo, ni moglo biti drugače. Vz'ic temu pa boste težko našlj Italijana, ki bi ne rd< brava! teh in takih metod italijanske mednarodne politike, samo če dobro rab:jo nie-nim пап-ennm Taka ie pač italijanska narav! Frumencij X.: Reporter Beseda je tuja, pa nič zato. Danes je moda taka, pa kaj bi človek za časom zaostajal! Imenitno je bolj. A ta beseda ni bogvekaj imenitna. Vendar pa izjema potrjuje pravilo. Torej! Reporter je siromak. Prav resno te svarim, da bi se iz kateregakoli namena kot lajik lotil njegovega posla. Najmanj pa zato, da bi kaj zaslužil. Vrši se prireditev. Ne zanima nas, kakšna. Kulturna je pač. Gotovo. — Pa te ustavi na sredi ulice, ko iščeš rešilne poti iz mokrote snega in blata, France iz uredništva. »Ti!« Ko zagledaš njegov važni obraz, se spozabiš in pomočiš svoj dvomljivo ne-produšni črevelj v precejšnjo lužo. »A?« »Imaš kai časa?« »Jaz? Zakaj?« In še preden ti odgovori, potegne iz listnice zelen listek — vidiš, da je vstopnica — in ti jo pomoli pod nos. Po-ntria, ponuja. — vzameš. Mokrota leze v črevelj. Nejevoljen se prestopiš, da stojiš z obema nogama v luži. Končno ti dopove, da je to brezplačna vstopnica za tako in tako prireditev, ki se vrši, recimo, jutri zvečer, na katere predmet, da se ti bolje razumeš jn da on ne utegne... z eno besedo, da pojdi tja, napiši takoj po zvršetkti kratko poročilo in ga prinesli v redakcijo.. Preden se zaveš, je — siromak — že odbrzel, a tudi ti se rešiš na hodnik, kjer godrnjaje spraviš zeleni listek v listnico. Pa dobro, zakaj bi enkrat ne poskusil? Nervozno si si pričvrsti! trd ovratnik, dal zlikati ovratnico in se vrgel v boljšo obleko. Nato se s potrebno dostojan-stvenostjo odpraviš z doma. Seveda pozabiš notes in svinčnik. Iz veže dirjaš nazaj v tretje nadstropje... Zasopel jo udariš po najkrajši bližnjici in se končo znajdeš pred dvorano. Oddaš suknjo in klobuk v garderobo plačaš seve dva dinarja — in z veliko važnostjo potegneš listnico iz žepa. Da bi ti pri tem notes in svinčnik skoraj padla na tla, te ne spravi iz ravnotežja. Poiščeš zelen; listek in ga pokažeš. Kar zdi se ti. da bi se ti morali vsi ti reditelji in funkci onarji globoko prikloniti — zakaj sodnik si in stvaritelj jav- nega mnenja o prireditvi! Pa nič takega. Eden ti odtrga kupon, to je vse —. Začuden se ozreš — gotovo ne opaziš, da zastavljaš kaki dami ali gospodu pot v dvorano — a baš .pri teh vidiš tudi tak zelen listek. Ali morda —? Ne, za vraga, saj so vsi listki zeleni nocoj! Končno — tem bolje. Incognito. Če napišeš ostro poročilo, te vsaj nihče ne napade. Čisto prav. Stopiš v dvorano. Ogledaš si s primemo natančnostjo oder, okrasje, godbo in ... občinstvo, kajpada. Začetek se bliža. In spored? Tega nujno potrebuješ. Kupiš ga za dinar in se spraviš na svoj prostor ter sedeš dostojanstveno, kakor se spodobi. — ... in prireditev se vrši. ti si delaš beležke na drugi strani sporeda — z notesom je nerodnost Saj že itak vzbujaš pozornost in hihitanie svoje okolice. To te ne moti. V mislih že sestavljaš lepo doneče poročilo: resno in pravično. pa vendar vzpodbudno... Konec oficijalnega dela. Prosta zabava —. Jazz-band... Iri poročilo? Enajst je že ura .. Mudi se. Šiloma se odtrgaš ki greš. Jezen ob-lečes suknjo, denes klobuk na glavo in stopiš v noč. Jazz-band te vabi nazaj... glasovi prihajajo, se izgubljajo... sa- mo boben še udarja na uho... In ti gaziš. Ko bi vsaj zmrzovalo! Poročilo! Čakajo... Brž hitiš v kavarno. Spotoma zbiraš misli. Ves koncept se je razblinil. A kaj za to. V kavarni se spraviš v kot, zahtevaš — »eno belo« za boljše razpoloženje, črnilo in pero. pa začneš. Pišeš, premišljuješ, črtaš. »Kratko, jedrnato...« Manj od dveh strani se ne da! Nemogoče! Prepisuješ, črtaš., pišeš, pri-grizuješ — sam ne veš. kdaj so žemlje pred teboj izginile... Tri četrt na polnoči. Hvala Bogu — napisano. Prebereš. Usta ti lezejo narazen. Dobro se ti zdi. Vendar! Plačaš — šest dinarjev. Naj bo. In dirjaš v uredništvo. Megla se ti grize v vrat, voda ti žlobudra v črev-ljih. Dospeš. »Ne semkaj, — v tiskarno prosim!« Greš v tiskarno. Luči. stroji — kiip, klip. klip, klep--. Kaj bi? Pa pride gospod z važnim obrazom. Aha! Daš mu svoja dva lista. »Pa so mi rekli, da bo čisto kratko!« ^.Mar — je to dolgo?« »Preveč je. Pozno je že. Ni več prostora. — Črtajte!« Pa se spraviš ves znojen k mizi, gri- zeš svinčnik .premišljaš, črtaš. In za vsako besedo ti ie hudo ... Pa bo le dovolj. Same črte —. Kakor oaza v puščavi je tu in tam kaka beseda ostala... Gospod se zadovoljno nasmehne. >Bo!« S čudnim razpoloženjem izgineš na ulico. Noč si zabil! Kai bi? Naravnost domov. Ubit ležeš spat. Ah, reporter... Drugi dan se zbudiš ves nahoden: v grlu te pika. v prsih te tišči, kašeli ïe sili. Hvala lepa — prehlad! Pozneje prebereš časopis in svojo žalostno pristriženo in ostriženo notico v njem. Majčkeno zadovoljstva ti leze v srce... Čez dan pa zag!edaš Franceta in dirjaš za njim. Kako tudi ne? «Prijatelj, ali honorirate notice?» «Kakšne? A že vem! Dve kroni od vršite. Zbogom!« Šment te potiplji! — Potegneš list iz žepa. pa šteješ sredi ulice: ena. dve tri ... enajst Nič več in nič manj. Reporter! Ironija vseh ironij! Dal si devet dinarjev, dobiš pa pet Petdeset in prehlad povrhu! Lahko noč... Bilanca dela Jugoslovenske demokratske mladine v Ljubljani Načelo, da more le ona stranka pognati krepke korenine med narodom, ki ima na svoji strani tudi mladino, je rodila organizacija jugoslovenske demokratske mladine v Ljubljani. Mladina ne sme biti pasivna napram našemu javnemu življenju, ampak jo je treba že v zgodnjih letih pripraviti za kasnejšo pozitivno udejstvovanje. Nihče je noče s tem odtujiti staršem ali šoli. Nasprotno, s spoznavanjem družbe se ji hoče Ie olašati pot v poznejše resno življenje. Naša mladina je prav krepko na delu. To je pokazal prvi redni občni zbor, ki se je vršil dne 19. t. m. Zborovanje je otvoril predsednik brat R. Šimnovec, pozdravil zbrane delegate mladinskih organizacij «Edinost», zastopnika na-čelstva SDS g. direktorja Antona Juga. oblastnega poslanca g. Frana Zebala. akademika g. Jelenca kot zastopnika pripravljalnega odbora akademskega kluba Jugoslavije, zastopnika napredne mladine iz zasedenega ozemlja ter predstavnike raznih naprednih organizacij, ki so se odzvali pozivu odbora Zveze demokratske mladine v častnem številu. Na njegov predlog je bil odposlan med navdušenimi ovacijami načelniku stranke, poslancu dr. Žerjavu, brzojavni pozdrav. Po pozdravnem govoru brata pred-.^ednika je imenom načelstva stranke direktor Anton Jug v bodrihtem govoru očrtal delo. ki jo ima še izvršiti mladina, predno doseže one cilje, katere si je stavila že stara generacija. Pot, katero mora sedaj mladina korakati, je posuta s trnjem, toda vsak cilj je dosegljiv, ako se poda mladina na delo z ono samozavestjo, ki jo je sedaj vodila v boju zoper koncentrirane napade nasprotnikov. Delo naj bo vedno vodilna .sila mladine, v znamenju dela je tudi njej zagotovljena zmaga. Sledil je buren aplavz in svečana obljuba bratov delegatov, da ostanejo zvesti svojim načelom. Živahno pozdravljen je izpregovoril potem imenom Narodnega kluba oblastne skupščine oblastni poslanec g. Fran Zeba!, ki je podal v statističnem pregledu sliko o sili naprednih voliicev i.apram ostalim političnim skupinam. Zaključil je s prepričanjem, da bo mladina korakala vedno v strnjenih vrstah in še izpopolnila svoje dosedanje uspešno delovanje. Delegat demokratskega akademskega kluba Jugoslavije je naglašal, da beseda demokracija ni le fraza, temveč je treba smatrati demokracijo za oni odločilni faktor v našem javnem življenju, ki more nuditi garancijo za svobodni razmah naše domovine. Mladina noče biti več pasivna v našem javnem življenju, temveč se hoče pozitivno udejstvovati. Imenom napredne mladine v zasedenem ozemlju jc izrazil njen delegat svoje obžalovanje, da neodrešeni naši mladini na lastni grudi ni dovoljena niti uporaba ma-ternega jezika. Zagotavljal pa je, da ostanejo. bratje onkraj meje zvesti iti verni sinovi svojega naroda. Od lanskega ustanovnega zbora Zveze demokratske mladine se je število delujočih organizacij pomnožilo od 6 že na 13 ter na dva pripravljalna odbora. Organizacije so se udejstvovale tako na kulturnem, kakor tudi na prosvetnem polju s pomočjo ZKD, ki je dala svoje predavatelje vedno drage volje na razpolago. V športnem oziru so bile posebno živahne organizacije «Edinosti» na Jesenicah, v Kranju, Kamniku in v Hrastniku. Zvezin odbor je pričel v preteklem letu priobčevati v «Domovini», v «Vest-niku ZDM» svoje društvene in idejne članke ter dopise o delovanju posameznih podružnic. Na ta način se hoče vzbuditi zanimanje za organizacijo ne samo med člani, temveč tudi med širšimi krogi naprednjakov. Blagajniško poročilo je bilo soglasno odobreno, nakar je sledil referat o delovanju podeželskih organizacij, ki je bil sprejet s ploskanjem na znanje. Poseben odbor, obstoječ iz člana centrale iti štirih delegatov, bo izdelal nov pravilnik Zveze. Pri volitvah je bil soglasno z vzklikom izvoljen za predsednika brat Ante Pa-tik. za odbornike pa bratje: Šimnovec. Franz. Paškulin. Olaf, Hudina, SedTak, Cerne, Soline, Bogataj, Laterner in Do-lanc. kot namestnika pa Gaber in Ho-mar. V nadzorstvo: dr. Žerjav, dr. Joža Bohinjec. Fran Zebal in Drago Žab-kar. Dopisi LITUA. Podružnica «Jug. Matice» v Litiji ima svoj redni občni Zbor dne 36. marca ob 30. uri v čitalnici. VRHNIKA. Občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice na Vrhniki bo dne 2. aprila ob 19. zvečer na verandi gostilne Jurca. RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. V soboto 19. t m. le priredilo domače pevsko društvo «Kam» zabavni večer s koncertom w prosto zabavo. Prireditev Je uspela izredno. tako zmotno, kakor tudi moralno. Program je obstojal iz Adamičevih, Pavličevih, Gerbičevib i. dr. pesmi, katere sta tevajaii a mešam in molki zbor vzorno. Seveda bo treba še marsikaj izboljšati, tako n. pr. prehode te piano v forte itd Opazili Pa smo. da Imajo pevke kakor tudi pevci oWlo voile, s katero se bodo sčasoma vsi nedostatki sigurno odpravili, tako da bomo imeli v Radečah v kratkem zbor. ki se bo lahko kosal z vsemi podeželskimi zbori. Pevovodja g. upravitelj Požar je napravil vse, kar se da napraviti iz dobrega, a ne-čnšeianega materijala, nabite poba Sokol- ska dvorana pa je z burnim apiavaem nagradila njegovo požrtvovalno delo. Upamo, da nas kmalu zopet razveseli s koncertom, na katerem pa hi želeli malo bolj modernega programa, pevskemu društvu «Kum» Pa želimo r»a smotreno začrtani poti še nmogo uspehov. Po končanem koncertu sc le razvila animirana prosta zabava s plesom. ki jo je omogočil blagohotno naš priljubljeni g. dr. Matko s temperamentnim igranjem na klavir. LAŠKO. Povodom svoje ponovne izselitve v Južno Afriko mi vsled skrbi, opravkov in priprav za predstoječi neodložljivi odhod pri najboljši volji ni možno posloviti se posamič od vseh onih sp. oseb, do kojih me vežejo odnošaji prijateljstva in čislanja, zbog česar jim kličem tem potom v slovo svoj prisrčni: Srečno! Gizela Šuklie s hčerko Glorijo. MOZIRJE. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi dne 4. aprila v Mozirju za občine: Rečica, Kokarje, Šmartno ob Paki, okolica Mozirja in trg Mozirje razstavo plemenske goveje živine čistokrvne mari-iadvorske pasme in ovac iz razstavljenega okoliša. Ob enem se vrši sejem za plemensko živino. Interesent se vabijo za nakup živine. Ш| Vojaške po reb I ščine, kakor tudi I oiicirsko in oro-I žnfcko sukno in • kamgarn kupite najceneje in ns;boljie pri Simono KUmaneku Lmto jana beleuborgova 6. Mil onstran granit Ofenzivna pripravljenost fašizma ob meji V nedeljo se je izvršilo na svečan način umeščenje fašističnega direktorija v Gori» cl V pokrajinski upravi sedijo domači go» riški gospodje, ki bodo opravljali tekoče navadne posle, vodilno in odločilno bese» do v vsem političnem in gospodarskem po» giedu v deieli pa bodo imeli člani faši» stičnega direktorija, kateremu je postav» ljen na ček) Italijan iz sredine države Fran» cesco Caocese. Pri umeščanju so se vršili fovori, polni proslavljanja «svete Gorice», i je obdana окоБ in okoli z bojišči, na katerih je krvavel italijanski vojak. Barduzzi je povdarjal, da je goriška po» krajina na meji, obramba pa se ne vrši sa» mo z žrtvovanjem življenja, če treba, mar» več tudi z dnevnim prevdarnim delom. « Afirmacija naroda se pripravlja s triu dom več let pred njo. Italija ie pozna glav ne ceste sveta, po katerih je šla že dva» krat, prva med narodi, in z lučjo misli, ki izvira iz naše intelektualnosti, se razsveU ljuje glavna cesta pred našimi koraki in nikdar se ne bo izgubila sled do bodočih ciljev, za katere nam daje pravico naše število in zdravje našega naroda Fašizem je sentimentalna in realna konstrukcija pa tudi brza konstrukcija, kajti mi moramo brzo korakati.* Tajnik Caccese je povdarjal, da bo nje» gova naloga težka. «Fašizem v obmejni po* krajini se mora smatrati vedno mobilizi* i an za obrambo svetih interesov domovi* ne. Fašizem v novi goriški pokrajini je ved* no pripravljen, da vse podvzame in vse žrtvuje za veličino Italije.» Sledile so povorke, člani direktorija z Barduzzijem in prefektom so šli v Redi» puljo na vojaško pokopališče, potem pa so se peljali do kote 144 na Krasu, kjer je bil Duco v vojni «težko ranjen». Fašistično barbarstvo v Cerknem «Prosvetno društvo» opustošeno. Dne 19. t. m. so fašisti opustošili «Pro» svetno društvo v Cerknem. Okoli 1. ure popoldne so navalili, precej pijani, na Go» spodarski dom, v katerem ima svoj sedež Prosvetno društvo. Vrata v društvene pro» store so bila zaklenjena. Vdrli so s silo in razbili knjižnico ter knjige "izmetali po sobi. Odnesli so mnogo slik med temi sli» ko Prešerna, delo slikarja Šubica. Odnesli so jih na trg in tam vpričo orožnikov se» žgalL Nato so se vrnili v društvo in pričeli tam znova razgrajati. Pobili so mnogo šip. Njihov namen je bil, da zapalijo vso knjiž» rtico. Prihiteli so člani društva in potem so prišli še orožniki, pa seveda precej kasno, nr kar so fašisti opustili svoje zločinsko početje. Razgrajali pa so še nadalje in orožniki so jih pustili lepo pri miru. Ško» de je okoli 500C lir. Knjižnica je uničena, slike enako, stoli in mize so razbiti. Faši« stični divjaki so napadli tudi ljudi in jim nastavljali revolverje na prsi. Navajamo zgolj dejstva. Primeren ko» mentar si napravi naša javnost sama. p— Z zgodovino Gradišča ob Soči se ba» vijo po fašistovskem glasilu «U Popolo di Trieste». Neki Mosettig je v svojem član« ku zatrdil, da ni nobenega dvoma, da je krajevno ime Gradišče (Gradiška) pristno slovensko. Za njim se je oglasil Ettore Patuna, kateremu Mosettigeva trditev ni prav vieč. Pravi, da je treba pogledati še v arhive v Benetkah. Tam pa bodo dobili najbrže dokumente, na podlagi katerih bo proglašena «Gradišča» za krajevno ime či» sto italijanskega izvora. Majnice (Gmaj» niča), Gradišče, Ruda, Fara, Villesse (V le» au), Topoljan, Turjak itd. so naja aloven» ska krajevna imena v sedanji Furlaniji. Fašistični «zgodovinarji» jih ne priznava» jo, ker po njihovi razboriti pameti je še Ljubljana italijansko ime. ad Zagorje z— Osebna vest. Gospod A. Novak, že» lezniški uradnik v Zagorju, je premeščen ▼ Prevalje, podpreslednik finančne kontro» le, g. Josip Gajšek, pa v St. Пј v Slov. goricah. a— Poverjenik Vodnikove družbe za Za* gorje, učitelj g. Matko Sulin, zaključi z vpisovanjem članov dne 31. marca. Kdor še ni pristopi! k družbi kot član in pla» čal članarine 20 Din, naj stori to nemudo» ms. Nikomur ne bo žal. Vrednost 4 knjig se z neznatno članarino ne da niti pri» merjati. z— Praznovanje dela. Tudi v našem rud» niku v tem mesecu počiva delo vsako so» boto. Dela se samo v kamnolomu ln pri ajmenicah. Mali oglati, Id «lotijo » posredovalne In socialna namena obflnstva, vsaka beseda SO par. Naj maajil zneask Din 5-—, Zeaitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega | značaja, vsaka beseda Din Najmanjši sneaek Din {O ogunup ■ FRANC FUJAN krovatvo ш zaloga streônib potrebščin Ljubljana-Galjevica 9. 105 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hngon Hlbšer Ljubljana. Valvasorje» trg 266 Posteljne vloge žične, po najugodnejših cenah prodaja ш popravlja prva ljubljanska Izdelovalnica posteljnih žičnih vlog Andlovic - Strgulec. Hrenova ulica 16 7849 rfobf Dva dobro izurjena krojaška pomočnika sprejme takoj Martin Briel, Trbovlje П. 7785 Kuharico SO—40 let staro, pridno, vestno, pošteno io zdravo, kj je perfektna. I dolgoletnimi spričevali, 11 i • m k eni osebi j sobarico Znati mora tndi nekaj šivati Na stopi lahko tako) Pismene ponadbe na: Frinjs J »kil, Karlovao 7777 Potnika ia obiskovanje zasebnikov sprejmemo proti proviziji. Pismene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod iifro «Trajno potovanje 9128». 7767 Učenko ki ima veselje do pletenja, sprejmem Naslov v oglas, oddelka «Jatra». 7763 Učenko u trgovino čevljev takoj sprejme M. Trebar, LJubljana, Sv. Petra cesta It. 6 77» Pletiljo sprejme takoj proti dobri plaïj ter hrani in stanovanjem r biSi Tajnor Frane, strojno pletenje. Črnomelj. 77S9 Monterja dobrega elektrotehnika t daljšo prakso, ki zna inštalirati po predpisih V D E. s kulo-žico. sprejme elektrotehnično podjetje Karol Florjan«tč v Celja. 7720 Potnike za izdelke, ki se rabijo v vsaki hiši. sprejmem proti visoki proviziji za prodajo od hiše do hiše Ponadbe na oglasni oddelek «Jatra» pod «Velik zaslužek» 7394 Pekovskega vajenca sprejme takoj z vso oskrbo v hiši Franc Pavlin, Ja-vornik, Gorenjsko. 7280 Prodajalko samostojno ln z dobrim spričevalom Hče za trgovino z mešan, blagom Hinko Humer. Sv. Križ pri Litiji. 7808 Žagarja za veneeijanko na 1 ali 2 lista, samostojnega. sprejmem takoj. Naslov v oglas, oddelka «Jatra». 7796 Potnika po možnosti s kavcijo, agii-nega in vseftr*®sko v čevljarski stroki izvežbanega Išče tovarna ïevljev. Biti mora zanesljiv, radi pover. jene Inkase Nastop službe takoj. Ponadbe na oglasni oddelek «Jatra» pod šifro «Potnik 800». 7800 FRANCOSKA MESAUNA Lepo sobo s posebnim vhodom, v bližini glavnega kolodvora, z elektr. razsvetljavo in parketom oddam eni ali dvema osebama s 1. aprilom. Naslov pove oglaeai oddelek «Jutra». 7858 Lepo sobo oddam zakonskemu paru, 2 gospodoma ali gospodičnama — Naslov pove oglaeni oddelek «Jatra». 7856-a Majhno sobo prazno ali opremljeno ličen Ponudbe na oçlas. oddelek «Jatra» pod iifro «Pošta.. 78M Stanovanje 2 sob, kuhinje, pritiklin ia souporabe pralnice ter kopalnice, vrt. takoj odda ob Dunajski cesti «Pokojninski zavod za nameiience v Ljubljani». Ш Velefiim ljubavi, greha in maščevanja. V vlogi demonske kraljice Margairite, primadona velike pariške opere, krasna Marta Leuclud Vsled koncerta se vrši popoldanska predstava točno ob 4» Večerne predstave odpadejo. ELITNI KINO MATICA, najudobneiši kino v Ljubljani. — Tefelon štev. 2131 Krojaškega pomočnika prvovrstnega, sprejme K. Pučnik. Ljubljana, Tavčarjeva 3. 7833 Natakarico računsko, • majhno kavcijo iščem. Ponadbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro .Natakarica». 7842 Krojaškega pomočnika sprejmeta. Naelov v oglas. oddelka «Jatra» 7843 Pošteno dekle pridno, ki zna kuhati draga gospodinjska dela opravljati, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jatra». 7847 Gospodično zmožno samostojnega knjigovodstva. strojepisja, slovenskega in nemškega jezika, z večletno prakso, sprejmem. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjima delovanja in svolih zahtev na oglasni oddelek «Jntra» po l značko «Samostojnost 3S38' 7857 Šoferska šola sprejema in izobrazuje kan didate za samostojne šo-ferje — Dame in gospode sprejemamo vsaki dan Po nk fe soliden In aspeh siga ren Zahtevajte prospekte Pojasnila daje Ante ikola v Zagreho Kaptol 15 Telefon 11-95 76 Učitelja ki bi poučeval fanta četrte gimnazije, iščem. Ponudb« na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dčitelj». 7834 Plačil, natakarja treznega, agilnega in energičnega, z daljšo prakso ter dobrega organizatorja — z najmanj 25.000 Din kavcije sprejmem takoj za fino restavracijo z velikim prometom, t Srbiji. Ponudbe na: Poštanskl fah la. Kra-gnjevae. 7810 Natakarico spretno, pošteno in čedne zunanjosti sprejmem takoj za fino restavracijo. Potrebno 5000 Din kavcije. — Ponadbe na: PoštanskI fah 1 a, Kragujevac. 7811 Strugarja za les »prejme takoj M. Gorišek, Ruše. 7798 Nadhlapca ki ima veselje do dela — pridnega, energičnega in poštenega, ki se razume pri konjih, ne pod 28 let starega samca »li oženjenca sprejme takoj v stalne službo, kakor tndi 2 dobra hlapea h konjem J. Hersr, oskrbnijtvo graščine Rakovnik, pošta St. Rapert, Dolenjsko. 7794 Učenko ki trna veselje do trgovine z mešanim blagom, sprejmem. Naslov pove ogl**nl oddelek «Jutra». 7822 Mlajšo služkinjo marljivo in pošteno, katera zna neka) kuhati. Iščem samo za č»z dan k malhnl družini. Naslov nove ogla*, •ddelek «Jetra». 7884 1000 Din nagrade da mlad trgovski pomočnik tistemu, ki mu preskrbi kjerkoli stalno službo — Prevzame tudi mesto sluge. Ponadbe na oglas, oddelek «Jatra» pod «1000 Din». 7771 Fina šivilja debro izurjena in modistka, dobra aranžerka, gre šivat v boljšo hišo izven Ljub-ljane. — Dopise na ogla-ni oddelek «Jutra» pod šifro «Elegantna šivilja» 7819 Hmeljar z večletno prakso obdelovanja, sajenja is sušenja hmelja, išče službe Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 7809 Marljiv mladenič 23 let star — s štiriletno prakso in dobrimi spričevali. vojaščine prost, vešč slovenskega, srbohrvaškega, nemškega in deloma italijanskega jezika, knjigovodstva. korespondence, strojepisja in vseh pisarniških poslov, želi primerne službe. Cenjene ponudbe pod «Blagajnik» na oglasni oddelek «Jutra». 78S5 Gozdni čuval v gozdnogojni manipulaciji večletno prakse, išče pr" merne slažbe. Ponndbe pod «Logar» na oglasni oddelek in lovec, ki ima tudi «Jutra». 7802 Ženska vešča kuhanja in vseh hišnih del. išče slulh« za v-s dan. Ožim se samo na boljšo hišo. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod Slfro «Dobra no» 78». 78« Krpanje perila prevzame izvežbana gospodična. Naelov pove oglaeni oddelek «Jntra». 7831 Službo skladiščnika prostornega mojstra ali kaj «ličnega i&ie gosj>od srednjih let, vefcè trgovskih poslov. z lepo pisavo hiter rafcunar in zanesljiv. Položi 10.000 Din kavcije. — Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Stalna služba 55» 7855 Ekonom v vseh panoirah gospodarstva dobro verziran, z veft-letno prakeo, sedaj oskrbnik veleposestva. želi služ-bo premeniti. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Oskrbnik» 7856 Šofer samski, zmožen kavcije, želi služb* za takoj. Ponudbe na podružnice «Jutra» v Celju pod 8ifro «Zanesljiv». 7854 Šivilja želi elužho pomočnice, kot začetnica. Ponudbe na ogl oddelek «Jutra» pod šifro «Začetnica 785». 7R29 Fotoaparat 9 X 12, za plošče in film prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7840 Dirkalno kolo v dobrem stajiju, poceni naprodaj v mehanični delavnici F 8 v a b, Tabor — (Accetto). 7851 Pohištvo raznovrstno, po najnižjih — tudi na obroke nudi Matija Andlovic. zaloga pohištva, Vidovdanska cesta štev. 2. 7848 Stekleno pregrajo primerno za pisarno, trafiko ali slifno, poceni prodam — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7861 Pohištvo dve novi spalnici in nekaj drugega pohištva poceni poceni podam Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 7862 Črno gosposko sobo in 2 fotelja zelo ugodno prodam. Na.-lov v oglasnem oddelku «Jutra». 1863 Vrhniško opeko trhoveljski premog in bo kova drva nudi najceneje Lovro Krže. Trnovski pri stan 12 Postrežbo točna! 61 Več pisalnih miz novih, naprodaj na Sv Petra nasipu št 45 7759 Ključavničarsko orodje spiralna svedra, pile. kladiva, dve mizi s primoži (Sehraubstockhanke), razne uteže itd., deloma novo. radi omejitve obrata za polovično nabavno ceno proda Supan. Kropa. 7733 Osebni auto 18/20 HP, Mercedes starejše tipe, r dobrem stanju, z odkrito in pokrito karoserijo. 6-sedežen, z obroči za 20.000 Din naprodaj — Public! tas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. pod š:fro «Za 11.383» 7701 Lovski voz za 12 oseb, v dobrem stanju naprodaj za 1500 Din na Bledu, vila Zora. 7700 Lončeno peč rabljeno, poceni prodam. — Vprašati na Mestnem trgu št. 13/П 7852 Jamski les Razpisujemo dobavo 120 m* jamskega lesa. — Uatmena razprava bo 5. aprila t. 1. Več pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Zabu-kovca. pošta Griže — dne 21. marca 1927. 7806 Velika parcela v Trbovljah v trgu, ln sicer njiva » i*- tneri I ha in 8ufi arov. — Njiva je v najboljšem kraju ob cesti, pripravna za vrtnarstvo, kakor tndi ta vsakovrstna stavbišča — Prodam v oeloti ali tudi v manjših parcelah po 30 Din kvadratni meter Pojasnila daje g. Ivan Oreš-nik. posestnik. Trbovlje 67 7782 Majhna vila pred 15 leti zgrajena, obstoječa iz 5 sob tn kuhinje, e 600 m' Vrta in pritikli- nami takoj naprodaj za Din 60.000. Hiša leži ob cesti. 15 minut od kolodvora v Poljčanab ter je primerna za kakega obrtnika ali vpo-kojenca. Pojasnila daje I. Satler, Kranj, davčno ob-lastvo. 6953 Lep lokal ob Aleksandrovi cesti odda takoj po znižanj najemnini Pokojninski zavod v Ljubljani S0S3 Brivnico na prometnem kraju Ljubljane prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jatra». 7812 Trgovino ▼ Šelenburgovi ulici oddam z Inventarjem proti odškodnini. — Naslov v oglasnem oddelka «Jatra». 7814 Lep toka] ob Aleksandrovi cesti odda takoj po znižani najemnini Pokojninski zavod v Ljubljani 7823 Trgovski lokal lep, v sredini mesta Kranja oddam v najem. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Lep lokal». 7801 Lokal ali ipeeerij. trgovino vzamem v najem Dopise na podružnico «Jutra» v Celja pod «Lokal». 7853 »iu Družabnika z večjim kapitalom spre}, mem v dobičkanoeno podjetje na vodno moč. Naslov pove oglaeni oddelek «Jatra». 7828 4 Sladkega sena prvovrstnega, proda večjo množino Josip Kandušer. Mengeš. 7608 Lep semenski oves in vsakovrstno brinje najceneje pri tvrdki 1. Knez — Gosposvetska 3. 7805 Izvoz lesa in pridelkov (fižol, mak, orehe, gobe itd.) v Francijo in tranzit v prekomorske dežele posreduje Ivan Tomee, 4. rue Borde, Marseille, Francija Opremljeno sobo solnčno ln tedno takoj oddam gospodični na Resljevi cesti. Naslov pove oglaeni oddelek «Jutra». 7764 Brezplačno prijavite uddajo stanovanja sobe. lokala, go-tilne. trgo rine, delavnice itd Posrt-■tovanje sa oddajale» po (>olnoma brezplačno «Po sredovalee». it 18 Sv Petra e 5691 FIŽOL nizke in visoke vrste Ullstein's Weltgeschichte elegantno vezano, poceni naprodaj Naslov v ogla«, oddelku «Jutra» 7437 _ I Novo moško kolo ! prodam za 1500 Din. Naslov pove oglasni oddelek «Jntra». 7807 Novo spalnico masivno, politirano, prodam za 3600 Din. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7792 dajemo v vzgojo. Oddajamo najmanj 10 kg od posamezne vrste Ceno pridelku do-ločimo naprej Oddajamo pa tu^i RAZNE CVETLICE v vzgojo, katerih pridelek prevzamemo jeseni po dnevni ceni Sever & Kom p. LJabtjana. Wolfova al. 12. 7283 Zakonca brez otrok iščeta primerno stanovanje z vsemi priti-klinami v novi ali stari hi. ši za takoj ali pozneje. — Ponudbe na ogla* oddelek «Jutra» pod «Dobro oddano» 7505-a Zračno sobo s posebnim vhodom i?čem v bližini glavnega kolodvora, najraje na Miklošičevi oesti ali Sodni ulici. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Stalni dom>. 7816 Stanovanje 2 sob in kuhinje išče mirna stranka. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «K Lj.» 7815 Lepotično grmičevje vrtnice plezalke, ribeze! ia j jagode prodam Naslov v ' oglasnem oddelku «Jntra». 7817 Divjih kostanjev kakor tndi jabolk in hrušk preda reï sto sadik Jakob Pintar. sadjerejee. Sv Tomaž, Skofja Loka, Slovenija 7795 Renault auto eleganten In skoro nov — prav malo rabljen, izložbeni komad, raifl bolezni posestnika poceni naprodaj. — Dopise na naslov: Cakovec, poštaneH prettnae br. 12. 7804 Rezani les lep, vsakovrstni, kupujem v manjših in večjih kolifti. nah. — Ponudbe na po&tni pretinac Zagreb br. 299. 7736 Veverične kože plačuje nad normalno eeno D Zdravič Ljubljana. Flo. rijanska ulica 9 47 «Odol» prazne steklenice k n p a J e drogerlje Anton Kane sinova. Židovska nI U. L £82 Srebrne krone kujiuje ur plača dobre r Cudeu Ljubljana. Prešer no»» oUaa L 238 Priprosto sobico oddam z vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7882 Dijaka sprejmem na hrano in stanovanje v bližini realke in srednje tehnične šole. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7293 Sobo s kuhinjo ter vsemi pritiklinami oddam za Bežigradom. Ein-spilerjeva 20 78S5 Opremljeno sobo iščem s t aprilom. Ponudbe l navedbo stanarine na oglasni oddelek «Jntra» pod «Udobna soba». 7839 Sobo oddam eni ali dvema osebama Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7859 Čisto posteljo s kosilom ter večerjo Iščem po primerni ceni. Plačam na teden. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod Ififro «Stanovanje n 84. mam». 7Ш «Melanholija 24» Dvignite pismo! 77M Mladenič bi se rad seznanil z Inteligentno, 17 let staro gospodično. Cenjen« ponadbe na podružnico «Jutra» ▼ Celja pod «Ljubezen». 7850 Kateri gospod bi posodil gospodični 500 Din? — Cenjene dopise na oglasni oddelek «Jutra, pod značko «Trajna hvaležnost» 7846 ' 5 Г/'v Klavirji Tovarna in taloça klavirjev, prvovrstni!) instrumentov različnih trrdk kakor tudi lastnih izdelkov Poseben oddelek za popravil*. Oglaševanja in popravila sa Glasbeno Matico Koneer-vatorii in druge inititute izgotavlja moja tvrdka — Točna postrežba in zmerne cene — tudi oa obroka. Izdelovalec klavirjev R. Warbfnek, Ljubljana — Hilšerjeva ulica 6. 7588 Starinski klavir še v dobrem stanju, prodam Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 7841 Pes — ptičar resavec, 6iv, z rujavimi krpami. ki sliši na im« «Ali» s« je zatekel Kdor bi kaj vedel o njem naj proti nagradi sporoči na naslor: Pavel Štele, Ljubljana, Poljanska cesta 3. 7820 Nemško dogo (samca) lepo, 18 mesecev staro, prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7803 Kanarček je ušei oddati ga Je proti nagradi na Sv. Petra cesti It. 64. 7826 Lovski pes se je zatekel. Najditelj saj ga proti nagradi odda aa naelov: Istfnič. Dunajska c. It. 54. 7888 Nemška doga psiea. črno-belo lisasta, ae je zatekla Kdor jo pripelje dobi primerno nagrado — Marfnšek. Prečna allea 6. 7860 Katera gospa dobrosrčna, bi vzela 6 ша-secev star-ga ln zdravega fantka za svojega? Dopise na oglasni oddelek «Jatra» pod «Dobra sati». 7B21 104 M. Zévaco Papežinja Favsta Roman »V imenu svete Trojice! Na Boga Stvarnika iu na ta evangelij se kolnem, da hočem biti, tako v poslušanju kakor v ukazovanju, zvest naši sveti katoliški družbi. Ako prekršim zvestobo, naj me zadene na tem svetu izobčenje, na onem pa večno pogubljenje... Z življenjem in častjo sem porok, da bom branil našo dobro stvar do poslednje kaplje krvi in da je ne bo pretveze ne opravičbe, ki bi me izneverila tej dolžnosti.. .< Te besede so bile zakletev Lige, ki je bil vojvoda njen vrhovni poglavar... Favsta je zdajci izpustila njegovo roko. Dvignila je desnico proti nebu in nadaljevala: »V imenu svete Trojice! Naloga katoliških knezov, velikašev in plemičev bodi, da v celoti obnové zakon božji, da uveljavijo sveto službo Njegovo po načinu in pravilu svete katoliške, apostolske in rimske Cerkve in da se odreko vseh kakršnihkoli drugačnih zmot.« Pogledala je Guisu v oči. *Evo kaj ste prisegli,« je dejala. »A!;o vam moja prva prisega ni dovolj zanesljiva,« je uporno rekel vojvoda, »tedaj sem vsak trenutek pripravljen, da jo ponovim.« »Prav!« je odgovorila Favsta. »Zdaj, vojvoda, vam zadam vprašanje: veste li, s kakšno kaznijo grozi naš ugovor vsakemu katoličanu, ki se poroči s krivoverko?« »S smrtjo!« je rekel Guise in vztrepetal. Favsta je pomolčala, kakor da se je zamislila. Tudi Brazgotinec je napeto premišljeval. Bil je trdno namenjen, da ugrabi Violetto zase; a slutil je, da mu jo hoče papežinja iztrgati. Kaj mu je bilo storiti?... Ali naj se spre z vladarico? Baš ona je bila izvirek njegove moči. Vse vodilne niti Lige so bile združene v njenih nežnih ženskih rokah. Z njo je bil kralj. Brez nje ni bil nič... Toda odreči se Violette!... Togota je zavrela v njem, če je le pomislil na to. A Favsta je že povzela: »Smrtna kazen, da! Smrtna kazen, ne samo za tistega, kdor se poroči s krivoverko, ampak tudi zanj, ki se ukvarja s krivoverko in s tem postane služabnik pekla. Je U tako?« »Te zakone,« je s hripavim glasom odvrnil Guise, »te okrutne, nečloveške zakone smo ustanovili zato, da ohranimo navadne Iigarje v popolni poslušnosti. Umejte vendar, da se mi, ki smo glave gibanja, mi, ki mislimo namestu sodrge, ne moremo podajati v tako sužnjost!...« »Vojvoda!« je mrko vzkliknila Favsta. »Ali slišim prav? Vi govorite tako? Vi, poveljnik Lige in bodoči kralj? Prisegli ste, vojvoda! Ako vaša prisega ne velja, povejte odkrito! Ako Guise va beseda ni vredna toliko kakor beseda poslednjega ligarja, pokažite očitno, koliko je vredna — zakaj tisti, ki so pripravljeni umreti za vas, imajo pravico, da vedo, za koga bodo umirali!... Govorite, vojvoda, odgovorite z eno samo besedo: ali ste krivoprisežnik ali niste?... Aho hočete zatajiti svečano prisego, ki vas je storila gospodarja prestolnice in ki naj vas jutri stori gospodarja vsega kraljestva, zatajite jo očitno in dajte, da se razideva... Pojdite vi svojo pot, a jaz pojdem svojo...« Guise je vztrepetal. Z duhom je uzrl Pariz, kako se dviga zoper njega. Zagledal je samega sebe, pregnanega in bežečega, kakor je bežal Henrik III.!... Vzravnal se je, trudeč se, da bi skri! svojo poparjenost za ošabno krinko. »Tako mi živega Boga,« je zarohnel, »nihče naj ue poreče, da je Henrik Lorênski zatajil svojo dolžnost. Toda devojka, ki jo ljubim, ni krivoverka!,..« »Devojka, ki jo ljubite! Ah govorite o ciganki Violetti?« »O kateri drugi naj bi govoril?...« »Prav. Poslušajte! Spomnite se Jernejeve noči. Gotovo še niste pozabili, kako ste na čelu svojih ljudi vdrli v dvorec barona Mon-taigueškega, zagrizenega hugenota...« »Pomnim,« je rekel vojvoda. Trepet ga je izpreletel ob spominu na Jernejevo klanje. »Vso noč ste vihrali po Parizu kakor angel pogube. Kjerkoli ste se pojavili, je tekla kri; plameneli so požari, kopičila so se trupla ubitih...« »Dovolj!« je zamrmral Guise, mahaje z roko, kakor bi odganjal strahove. »Kaj?« je vzkliknila Favsta. »Ali je mogoče, da se Henrik Veliki plaši tistih trupel?... Osvestite se, vojvoda!.. Brazgotinec pa je pobesil bledo glavo na prsi in zamrmral: »Coligny! Rohan! Condé! Montaigues!...« »Montaigues!« je ponovila Favsta. »Njegovi grehi so morali biti hujši od grehov ostalih, zakaj smrt se vam ni zdela dovolj neusmiljena kazen zanje. Na vaše povelje so mu iztaknili oči!... Je U res ali ni?« »Resnica je!« Guise v vzdih je bil težak kakor priznanje zle vesti... »Dobro ... Kako je Montaigues umrl, vam je znano. Znano vam je tudi, da je izlil v srce svoje hčere ves strup krivoverstva, ki mu je bil vdan. V svojem sovraštvu do katoliške Cerkve se je Leonora drznila obdolžiti škofa, da je bil njen ljubimec!... Gotovo še pomnite, da je Leonora de Montaigues pod vešali rodila hčer.. < »Kaj mi hočete povedati?« se je zdrznil Guise. »To, kar že veste,« je trdo odgovorila Favsta. »Violetta je rojena na morišču! Devojka, ki jo ljubite, je vnukinja človeka, ki ste ga dali oslepiti! Peklenski zarod, Guise! Ni čudo, da je dobila nalogo, izpodkopati delo, ki ga snujemo v spas in blagor Cerkve...« »Hči Leonore de Montaigues?« je zajecljal vojvoda. »Da! Ali me zdaj razumete?... Blagor vam, da sem čula jaz! Ze se mi je bilo posrečilo, da sem spravila izkušniavko do grmade ...« »Usmilite se je!... Oh, ne umorite je!...« »Saj veste, da je oteta!« je rekla Favsta in skomignila z rameni. »Pardaillan jo je pred vašimi očmi iztrgal krvnikom...« »Da, da, rešena je! Oh, ona ne sme umreti! ...* »Žalost vas je pogledati, vojvoda! Bogme zasmilili ste se mi, ko sem vas videla na Grèvskem trgu vsega bledega in drhtečega. Šele danes sem spoznala, kako strašno vas je začarala ta deklina... Da prizanesem vaši slabosti, hočem odložiti njeno usmrtitev do vašega ozdravljenja...« »A čemu je bilo treba te poroke?« je izbruhnil vojvoda. »Zakaj ie postal Maurevert Violettin mož? Ali zanj ne velja isto, kar velja zame? Ako me ljubezen do ciganke omadežuje s krivo verstvom ali mar ne omadežuje tudi Maureverta?... Oh, naj se me čuva ta človek!...« Ponudim nekai vagonov prvovrstnega belega krompirja po Din 170— franko vsaka postaja v Sloveniji Ponudbe pod „Krom iir 61* na oglasni oddelek Ju ia 3732 Novi B. S. fl. mototžkli in priklopni vozovi vseh modelov dospeli ■t Velika zaloga na izbiro pri glavnem zastopstvu JUGO-AUTO d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta St. 36. Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, krat in svak, gospod Milan Kovač absol. trgovski akademik včerai, dne 22. marca 1.1. po.kratk in mučni bolezni, previden s tolažili svet? vere v miadenišKi dobi 23 let mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagopokojnika prepeljemo v sredo dne 23 marca iz Ljubljane v Stari trg pn Rakeku o J kjer -.e vrši pogr b v čt trtek dne 24. marca ob 6. uri zvečer na farno pokopal šče v Podcerkev. Ljubi ana-Stari trg pri Rakeku, dne '23. marca li-2?. Karel in Marija Kovač, starši — Mlmi por. Preželi. Anica, М1<ка», Fran jo, bratje in sesti e in ostalo sorodstvo. 3735 Telefon 2236. 3'3t> Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Globoko potrti naznanjamo, da nam je neizprosna usoda dne 21. t. m. ponoči nenadoma ugrabila iz našega rodbinskega kroga našo vroče ljubljeno, skrbno in blago soprogo, mamico, st. mamico, sestro in taščo, gospo Minko Jelačin roj. Traun soprogo vele trgovca io posestnika Celo svoje življenje je posvetila v srčni skrbi in ljubezni blagra svoje rodbine. V polnem zaupanju v Boga je odšla na boljši svet po plačilo za vse neštete dobrote, ki nam jih je v svojem življenju delila. V naših srcih ji ohranimo trajno hvaležnost in spoštovanje. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 23 t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Emonska cesta 2, na pokopališče k Sv. Križu Maša zadušnica bo darovana v četrtek, 24. t. m. ob 9. uri zjutraj v farni cerkvi v Trnovem. Ljubljana, dne 22. marca 1927. Ivan Jelačin, soprog. Ivo, Minka, Elca. Mirko. Milo, otroci. Hanuš Krofta, zet. Clari Jelačin, sinaha. Vlasta, Miloš, Tnši, Risto, Eva, vnuki in ostali sorodniki. 3734 Proda se 3704 stroj na sesani plin kompleten, z generatorjem ter en D eselov stroj, kompleten, oba po 75 HP, z dinami po 50 KW, 220 volt z 128 elementi, vse dobro ohranjeno. Županstvo Ljutomer, Slovenija. Priporo&a se 70 MflST=J. P. lastni izdelek tvrdke: Lvald Popovič, Ljubljana. Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg PREKAJENO MESO vedno v zalogi po izvanredno nizki ceni. POZOR ! Cenjeno občinstvo in svoje dosedanje naročnike obveščam, da sprejema za mene moške in damske obleke « barvanje in čiščenje A. PREZELJ, krojač v Ljubljani, Gosposvetska c. 16 ter se priporočam za nadaljnjo naklonjenost. Cene zmerne, postrežba hitra. Anton Wagnar, barvar. Radovljica. Ažuriranje robcev in perila in entlanje čipk izvršuje najceneje TONI JAGER LJubljana — Dvorni trg štev. 1. Tvrdka 3281 Josip Pogačnik v Radovljici izdeluje OBLEKE po angleški in francoski modi, ima vedno v zalogi češko in angleško blago. modro gallco 98/99% špecerijsko blago, kavo, riž, olje, moko, slanino, mast. koruzo, razno žganje itd. ter sraženo kauo nudi najceneje na veliko in malo veletrgovina Anton Kolenc & drugovi, Celje Lastna pražarna za kavo. Trgovci, zahtevajte cenik Priporočam veliko zalogo lifliL, Gtomaoov, шкотшее, mreže, zložljive postelje, dlvace itd. Velika izbira žime, afrik.. (Seegiai) vedno v ïaloyi ia najceneje prodaja Franc Jager, tapetnik Ljubljana, Sv. Petra nasip 29 poleg Zmajskega, preje mesarskega mostu '2690-a Ad. št. 699l/27/ret. IX Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo pleskarskih del v mestni Klavnici. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti najpozneje do 28. marca 1927 opoldne pri Mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II Razpis in drugi razpisni pripomočki se dobe v imenovanem uradu od 23. marca dalje v uradnih urah. HajdeHeielša doma postane vitka — te hoče Uepeh viden te v par dneh. — To doeežete i nporabo angleékega radioaktivne?* preparata «SANOS» čudo, ki daje moderno ravno Unijo! Uspeh lajamčen. sicer povrnemo denar Cena lavojčkn tranko Б5 Din Uporaba zunanja, navodilo priloženo. Naročila na naslov: «Sanitaria», Crikvenica — Primorje Mestni magistrat ljubljanski, dne i marca 1927 3733 Zahvala. 37111 V naši težki bolesti, vsled izgube srčno ljubljene soproge in nenadomestljive predobre mamice, gospe Jrtarije Jtauptraan roj. Kunčič smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša našo neizmerno žalost. Za vso tolažbo izrekamo našo iskreno zahvalo vsem prijateljem in znancem. Posebno se zahvaljujemo društvu .Sokol" Jesenice in tega godbi za lepe žalostnke bratskemu društvu „Sokol" Javorntk - Koroška Bela, Zaorugi obrtnikov za krasni venec, aalje čč. duhovščini in vsem ostalm, ki so preljubijeno ranjko spremili v tako častnem in obilem številu ria njeni zadnji poti Jesenice, dne 21. marca 1927. Albin Hauptman, soprog in otroci. Trgovski AUTO lahek se ceneno proda oziroma proti težjemu motornemu kolesu s priklopnim vozom za menta — Slika se na zahtevo dopošlje. Cenjena vprašanja pod .F at" na Fr. Vonič MariDor, Vrbanova 19 6VO lllllllllllllinilllllllllllll ШШ riMElOM (Ječerno pismo droširano Din 16--, platno Din 26*- •>iUOU OC pi tiskovni zadrug v Ljubljani, Prešernov» ulica o- iniiiiiiiiiililiilHHIHiili 2,'ts