Štev. 24 V Ljubljani, v soboto, 30. januarja 1043-XXl Leto TIH* tiki J uta a oooblaSienka o »glalevanl« (tafllanflkeea to tn)eg» | Uredoittt« le opmi. Kopita ne v* & L|ut>l|an& 1 Jonceaslonarla eactustvs pet la pobbllettl d) provtnienza lUlla&a Izvora Outone PubbUciU llali&oa & A. Milana § Reoldne je odposlanstvo šlo na novi sedež italijanskega poslaništva. Tam ga je sprejel poslanik Alfieri v navzočnosti številnih zastopnikov vlade, stranke in oboroženih sil. Kkse. Alfieri ter podtajnik stranke T.irabini sta imela kratke nagovore, v katerih sta poveličevala poglavarje obeh revolucij ter usodo obeh držav. Potem je nekaj kratkih, pa zelo odobravanih besedi spregovoril voditelj nemške delovne fronte dr. Ley. člani odposlanstva so nato v poslanikovem spremstvu šli v fašistovski dom, kamor se jc se^lo mnogo črnih srajc prebivajočih v Berlinu, Po pozdravu, ki ga je izrekel nadzornik fašijev za Nemčijo, je voditelj odposlanstva sporočil fašistom v zavezniški državi pozdrave tainika stranke in s tem vzbudil navdušeno manifestacijo vda- Sovjetske sile ne morejo popaziti nemške obrambe Vztrajen odpor v Stalingradu — Hudi boji severozahodno od Voroneža V Tuniziji samo omejeni boji Ilitlerjev glavni stan, 30 jan. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: V trdi in odločni obrambi so armade na vzhodnem bojišču zavrnile vse sovjetske množične napade in med borbo izvedle vse pokrete po načrtih. V Stalingradu so branilci zavrnili sovjetske napade proti južni fronti kljub najhujšsmu pomanjkanju m večkratni nasprotnikovi premoči. Množični poskusi nasprotnika za prodor nn zahodnem Kavkazu so se zruSUi pred nemškimi in romunskimi postojankami. Na področiu Kuhana in na step! južno od Ma-niča so bili sovjetski oklepni napadi ustavljen. V protinapadu so nemške oklepne edinice razkropile divizijo sovjetske gardne konjenice in neko peholno edinico. Novo pripeljane rezerve so potisnile med Don-cem in na področju srednjega Dona sovjetske čete proti vzhodu. Močni sovjetski napadi proti zahodnemu boku bojnega področja pri Voronežu so bili odločno in krvavo zavrnjeni. Severnozahodno od Voroneža se nadaljujejo hudi in menjajoči se boji. Južno od Ladoškega jezera je nasprotnik napadel gamo na odseku ene divizijci la je bil po hudih borbah zavrnjen z velikimi' izgubami. V Afriki so bile zavrnjene zavezniško sile, ki bo skušale napasli naše postojanke v zahodni Tri-politaniji. V Tuniziii samo bolno delovanje kr.Vevneca pomena. Nemška brza bojna letala so napadala oklepna ogledniška vozila nasprotnika in železniške cilje. Nemška in italijanska lovska in protiletalska obramba je uničila 9 nasprotnih letal. »Bas Reich« o pomena sprememb v vodstvu italijanske fašistovske stranke Rim, Reich se 30. jan. bavi z s. Veliki nemški tednik »Das delovanjem fašistovske stranke v Italiji na takoimenovanem notranjem bojišču in v totalni vojni ter piše med drugim: Ni se zgodilo po naključju, dp je Duce 2. decembra pojasnil italijanskemu narodu totalitarno vojno. Ne more se več govoriti o notranjem in o zunanjem bojišču, je dejal v svojem govoru. Državno vodstvo fašistovske stranke je bilo sklicano z nalogo, da mobilizira zaledje Da bi stranka v ta namen svoje delo še bolj poglobila, je Mussolini zapovedal celo vrsto sprememb na višjih mestih v stranki. Od štirih strankinih podtajnikov sta sama dva, in sicer Farnesi in Ra-rasio, ostala na svojih mestih. Mesto dveh drugih sta bila postavljena bersaljeiski polkovnik Carlo Scorza, ki si je pridobil sloves tudi kot pisec političnih člankov, ter general Tarabini, presku-šeni skvadrist, ki se je udeležil tudi že prejšnje svetovne vojne. Značilno za novo strankino vodstvo je tudi, da so v njem zvezni tajniki iz Turina, Milana, Genove, Palerma, Livorna, Ferrare in Verone. Z imenovanjem zveznih tajnikov onih mest, ki so največ trpela pred sovražnikovim bombardiranjem, na vodilna mesta v stranki, so se med strankinim vodstvom ter ljudstvom, ki je v nekem smislu v prvi bojni črti, ustvarili tesni stiki, zaradi katerih je možno hitro delo. 2e prej se je Mussolini postavil ob svojo stran v osebi Alda Vidussonija kot strankinega tajnika moža, ki ne uživa samo neomejenega zaupanja pri svojih tovariših, pač pa ga zaradi njegovega neomadeževanega značaja, zaradi preprostosti, zaradi' poguma in zaradi tovarištva po vsej državi zelo spoštujejo Čeprav je še zelo mlad — niti 30 let še ni star — je že minister in član vlade. Vrnil se je iz vojne v Afriki in Španiji, kjer je v bojih izgubil roko. A tudi z eno samo lahko zelo spretno, pametno, in če treba, tudi z železno voljo drži vajeti stranke, ki so mu jih zaupali. Vidussoni je v kratkem času osebno in z vzorno razsodnostjo izdal ukrepe za zaščito prebivalstva po vseh prizadetih in ogroženih mestih. Poleg tega je usmeril delavnost vseh strankinih organizacij in tistih, ki so fašistovski stranki podrejene, tako, da služijo totalni vojni, kolikor se le da. Cisto naravno je, da se je to zgodilo tudi z Zlobno angleško obrekovanje junaških stalingrajskih branilcev Berlin, 30. januarja, s. Prve izdaje včerajšnjih popoldanskih listov obširno pišejo o nekem 6tavku v uradnem vojnem poročilu vrhovnega poveljstva 28. januarja, v katerem se odkrito priznava da so hrabri stalingrajskl branilci dobili vabilo na »dajo, i to ga »brez odloga zavrnili«. To hrabro vedenje nemških bojevnikov v Stalingradu. zaradi katerega so Sovjeti Izgubili le več ko 300.000 vojakov, in je torej njihovo vojaško silo znatno oslabilo, jo najboljši odgovor na zlob- GUF-om, z GIL-otn, z narodno zvezo bojevnikov ia z Legijo Italijanskih prostovoljcev »Julij Cezar«. Tudi pomembni organizaciji Dopolavora je Vidussoni dal navodila, ki nalagajo voditeljem te organizacije dolžnost, da prilagode vojnim razmeram počitek industrijskih in poljskih delavcev, počitek, ki ga morajo ti delavci tudi v vojnem času imeti, ler da upoštevajo, da je njihovo športno udejstvovanje priprava za vojaško službo. Vil nodi in zvestobe Duceju ter živnhno vzklikanje na ča.st orožnemu bratstvu med Italijo in Nemčijo, ki obe stremita za dosego končne zmn^e. Berlin, 30. januarja, s. Ob prosilavi dvajsetletnice prevzema oblasti po narodnem socializmu liodo poglavitni nemški dnevniki objavili nekaj člankov vrhovnih zastopnikov narodno-socinli^tične stranke in vlade. Minister za gospodarstvo dr. Funk je v lVolkischer Boobaeliterju« prvbočil sestavek, v katerem kliče vse delovne sile naroda na zbor za dosego ziinnrre. Z najglobljo hvailežnostio se spominja junaških bojevnikov na vzhodni fronti. Pntem razlaga ogromni razvoj, ki ga je nemšk> izdelovalni postopek dosegel na obnovitveno pobudo narodnosocialistične stranke. Ta postopek je našel sintezo v štiriletnem gospodarskem načrtu, ki je navzlic vsem težavam znal ustvariti mogočni nemšiki vojni stroj. Minister omenja, da se mora vojna izdelava dane6 razviti še boli, da jo lx> mogoče uporabiti povsod, kjer bodo to zahtevale vojne potrebe. Zahteve vojne izdelave so zlasti v nekaterih industrijskih panogah povzročile, da so zapr>li pod-ietja, ki ne služijo naravnost voinema gospodarstvu, in to v korist tistih, ki delajo za7«. 6. Na dodatno nakaznico GM b (za otroke od 3 do 9 let): 100gr sladkorja, 1000gr marmelade na odrezek >20«. 7. Na dodatno nakaznico GM c (za mladino od 9 do 18 let); 100gr sladkorja, 1000gr marmelade na odrezek »VII«; dnevno 50 gr kruha ali 42 gr krušne moke ali 75 gr koruzne moke. 8. Na dodatno bolniško nakaznico za kruh: dnevno 100 gr kruha ali 83 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke. Prispevki denarnih zavodov podporni akciji Vis. komisariata Predsednik Zveze kreditnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine 'e izročil Vis. komisarju še nadaljnji znesek 19.050 lir kot prispevek v namene Pokrajinskega podpornega društva Visokega komisariata v Ljubljani in na deželi. V ta znesek so prispevali sledeči: Mestna hranilnica ljubljanska 15.000 lir, Adrijanska zavarovalna družba, podružnica v Ljubljan’ 2000 lir, črno-meljska občinska hranilnica 1000 lir, zveza dirigentov 1050 lir S tem zneskom je dosegel skupni znesek 159.650. ki so bile po zaslugi totalitarne in prostovoljne pomoči društev in zavodov vložene v pomožni fond. Berite najlepšo knjigo IIenry Bordcaux-a »SRCE IN KRI« Razprave pred kazenskim sodnikom-poedincem Ljubljana, 30. januarja. Funkcije kazenskega sodnika-pocdinca pri ljubljanskem okrožnem eodišču so kot lani tudi letoe poverjene s. o. e. dr. Alojziju Rantu, a njegova namestnika sta sodnika gg. Zorko Josip in I.eder-has Rajko. Do lanske jeseni so bile njemu poverjene razen raznih prestopkov, kt spadajo v smislu kazenskega procesa v podsodnost okrožnega sodišča, tudi zadeve zaradi navijanja cen in venžništva. V prvi vrsti so spadali pod njegovo podsodnost prestopki zaradi prekoračenja maksimalnih cen, ko je bUo lam prve mesece še veliko razprav proti na-vijalcem in verižntkom, pozneje pa razmeroma zelo redke, takole vsak mesec po ena ali dve. Predlanskim je imel kazenski 6odnik-poedinec mnogo več posla z navijalskinii zadevami. Vse zadeve zaradi prestopkov protidragiujskib uredb so bile lani ii-.ni podrejene vojaškemu vojnemu sodišču, ki sedaj ouav^pdi vse te prestopke. Drugače pa sodi ta sodnik razne prestopke zoper imovino, navadne tatvine, prevare in podobno' delikte. Kazenski sodnik-poe-dinec 60di tudi prestopke zoper življenje ljudi in občo varnost. Matere, pazite na svoje malčke! Matere, ki so mnogo zaposlene pri domačem gospodinjstvu, ki morajo opravljati pri hiši razna dela, posebno na kmetih, imajo pač navado, da svoje otročičke, ki še ne znajo dobro hoditi, posade kam v kak kot ali pa tudi v bližino ognja in se nalo za otroka mnogo ne zmenijo, ko so zamišljene v svoje dela Nesreča pa je kmalu tul Otrok pade v vodo, se opeče ali pa se mu vname obleka, če jo v bližini ognja Za nesrečo otrok 60 matere — in starši sploh — kazensko odgovorne in državni tožilec, ko prejme obvestilo, da 6e je kak otrok ponesrečil zaradi nepazljivosti staršev ali matere, uvede nato kazensko preiskavo in dvigne obtožbo Tako imajo nato, ko 60 izgubile svojega ljubljenčka, matere še mnogo sitnosti pred sodiščem. Te dni 6e je silno hudo opekel neki malček v ljubljanski okolici. Umrl je. Mati je bila ovadena državnemu tožilstvu. Kazenski sodnik-poedimec pa je pretekli četrtek obravnaval in sodil o tragični smrti dveletnega otroka. Delavčeva žena Angela, stanujoča tam na Brdu pri Viču, je lani 25. oktobra posadila dveletnega sinčka Janezka na vzidek nad štedilnikom. Sama pa je opravljala razna gospodinjska dela. Otrok sc jo z vzidka zvrnil in padel v velik lonec vrele vode, ki je bil na štedilniku. Dobit je hudo opekline po vsem obrazu in po vratu. Obtožena^ je bila od državnega tožilstva prestopka zoper življenje in telo po § 176-3 kaz. zak. Pred 6odnikom jo priznala, da ni pazila na otroka, toda zanikala je krivdo. Bila je obsojena na deset dni zapora, pogojno za eno leto. Nepoštena Pija Na Tržaški cesti stanujoča Pija je že starejša ženska, saj ima že nad 40 let. Mrzi pošteno delo. Preživlja se na lahek način in je delomrzna. Lani 12. decembra je ukradla nekemu Janezu zimski plašč s šalom v vrednosti 600 lir. Pred sodnikom je Pija vse priznala. Bila je zaradi prestopka tat--.yi$e in prestopka po § 158. k, z. obsojena na osem mesecev strogega zapora. . . ^ Posli iz sobe št. 28 V sobi št 28 na ljubljanskem okrajnem sodišču uradno poslujeta in sodita ob določenih dnevih dva kazenska sodnika. V mirnih časih je bil vsak dan velik dren j pred to sobo. Dostikrat so tam stale skupine ljudi, ki so se že pred razpravo srepo gledale in nestrpno čakale, da pridejo pred sodbo. Druga lota sta imela oba sodnika mnogo posla s strankami, ki so se tožarile zaradi žaljenja časti. Te tožbe so sedaj skoraj popolnoma odpadle. Do lanske jeseni so bili obema kazenskima sodnikoma poverjeni tudi posli v zadevah prestopkov, ki so vsebovali kršitve raznih protidragmjskih uredb, v kolikor niso spadali pod sod n ost okrožnega sodišča. Te zadeve so sedaj odpadle, ker jih obravnava vojaško vojno sodišče. Splošen pregled vseh poslov, ki sla jih vodila kazenska oddelka VI. in VII. pri okrajnem sedišču, pokaže, da so se posli nekoliko skrčili nasproti prejšnjim letom. Lani sta ob začetku leta zaznamovala oba oddelka 105 nerešenih zadev, predlanskim pa 211. Novih kazenskih zadev je bilo med letom lani le 1156, predlanskim 2246, torej 50% manj. Brez glavne ustne razprave je bilo lani rešenih 472 zadev, predlanskim 7332. Izrečenih je bilo na glavni razpravi 627 sodb, predlanskim 1415. Proti sodbam pa je bilo podanih lani 253 prizivov 1 na okrožno sodišče, predlanskim 329. Konlumaci-ranih je bito lani 36 obtožencev, predlanskim 54. Visoki komisar pregledal proračun mestne občine 18. t. m. je Visoki komisar pregledal proračun ljubljanske občine, kateremu, kakor je bilo objavljeno, so bile dodane modifikacije, ki naj gredo v korist izboljšanja cen na mestnih trgih. Bolniška pomoč delavcem, prihajajočim iz drugih pokrajin Kraljevino Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo odločbo: Fašistična državna zveza vzajemnih bolniških blagajn industrijskih delavcev se pooblašča, da ustanovi v Ljubljani svojo poslovalnico, ki naj pobira prispevke, daje gmotne podpore in ima vob-če na skrbi vse, kar jo potrebno za izvrševanje sporazuma, sklenjenega dne 9, novembra 1942-XXI v Rimu med Fašistično zvezo industrijcev in Fašistično zvezo industrijskih delavcev glede bolniške pomoči delavcem, prihajajočim iz drugih pokrajin Kraljevine, ki delajo na ozemlju Ljubljanske pokrajine pri nacionalnih podjetjih. Ta odločba slopi v veljavo dne 1. februaria 1943-XXI. f Novak Ivan V četrtek, 28. januarja ob 8 zvečer je v Ribnici prenehalo biti blago srce stari ribniški korenini, gospodu Novaku Ivwanu večletnemu županu Ribnice, enemu izmed najmarkantnejših postav starejšega ribniškega rodu. Dolge tedne je že bolehal, dasi ga je bilo včasih še videt'- pri oknu njegovega domka, kjer je prijateljski pomahal z roko po cesti mimo hitečemu znancu. Vendar je žc po-mahljaj roke bi! videti nekako, kot bi ti pomahal v slovo. Dobil si občutek, da se tega poslavljajočega sam zaveda. In žal res, kruta smrt mu ni prizanesla. Bil je mož, ki je njegovega županovanja zasluga, da ima občina ribniška svoi dom. nad pisarniškimi prostori lastno streho. Ribničani mu te^a ne pozabijo in tako bo občinski dom sam javen spomin delovanja Ivana Novaka Da je bil dober, katoliški mož, spričujejo njegove hčere in sinovi, ki so njegovo dobroto in odprto srce podedovali. Zapušča že vse preskrbljene in ugledne hčerke 'in sinova ki v krogu svojih otrok . žalujejo za blagim očetom, dobrim dedkom. Zemske ostanke bodo spremili k zadnjemu počitku na farno pokopališče v Hrvači v nedeljo ob 4 popoldne, Bodi mu lahka, zemlja domača! — Svojcem naše globoko sožaljel Siljenje semenskega krompirja Vsak si želi, da bi na domačem vrtičku čim prej pridelal prvo povrtnino, saj je doma pridelana hrana vedno najboljša in najokusnejša, pa čeprav še precej zaostaja od kupljene Pa naj bo tako ali drugače, vseeno je prav, da se veselimo domačega pridelka. Zaloge krompirja so se našim gospodinjam že precej zmanjšale in ni čuda, da komaj čakajo dni, ko bo prva zelenjava že godna za v lonec Zgodnji krompir, ki razmeroma pozno zori, je mogoče s siljenjem pripraviti, da da vsaj tri tedne zgodnješi pridelek. V ta namen si moramo oskrbeti plitke zaboje (najprimernejši so od grozdja in drugega južnega sadja, ker so prirejeni tako, da jih lahko zlagamo drug vrh drugega) ali pa si jih zbijemo sami. V te zabojčke zložimo zdrav, enakomerno debel semenski krompir, ki še ni odgnal kali. Bolniški dodatki za februar Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatko racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada delil bolniška nakazila samo dopoldne od 8—42 le v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu: Od dne 1. do 5. februarja samo bolnikom, ki imajo pravico do dodatka mesa, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 1. februarja bolniki z začetnicami priimka A—G, v sredo 3. februarja II— L, v četrtek 4. februarja M—S, v petek 5. februarja Š—Z. Od dne 6. do 11. februarja drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v soboto 6. februarja bolniki z začetnicami priimka A—Č, v ponedeljek 8. februarja D— K, v torek 9. februarja L—P, v sredo 10. februarja R—T, v četrtek 11. februarja U—Z. Od dne 12. do 19. februarja Ivo bolniški odsek delil nakazila samo za sladkor za dojenčke in bolnike, seveda samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v petek 12. februaria upravičenci z začetnicami priimka A—Č, v soboto 13. februarja D—H, v ponedeljek 15. februarja I—K, v torek 16. februarja L—O, v sredo 17. februarja P—S, v četrtek 18. februarja Š—V, v petek 19. februarja pa z začetnicama Z in 2. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivali posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila že na svečnico, v torek 2. februarja, v Turjaško palačo. . . Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa t različnim terminom v mesecu, naj pridejo po nakazila za živila in dodatek mesa tisti dan, ko jim zapade dodatek mesa. Spet opozarjamo vse, ki pridejo po bolniška nakazila, da morajo s seboj prinesti izpolnjeno glavo živilske nakaznice upravičencev za mesec februar in tudi nakazilo prejšnjega nicscca, potrjeno od trgovca. Pripominjamo, da bodo tisti, ki bodo mestnemu fizikafu predložili zdravniška spričevala po 5. februarju dobili nakazila šele po 19. februarju. Bolniški odsek se zaradi navala nikakor ne bo mogel ozirati na reklamacije zamudnikov in tistih, ki ne bodo upoštevali tega razporeda, zato naj pa ta razpored vsak izreže in se vestno ravna po njem, da ne bo neupravičenih pritožb in nepotrebne zamude časa. Za kalitev (siljenje) pripravljenega krompirja ne režemo, marveč pustimo celega. Zlagamo ga tako, da imajo gomolji glave (to je tisti del, kjer je največ očesc) obrnjene navzgor Leže naj tesno drug poleg drugega, da se pri prenašanju zabojev ne morejo preobrniti in tako polomiti že kalečih očesc. Napolnjene zabojčke prenesemo v primerno toplo, vlažno in svetlo klet ali v prazno sobo. Tu jih hranimo pri 10 stopinj Celzija, ker je ta temperatura za krompir najprimernejša Gomolji morajo biti ves čas na svetlobi, ne v polmraku, zato jih tudi ne smemo naložiti več kot samo eno vrsto v vsak zabojček. Kalečemu krompirju pa škodi prav tako sonce, zato razpostavimo okoli okna zabojčke tako, da sončni žarki ne morejo naravnost osvetljevati gomoljev. Ker pada navadno svetloba le z ene strani, pritegne mlade klice v to snier. Da temu odpomoremo, obračamo vsak teden zabojčke, da kalčki rasto naravnost. V prevlažnem in temnem prostoru krompir ne kali dobro. Kalčki so bledi, tanki in pretegnjeni, brez posameznim sortam primern, barve in zaradi tega zdravega življenja nezmožni, le v svetlem in primerno suhem prostoru odžene krompir močne, debele, kratke in živo barvare kalčke, od katerih lahko pričakujemo bogato žetev. Vendar se večkrat dogodi, da zaradi presuhega zraka gomolji ne morejo prav do moči, da bi odgnali kali. V tem primeru zmočimo žakljevi-no, ki jo pogrnemo čez gomolje da se osveže in odženo. Nikdar pa ne smemo vložiti na ta način že kalečega krompirja. Pravilno kaljeni gomolji postajajo vsak dan velejši, kali pa dobivajo njim značilno barvo. Krompir zgodnje vrste dajemo kalit koncem januarja ali vsaj do srede februarja, da je, ko pride čas že dovolj nakaljen. Ko so kali 4—5 cm velike, posadimo konec marca krompir na dobro obdelano, rahlo in primerno tople gredice. Pri saditvi je treba paziti, da se ne polomijo krhki kalčki, in bi bil tako trud zastonj Nakaljene gomolje skrbno posadimo približno 40X30 cm narazen in ne pregloboko Ce grozi hujši mraz, si pomagamo na ta način, da pokrijemo, gredico s slamo, listjem ali s kako drugo odejo. Krompir, namenjen za saditev, naj bo zdrav, enakomerno in primerno debel in zbran Kaljen krompir nam bo vsaj za 2—4 tedne prej dozorel in nas tako skoraj za mesec dni prej rešil mučne skrbi pred pomanjkanjem tega važnega živila. Dobrih zgodnjih sort ranega krompirja imamo precej: Bintje, Bohmov rani kifeljčar, prvenec itd., vendar se bo treba letos zadovoljiti v vsakim, ki ga bo mogoče dobiti. Veliko ljudi si je od lanskega leta pritrgalo nekaj gomoljev, da ga bodo imeli letos za seme, še več pa si jih je mislilo »kar bo, pa bo«, pa so pojedli še ostanek Tem bo šla letos bolj trda, da bodo dobili primerno sorto krompirja za svoj vrtiček. 2e lansko leto je bilo precej manj cvetic na naših vrtovih, kajti praktični meščani se raje odpovedo lepoti, kot pa da bi morali zaradi tega nekoliko tesneje zapeti pas. Letos bodo s cvetlicami posejane gredice še bolj redke, saj nam mestna občina obeta, da bo zasadila koristne rastline po vseh parkih. No pa saj je pogled na lepo rdeče paradižnike in na zapeljivo okrogle glave zelja in ohrovta za današnjega človeka pač zapeljivejši kot na rožni šopek dišečih vrtnic, v katerega ne moremo vgrizniti. Joža Mahnič: Slovo Iz ogromnega žepa otrokovega pred-pasnisa pa so je usulo preobilje prvega cvetja... Pri Gromovih so še spali. Skromna frt čedna bela pritlična hiša z modrim pasom, z okni z rožami, cingljajočimi fuksijami, docela zastavljenimi in nesorazmerno velikim napuščem jo bila še zaprta. Spomnil so je na Martinka. Bi! je nekoliko starejši od njega in je že hodil v šolo, v tisto svetlo poslopje z velikimi okni pod košato lipo v spodnji vasi, kamor si je Janez tako zelo želel. Skaiovčev ga je zavidal, ker je umel brati tiste mikavne zgodbe v ffitanki, sestavljali slike iz barvanega papirja in rezljati iz tenkega lesa naj-cudovitejše predmete. Martinek je imel za to posebno orodje: sveder, žago, kladivce, žebljičke, lepilo. Nekoč je ves december tičal doma. Janez ga zlepa ni mogel pripraviti do tega, da bi se šla pod Rovt, v tisti breg s številnimi ključi, kjer je kar samo neslo, sankat. O božiču ga je pa tovariš presenetil z jaslicami, ki jih je do zadnje figure in hlevčka sam izdelal Poleti sta zopet družno uhajala z doma in po eel dan, ne da bi kaj posebno občutila lakoto in žejo, stikala po rovtih za čmrlji, prežde-vala v mahovitih tleh ob njih, jih odnašala v škatljah za cikorijo v dolino, zbijali zanje panjiče in jih opazovala, ko ao odlelavali na p.šo. Po elari navadi so se neko? otroci, kolikor so jih premoglo hiše pod Rebri- jo — in to ni bilo malo, kajti Podreber je bila na tem živžavu od pamtiveka blagoslovljena — igrali na koncu ulice. Tam se je kakor mehka preproga širila trata. Nanjo je skoraj vedno kak gospodar, ki je kaj prezidaval ali popravljal, zložil hlode ali pa izsnl drobnega peska in gline, ki so bili modrijanom in zidarjem v krilcih in hlačah kar najbolj dobrodošli. »Šimen gre!« jih je viknilo več hkrati. ^ Od Repinca gori je res prihajal nenavaden mož, zaraščen, neobrit in z razmršenimi lasmi, v srajci z odpetimi rokavi brez gumbov in temnomodrem predpasniku, kakršnega nosijo mizarji. Na bosih, višnjevih nogah z nabreklimi žilami je imel nataknjene cokle, ki so podrsavale in klopotalo po kamniti poti. Levo roko je držal vedno na prsih pod predpasnikom; tam je zbiral in hranil kruh, sadje ali kar koli mu je bilo podaril. Z desnico pa se je neprestano gladil po životu, s čimer je ljudi opozarjal, da bi rad kaj dobrega za pod zobe. Večno nasmejan obraz in zagoneten blesk oči sta razodevala človeka, ki se mu je omračil um. Ko je bistriški cerkovnik šel nekoč zarana dan zvonit, je ugledal eno od lepih, ponosnih jag-njedi, ki sta stražili cerkveno pročelje, posekano in podrto na tleh. Nihče v fari ni vedel za krivca, a kljub temu so dejanje soglasno prisodili bebcu šimnu. Sicer pa ni bil čislo nič nevaren Človek in nikomur ni storil nič žalega: ljudje so se ga privadili in mu radi dajali od svojega. Janez je gledal bližajočega se mutca, ki je smehljajoč se mlaskal z jezikom in še gladil po životu in prešinila ga je t hudobna misel Na bližnjem Skalovčevem vrtu je rasla zgodnja jablana šentjakobovka. Tisto leto je tiogato obrodila, da so se ji vejo kar šibile pod težo žlahtnih sadov, tistih svellorumenih z rožnatimi lisami, ki že s svojim izbranim, milim vonjem va- . bi jo. da ugrizneš v njih krhko, belo meso^ Janez je videl šentjakobčke, ki jih je nekaj ležalo v travi domačega vrta. Videl pa je tudi groblje kamenja in koprive, ki so rasle med bohotnim plevelom ob poti tostran plotu. Samo za kratek trenutek je postal njegov obraz bled in resen in je razodeval notranjo borbo. Nato pa so se njegove modre otroške oči čudno tuje posvetile ih njegove lepe. skladno obliko-vane ustnice »o sc zmaličile v zloben nasmeh. ... >Daj, utrgaj eno!«, je siknil pomeži-kujoč Martinku, bebca pa vabil z besedo in kretnjo: »Le pojdi sem, Šimen, le pojdi, boš nekaj dobrega dobil...« Mož je dospel med otročad. ki ga je sprejela s hrupom. Tovariša sta se bila medtem že domenila o podrobnosti svojega načrta. 1 Siromak je lahkoverno nastavil dlan in hlastno zgrabil nevidni dar, ki ga je prejel iz skrčene Janezove pesti. Koj nato pa je začuden povesil roko. Na tla je treščil trd kamen... | In še preden se je mogel znajti in pomiriti, mu je Martinek za hrbtom vtaknil v drhtečo roko še pekoči, jedki plevej. Mutec je široko razprl oči. poteze na obrazu so se mu bolestno spačile in iz ust se mu je trgal divji glas. kakršen je lasten ranjeni živali. Iz levice pa, ki je ob dotiku desne roke s koprivo sa-mogibno planila izza predpasnika, je i padel v prah kos izprošenega kruha... Toda že sam po sebi neznaten dogo- . dek so kmalu zagrnili novi doživljaji, ko pa se je s starši preselil v mesta I ni ostalo za njim v dečkovem spominu nobenega sledu. Ko je čez leta spet prišel k teti na počitnice, se mu je zdelo čudno, ko je j dospel s postaje pod Reber da ni ugle- ( dal na trati nobenega otroka. Kakor da so onemeti in se poskrili v najbolj oddaljeni kot svoje hiše pred nečem groznim, kar je nepričakovano poseglo v njihovo sredo in vsemogočno zagospodari- lo nad njihovimi mislimi in čustvi. Nejasna temna slutnja mu je zasenčila dušo. Ob pogledu na Gromovo hišo mu je zastal korak, kakor da jo okamenel. Iz ust se mu je hotel izviti strahoten krik, pa je obtičal v goltancu, kakor bi ga kdo stiskal, davil in dušil. Skozi odprta okna se je v polmraku nizke izbe z lesenim stropom režal v svoji apneni belini visok oder. Sredi slokih sveč, ki so jih plameni zdaj pa zdaj nenaravno zrasli, da so zaplesale po sl ropu pošastne sence, je v rakvi, obrobljeni z vencem velikih, belih marjetic, počival fantič, bled, koščen in negiben. Janez je z grozo čisto razločno videl, kako so se ob njegovem prihodu mrličkove veke komaj za spoznanje razklenile in se je prijatelj zazrl vanj z dolgim, nepremičnim, živim in strašno očitajočim pogledom. Tisti njegov pogled je bil kakor ostro brušen nož. Janez ga ni mogel prenesti Zbežal je domov, kakor da mu kdo sledi trdo za pelhmi. Janez, ki je prihajal na počitnice vedno radostno razigran, je bil tišji dan čudno zamišljen in odsoten. Z ničemer mu teta ni mogla bolje ustreči, kakor da ga je vzela s seboj na polje, daleč iz vasi, kjer se je z delom vsaj malo zamotil. Zvečer mtj nikakor ni uspelo zaspati. Bolna domišljija mu je iz prta na predalniku izobličila belo rakev. Pokril se jo z odejo preko obraza in šiloma stiskal veke. Iz teme pa jo stopilo dvoje oči in kakor žerjavica žarelo in žgalo vanj vso dolgo noč... To je bilo tudi njegovo nrvo doživetje smrti.... In s sjrominom na Martinka se mu je misel sama po sebi navezala na Lenko, ki je živela pri sosedovih kot pre-užitkarica, majhno, drobno, kot dete krhko ženico z uvelim, nagubanim, a dobrodušnim obrazom in srebrnimi lasmi, ki je z zateglim in tresočim se glasom venomer prepevala o nebeški oh-ceti in o sedmih čuječih devicah, ki imajo svoje »lampece z olam napolne-ne« in gredo svojemu nebeškemu ženinu naproti •.. Študent Janez je odtaval dalje. Duri so bile že povsod zaklenjene in zapahnjene, okna zavešena in ugasla, nišo mrtve. Strah ga je bilo lastnega samotnega koraka, ki je trdo udarjal ob ka-menito pot in votlo odmeval med stenami stisnjenih hiš. Pot je krenila na polje. Bila je razmočena od nočnih nalivov, prah je lepčl na peščeni ftodlagi. Na žicah je visel niz deževnih kapelj, ki so se v lenivi enakomernosti utriniale druga za drugo. Od nekod je prilezel slinasti črni lazar in občepel sredi poli Gosta, umazana megla se ie spustila nizko nad dolino kakor pokrov težke, kovinske ra-kve. Vlaga, mrak, tesnobna tišina... TOMAŽIČ-BERAN K 9 S3> * . rmf/rtrrrh/sfi Ljubljana 61. V tem pa je že pridirjal izza ovinka čarovnik, katerega so čudoviti škornji nosili bolj po zraku kot pa po beli cesti. Tedaj nenadoma zagleda novo, belo kapelico, ki jo slika mlad zidar. Že jo je mislil pobrisati mirno, ko se domisli in ustavi: »Dobro jutro, zidar, slikar, ali kaj si ze! Ali si vidci nekega dečka in deklino iti tod mimo?« Zidar pa se namrdne: »Nikogar nisem videl, čeprav že delam, odkar se je zasvital dan!« 62. Čarovnik je zidarjevim besedam lepo verjel in si dejal: »Zasledovati ju še po tej cesti res nima smisla, ker bi ju sicer zidar bil prav gotovo videl. Domov pojdem!« In res, tem lažje se je vrnil, ker ga tudi škornji niso več vlekli naprej po cesti, temveč so mu kar sami zasukali noge nazaj. Med potoma ga je še prav jezilo, da je napravil tako dolgo pot zaman. Ko je pa bil izginil za ovinkom, sta se kapelica in križ brž spremenila; liči in grofic sta zopet nadaljevala svojo pot. Najvišje dovoljene cede na ljublj. živilskem trgu Po dogovoril z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII/2 št. 36t/2/t943, Vis. Komisariata zn Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje ccne od ponedeljka, i. februarja 1943-XXI zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so -naslednje: /elnate glave pod 10 kg 2 L: rdeče zelje 2.25 L; kislo zelje 4 L: ohrovt 2.25 L; repa na drobno 1 L; re-pa na debelo 0.75 L; kisla repa 2.50 L; motovilec 12 L; radič 6 L; gojeni radič 10 L; špinača 5 L; rdeča pesa 3 L; rdeče korenje brez zelenja 3 L; rumeno korenje 1 50 L; peteršilj 4 L: zelena 4 L: rumena koleraba 1.50 L; kolerahice 4 L: črna redkev 1.50 L: čebula 2 L; šalota 4 L; česen 8 L; osnaženi hren 4 L; jabolka T. vrste, namizna. Izbrana 5.70 L; jabolka II. vrste 5 L; kilogram suhega lipovega cvetja 18 L: jajca 2 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te_ cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 1 na sinjem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je Opisano v ceniku. Vs« povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra, r>nČ pa sveža. _ Vse te najvišje dopustne cene in tudi -vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne ns-mo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, n« Viču. na Sv. Jakoba trgu in v. šiški, enako pa sploh pri vseh pro-, ,a, !n Prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. šnort Službena objava GGHI-ja št. 6 Zdravniška iportaa služba. — Predsedstvo CONl-ja (Zdravniška športna služba) je odredilo, da morajo imeti vsa športna društva po enega zdravnika, ki bo z zdravstvenega stališča motril in nadziral vse aktivne člane DruStva Ljubljanske pokrajine vabimo, da sporoče do 10 februarja ime in priimek svojega zdravnika in njegov naslov Zdravniki športnih društev se bodo tnorali vpisati v Zdravniško športno službo Zdravniki, ki niso regularno vpisani pri Zdravniški iportni službi, se ne bod<> mogli poklicno udejstvovati na športnih prostorih Vsaki športni prireditvi bo moral prisostvovati za to določeni zdravnik, za kar mora poskrbeti prireditelj. To velja za vse športne prireditve. Na vsakem športnem igrišču mora bili omarica za prvo pomoč in oseba, ki ie določena zdravniku v pomoč Predno bo dal CONI dovo- ljenje za posamezne prireditve, mu fio moralo društvo pismeno sporočiti, da je bilo preskrbljeno vse potrebno za prvo pomoč in d^i so bili udeleženci tekem zdravniško pregledani. Sedež pokrajinske zdravniške športne službe je v uradu CONI-ja Vsi zdravniki ki želijo biti vpisani v Športno službo, bodo lahko to pismeno zahtevali, morajo pa imeti že kirurško prakso, morajo poznati šport in morajo biti člani zdravniške zbornice. Horveika kombinacija v Gortini dAmpezzo Drugi del programa v tekmovanju za zlato kolajno je bil dokončan v£eraj, 29. t. m., popoldne z zadnjo točko — norveško kombinacijo. V tekmah za zlati pokal Enrica Theodolija je zasluženo zmagal alpinec Dal Col Bruno iz vojaške Sole d’ Aosta. — Na veliki olimpijski skakalnici so je prijavilo na startu za skoke 11 tekmovalcev. — Pri lepem skoku, krasni drži in dolžini skoka — 67 m — je pri prvem skoku žel splošno odobravanje številnih gledalcev Dal Col Bru- no. To je bil obenem tudi najdaljši skok ta dan. Najlepši stil pri skokih pa sta pokazala brata Carlo in Silvio Alvera. Uradni rezultati skokov: 1 Dal Col Bruno 217.6 točke (G7, 59 m); 2. Carlo Alvera 202 5 (56, 57); 3. Giuseppe Muraro 189.6 (56, 50); 4. All>erto Cassolti 182.2 (52, 51); 5. Silvio Alvera 173.7 (50, 45.5) itd. Rezultati v nordijski kombinaciji: 1. Dal Col Bruno 427.7 točke. 2. Alvera Carlo 412.5, 3. Perenni Giovanni 403.5, 4. Fanton Giuseppe 390.0, 5. Tasotti Alberto 380.2. Hermesov turnir za pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu Sodeč po došlih prijavah obeta biti Hermesovo pokrajinsko prvenstvo dogodek prve vrste ter bo nudii tako vsem na6topajočim kakor tudi navdušenim gledalcem prvovrsten športni užitek. V soboto se začne ob 14.30 tekmovanje moštev, ki bo še isti dan zaključeno. Tukaj obeta zlasti finale najzanimivej.še borbe ier je vsako prerokovanje o končnem izidu preuranjc-no. Kot favorita za finale bi smatrali moštvi Korotana in prireditelja. V nedeljo s pričetkom ob 8 se začne prvenstvo A in B kategorije. V A kategoriji bodo izredno ostre borbe že zn vstop v finale, v fjnfllu pa se bodo pomerili najboljši igralci ljubljanske pokra jine. V B kategoriji bodo imeli pravico nastopa slabši igralci, tako da se bodo tudi oni lahko plasirali enkrat ugodneje. V tej skupini se bodo lahko uveljavljali posebno oni igrači, ki niw pri nobenem športnem društvu verificirani in ki doma goje ta lepi šport. Zato se pozivajo, da se tega turnirja udeleže. Damska skupina bo začela tekmovanje ob 10. Tudi dame se bodo borile za na j višji naslov ter bo borba med njimi ostra. Pozivajo 6e vse one dame, ki so igrale v poletju po kopališčih table-tenis, da se turnirja udeleže. V skupini gospodov v dvoje l>omo po daljšem času gledali borbe parov, ki bodo izredno izenačene in ostre. Jumorji bodo tudi tekmovali po končanem se-niorskem tekmovanju. Ker je na sporedu 6 tek. jnovalnih skupin, kolikor jih še zlepa ni bilo, bo ves soored jako pester ter se vabi občinstvo, da v velikem številu poseti to prireditev. Zma-sovalci bodo prejeli lične spominske nagrade. Vstopnina 2 liri. Ohvpstita Občinski svetnik in njegova zaročenka, ki jo ijubi časnikar, mestni sluga in branjevka, tiskarnar in njegova žena, sodniki in sodnijski sluge ter drugi. Cela vrsta ljudi, ki nastopa s svojimi pristnimi značaji v prijetni in zabavni komediji: »Vihar v kozarcu,« ki bo uprizorjena v nedeljo popoldne ob petib. Opozarjamo, da 6i preekrbite vstopnice že v predprodaji, ki bo v nedeljo dopoldne od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, desno. Pridite! Savojske planine — njihovi ljudje so čudovito opisani v knjigi: »SRCE IH KRI« / Spisal Hcnry Bordcaux Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Natančni spored VII. simfoničnega koncerta letošnje se/one, ki ga bo vodil priznani" naš dirigent Drago Mario šijanec, je sledeči: 1. Rossini: Viljem Tell Predigra k istoimenski operi; 2. Čajkovski: Prvi stavek Koncerta za violino in orkester. Solist A'lbert Dermelj; 3. Schubert: Simfonija h-mol. (Nedokončana.); 4. Dvofak: Slovanski ples; 5. Adamič: Scherzo. Vsa ta dela bo izva jal naš izl>orni simfonični orkester v ponedeljek, dne 1. februarja točno ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani. Na koncert, ki prinaša znamenita dela iz svetovne in domače literature, še prav posebno opozarjamo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Frančiškanski oder, V nedeljo, 31. decembra ob 5 popoldne v frančiškansko dvorano na novo uprizoritev zalvivne burke s petjem »Svojeglav, ček«. Zanimanie za to novo predstavo je veliko, zato si preskrbite pravočasno vstopnice v predprodaji. Igra je dobro naštudirana in napravljena tudi lepa nova scenerija. Igrajo «nmo stari izkušeni igralci. Prepričani smo, da bo tildi ta predstava, knkor že vse doslej, zadovoljila prav vse naše občinstvo. Pridite, ne bo vam žali r hibiJans/to nledališče Drama: Sobota, 30. jan. ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Red B. Nedelja, 31. jan. ob 14: »Oče naš...« Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: »Ples v Trnovem«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 1. febr.: zaprto. Operai Sobota. 80 Januarja ob 17: »Zemlla smehljaja«. Opereta. Premiera Red nremierski. Nedelja, 31. jan. ob 16: »Thais«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 1. febr.: zaprto. ROKODELSKI ODER Nedelja, 31. jan. ob potih popoldne: »Vihar v kozarcu.« Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10 do 12 in od poj treh dalje v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, tiesno. iBBBensnmaanaai Spet dve novosti bo znčel priobčevati nn3 Ust, da nstreze načelu, ki smo si ga zastavili: dajati našim naročnikom in bralcem čim več in čim zanimivejšega berila. — Zato bomo I. februarja začeli prinašati v podlistka izvirni roman mladega slovenskega pisatelja Toneta Glavana pod naslovom s »Zemlja je zadihala« Hkrati bo »Slovenski dom« začel objavljati izredno zanimivo delo z doslej neznanimi ugotovitvami o bojo Napoleona L a papežem in Cerkvijo pod naslovom: »Zamolčani ffapoleon« Kdor si hoče zaeotovili za nekaj mesecev zanimivega berila, naj s 1. febr. naroči »SLOVENSKI DOM«! Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleitveisova c. št. 29. Pomaranče in suhe gobe prodaja Gospodarska zveza, Bleivveisova c. št. 29. Edgar WaI1ace: Zahar s krinko Zavil je v stransko uličico, prečkal večjo ter dospel v še ožjo in nepo-meinbnejšo ulico in nato — v veliko Elkovo razočaranje — odklenil železna vrata umazane in temne hiše, vstopil in zaloputnil vrata za seboj. Detektiv je pogledal proti enemu in drugemu koncu ulice. Bila je polna revnih otrok. Elk si je še enkrat ogledal to hišo in nikakor ni mogel verjeti svojim očein. Oknu so bila umazana, zavese — v kolikor bi te cunje sploh še smeli ime-novita zavese — so visele neoprane in zmečkane. Majhno dvorišče je bilo za-nikerno in umazano. In to bi naj bila hiša Ezre Maitlanda, moža, ki je za bolnišnico daroval kar mimogrede 5(XM funtov. Da bi bila to hiša moža, ki je sedel na milijonih? Elk se je hitro odločil ter potrkal na vrata. Dolgo ni dobil odgovora, nato je zaslišal drsanje v copatah in stara zena z bolnim rumenim licem je odprla vrata. »Oprostite,« je rekel Elk. »Mislim, » J?« mo preprogo. Odločil se je, da bo povprašal malo okoličane, če kaj vedo o prebi* valcih te hiše. »Maitland ali Maintand, tega ne vem natančno,« je dejal trgovec, ki je imet trgovino na vogalu ulice. »Stari gospod odide vsak dan ob 9 dopoldne /doma in 6e vrača,vsak dan točno ob »ejle uri domov. Ne morem vam povedati, kdo in kaj je. Ampak nekai vem popolnoma _ zanesljivo: namreč da ne je mnogo. To vem od tod, ker kupuje izključno vse blago pri men: Toda vse, kar poje rodbina v enem dnevu, ne bi zadostovalo zdravemu otroku uiti za južino.« Elk se je vrnil ves po*rt v /ahodni del mesta. Skopost je nelepa lastnost že v literaturi, pa tudi v življenju se še vedno najdejo ljudje, ki so umazano skopi. Ampak stari Maitland bi moral biti po tej pripovedi gotovo kralj skopuhov Elk sc je vi'.*'’! lo bo temu možakarju posvetil vso svojo 'ji vos t. eodar se mu je zdelo trenutno najboljše, da posveti vso pažnjo in vso pozornost mladi dami, gospodični Loli pn7^ Bassano. V eni najmodernejših ulic, ki vodijo od Cavcndicli Squarea, je ce!a i vrsta stanovanj, katere najamejo le najbogatejši najemniki. Najemnina je v tem delu posebno visoka in je na-1 vaden zemljan ne bi mogel plačati in Elka, katerega ni bilo lahko hitro presenetiti, je skoraj spravila iz ravno-( težja novica, do ima v tem razkošnem mestnem delu imenovana dama kor celo kopico sob. Deček v električnem dvigalu, kateremu se je zde!_ Elk povsem opravičeno mailce sumljiv, je na vprašanje, kje 6tanuje gospodična Bossano, izjavil, da stanuje v tretjem nadstropju. »Kako dolgo že 6tanuje tukaj?« je vprašal Elk. »To vas na prav nič ne brig«,« mu je odgovoril, »tamkaj je vh d za dobavitelje robe.« »Pa Še zelo me briga,« je zamrmral Elk. Izraz ogorčenosti je Sinil po licu postrežnika dvigala. »Le poglejte malo semkaj,« mu je dejal Elk in pri pogledu na blesteč znaik londonske policije, je postal krot-I kejši in vljudnejSi. I »Gospodična Bossano stanuje tukaj | že dva meseca,« je rekel. »In da sem odkritosrčen, vam moram priznati, da me je že večkrat prešinila misel, kako | je bilo sploh mogoče, da je dobil« tako imenitno stanovanje v tem poslopju. Kakor sem zvedel, je imela do nedav-1 nega celo svojo igralnico, pa menda niste prišli z namenom, da jo aretirate?« je boječe vprašal. »To bi bilo slabo za ugled vsega okoliša.« »Ne. ne, jaz je bom le obiskal zaradi prijateljstva,« je rekel Elk. Postrežnik je izstopil iz dvigala ter pokazal z roko Elku dvoje mahagonijevih vrat, ki sta bili na hodniku. »Drugo stanovanje je 'last nekega ameriškega milijonarja.« Elk je hotel nekaj odgovoriti, pa je v tem trenutku postrežnik dvigala stopil k vratom in pokazal s prstom na opaž. »Alj ni to čudno,« je rekel. »To, poglejte semkaj!« Elk je stopil k nienm in z enim pogledom je vse videl in razumel. Na mahagonijevi plošči je bila majhna žaba, točno takšna, kot jih je videl davi na slikah državnega pravdnika Gor-dona. Žaba je bila čepeča in nekoliko postrani. S koncem prsta se je dotaknil slike. Barva je bila še sveža in nekaj mu je je ostalo še na prstu. Nenadoma pa se je dogodilo nekaj čisto nepričakovanega. Nenadoma so se odprla vrata in med podboji se je pojavil mož srednjih let. Z dolgocevnim samokresom v roki je meril na detektivovo srce. »Roke kvišku!« je 06tro zapovedal. Nato pa se je zagledal v detektivovo lice. Elk je brez besede odvrnil njegov popled. Elegantni gospod ni bil namreč nihče drugi kot krošnjar, ki je imel prodajalno nasproti palače dr- žavnega pravdnika. Amerikanec «e jo prvi obvladal ter z nasmehom na ustnicah odprl vrata svojepj stanovanja. »Vstopite, gospod Elk,« je pozval detektiva in pokimal začudenemu po-strežniko dvigala. »Je že dobro, Worth, dovolil sem si le malo Salo z gospodom Elkom!« Zaprl je vrata in spremil detektiva v svoj salon. Elk je sklenil, da bo omenil v nadaljnjem razgovoru žabo, ki jo je videl na vratih. »Sama sva in nama ni potrebno, da bi govorila tiho. Ali vam smem ponuditi eno cigaro?« Elk je mehanično iztegnil roko in izbral svetilo havano. »Če se^ preveč ne motim, sva se davi že videlo,« je začel razgovor. »Ne varate se.« ga je hladno prekinil. »Srečala sva se v WhitehalTn, kjer sem prodajal vžigalice. Moje ime je Joshua Broud. Ne morete nii oponašati, da sem trgoval pod drugačnim imenom.« Detektiv «1 je prižgal cigaro in nekajkrat potegnil, preden je odgovoril. »To stanovanje pa mora biti izredno drago,« je počasi rekel. »In čisto razumem, da skušate nekaj zaslužiti. Vendar mislim, seveda, če se ne motim, da trgovanje z vžigalicami ne ne«e ravno preveč.« Joshua Broad je prikimal. »Ampak meni je tako trgovanja ▼ zabavo, gospod Elk. Jaz tem neke vrste kriminalni psiholog.« Pogovor s Tonetom Glavanom, avtorjem naše nove povesti »Zemlja je zadihala« HENRIK SIENK1EVVICZ ROA\AN V SLIKAH JZrTJSJ 1 m 1 I I UT : • >Viij 'MWS ASS^I m 21T. Razsedla sta in zavila pod zemljo. Kmalu sta bila v prostorni votlini, kjer so ob stenah gorele plamenice, zatak-nierte v držaje. V niihovi svetlobi je Vinicij zagledal množico ljudi, ki so klečali s povzdignjenimi rokami. Na njihovih obrazih se je kazalo pričakovanje, strah in upanje. Nekateri so peli, drugi so se bili po prsih. Vsem je bilo videti, da pričakujejo nekaj nenavadnega. 212. Ko je petje utihnilo, je zadonel mogočen glas, ki ge Je Vinicij poznal. Začel je cle h?«* PrihaJ'a- v vdol kini. ki je bila ostala oc h»i ‘ca,?na. je zagle dal suho Krispinovo postave in njegovo bledo, zamaknje no lice. Oči vseh so se uprl« v tega človeka, ki je zače govoriti: »Kesajte se svojih grehov zakaj ura sodbe prihaja. Ne novi Babilon Je Bog posla požar. Gospod bo prišel, z ne kot nedolžno jagnje, tem več kot strašen gospodar Zvezde padajo z neba, sonce temni, zemlja se odpira in ti Kristus, prihajaš med gromorr in bliskom.« EIAR - Radio Ljubljana Toneta, mladega simpatičnega fanta, sem ujel kar v Ljudski kuhinji, kamor hodi vsako opoldne resen in zamišljen — najt)rž v skrbeh, če bo kaj posebno dobrega. Tam sva med ropotanjem žlic in krožnikov, kar je prav prijetna spremljava, imela, da se učeno izrazim, intervju. Najprej je seveda Tone pointervjuval kosilo, šele potem sem lahko jaz nasitil svojo radovednost. Ker sva oba iz ljube dežele čvičkarije in skoraj rojaka, sva se kar lepo po domače pogovorila, kot se za resno može spodobi. Takole nekako sem ga baral: Slišal sem da bo v »Domu« izšla tvoja nova povest. Ker je to menda tvoj prvi večji tekst, s katerim* boš' »oficielno« stopil med peresarje, v ta ubogi »trop, ki se poti in trudit, bo naše brav-re gotovo zanimalo, če jim kaj poveš o sebi. Saj ima takle mlad literat (kar pa ne smeš zamenjati s skovanko Literrad) še nek poseben čar (vsaj za dekleta), skoraj kot novorojenček. Torej: kdaj si začel pisati in kakšni so bili tvoji prvi »uspehi?« (Avtor Zemlje, ki je zadihala, je najprej sam globoko zadihal, češ, zdaj bomo pa le prišli v javnost in povedal: »Pisati sem začel prav za prav zelo zgodaj.« (Pa menda ja ne že v zibki, sem se ustrašil ob misli na usodo preveč razvitih otrok.) »V drugem razredu ljudske šole na Grabnu (kakor vsi veliki možje) smo pisali šolsko nalogo o materi. Tega naslova sem bil res vesel ter se razpisal na dolgo in široko. Misli eo mi bežale kar same na pa- i»ir. Pa tako iskrene in prisrčne so se mi zdele. )rugi so se jezili in grizli peresa, meni pa je bila ura kar prekratka, toliko lepih spominov sera imel na mojo rajno mamico. Učitelju je bila moja naloga najbrž všeč, ker jo je pokazal tudi katehetu g. Lavriču, uredniku mladinskega lista Orliča. Nalogo sem moral prepisati na cisto in g. katehet jo je' v naslednji številki Orliča tiskal. — Vidiš, Severin, to je bil moj prvi pisateljski »podvig« ki mi je dal pobudo, da sem začel pisati razno pravljice. V tretji šoli mi je tiskal Mentor kratko Črtico, Slovenec pa mi jo priobčil nekaj podlistkov in eno pesem. Poslej je slo počasi naprej. Pisal sem kar na debelo, ker sem se štel že med velike literate. Bil sem pač domišljav, kakor mnogi v takih letih, kar navsezadnje ni preveč za zameriti. No, na uho ti tudi povem, da sem pisal celo pesmi. S to obrtjo pa sem kaj hitro prenehal. Modrice mi pač niso dale moči verzov.« (Tone, nikar no žaluj. Poetje so najbolj uboga para pod tem božjim soncem.) »V zadnjih letih sem napisal nekaj 6tvari za Mladiko in Obisk, po par kritik v Dom in svet. Pred dvemi leti sem so poskusil tudi z dramo in napisal fragment Ubili 60 človeka. Dramo so uprizorili v frančiškanski dvorani. Vidiš, to je vse moje dela Je še neznatno, pa upam, da bo sčasoma večjo in »jlakor vem, se tvoja povest Zemlja jo zadihala godi nekje na Dolenjskem. Ali ima kaj povezanosti s tvojim rodnim krajem.« »Da, ima. Povest se godi v moji domači vasi. Saj sam veš, da bo Dolenje vedno hrepenel po domači zemlji, pa ga postavi kamor koli. Pa tudi znajde se človek najbolj doma. Moj svet je Reber, Zaliseč, Lisec in morda še Brinova gora. Zelo, ozek je, vklenjen med tri gore in med Krko.« (Ampak lep, sem mu pripomnil z dolenjskim ponosom.) Vsaka povest ima tako ali drugačno »tendenco.« Larpurlartizem jo mrtev. Kaj si hotel ti povedati s svojo? »Ilin, težko in lahko vprašanje. Povedati sem hotel le eno, in mislim, da mi je uspelo. Namreč to, kako močna je ljubezen do rodne grude, do domačega grunta, ki človeka priklene nase z vso silo in komaj sluteno ljubeznijo. Moč zemlje je nekaj Čudovitega. Se zdaj po toliko letih jo čutim, kako me kliče v svoj objem, kjer jo toplo in prijetno, brez sovraštva, zavisti in zdrah. Čeprav je roman začetniški, sem ga vendar pisal s tako ljubeznijo in hrepenenjem, kakor bi pisal nekrolog najljubšemu prijatelju. Veš, jaz bi moral biti prav za prav kmet, pa me je usoda vrgla v mesto, ki ni zame. Upam, da me razumeš. Saj si moj rojak z one strani inežikavega Lisca.« (Seveda te j razumem, Tone. Menda bi človek lahko pozabil J prijatelje, dekleta in vse svoje »sanje visokoleteče«, vodno vas pa ni mogoče pozabiti. Kajti tam je vzklila in se vtisnila v dušo mladost.) Sedaj si na začetku poti. Kakšne načrte predeš? Imaš zamišljen kakšen večji tekst? »Vem. da sem na začetku. Ta pa je težak. Sedaj sem, uj>ain, prebil prvo plast ledu. Bog ve, koliko jih je še nad menoj. Težka je pot v javnost. Če si nekoliko bolj pogumen, te že kresnejo po glavi, češ: ne tako, ampak drugače. Sicer pa sam veš, saj je bila tvoja mladostna pot precej enaka moji.« (Šment, sem si mislil, med stare me že šteje.) »Načrtov imam pa veliko. Saj kdor je mlad in brez načrtov ni sposoben za borbo z življenjem. Če Bog da in sreča junaška, bom res začel oblegati založniške trdnjave.« (Tone, Tone, te so iz granita. Bog ve, če jih boš kaj omajal? Ampak, če boš kvaliteten, se bedo že vdale.) Kaj pa bereš? S katerimi pisatelji v rokah se vzgajaš in iščeš božanski navdih? »Najraje berem Pregla. Nič mi ni soroden, pa ga imam vendar prav rad. Učil sem se povsod, kjer sem se mogel: pri Jurčiču, Levstiku, Tavčarju, Dostojevskem in še pri kom. Glavna šola pa je življenje in doživljanje.« Kam si pa nagnjen? Te mika realizem ali drugi izmi ali celo »nova stvarnost«. Fant, če hočeš uspeti, moraš biti po modi oblečen. Vsaj stru-jarji to trde. »Ne zameri, toda vse to so zame otročarije. Kaj bi se predajal smerem. Človeška duša je ptič, ki ne gleda na izme. Saj ne rečem; to je dobro za učene gospode kritike, da lahko vsakega vtaknejo v svoj predalček in pa za »raziskovalce«, da lahko z matematično natančnostjo prikroje umrlega umetnika po svojem kopitu. Mojo načelo je, da piši tako, kakor ti veleva čut, in o tistem, kar res nosiš v sebi. To pa je zame Bog, ljudje in zemlja.« Ko sva s korajžnim pisateljem, ki kar dobro obeta in bodo njegovo povest v Domu« gotovo radi brali, saj je domača, končala ta resen pogovor, sem ga povabil, kakor se spodobi, na »!i-. kof«. — »I kam pa?« me je vprašal? »Nekam tja, kjer Bog roko ven moli. Pa mi jo Tone s kar kislim obrazom zabrundal, da se je tej stvari »totalno« odpovedal. Presneto, zakaj le neki. Ali se mar ženi? In ko sem ga malo hudomušno pogledal, mi je z nevoljo podal roko in odšel. O, vem, da mu je bilo hudo. S. šali. Živ časopis Svojevrsten poklic 6i j‘e izbrala neka priljubljena pevka iz Madrida. Po nesrečnem naključju se je morala posloviti od gledališkega odra. A da ji ne bi bilo treba živeti od miloščine. 6i je za6e izmislila nov poklic, ki 6e ji je zazdel precej donosen. Postavila 6e je na cestni vogal in začela glasnici razlagati ljudem, kaj pišejo časopisi. Sčasoma je pc6tala nekaka privlačna eila za radovedne Madridčane, ki so jo v vedno večjem številu začeli prihajati poslušat, da jim ni bilo potem treba brati časopisov. Concha — tako je tej iznajdljivi ženski ime — pa je postavila tudi tarifo za poslušanje, oziroma za branje tega »živega časopisa«. Kdor jo hoče poslušati, mora plačati. Concha pa je baje s svojim novim poklicem zelo zadovoljna. »Živ telefonski imenik« Neko poročilo iz Pariza pravi, da tam živi nekdo, ki bi ga po vsej pravici lahko imenovali pravo čudo inea ljudmi. Njegova posebnost je v tem, da na pamet zna ves telefonski imenik, ki je za mesto, kakršno je Pariz, nemalo obsežen. Nobenemu Parižanu torej ni treba brskati po telefonskem imeniku, pač pa zadostuje, če si zapomni le tisto številko, ki jo ima telefon omenjenega Parižana čudovitega spomina. Ta namreč laliko hitro na pamet pove vsuko-mur, katero telefonsko številko naj zavrti, če hoče poklicati tega ali onega. Najtanjše nitke Veste, katere nitke na svetu so najtanjše? Da ne boste preveč ugibali, vam raje kar povemo. To so nitke, iz katerih je spredena pajčevina. Kakor so zadnje čase nemški učenjaki ugotovili, je nitka iz pajčevine približno stokrat tanjša, kakor pa srednje debel človeški las. Sobota, 30. januarja: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.17 Trideset minut veselja, vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec, operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert operne glasbe vodi dirigent Morelli, sodelujeta sopra- Zahtevajte povsod naš list! nistka Gina Bernelli in tenorist Ugo Cantelmo — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Simfonični koncert vodi dirigent Victor de Sabata, v odmoru predavanje v slovenščini — 22 Zanimivosti v slovenščini — 22.10 Koncert violinista Arriga Seratija — 22.45 Poročila v italijanščini. Kuharski Irt šivalni tečaj se zopet prične e 1. februarjem. Informac je c pisarni Železničarske menze, Pražakova 19 (bivši ^Ljubljanski dvor1* — podaj). Jože Krivec: Klešček išče z!ato Za vsakim zamahom je poslušal, če morebiti res že kje ne bobni. A je kljub temu padal udarec za udarcem kot včeraj, predvčerajšnjim... Vedno enako daleč je bilo do rumenega in toliko zaželenega zlata ter sreče. A njegovo srce in močne mišice so jo čutile čisto blizu. Tako blizu jo je slutil, da bi jo že mogel zagrabiti. Morebiti bi bilo treba le še nekajkrat krepko zamahniti. Nenadoma se je nad njegovo glavo utrgalo in se votlo zrušilo. Težka pesnata in s kamenjem pomešana zemlja, globoko v eno stran podkopana, se je razgrnila nad Kleščka in ga stisnila. Njegovo koščeno telo s krampom v roki je zaječalo, hrepnilo... Ko ga pozno večer še ni bilo domov, ga je šla zaskrbljena žena iskat. Najbližjega človeka je naprosila, da ji ga je pomagal odkopatL Zmečkanega in le na pol pri življenju sta ga prinesla na lestvi domov. Po polnoči je umiral. Napol je še gledal in bruhal kratke besede iz sebe. >Da bi bil začel bolj v tisto stran kopati, bi bil prišel že do zlata. Tja, kjer mo je zasulo! Za-su-lo... Tam nekje spi Atila v zlati krsti. — Opazil sem že prve znake. Ce bom še kaj časa živel, se bom dokopal prav res do njega. Pa čeprav bom vrtal vse življenje. Delal bom, samo da bomo tudi revni ljudje kdaj srečni. Da bo svet govoril o meni... Naše hiše, travniki ... cerkvica... koče... berači.. .< * Vsak večer se je klatil okrog izkopane jame Režek in zrli od vseh strani vanjo. Verjel je navsezadnje že sam besedam umirajočega Kleščka, da bi bilo treba mahniti bolj na drugo stran, kjer bi našel zlato. Gledal in meril je jamo zdaj s te, potem z druge strani. Grabil je, hlepel za zlatom, razmišljal in računal, kako bi prišel do njega. Vendar, odkar so izvlekli iz nje umirajočega Kleščka, ni imel več toliko poguma, da bi bil zlezel v jamo sam in kopal, ril kot krt ter se bližal rumeni kovini. Tudi se je bal, da bi ga bil kdo izsledil. Gorje, govorila bi vsa vas in šele tedaj bi se zvedelo, zakaj je toliko govoril proti Kleščku in njegovemu kopanju. Ves pohlep in nevoščljivost bi prišla na dan, vsa skrita zavist, ki je vrela v njem. 0, gorje, če se zve! Neko noč, ko je prav nalahko naletaval sneg od haloške strani, se je sklanjal od vseh strani, da bi videl, kam je pod-kopal Klešček jamo. Nenadoma je izgubil tla pod seboj, zvrtelo se mu je v glavi in zavedel se je šele v globoki jami. Na dnu se je obračal, vstajal, se božal po bolečih kosteh in se oprijemal sten. Toda lestve ni bilo in on je ostal sam med prstenimi stenami, med katere so padale bele snežinke. Rjovel je vso noč v smrtnem strahu, grabil prst, tolkel po stenah, klical, a zaman. Dušili so se njegovi glasovi v ozkem prostoru, zdelo se je, da jih požira zemlja. Nad njim je viselo temno nebo, od severa je začel briti veter. Sam v jami, kjer je zasulo soseda Kleščka, ki mu je on s svojimi podkvami izkopal grob. Joj, on! Noč blaznih misli in tuhtanja. Brez minute miru. Grozne prikazni so tiščale obraze proti njemu, polno žarečih oči, pre- | strašenih glasov. In vmes še naposled klici Klečka. Klici z onega sveta. Vso noč, dolge ure, ki jih ni hotelo biti konca. Z ledenimi prsti ga je nekdo grabil za hrbet, stiskal za srce. Begal je ves onemogel iz kota v kot, se opotekal od stene do stene. Obupni klici so se gubili med njimi. Joj, strahovi z žarečimi podkvami v rokah! Vsi so hiteli proti njemu... Pozno drugo jutro so ga našli v jami. Z razritim obrazom, z zmešanimi pogledi in s spraskano glavo so ga potegnili iz jame. Rjovel jo vso pot, se jim trgal iz rok in hotel kar nekam nazaj. »Po podkve! Po podkve Atilovega konja...« je neprestano vpil. Od tedaj ni bil več pravi. Razum se mu je skalil in grozno spačen je bil njegov obraz. Včasih ga je prijelo, da je zdirjal kot mladenič na travnik k jami in hotel kočiti v njo. Zasuli so že to zijočo jamo, a on je le še silil k njej In jokal na njeni gomili. Včasih je tulil po več dni kot divji in neprestano vpB: »Podkve Atilovega žrebca! Podkve...« Vas se ni smejala njegovi nesreči. Se prav si ga pogledati niso upali. Nekaj skrivnostnega je moglo biti v tem... 2enice s sklonjenimi in kimajočimi glavami so modrovale, kadar koli je nanesel pogovor na bogati Atilov grob, na haloškega kočarja Kleščka, ki je vrtal za zlatom, ali na pohlep-neža Režeka: »Pustite mrtve v miru! Naj bo kdor koli in kjer koli. Kar smrt vzame, naj obdrži!« K O N E C Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jot« Kramar!*. — Izdajatelj: tnl Sodja. - Urednik: Mirko Jarornik. - Rokopisni n« cratamo. — »filoreatki dom« izhaja ob dalafnikib ob ta. — He»etna jaarofeina 11 Ur, aa Utiemstre 20 lir. «. UradaKtro; Kopitarjem ulica 6, Ul. nadstropje. — Uprava: Kopitarjeva uliea «. Ljubljana. — Totalen (tor. 40-01 do 40-03. — Podružnica: Noro mesto.