Izhaja vsako sredo. Cenei Letno Din 32.—, fiolietno Din 16.—, čefrt-etno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovr.i račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. Cena Inseratomi cela stran Din 2000,—, pol strani Din 1000.—t četrt strani Din 500.-, '/s strani Din 250-, V« Str. Din 125-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20. Gospodarstvo Čuden ¡je ta svet. Ljudje bi na njem lahko kolikor toliko zadovoljno živeli vsi, imeli bi dovolj hrane in obleke, ako bi v svetovnem gospodarstvu vladala pamet in urejenost. Tega pa žali-bog kapitalistično gospodarstvo ne pozna. Za njega niso mero daj na krščanska načela, niti mu je zdrava pamet voditeljica, marveč edino le pohlep po dobičku. Drugo merilo za njega ne obstoja. Proizvodnja na svetu raste. Proizvaja vedno več poljedelstvo, proizvaja vedno več industrija. Kakor poročajo ameriški listi, ležijo v Ze din j enih državah po magacinih neizmerne količine žitnega pridelka lanskega leta popolnoma neizrabljene. Zedinjene države so ponujale svoje žito na razne strani, tudi Nemčiji, toda Nemčija ije to odklonila, češ, da ne mara za. to žito ter ga noče niti zastonj vsled bojazni, da bi prevelika količina ameriškega žita popolnoma ubila domače, žito proizvajajoče poljedelstvo. Ponudile so žito ■Kitajski, ki bi sicer žito rada prevzela, pa nima cvenka, da bi ga plačala. — 'Ameriški listi ugibajo, kaj storiti. Po inijdhovem računu je toliko pridelanega, še neizrabljenega žita na svetu, da ibi od njega človeški rod živel z lahkoto dve leti, če tudi bi v teh letih žitna letina popolnoma odpovedala. V-sled tega se širijo v Ameriki nasveti, naj bi se v Zedinjenih državah in v Kanadi žitne zaloge, ki so odveč, kratkomalo uničile, pometale v vodo ali pa zažgale. Tako se bo vsaj bodočemu žitu rešila cena. Preveč je baje tudi sladkorja na svetu, in sicer, kakor so ti listi izračunali, za 6 milijonov ton. Enako je s kavo, ki se je ije letos pridelalo 26 milijonov vreč. Zaloga čaja samo v Veliki Britaniji (angleški državi) znaša 112 milijonov kilogramov, leta 1926 pa se ga je ¡pridelalo samo 73 milijonov kg. Tudi bombaža je preveč na svetu. Samo v Zedinjenih državah se ga je pridelalo 1554 milijona vreč, kar pomenja pravcato nesrečo. Zvezni poljedelski urad v Vashingtoinu predlaga, naj se tretji del letošnje žetve kratkomalo uniči — lanski pridelek pa se naj zadržuje v magacinih. Če se ne bo to zgodilo, bo drugo leto v Zedinjenih državah po magacinih kakšnih 11 milijonov vreč bombaža preveč. Iz teh številk, ki jih je lahko pomnožiti še z drugimi podatki, se vidi. kako lire pamet bogat je svet. Živil se pridela več, kakor jih je potrebno za prehrano, boljše rečeno, več nego jih ljudje morejo kupiti in plačati. Tvarine za izdelavo obleke in oblačil se proizvaja toliko, da bi vsi ljudje mogli biti primerno in dobro oblečeni, če bi imeli denar, da bi si mogli kupiti obleko. Svet je bogat, ljudje pa siromašni. Zemlja se duši v izobilju blaga, ljudje pa vedno bolj tonejo v bedi in siromaštvu. Ker kapitalistični podjetnik in gospodarstvenik proizvaja blago samo za svorj dobiček, je pripravljen, da uniči primerno količino blaga, samo da reši ceno in dobiček. Ljudstvu taka gospodarska politika ne ugaja, zato nastopa, kjer more, proti takšnim gospodarskim metodam. Zadnji nemiri, ki so izbruhnili na otoku Kuba, so bili s tem v zvezi. Kuba je namreč največji pridelovalec sladkorja ter pridela letno 6 milijonov ton sladkorja, desetkrat več nego pred 30 leti. Kubanska vlada je hotela po navodilih, ki jih je prejela iz Zedinjenih držav, uničiti eno tretjino pridelanega sladkorja in eno tretjino sladkornih nasadov. Ko je za to nakano doznalo ljudstvo, je med njim nastalo velikansko razburjenje, katero je dovedlo do nemirov, ki so ijih komaj zatrli. Dokler se ne bo kapitalistično svetovno gospodarstvo odpovedalo svojemu .edinemu vrhovnemu vodilu, to je, se- Abesinski cesar Ras Tafari bo podaril 2 milijonoma sužnjem, ki živijo v njegovem cesarstvu, svobodo. bični želji po čim večjem dobičku, te* krenilo na pota krščanskih načel pravičnosti in ljubezni do bližnjega, se gospodarske razmere na svetu ne bodo izboljšale. * V DRUGIH DRŽAVAH. Nova madžarska vlada se je predstavila parlamentu s svojo izjavo dne 27. avgusta. Govoru ministrskega predsednika grofa Karolyr;a so burno ugovarjali socijalni demokratje. Madžarski parlament je zboroval pod novo Karolyjevo vlado in je razpravljal dva dni o napovedi vlade. Po končanih debatah je bila zbornica od-godena na nedoločen čas. Poljska in sovjetska Rusija. Zadnjič smo poročali o nenadnem sporazumu in o prijateljski pogodbi med Francijo in ruskimi sovjeti. — Pa tudi Poljaki že vodijo z Rusijo radi medsebojnega nenapadanja pogajanja od leta 1926. Rumunija je že pristala na dogovor med Poljsko in sovjeti, ki bo te dni zaključen. Za sprijaznjenjem med Poljaki in Rusi stoje Francozi, ki so to akcijo začeli in jo tudi podpirajo. Vlada narodnega sodelovanja v Aa-gliji. Angleška vladna kriza, o kateri smo poročali zadnjič, je bila naglo končana z ustvaritvijo vlade narodnega Sodelovanja, pri kateri sodelujejo vse tri angleške stranke pod Mac Do-naldom kot zopetnim ministrskim' predsednikom. Poprejšnja Mac Donal-dova vlada, ki ije bila izključno last delavske stranke, je podala ostavko radi krize angleških financ in radi vedno naraščajoče brezposelnosti, ki preveč obremenjuje državni proračun. Nova Mac Donaldova vlada, kateri ne prerokujejo dolgotrajnosti, bo imela v zbornici proti sebi: 200 poslancev delavske stranke, ki so se postavili na izključno opozicijonalno stališče. Za njo bo glasovalo: 80 delavskih poslancev, ki so ostali zvesti Mac Donaldu tudi v seda;l-nem položaju, 261 konservativcev in 55 liberalcev. Nova vlada bi naj le nekoliko uredila oslabljene finance in pripomogla Angliji do denarnega zaupanja v inozemstvu. Treba namreč pomisliti, da znaša državni primanjkljaj za tekoče leto 120 milijonov funt. šter-lingov, katerega bo treba na vsak na- čin izravnati in pomiriti razburjeno javnost. Ko bo popravljen gospodarski položaj Anglije, bodo konservativci silili na volitve, da izrabijo v svoj prid neugodno razpoloženje med ljudstvom, ki je nastalo za časa delavske vlade radi gospodarske stiske. V vladi narodnega sodelovanja je ostalo še 5 ministrov iz vrst delavske stranke, Baldwinovim konservativcem pripada 7 ministrskih mest in liberalci so dobili 5 ministrov. Položaj v delavski stranki po razes-pu, Angleška delavska stranka se je vsled novega položaja razcepila. Eden del bo podpiral vlado, drugi napoveduje najbolj strogo opozicijo. Skoro gotovo bo Mac Donald odložil predsedstvo stranke in ga bo nasledil bivši zunanji minister Henderson, ki je tudi prešel med opozicijonalce. Nov predsednik ansjleške delavske stranke. Dne 28. avgusta je bil postavljen mesto Mac Donalda za predsednika razcepljene delavske stranke bivši zunanji minister Henderson. Angleška se poteguje v Franciji in Ameriki za posojilo v znesku 27 milijard Din. Če oficirjem in vojakom zmanjšajo plačo! Dne 26. avgusta je doživela Portugalska v Lizboni v 20 letih 20. revolucijo, ki je bila vojaškega značaja in je trajala 10 ur. Tokratni poskus revolucije je bila posledica znižanja plač oficirjem in vojakom. Upor je zahteval 40 mrtvih in 400 ranjenih. Ameriške revoiccije. Na otoku Kuba je vihrala par dni revolucija, ki je pa že zatrta. — V južno-ameriški državi Ekvador sta morala vsled izbruha revolucije odstopiti predsednik republike in predsednik vlade. Ghandi na petu v London. Vodja indijskih nacijonalistov Glmndi je popustil v že javljeni kujavosti in se bo udeležil indske konference v Londonu, kjer bo prejela Indija svojo ustavo. Ghandi je odpotoval na parniku 29. avgusta iz Indije in ga pričakujejo v Londonu 18. septembra. Strogoverni Indijec vozi seboj dve kozi, da se bo hranil tudi v Londonu le z domačim mlekom. sta našla posestnika Štefan Kuhta in Franc Trčak iz Gačnika pri Jarenini dne 28. avgusta zijutraj v sadovnjaku 701etno posestnico Julijano Herič. Ugotovitev zločina. Ubita Julijana je stanovala na samoti sama s 671etnim hlapcem Petrom Špelec. Ženica ni imela nobenih sorodnikov, razen brata, ki živi nekje v Avstriji. Sosedje so jo imeli za premožno in vse je govorilo, da je imela gotov 100.000 Din gotovine. Živela je sama zase in se rada tožarila. Zgoraj omenjena posestnika sta po strašni najdbi zbudila hlapca Petra, ki je spal na hlevu in se mu niti sanjalo ni, da je nekdo v noči njegovo gospodinjo ubil in jo izropal. O dogodku so bili obveščeni orožniki iz Št. Ilja in tudi mariborsko crožništvo ter odnosla- nec policije s psom so odhiteli na kraj zločina v Gačnik. Orožništvo in sodna komisija so ugotovili, da je imela Heričeva prebito lobanjo, obraz je bil ves krvav, na levi roki je bilo opaziti praske, ki pričajo, da se je napadena branila. Udarci so bili prizadjani s topim orodjem in smrtonosni. Zločinec je Julijano v noči s trkanjem na vrata zvabil iz hiše, jo pri vratih pobil in jo odnesel 70 korakov proč od hiše v sadovnjak. V kuhinji in obeh sobah je bilo vse razmetano in pretaknjeno. Komisija ni našla nobenega denarja, ampak samo hranilno knjižico na 2250 Din. Ker so ljudske govorice razglasile Heričevo kot — premožno in po zločinu ni bilo pri hiši niti pare, je skoro gotovo, da gre v tem slučaju za ostuden roparski umor. Kdo je morilec? Policijskega psa Egona so peljali v sobo, kjer je spala pokojna. Pes je zavohal sled in stekel proti hiši, kjer stanuje majer umorjene, 461etni Viktor Bafman. Ker se krijejo sledovi v sadovnjaku z dolžino njegovih čevljev in so dobili pri njem vžigalice iste vrste, kakor so bile najdene zjutraj na tleh pred hišo umorjene, s katerimi si je zločinec svetil v temi, je bil Bafman aretiran in prepeljan v preiskovalni za.-por v Maribor. Bafman je bil zvečer pred krvavim dejanjem pri Heričevi, s katero se ie spri in ie zagrozil v jezi z ubojem. Preiskava bo že dognala, ali je aretirani krivec ali nedolžen. ipaislic republike. V javnost je že prodrlo mnenje, da je bila španska monarhija strmoglav-ljena na spodbudo levičarskih francoskih krogov, ki so si obetali od nove Španije nekaj čisto drugega, nego je danes v resnici. Španska ustavotvorna skupščina ni ničesar drugega nego fra-masonska kovačnica za kulturnoboj-nost in za brezplodno debatiranje, v katerem pita skupina profesorjev zbrane poslance-z neizvedljivimi nauki, ki so le za papir, a poguba za prakso. Koliko se je že od prevrata sem govorilo v Španiji o izvedbi agrarne reforme, a (je ostalo vse le pri načrtih in debatah. Od vladne strani se ne upa nihče lotiti izvedbe agrarne reforme iz ct,,ahu pred veleposestvom, ki je delo-_na volilo z republiko. Koliko dragocenega časa je porabila ustavodajna skupščina tudi s prerekanjem: ali se naj pokliče nekatere člane bivšega monarhističnega režima na odgovor ali ne? Predsednik vlade Zamo-ra je bil proti temu, da se ukvarja skupščina s tako brezplodnimi upraša-nji; veliko republikanskih poslancev za iz strahu nred volilci. katere so sle- pili z zagotovilom, da se bo narod lahko maščeval nad kraljevimi pijavkami, ki so ga izžemale z najvišjih mest skozi desetletja. Spor med predsednikom in republikanskimi prenapeteži se je polegel, ker je večina le uvidela, da se zanima obubožano ljudstvo v sedanjih časih mnogo bolj za ceno deželnih pridelkov, ki so se v zadnjem času silno podražili, nego pa za politično odgovornost bivših monarhističnih vlad. Edino, kar je doslej dosegla ustavotvorna skupščina, je skrajno razburjenje katoličanov zaradi kulturnobojnih načrtov, katere hočejo utihotapiti fra« masoni v novo upravo. _ Nezadovoljnost katoličanov narašča} ker je izdala vlada naredbo, da se cerkveno premoženje ne sme prodajati in tudi se ne smejo prenašati iz enega ^denarnega zavoda v drugega naloženi čer kveni denarni zneski. Vlada se izgovarja, da je bila prisiljena k omenjeni odredbi, sicer bi skušala katoliška Cerkev prenesti svoj kapital na Francosko. Katoličani upravičeno ugovarjajo vladi, ki je posegla samolastno v svobodno razpolaganje Cerkve s svojim premoženjem, ko vendar skupščina tega koraka vlade ni odobrila in tudi še ni sprejela cd parlamentarne komisije predlagane zaplembe cerkvenega premoženja. Kar je dovoljeno na Španskem vsem drugim, to se krati katoličanom! Celo na Francoskem so prepričani po dosedanjem poteku španske revolucije, da se bo njeina brezmiselna kulturno-bojna puščica odbila in dovedla slednjič v popolno politično zmedo in soci-jalno brezpravnost. Št. Peter pri Maribor«. Na Malo Gospojnico, dne 8. septemlra se vrši pri podružnici Matere Božje na Gorci velik romarski shod, katerega se udeležijo Marijini častilci iz Slovenskih goric in mariborske okolice. Spored službe božje je sledeči: V pondeljek pred praznikom ob šestih zvečer pridiga, nato litanije s sv. blagoslovom, ob osmih romarska procesija. Na praznik, dne 8, septembra ob šestih pridiga, nato slovesna sveta maša po namenu romarjev od Sv. Antona, ob osmih in devetih tihe svete maše, ob pol desetih pozna pridiga, nato levitirana sveta maša. Popoldne ob pol treh slovesne pete lavretanske litanije. Spovedo-valo se bo v pondeljek zvečer do 8, ure, na praznik od štirih zjutraj. Romarje bo letos pozdravila gorska cerkev vsa prenovljena in olepšana. Ruše. Kakor vam je že znano, dobimo 8. septembra tega leta kar štiri nove zvone. In ker je naša cerkev posvečena Materi božji, bomo njej tudi posvetili največji zvon. Na njem se bosta blestela napisa: »Presveto Srca Jezusovo, v tebe zaupamo.« Tretji nas bo priporočal varstvu sv. Jožefa z napisom: »Sveti Jožef, varuh in zgled častilcev Marijinih, prosi za nas.« Četrtega pa bomo postavili svetemu Antonu Padovanskemu, da nas varuje vseh nezgod in nanj napisali: »Sv. Anton Padovanski, prosi za nas.« Poleg omenjenih napisov pa bo na vsakem zvonu tudi ime botra, tvrdke in letnica. Prvemu bo kumoval gospod Anton Krejči, ravnatelj tovarne za dušik, drugemu gospod Josip Mule, posestnik in obrtnik,, tretjemu gospod Viktor Glaser, veleposestnik in četrtemu gospod Josip Jurše, veleposestnik. Da pa bo slovesnost tem lepša, mora ta dan v Rušah tudi pokati dn grmeti, da bo veselje In še godba ne sme izostati. Zato pa v ta na< ? en te dni tudi po fari pobiramo. — Pa naša gjška nedelja? Letos bo 13. septembra. Zopet «.;, nebeška Mati pri nas romarjem delila bla-tjslov in tolažbo .Posebno lep bo letos ta pšin, kajti štirje orjaki v cerkvenem stolpu bodo ta dan peli Mariji v čast in slavo. Znana je sicer naša božja pot, a vse premalo obiskana. Slovenci smo znani kot veren narod, ki radi obiskujemo božja pota, da tudi tujce na nje opozorimo. A to bomo najlažje storili, če bomo sami ta božja pota v obilnem številu posečali. Storimo vendar to svojo dolžnost! Morda kdo misli, da naše Prosvetno društvo spi. O, ne! Nabiramo le sil in moči ter si popravljamo dvorano in oder, da bomo po zimi lahko tembolj delali. Izdamo pa že sedaj, da se že priprivljamo na Finžgarjevo proslavo in na njo opozarjamo. Kaj pa bo pri Mali Nedelji? Za bližnji Marijin praznik se pri nas pripravljajo tridnevne duhovne vaje za dekliško in materinsko Marijino družbo pod vodstvom preč. g. patra Ladislava iz Ptuja in sicer v dnevih 6. do 8. septembra. Dne 8. septembra predpol-dne Marijan s ko slavlje z ozi-rorn na 15001etnico efeškega koncila, na katero so vabljene tudi sosedne družbe, popoldne cerkvena tombola za prenovitev altarjev. Dne 6. septembra proslavimo »a n g e 1 j s k o nedelj o« s procesijo in slovesno službo božjo, popoldne se vrši prireditev Slomškovega prosvetnega društva s petjem in novo igro Velika k r i -v d a«. Sv. Trojica v Slov, gor. Letošnja »Kvaternica« zna bitijetos zelo zanimiva. Tristoletnica početka svetotrojiške božje poti se bo na slovesen način proslavila s slovesno tridnevnico na kvaternico, to je petek, soboto in nedeljo kvaterno: 18., 19. in 20. septembra. Za notranjo slavnost bosta vse potrebno pripravila dekanijski upravitelj g. Franc Gomilšek sporazumno z župnijskim vikarjem p. Er-nestom Jenko, Za vnanjo proslavo pa bodo gotovo radi pripomogli dobri in vneti svetotrojiški farani. Romarji, častilci presv. Trojice, vsi letos v kvaternici na to tridnevnico k Sv. Trojici v Slov. gorice. Sv. Ana v Slov, gor. Tridnevne duhovne vaje za mladeniče bodo dne 6., 7. in 8. septembra t. 1. Vsi mladeniči župnije so vabljeni, da se jih udeležijo! Ob sklepu na Marijin praznik, dne 8. sept. popoldne bo slovesen sprejem mladeničev in deklet v Marijino družbo. Obred bo izvršil in slovesen govor bo imel preč. g, dekanijski upravitelj in voditelj Marijinih družb Franc Gomilšek, Ob enem bo ta dan prosvetni dan s proslavo desetletnice vladanja Njih Vel. kralja Aleksandra. Polzela. Romarski shod na Gori Oljki se bo obhajal v osmini povišanja sv. Križa, to je dne 20. septembra ali na 17. pobinkoštno nedeljo. Romarjem na Brinjevo goro. Zadnji letošnji veliki romarski shod na znameniti Brinjevi gori bo dne 13. septembra. Na predvečer ob šestih bo pridiga in litanije Matere božje. Drugo jutro ob petih sveta maša in obhajilo romarjev. Ob šestih pridiga in peta sveta maša ter ob desetih zopet pridiga in peta sveta maša. Malo je Marijinih božje-potnih cerkva na Štajerskem, ki bi bile romarjem tako priljubljene, kakor je ravno Brinjeva gora. Pridite romarji lastno mater. Mlade lisice se lotijo matere, ako ta pogine iz kakega vzroka poleg njih v luknji. Sodbe nad živali. Srednji vek je bil doba marsikaterih danes nam smešnih zablod, med katere spada tudi sodba živali radi zagre-šenih zločinov. Zadnji smrtni sodbi nad živali sta bili izrečeni na Francoskem ne v srednjem veku, ampak celo v novejši dobi leta 1793 in leta 1845. V neki vasi v Slavoniji so obsodili veliko kobilico leta 1866 na smrt, ker so tedaj upostošile kobilice nekatere slavonske kraje. Kobilico so po izrečeni smrtni obsodbi utopili v vodi. V Nemčiji je bila sojena na smrt na vešalih zadnja zver leta 1685. Bil je to volk, katerega so pobili, ko je moril čredo v mestu Eschenbach. Že ubitega volka so obsodili, da se ga mora mrtvega obesiti na vešala. # ¡tozotócrosfl. Najbogatejša gospodična — naj-skromnejša nakupovalka. Gospodična Doris Duke, najbogatejša gospica na celem svetu, ki je: podedovala že z 12. letom premoženje staršev v znesku — 150 milijonov dolarjev, se mudi začasno v Parizu. V posesti premoženja, ko-ijega obresti tudi pri najboljši volji ne more porabiti, pa kaže izredno štedlji-vost pri nakupovanju. 191etna dama se zanima za cene, jih primerja in kupuje le predmete, ki so poceni. Na upraša-nie, zakaj da se peha ona kot toliko-kratna milijonarka za tržnimi cenami, je odgovorila gospica Duke: »Zadeva je popolnoma enostavna. Ako bi se trudili vsi drugi, da bi bili poučeni glede dnevnih cen in bi te med seboj primerjali, bi .ne zapadli skušnjavi, da bi kupovali dvakrat toliko, kolikor rabijo, in bi si prihranili polovico izdatkov.« V občem pa ni neskaljeno \eselje: igrati ulogo najbogatejše deklice na svetu. Gospica Duke kaže plahost napram javnosti in bi jej bilo najljubše, ako bi se ne zmenil sploh nikdo za njo. Letalca pojedli IjudožreL Pred dve- % ma mesecama se je neki letalec po imenu Trist, odpravil preko gorovja na Novi Gvineji in od tedaj ga niso več videli. Kakor pripovedujeta dva domačina, se je Trist v Avstraliji ponesrečil z aeroplanom in je šel s prostora, kjer je moral pristati, v bližnjo vas. Domačini so pa tam zelo divje narave ter so ga pobili in si z njim priredili pojedino. Skupina 50 oseb, ki je šla pred nekaj dnevi pogrešenega iskat, se je morala vrniti, ker so jo ogrožali domačini. Iz statistike o samoumorih v Združenih državah Severne Amerike. Preko prepada Arroyo Seco v Pasadeni, v lepem vrtnem mestu, katerega imenujejo tudi dom milijonarjev ameriškega mesta Los Angeles, se vzpenja most, ki je cilj samomorilcev, ki skačejo z mosta in priletijo na iz globočine grozeče skale. 32 moških in žensk se je že pognalo z mostu v prepad. Most je /a samomorilce tolika privlačnost, da že ugiba policija, če ne bi kazalo, da bi obdali vsako stran mosta z mrežo, v katero bi se ujel samomorilec. »Samomor je prišel preveč v navado, da je postal socijalni problem, ki ima globoko segajoč pomen«, tako namreč pov-darja poročilo amerikanske zavarovalne družbe, ki vsebuje statistiko glede samomor iz 1. 1930. Po tej statistiki lahko cenimo število samomorilcev v Združenih državah na letnih 18—20.000 oseb in to brez vsakega pretiravanja. Po nadaljnjih zatrdilih statistike je odstotna številka samomorov v 100 ame-rikanskih mestih s 100.000 prebivalci od 15.40 v letu 1900 poskočila v 1. 1930 na 20. Med temi 100 amerikanskimi mesti z največjimi odstotki glede samomorov je pa Newyork na — zadnjem mestu. Jakoba so vedno smatrali za lenuha, ki ni za nič sposoben. Starši niso hoteli več o njem govoriti. Ves dan se ije klatil po gozdovih, zvečer je sedel ob ognju, posmatrajoč plamen, ter je gibal ustnice, kakor da bi govoril sam s seboj. Včasih se je oddaljil po cel kilometer, da bi pomagal nositi kotel kaki starki, ali je privedel kakega izgubljenega otroka svoji materi. Pa kljub temu ga ni nihče ljubil, ker je bil len. Nekega dne je sedel Jakob ob vaškem ribniku v hladu velikega kostanja. Pristopil je starec s sivo brado ter je začel z njim govoriti. Pravil mu je o barvi neba, o orumenelem listju, ki je že padalo raz drevje. Nazadnje je naprosil fanta za nekaj denarja, da bi si pridobil prenočišče. Žalosten je moral Jakob priznati, da nima nikakega denarja, ker nič ne dela. Ponudil pa mu je, naj stopi z njim na dom, da dobi hrane. »Pa ti nič ne delaš!« je vzkliknil starec jezen. »Kdo je na zemlji, ki vsaj kaj malega ne dela? Dež, veter, solnce, sneg, tudi oni kaj delajo. Lenuh, ti vzemaš plod zemlji, pa ji ničesar ne vračaš.« »Ne vem, kaj bi počel,« je odgovoril Jakob skesano. »Prvo, kar vidiš, začni!« Prvo, kar je Jakob videl, je bilo orumenelo listje, ki je odpadalo. Veter je pihal. Jakob je sklenil, da bo tekel za listi. Nekateri so padali v potok, drugi so plavali po zraku, še druge je veter podil po sami cesti. Jakob je tekel, brez kape, kakor nor za listi. Pri tem se je z vso silo zagnal v nekega čuvarja. Ta ga ni mogel prijeti, pač pa je sklenil, da ga počaka in kazni. Listi so se podili po potu do nekega gozdiča. Tu so se ustavili, kakor da bi si hoteli oddahniti. To je bil krasen gozd. Visoka debla so se vzpenjala kakor stebri v cerkvi. Zadnji solčni žarki so prodirali v zlatih pramenih. Malo dalje se ¡je bleščala vodna površina, obrobljena s trsti-ko. Nad vodno gladino so se zazibali divji golobi. Jakob je prispel do sredine gozda, kjer je opazil hišico z železnimi vrati in močno zamreženimi okni. »Kdo neki tu stanuje?« se je vprašal glasno. »Odpri vrata in videl boš,« mu je rekla ptička. Vse ptice so poznale Jakoba, ker jim je večkrat trosil hrane. Jakob je poskusil odpreti, pa ni šlo. Našel je motiko in je hotel šiloma vdreti v hišo, ali vrata se niso niti premaknila. Zato se je rajši vrnil domov. Drugega jutra se je napotil zopet do skrite hišice in je sedaj poskušal izdreti železja iz okenskih mrež. Prihajal je tako dan za dnevom. Cez mesec dni je. ostal samo še en železni drog na oknu, vrata pa so bila še vedno zaprta. Starši so opazovali Jakoba z velikim začudenjem. Cel dan ga ni bilo. Domov je prihajal šele zvečer in to ves rjast, s svetlimi očmi, kakor da dela nekaj zelo važnega. Prinesel pa ni nikoli ničesar razen velikega teka za jed. Nazadnje je iztrgal Jakob še zadnji drog. Baš je hotel zlesti v hišo skozi okno, kar začuje strahovit glas: »Kdo si, drzni mladenič?« »Jakob Lenuh.« ie odgovoril fant. »Kaj bi rad tu?« »Vse, kar morem,« je rekel živahno. Tedaj se je pojavila na oknu starčeva glava, To je bil isti starec, ki ga je Jakob že bil prej videl. »Tu najdeš neka|j, za kar bi ljudje mnogo plačali, samo da to vidijo. To je bolj belo od morske pene, bolj rdeče od črešenj, modro kakor nebo, zlato kakor poletno solnce.« »Dovoli, da pogledam samo enkrat,« je pravil Jakob. Starec pa je odkimal z glavo, rekoč: »Jakob Lenuh, ko prešteješ vse tiste, ki so padli z dreves, v tem gozdu, šele tedaj boš mogel videti, kar se tu skriva.« Jakob je takoj začel s štetjem, o katerem je starec mislil, da ga ni mogoče dovršiti. Klečeč na tleh je štel list za listom. Kako krasne barve je videl! Nekateri so bili bledoze-leni z rumenim pegami. Drugi so bili temne barve s še temnejšimi lisami. Nekateri so bili rdečkasti kakor kri na smrt zadetega junaka. Te barve so bile tako lepe, da je Jakob neprestano zastajal in se čudil. Iver baš lepe barve so bile pripravile Jakoba na to, da je posmatraval ogenj ob zimskih večerih, ali cvetje na pomladanskem drevju. Ko se je zmračilo, se je Jakob bal, da mu ne bi veter pomešal preštete liste s še neprešte-timi. »Ne boj se, Jakob«, mu je rekel ptiček, kateremu je bil dal že več zim zaporedoma hrano. »Jaz bom pazil, da se listi ne zamešajo. Če bi kateri skočil na drugo stran, brž ga bodem spet spravil nazaj.« Ptiček je vso noč pazil na liste. Pozneje so tudi drugi ptički izvedeli, da Jakob šteje liste. Prileteli so mu na pomoč in čez šest tednov je bilo delo dovršeno. Kako lepo je, dovršiti to, kar sem počel! Še nekaj vam bom rekel. Za to dobo je zrasel Jakob za pet centimetrov. Ko je prispel zopet do starčeve hiše, fle za-klical tako glasno, da so se vrata stresla: »V gozdu je listov petsto milijonov šest sto tisoč šeststo in eden!« Vrata so se odprla. Jakob je vstopil ter videl nekaj, kar je bilo bolj belo od morske pene, bolj rdeče od črešenj, modro kakor nebo, zlato kakor solnce. To je bila deklica. Postala mu je žena in živela sta v hiši Jakobovih staršev vse do njihove smrti. On je začel slikati. V krasnih slikah je upodobil gozd z malimi vodnimi gladinami. Preštevajoč liste, je spoznaval barve in sedaj je to unašal v svoje slike. Vsi so se čudili njegovim umotvorom. Včasih je naslikal samo gnezdo, ki ga obletava ptica. Bogatini so te slike radi kupovali, ker so tedaj, če je bilo nebo oblačno in če so se čutili slabe volje, gledali te slike, da bi se mogli zamisliti v gozd. Starši in prijatelji so bili ponosni na Jakoba. Preštevajoč liste po gozdu, je našel svojo srečo, ker je občutil pravo zadovoljnost od dovršenega dela. Oči njegove žene so bile kakor jasno nebo, a lasje zlati kakor solnce. Vrat je imfela bolj bel od morske pene. Ko je ob jesenskih večerih sedela kraj hčerke ob zibeli, je Jakob sedel ob ognjišču in razmišljal svojo srečo. Ženin obraz je bil bolj rdeč nego črešnje in zasijal je od same radosti, ko je pogledala svojega moža, ki ni bil več Jakob Lenuh. (Konec.) Poklic žene. Katehej v šoli: »Vilko, zakaj je dal Bog Adamu Evo za ženo?« Vilko: »Za gum« be prišivati, gospod ka-tehet!« »Kaj? Kako?« »Seveda! Ce manjka mojem očetu pri srajci kak gumb, kriči vedno; Za zlodja vendar, zaJj kaj pa imam potem žeK no?« Naloga. V skledi so štiri jabolka, ki jih je treba med štiri otroke raz« deliti tako, da ostane še ena jabolka y skledi. Rešitev: Trije otroci dobe vsak po eno jabolko, četrti pa dobi svojega v skledi. Vprašanje. Kdo more reči sinu: »Pojdi sem, sin moj!« čeprav ni njegov oče?, (Njegova mati.) Razumel. 1. dijak:; »Jesi li napravil izpit?« 2. dijak: »Veš to je bilo tako ...« 1. dijak: »Dobro,, dobro, tudi jaz sem padel.« Žalostna. Oče: »Zakaj si tako žalosten, Tonček?« Tonček: Včeraj sem sklenil, da se vea teden ne bom umil, danes pa sem padel v rib-nik.« -- Znati se mera. V velikem mestu so bili v eni ulici štirje čevljarji. Radi reklame je na-pisal.prvi na svojo pro-! dajalno: »Tu so naj« boljši čevlji celega me-: sta.« Drugi: »Tu so najboljši čevlji cele dežele.« Tretji: »Tu so naj-bolji- čevlji celega sveta« in četrti: »Tu so najboljši čevlji v tej u-lici.« Kdo je napisal najbolje? On ve. Anica: »Ivo, zakaj neki solnce vsak večer zahaja?« Ivo: »Ti si pa res pametna, vendar zato, ker začne noč.« Visokošolec: »Samo sedaj mi še posodite, potem me ne vidite nikdar več.« Posojevalec: »Saj ravno tega se bojim.« Ko so v družini od- molili večerno molitev, vpraša sinček očeta: »Zakaj pa vsakikrat tako čudno pogledaš mamo, ko rečemo: Reši has hudega, amen?« ZAHVALA Za takojšnjo izplačilo podpore po smrti gospe Frančiške Rautaša od podpornega društva LJUDSKE SAMOPOMOČI V MARIBORU se tem potom najlepše zahvaljujem in priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur najbolje. Mala Nedelja, dne 26. avgusta 1931. 1314 Franc Rantaša. Steklarski vajenec se sprejme. Ivan Kovačič, Maribor, Koroška cesta 10. 1306 Službo dobi okoli 301etna dekla v hotelu za vsa hišna opravila. Ponudbe na upravo lista. 1303 Prodam majhno posestvo tik glavne ceste. Poizvedba pri Francu Gole, Sv. Lenart v Slov. goricah. 1310 Eodarskega pomočnika sprejme takoj Jožef Ogoreuc, sodar v Brežicah. 1302 Prodam novi vinski sod, ki meri 9 hi. Franc Krajnc, Zimica št. 84. 1300 Kupim leseno sadno prešo. Prodam mlado kravo molznico. Naslov: »Livada«, Celje-Gaberje. 1311 Brusim škarje od 2, britve od 5 Din naprej, na glavnem trgu pri avtočakalnici Maribor. J. Cimerman. 1270 NaMife ¥aše 127G rfl Morošha c. 5, Alehssntir®?® c. 6 in Y&fivazorjeva al Zamenjamo dobro vino za rezan les. Ilohne-ger Viher, Maribor, Koroška cesta 53. 1271 Viničar brez otrok s 3 do 4 delavnimi močmi se sprejme z novembrom pri Paulnu Thal-man, zdravnikova vdova, Počehova (Lajters-berg) 26. 1266 Holarskega vajenca, krepkega sprejmem takoj. Krajnc Franc kolarski mojster, Loče pri Polčanah. 1265 Dva dijaka se sprejmeta v celo oskrbo. Ko-roščeva ulica 2, na dvorišč, vrata št. 5. 1277 močno šivane, domači izdelek, kupite najcenejše pri A. Stuhec, izdelovanje posteljnih odej, Maribor. Slovenska ulica 24. Popravila starih odej. Izdelovanje pernic. 1308 da se je vselil dobro znani 911 H&C9 v svojo nora stavbo v m ulici v Miriuom Tukaj Vam nudi vsakovrstno majiuiaatursa blago od n^jccnejša do najfinejša vrsta. V zalogi je velika množina ostankov žioia i:a 25 Din, volne po 25 Din, EinogovrsSniii cstf-~« kov od 5 Din naprej. Ali je mogoča še ceneje? Otrcške obleko od 98 Din naprej, topiš zimsko suknje (Štueer) po 230 Din. Oglejte si izložbe v novem vhodu! 1313 E E a H, H E E E E E E E ipodnjeStaJershl Ij najboljše iti najvarnejše pri e »B 9 9 osojilnici Gosposka ulica Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog fg^r nad 62,000.000 dinarjev. "^J Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! m 3 3 3 a a 3 E 3 3 3 3 a 3 3 □ a a a a DENAR si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsa kovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd. SOLN.CU p^j ^nrirAiv« Celje, Glavni trg © Za obilen obisk se priporoča 318 ASOJ1 DROFENIK Krajevni prodajalci za prodajo vsakovrstnega blaga se iščejo. Blago dajemo na kredit. Potrebna garancija 10.000 Din. Vsaki posestnik lahko postane trgovec. Ponudbe: Maribor, poštni predal št. 4. 1230 j brezkonkureneni v ' izdelavi, materija-lu in trpežnosti zato najcenejši pri tvrdki Uršiiettjarna iS, Breg štev. 37 Ceniki na zahtevo brezplačno ! 1285 Sadjerejci, vinogradniki! Ne odlagajte z nabavo prvovrstnih patentnih sadnih in grozd nih mlinov, katere naročate edino pri prvi strojni delavnici Matija Kozinc v Sevnici ob Savi. 1062 Moslin, moštova esenca za napravo zdrave domače pijače se dobi v drogeriji Kanc-Wol-fram, Maribor, Slovenska ulica. 1035 Pridnega mizarskega vajenca sprejmem. Dajem hrano iri stanovanje. Ingolič, mizarstvo, Spodnja Polskava, Pragersko. 1308 Ugodilo prodam: eno leseno prešo, skoraj novo, takoj za premestiti; eno .črno lakirano kočijo s streho; eno ročno mlatilnico in eno slamoreznico, oba stroja sta skoraj nova in v porabi komaj tretje leto. Vinko Topolovec, p. Podlehnik pri Ptuju. 1304 Viničarsko družino večjo, ki je vešča tudi nemščine in nekoliko tudi v zidarskih poslih, sprejme dr. E. Reiser, Pekre pri Mariboru. 1305 Učenec s primerno šolko izobrazbo se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Slavko Lebe, Razvanje-Hoče. 1317 Posestvo v najprometnejšem kraju z dobro upeljanim obratom se takoj po ceni proda. Naslov v upravništvu pod R. F. 100. 1316 Veščega oskrbnika (šaferja) s kuhanja zmožno ženo se sprejme na 75 johov veliko gozdno posestvo z njivami, travniki, paš-- niki, vrtom in živinorejo na počitniškem domu pri Sv. Martinu na Pohorju s prvim novembrom. Pogoje se dobi pri Društvu za zaščito o'trok in mladine v Mariboru, Strosšmajerjeva ulica 26. 1315 Učenca poštenih staršev s primerno šolko izobrazbo, 14 let starega z vso oskrbo sprejmem takoj. Josef Ferleš, trgovina meš. blaga. Hum na Sutli. 1321 Sprejmem takoj najemnika na moje vinogradno posestvo. Biti mora pošten, opravljati vsa vino-gradna dela ter z malo družino do največ štiri osebe. Ponudbe je poslati na Anton Pemič, trgovec, Slov. Bistrica. 1320 Kmečko dekle, vajeno vsakega dela dobi službo v župnišču. 1319 5G9 Din tedensko plačamo vzgovor-nim osebam s številnima poznanstvi. Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor. 1242 Krojaškega vajenca sprejme F. Dvoršak, Maribor, Koroška cesta 49. 1325 Viničarja, 5 delavskih moči, vešč novih nasadov, mirnega značaja, sprejme »skrbništvo Burg-meierhof, Krčevina pri Mariboru. 1324 Inserirajie! o Zgodovina lovantlnshe Znamenita knjiga, ki opisuje zgodovino naših krajev od leta 1228 do 1928, delo zgodovinarja dr. Fr. Kovačiča. Obseg knjige znaša 491 strani na izredno finem papirju ter 65 strani zgodovinskih slik na umetniškem tiskarskem papirju. Da si morejo knjigo omisliti tudi oni, ki ne morejo izdati veliko denarja za knjige, se je znižala cena od 150 Din na Din 70'-. Naročniki »Slovenskega Gospodarja«, kupite to velezanimivo knjigo! j Pišite po njo TIskarni sv. Cirila v Mariboru. S 1 S Ivan Kacin, tovarna harmonijev in cerkvenih orgel v. Ljubljani, Tabor 6, sprejema popravila cerkvenih or-gelj in uglašanje po ugodnih cenah. Harmonije izde« luje od 2500 Din naprej. Petletna garancija. Zahtevajte cenike. Oddaja tudi na obroke! 1156 Prodam novo hišo, prosto 10 let državnega davka, 6 let' občinskih davkov, obktoječo iz treh stanovanj in sicer: 2 sobi in 1 kuhinja, 1 soba in 1 kuhinja ter 1 soba s štedilnikom, zraven še svetle in prostorne kleti. Mesečni donos poleg lastnega stanovanja 760 Din., ki se pa lahko z malo investicijo zviša na 1200 Din. Poleg tega lep vrt. Cena 140.000 Din, .potrebno 70.000 Din. Naslov v upravi lista, hiša je v Mariboru Magd. predm. 1326 Najvarnejša In najboljše naložite denar pri v Celju regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi lastni poloči na oglu Mja Mm ceste in Vodnikove ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiž nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. 192 Stanje hranilnih vlog znaša nad Din lOO.OOO.OOO-—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. Tiskar: Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru, m Izduiatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč y Mariboru 484853532353482348235323485348005348485323235323482348235348020100010002010000020101000201000201000200070906010202021002000100020200000201020101020100010201000102010200010100010000020101020100020100000211041002010709000100010010000100020008030709001005