Drage matere, žene in dekleta! S to prelepo umetnino slikarke Ivane Kobilice vam čestitamo ob vašem sprazniku.
8. marec
Res je, da vse manj žena še praznuje ta praznik, ki so ga 1910. leta uvedli na mednarodni konferenci žensk v Kobenhagnu, na pobudo Klare Zetkin; vsaj iz tistih nagibov in razlogov kot je nastal, že davno ne več... Danes se ga ženske pravzaprav otepamo, odklanjamo darila sindikata in sredstva namenjamo za drage inštrumente in ta dan preživimo kot običajen dan; v službi, za štedilnikom, z otroci in s kopico vsakodnevnih težav...
Šopek rož, ki ga dobimo ta dan, in morda je to edinikrat v celem letu, pa nas morda le dodatno spodbudi k razmišljanju o naši vlogi in položaju v družbi... Razpete med družino in službo nemalokrat pozabljamo same nase... in morda si lahko vsaj ta dan privoščimo samo zase?!
Četrta seja upravnega odbora REVOZ-a
Četrta seja upravnega odbora REVOZ-a bi morala biti 17. januarja 1989, zaradi zadržanosti več članov odbora je bila preložena na 10. februar. Odbor se je sestal v Parizu, najpomembnejše teme, ki so bile obravnavane, so naslednje:
1.	Andrej Dular je bil predlagan za kandidata za direktorja direkcije splošnih dejavnikov v REVOZ-u.
2.	Sprejeto je bilo izčrpno poročilo o stanju pri izvajanju investicij za novi program in ponovno z zadovoljstvom ugotovljeno, da potekajo po terminskem planu brez zamud.
3.	Obravnavana je bila problematika usvajanja proizvodnje sestavnih delov za R-5 v Jugoslaviji (lokalna integracija).
4.	Obravnavani so bili bistveni elementi plana REVOZ-a za leto 1989 ter dane usmeritve za njegovo dokončno pripravo, kot tudi sprejet program za izvajanje plana, ki ga je predložil tov. Noč.
5.	Obravnavan je bil plan komercialnih aktivnosti za leto 1989 in usmeritev za daljše obdobje, ki bodo morale biti vključevane v načrte v naslednjih letih.
Po seji upravnega odbora so bila končana tudi pogajanja in podpisan dodatek k Pogodbi o skupnih vlaganjih. RNUR je tako povečala svoj vložek za 8 mio. FF, tako je izpolnjen zadnji pogoj za oprostitev plačila carine za opremo, ki jo bomo, kot vložek RNUR-ja, uvozili.	> Zdravko Slak
... vendar ne brez pomislekov
Čeprav je razprava o samoprispevku padla nekako mimo »voznega reda« načrtovanih zborov delavcev, sklicanih v okviru programa kandidacijskih konferenc pred zadnjimi volitvami v samoupravne organe, je vzbudila precejšnje zanimanje. Zlasti je razprava pokazala, da nikogar ne bo moč peljati žejnega čez vodo. Več o tem preberite na 2. strani.	*
IM V Kurir - časopis kolektiva Industrije motornih vozil Novo mesto - št. 5,/narec 1989
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko GroboVšek. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Člani uredniškega odbora: Jovo Bogovac, Aleš Fink, Danica Ivanušič, Barbara Krajnc, Vida Mamilovič - predsednica. Bojan Mikec, Jože Muhič, Boris Padovan, Ernest Sečen, Bojan Tomšič, Janez Zupančič Izdajateljski svet: Vida Rifelj, Vinko škof, Spasenka Lazarov, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec, Franci Novosel. Urednik rubrike: Spasenka Lazarov. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 20.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO
Resnici na ljubo je treba povedati, da ni vse teklo tako kot smo načrtovali - denimo na primer to, da je bilo praktično nemogoče zagotoviti potrebno število strokovnih uvodničarjev za več kot dvajset zborov, kateri so se odvijali skoraj-'sočasno. Vendar je bilo čutiti, da ljudje vsaj v grobih obrisih že vedo za kaj gre in da je marsikdo o tem razmišljal še predno je prišel na zbor.
Nedvomno je, da so avtorji besedil v prvi letošnji številki občinskega glasila »Odločajmo« zadeli v črno — kratko, jasno in vsem dojemljivo so napisali vse, kar je bistvenega v zvezi s. samoprispevki in za to jim gre izkazati priznanje. Naj bo to vzorec za prihodnje!
Bolj kot drugo so zlasti razprave pokazale, da nikogar ne bo moč peljati žejnega čez vodo. Veliko besed je bilo namreč namenjenih pojasnjevanjem kaj smo doslej naredili z denarjem zbranim na isti način in zakaj nekatere projekte -na primer most - nismo uresničevali po načrtovani dinamiki. Še. več je tega, kar nas je doslej spravljalo v slabo voljo in vzbujalo vtis, da vse zadeve niso bile preveč strokovno zasnovane in so kot »polizdelki« krožile v prostoru ter vzbujale pomisleke d resnosti predlagateljev (Bog ve, kje bo nazadnje pristalo novo pokopališče, kakšna bo videti »začasna avtobusna postaja« na novi »dolgoročni lokaciji«, ali bosta dva kostanja iz drevoreda pod novo blagovnico zavrla izdajo gradbenega dovoljenja - op. avt.: morda je problem že rešen, ker v osrčju mesta že zija ogromen krater in še in še).
Pravkar izstreljene puščice sicer ne zadevajo programa

Ulil
1111
^Ifi!
I ssi
lili
■y.v.\\v.\\\v.\vX\v • • c. v.'v.1v.v.v.v.v.v.-!-:-:-:-
iiiiiii
mmm i
Nillll
šii&iSŠiSi


aiillillll
... vendar ne brez pomislekov
občinskega samoprispevka, ki nam spričo vsebine lažje seže do srca: bolnica, porodnišnica, šola - nihče ne more ob tem ostati neprizadet - pa vendar razmišljamo drugače kot včasih. Po zapisnikih zborov delavcev sodeč,
še velika večina opredeljuje za varianto B programa (dograditev in sanacija bolnišnice v Novem mestu, dograditev OŠ v Bršljinu in Žužemberku ter pripravljalna dela in začetek gradnje nove OŠ v Mrzli dolini), vendar nas skrbi
usoda vrtcev, ki so menda najbolj kritični v vsej Sloveniji. Kanček upanja vrtcem bi dala »prepovedana « ali, če hočete »dekoraktiv-na« C varianta, ki vnaprej odpisuje bolnišnico (sicer regijski projekt), na kar-si večina občanov še pomisliti ne upa. Tiste, ki bi v tem primeru v prihodnjih desetletjih prihajali na bali svet v avstroogrski konjedernici na levem bregu Krke pod Kapitljem, tako nihče ne more nič vprašati.
Zato smo se torej načeloma opredelili le za B-varianto, manj slabo od drugih dveh, a tisto, ki ob sicer ne majhnih, a kljub temu komaj zadovoljivih sredstvih (danes) daje upanje, da bo uresničena. Ne gre prezreti stališče delavcev tozda TA in DSSD v stari organiziranosti, ki so dejali takole: »... načelno smo proti samoprispevkom, za predlaganega pa izjemoma »ZA«, ker gre za šolstvo in porodnišnico. Zahtevamo strogo namensko porabo sredstev, redno obveščanje javnosti in zaostritev odgovornosti izvajalcev!«
Smo dovolj majhna fara, da smo lahko slišali podobna stališča tudi iz drugih dvorišč. Ne gre nas jemati neresno, saj menda ni nikomur v interesu, da bi nam bil to zadnji samoprispevek. Leta debelih krav so pač davno mimo, pa tudi voda nam že uhaja v sapnik, a se še vedno k sreči zavedamo, da v beli svet ne moremo bolni, kruljavi in prazne glave. Torej dobro premislimo in ne odvrzimo priložnosti, ki nam jih nudi samoprispevek, saj so pravzaprav edine, ki nas bodo premaknile vsaj za korak naprej. Zato naj bo 2. april 1989, ko bomo šli na glaso-vališča, dan trezne in prave odločitve!
Lakiranje karoserije R-5 namenjene testiranju»3C«
Skladno z uvajanjem programa R-5 v REVOZ-u je potrebno preizkusiti tudi kakovost površinske zaščite na karoseriji R-5, lakiranih na naših linijah.
Karoserija R-5, ki je bila na naših linijah lakirana v času od
Lakiranje karoserije R-5 na naši liniji so spremljali tudi predstavniki kontrole kakovosti in D.M.A.E. RNUR
15.	do 16. februarja, je bila nato odposlana v RNUR, kjer bo na njej izveden preizkus korozijske zaščite po metodi testa »30 kakršen se sicer izvaja tudi v našem laboratoriju, vendar le za posamezne manjše dele izrezane iz karsoerije.
Janez Zupančič
Pred fazo predobdelave je bilo potrebno nelakirano karoserijo R-5 detaljno pregledati
Kje in zakaj šepa ?
Sredi februarja so bili organizirani zbori delavcev na katerih smo ocenjevali lastne rezultate dela dosežene v minulem letu. Ocenjevali smo jih na osnovi poslovnega poročila in zaključnega računa.
Gradivo za razpravo smo objavili v 18. številki Kurir informatorja, zato ga v Kurirju ne bomo ponavljali. Pač pa bi vas radi seznanili s povzetki iz poročil o poslovanju za leto 1988, ki so jih pripravljali posamezni vodje proizvodenj. V tozdu Tovarna avtomobilov so ponovno želeli opozoriti na naše šibke točke, ki jih lahko zasledujemo že vrsto let, a jih nikakor ne moremo odpraviti.
Morda, pravzaprav prepričani smo, da bo z novo organizacijo kakovostnejšim in odgovornejšim delom ta kronična bolezen na: e organizacije dela na katero smo bili ob prekinitvah dela tako besni le odpravljena.
In sedaj k izvlečkom iz poročil:
Obrat I.
V obratu I. smo imeli precej zastojev in sicer zaradi:		
- pomanjkanja materiala		757 ur
- popravila stiskalnic		1.916 ur
- popravila orodja		3.439 ur
- čakanja na viličarja		584 ur
- popravila transportnega traku i		395 ur
- ponovne nastavitve orodij		2.198 ur
— izpada električne energije		160 ur
- zamude avtobusov		530 ur
- zbora delavcev		3.037 ur
teh zastojev je bilo skupaj		13.016 ur
Veliko zastojev smo imeli zaradi bolniške odsotnosti delavcev. Zabeležili smo 58.016 ur odsotnosti in 580 ur neopravičenih izostankov. Bolniški stalež bremeni proizvodnjo, dnevno je odsotnih kar 26 delavcev, ali povedano drugače, kot bi vsak dan ne obratovalo 13 stiskalnic v težki presernici.
Poleg vseh težav, ki so nas pestile in spremljale v letu 1988, pa smo opravili tudi 16.080 ur nadurnega dela, delavci Monterja - Ohrid pa še dodatnih 23.306 ur. Realizacijo zastavljenega plana smo dosegli, realizirali pa smo tudi izvozni plan in sicer:
17,5 % s preseganjem normativov, 3 % z organiziranjem nadurnega dela, 2,8 % z izrabo notranjih rezerv.
Produktivnost smo povečali za 3,5 % v primerjavi z letom 1987.
Obrat II
V obratu II. smo imeli v letu 1988 evidentirane zastoje strojev zaradi okvar strojev, okvar orodja in pomanjkanja repromateriala.
In sicer:	
-	brusilni stroj BB - 10 - gen. popravilo -	vrtalni stroj BS - 40 - gen. popravilo skupaj:	1608 ur
Za osebna vozila - pomanjkanje repromateriala	390 ur
-	okvare strojev -	linija premnika -	stroj za razrez cevi Brokes -	stroj Dupont in AN6/25	1924 ur
- okvara orodja (diamantrolna za AFD 630	386 ur
skupaj:	v 2700 ur
Za gospodarska vozila in R. D. - pomanjkanje repromateriala	168 ur
-	okvare strojev -	brusilni stroj BB - 10 in BDA - 40	,	596 ur
' - brezkrivuljni avtomat AB - 80	
skupaj:	764 ur
Iz pregleda je razvidno, da znašajo skupni zastoji v obratu II. 5072 ur ali 3,7 % od skupnega števila opravljenih ur. Od tega znašajo zastoji zaradi zakasnele izdobave repromateriala 843 ur.
Dodatne neplanirane obremenitve v obratu II. v letu 1988 znašajo 4428 ur ali 3,7 % oziroma 2,7 delavca dnevno manj.
Obrat III.
V poslovnem letu 1988 smo se srečevali z zastoji oziroma izpadi proizvodnje, največ izpadov je bilo zaradi lakirnice. Nekaj zastojev je bilo tudi zaradi repromateriala (odpreškov), zaradi delov iz uvoza CKD, vendar znatno manj kot v preteklih letih. Zaradi izpadov dnevne kadence je bilo potrebno 15-krat organizirati delo ob prostih sobotah, 16-krat podaljšati delo med tednom, kar je skupno 31 nadurnih dni. V povprečju smo dosegli dnevno kadenco 200 karoserij, če je delovni proces potekal brez zastojev.
Obrat IV.
- okvare naprav	3820	ali	64 ur
- nekakovostni material	205	ali	3,5 ure
- energetski mediji	125	ali	6.5 ure
- pomanjkanje sur. karos.	825	ali	14 ur
- ostalo	850	ali	14 ur
skupaj:	6225	ali	104 ure
Glede na število pri posameznih vrstah zastojev, moramo v letošnjem letu izboljšati predvsem preventivno vzdrževanje naprav, kar je že vidno v drugi polovici leta 1988.
Obrat V.
ZASTOJI V PROIZVODNJI pom. okvara mesec	kar.	dv.			pom. mater.	pom. prem.	Skupaj
januar	183	/	/	/	183
februar	330	/	/	/	330
marec	/ .	/	/	/	/
april	221	48	542,5	/	811.5
maj	337	/	123	/.	560
junij	394	/	312	/	706
julij	133	/	’ /	/ i	133
avgust	640	/	/	66	706
sbptember	442	/	7	/	442
oktober	2590	/	/	/	2590
november	4140 1	/	/	/	4140
december	600	/	/	/	600
Skupaj:	10010	48	977,5	66	11201,5
Iz tabele je razvidno, da smo imeli veliko zastojev zaradi tega je bila tudi postavitev in predaja vozil manjša) zaradi pomanjkanja karoserij iz proizvodnje IV. ter pomanjkanja materiala (motorji, vijaki zad. prem, prednje in zad. preme...).
Izpadlo proizvodnjo smo morali nadoknaditi ob prostih sobotah.
1988 — leto kakovosti in ekonomičnosti
IMV je leto 1988 proglasil za »LETO KAKOVOSTI IN EKONOMIČNOSTI«. Ob tej priliki je bil pripravljen obširen akcijski program. V zvezi s tem programom in Gospodarskim načrtom za leto 1988 ter ostalimi večjimi aktivnostmi je Sektor kontrole kakovosti pripravil svoj lasten program oziroma plan aktivnosti. Cilj je bistveno prispevati k izboljšanju kakovosti in realizaciji planskih ciljev kakovosti tako na nivoju DO kot obeh programov posameznih tozdov.
Vhodni materiali
' Na področju vhodnih materialov so narejeni veliki skoki na boljše, saj se je kakovost na nivoju DO izboljšala 19 % v primerjavi z letom 1987 (iz 3,7 % reklamiranih pošiljk v letu 1987 na 3 % v letu 1988), pa tudi v primerjavi s planom za leto 1988 so rezultati ugodni, saj so planski cilji celo preseženi (103,3 % realizacija).
Na nivoju programov opažamo
bistveno izboljšanje v avtomobilskem programu v primerjavi z letom 1987 za 25 % (iz 4 % v letu 1987 na 3 % v letu 1988) kot je tudi ugodna planska realizacija (109,3 %). Na prikoliškem programu je opaziti bistven napredek, saj se je kakovost izboljšala za 15 % (iz 3,4 % v letu 1987 na 2,9 % v letu 1988), čeprav smo nekoliko zaostali za planskimi cilji (realizacija le 96 %).
Premiki na področju kakovosti vhodnih materialov so prav gotovo spodbudni, čeprav smo z določenimi materiali oziroma dobavitelji imeli v tem letu precejšnje težave (pločevina, guma, stiropor,’...). Zaradi tega bo potrebno še poglobiti sistemsko delo z dobavitelji.
Proizvodni proces
1. Popravilo	-
Na področju popravila je na nivoju DO vidno občutno izboljšanje, saj se je
VHODNI MATERIALI
DOSEŽENO 1987 -1988
*c'
	
	
A/TO.PROORAM PRH«X PROGRAM
LETO
O IM 7	■■ UMI
Tabelarni pregled gibanja kakovosti v letu 1988 v DO IMV					
	Doseženo Doseženo Izboljšane			Plan	Real.
	1987	1988	(1988/87)	1988	1988
1. VHODNI MATERIALI	%	%	%	%	%■
- Avotomobilski program	4,0	3,0	25	3,3	109,3
- Prikoliški program	3,4	2,9	15	2,8	95,9
- DO IMV	3,7	3,0	19	3,1	103,3
2. PROIZVODNI PROCES	%	%	%	%	%
2.1. POPRAVILO					
- Avtomobilski program	0,89	' 0,74	17	0,77	104,1
- Prikoliški program	0,72	0,66	8	0,72	109,1
- DO IMV	0,81	0,70	14	0,75	107,1
2.2. IZMET					
- Avtomobilski program	0,44	0,40	9	0,44	100,0
- Prikoliški program	0,73	0,62	15	0,73	117,7
- DO IMV	0,59	0,55	7	0,61	110,9
3. IZHODNA KAKOVOST	AQR	AOR		AQR	AOR
- Avtomobilski program	120,5	*126,7	5	125,0	101,4
- Prikoliški program	113,5	119,6	5	125,0	95,7
- DO IMV	117,0	123,2	5	125,0	98,6
* Izhodna kakovost je prikazana po AOR 1. sistemu (AQR II. zmanjšan za 6 AQR					
točk).					
VHODNI MATERIALI
REALIZACIJA 1988
REALIZACIJA %
A/IOPHOORAM PRIKOt PROGMAM	DO IMV
PROIZVODNI PROCES
POPRAVILO
POPRAAIO %
A/TO PROGRAM	PRI KOI PROGRAM
LETO
O M7 ■§ 1988
	PROIZVODNI PROCES POPRAVILO REALIZACIJA %						
		104.1		1091		107 1	
100							
		VTOPROORAI	PRIKDL PROGRAM CZ3 1988			DO IMV		
kakovost dvignila za 14 % (zmanjšanje deleža popravila iz 0,81 % v letu 1987 na 0,70 % v letu 1988). Še večji napredek je viden v avtomobilskem programu, kjer se je kakovost izboljšala celo za 17 % (zmanjšanje popravila iz 0,89 % v letu 1987 na 0,74 % v letu 1988). Dosežen oziroma presežen je tudi plan (104,1 % realizacija).
V	prikoliškem programu je dvig kakovosti sicer nekoliko nižji in znaša 8 % (iz 0,72 % v letu 1987 na 0,60 % v letu 1988) v primerjavi s planskim ciljem pa je tu dosežen najboljši rezultat (109,1 %).
Izmet
Na področju izmeta je na nivoju DO nekoliko manjši premik na boljše, saj znaša 7 % (zmanjšanje iz 0,59 % v letu 1987 na 0,55 % v letu 1988), je pa realizacija večja od plana skoraj za 11 %.
V	avtomobilskem programu beležimo v primerjavi s predhodnim letom izboljšanje za 9 % (iz 0,44 % v letu 1987 na 0,40 % v letu 1988) in realizacijo v skladu s planom (100 %).
V	prikoliškem programu beležimo na področju izmeta bistven skok naprej v primerjavi s predhodnim letom, saj se je izmet zmanjšal za 15 % (iz 0,75 % na 0,62 %). Ocenjujemo, da je k zmanj-
šanju izmeta prispevalo svoj delež tudi uvajanje tekoče kontrole oziroma avto-kontrole. V kolikor bomo nadaljevali z ustrezno intenziteto uvajanja tekoče kontrole, posebej pa še avtokontrole lahko v letu 1989 pričakujemo še bistveno boljše uspehe.
Izhodna kakovost
Prav gotovo so najspodbudnejši rezultati na področju izhodne kakovosti tako na nivoju DO kot v obeh programih, čeprav so na prvi pogled videti rezultati skromnejši, saj dvig kakovosti v primerjavi z letom 1987 tako na nivoju DO kot v obeh programih znaša le 5 %. Potrebno je poudariti, da smo na nivoju DO napredovali za 6 AQR (I.) točk in sicer od 117 AQR točk leta 1987 na 123,2 AQR - točke v letu 1988, kar prav gotovo ni malo.
V avtomobilskem programu je narejen ponovno visok skok kakovosti saj smo od 120,5 AQR (I.) točke napredovali na cca 127 AQR (I.) točk (ocenjeno iz 132,7 AQR II. točke), kar prav gotovo predstavlja zelo dober rezultat, saj smo tako izhodno kakovost v srednjeročnem planu (1986-90) načrtovali za vozila R-4 šele v letu 1989.
Ji *t	' v.				
	
Prav tako je dosežen bistven premik na izhodni kakovosti prikolic, kjer se je kakovost izboljšala za dobrih 6 AQR (I.) točk in sicer od 113,5 AQR točke v letu 1987 ha 119,6 AQR točke v letu 1988. Rezultati so posebej spodbudni še za to, ker smo v tem letu uvajali tudi nov program, kar je prav gotovo oviralo dosego sicer visoko postavljenih planskih ciljev kakovosti (125 AQR točk). Kakovost prikolic se je tako precej približala kakovosti avtomobilov (zaostanek za cca 1 leto), kar je posebej spodbudno, saj je zaostanek ob koncu leta 1987 še vedno znašal več kot 3 leta.
Iz tega je razvidno, da se z ustreznim strokovnim in sistematičnim delom na področju zagotavljanja kakovosti ter ustreznim delovanjem (timi kakovosti, avtokontrola, krožki za izboljšanje proizvodnje, kakovostna norma, stalno izobraževanje...,) oziroma prizadevanjem vseh organizacijskih enot, vodstvenih in vodilnih delavcev tako v DO kot tozdih, da stalno dosegati ustrezne premike tudi na področju kakovosti.
Sektor kontrole kakovosti Bojan Tomšič
IZHODNA KAKOVOST
A Q R
A/ TO PROGRAM	PRIKOt.PROGRAM	DO IMV
LETO
CU ioa? BI rase
PROIZVODNI PROCES
IZMET
IZMET %
LETO
PROIZVODNI PROCES
IZMET
REALIZACIJA *
cm 1088
ra,	A/ /A / A ^UNA	1 A II LNI	K IN Ml
Uporaba osebnega računalnika v praksi
Grafično okolje na osebnem računalniku - GEM
Uporabnikom PC računalnikov, ki morajo pri svojem delu večkrat uporabljati ukaze operacijskega sistema DOS, je gotovo dobro poznana nepraktičnost takega načina dela. Na tipkovnici je potrebno spoznati večje število ukazov, ki jih tipkamo. Pri tem moramo pogosto pri vsaki napaki ponavljati ali spreminjati ukaze, kar je zelo utrujajoče.
Firma Digital Research je predstavila svoj predlog rešitve podobnih problemov -GEM (Graphics Environment = grafično okolje). Ta operacijski sistem je nastal leta 1983 na osebnem računalniku Apple Lisa, pozneje pa se je razširil še na računalnike firme Atari. Zaradi svoje popularnosti so ga prilagodili tudi PC računalnikom, kjer pa predstavlja samo »grafično preobleko«, za katero se skrivajo ukazi operacijskega sistema DOS.
Slika 1 predstavlja pogled na osnovno orodje GEM-a - to je program GEM DESKTOP. Njegov namen je čimbolj poenostaviti delo, ki ga sicer opravljamo z DOS-om. Pri tem uporabljamo orodja WIMP (windows - icons - mouse — puli down menus):
a)	Okna (windows):
Ekran razdelimo na maksimalno 4 okna, v katerih so prikazani direktoriji ali poddirek-toriji. Vsako okno lahko poljubno večamo ali manjšamo, lahko pa se tudi prekrivajo. Tako je na sliki 1, v večjem oknu na levi, direktorij na trdem disku D, v oknu v desnem zgornjem kotu pa direktorij na trdem disku C. Na ta način imamo lahko hkrati na ekranu več informacij o datotekah kot pa v DOS-u.
b)	Ikone (icons):
To so sličice, ki simbolizirajo posamezne funkcije računalnika (slika 1 levo in desno spodaj). Ikoni z oznakama A in B simbolizirata ustrezni disketni enoti, ikoni z oznakama C ih D pa pripadajoča trda diska. Kanta za smeti v desnem spodnjem kotu (trash) simbolizira odpadke - to pomeni tiste datoteke, ki jih nameravamo izbrisati, kot bo opisano kasneje.
c)	Miška (mouse):
Miška izgleda kot škatlica z dvema ali tremi tipkami in je z žico povezana z računalnikom. Ko jo premikamo po mizi, se premika tudi puščica po ekranu, s katero izbiramo ukaze. V GEM-u lahko namesto miške uporabljamo tudi tipkovnico, vendar je tak način dela seveda veliko počasnejši.
d)	Menuji v obliki okenskih žaluzij (puli down menues):
Na sliki 1 je trenutno odprt menu Options. Odprli smo ga tako, da smo s pomočjo miške zapeljali puščico na ta ukaz. Sedaj lahko izberemo željeni ukaz (npr. »Install Application« tako, da ga pokažemo s puščico in pritisnemo tipko na miški.
e)	Kalkulator na sliki 1 lahko uporabljamo v vsakem programu, ki teče v okolju GEM-a. Številke vnašamo s tipkovnico ali pa jih pokažemo s puščico. Seveda je kalkulator mogoče premikati poljubno po ekranu.
Poljuben program poženemo tako, da ga pokažemo s puščico in dvakrat hitro pritisnemo (»kliknemo«) tipko na miški. Ti programi morajo imeti končnice EXE, COM ali BAT (to so programi, ki tečejo tudi v DOS-u). Programi s končnico APP pa delujejo samo v okolju GEM-a.
Datoteke, s katerimi želimo manipulirati, izberemo tako, da jih pokažemo s puščico. Pri tem se izpišejo inverzno, kot je razvidno iz slike 1. Sedaj jih pokažemo s puščico še enkrat, pritisnemo tipko na miški in jo tako zadržimo. Ko potem začnemo premikati miško po mizi, s tem premikamo po ekranu tudi označene datoteke. Tako jih lahko »zapeljemo« na ikono, ki predstavlja odpadke in tiplo odpustimo. S tem smo vse izbrane datoteke izbrisali. Če pa datoteke »zapeljemo« na ikono, ki predstavlja disk/disketno enoto ali pa v drugo okno in odpustimo tipko, pa smo s tem datoteke prekopirali na željeni disk ali direktorij.
Pri opisu GEM-a je potrebno na kratko našteti tudi nekaj najpopularnejših programov, ki tečejo samo v tem okolju:
1.) GEM PAINT	omogoča slika-
nje na PC računalniku. Ekran nam nadomešča platno, miška pa čopič in barve. Pro-
gram lahko uporabljamo tudi v komercialne namene: izdelava reklamnih biltenov, sporočil in podobno.
2.	) GEM GRAPH je program za izdelavo kakovostnih diagramov.
3.	) GEM DRAW	je program za
risanje. Omogoča tudi vnos risb in diagramov iz drugih programov znotraj GEM-a in njihovo dodatno obdelavo.
4.	) GEM VVRITE je urejevalnik besedil, ki dela po principu WYSIWYG (»What You See Is What You Get«). To pomeni, da nam bo tiskalnik izpisal natančno to, kar vidimo na ekranu (za razliko od urejevalnika PC PIS, ki dela s kontrolnimi kodami za tiskalnik). GEM VVRITE omogoča tudi vključevanje grafike, ki smo jo narisali z drugimi programi GEM-a v naše besedilo.
5.	) GEM FONT EDITOR omogoča kreiranje poljubnih znakov, ki jih lahko potem uporabljamo v vseh grafičnih programih GEM-a (na primer kreiranje jugoslovanskih črk ali pa posebnih matematičnih znakov).
6.	) LOCOMOTIVE BASIC 2 je verzija tega programskega jezika, ki zelo dobro izkorišča vse prednosti GEM-a (delo z miško in okni, izredne grafične zmogljivosti in podobno). Kot pri ostalih grafičnih programih v GEM-u omogoča prikaz grafike na ekranu, tiskalniku, risalniku in diapozitivih.
7.	) VENTURA je program za namizno založništvo (natančneje je bil opisan v februarski številki Kurirja).
Področja uporabe GEM-a v IMV
GEM je primeren za začetnike, ki jim lahko zelo olajša delo z operacijskim sistemom DOS. Tudi bolj izkušenim omogoča prihranek na času pri zamudnih operacijah (na primer brisanje več direktorijev hkrati). Pri sedanjem razvoju računalništva se kaže trend v uporabi grafičnih operacijskih sistemov, ki delujejo na zelo podobnih principih kot GEM. Tak je tudi novi operacijski sistem »OS 2« za PC računalnike. GEM je torej dobra priložnost, da se pričnemo pripravljati na računalniško prihodnost.
Radovan Smerdel
Install. Disk Drivc
C: \HPK\
iV9VH liyt.cs usni in 26 itens
859031 bytea used il
PLANSAT1P	ASC	560
URlTCStlP	»SC	1024
1NSTUD1	BAT	512
PG	BAT	9
•	DOCUMETIT « 1 NAGES
•	PICTLIB1
•	P RO GRATIS
•	TUTORIAL
•	UPS9S
Set Preferences... Save Desktnp Enter DOS Coenands
11 16 90 08:59' 11 16 80 80:59 11 16 00 10:42
Calculator
HH303IZ!!
«4 11 03-87 10:21 256 01 -26-89 12:25 10259 04 09-85 02:18
Options
Install Application
ESI9DD
□	B 0 Q D
□	OBOD
□	DOBA
cioddd
URIIt 8I'I'	114192	11 UT-HZ 111:21
Grafično okolje na osebnem računalniku GEM
Desk File Edit Font Page flrrange Pattern Line Color
I 'gggggggggggg1
g D:\19PESEIVBAR3D.GEM
•	.	.-.v . •	.-.V .V.V.-..V.V.V
v .v.v .v.v .v.v.v.v .v.v.v.v .v.v y .v.v.v.v.v.v .v.v .v.v .v.y .v.v
gj
P
j	• : -.
1
1
|	jv , vyjv \yj-. \y i v.t'i'. vyjv vyjv vvjv
■ ^	-.v.-. vviv.v.v
°
n
%
v. v.v .v. v .v. v .v.v.v.v .v.v
V .V.V .V.V .V.V.V.V .v.v .V.V
o
ELECTRONICS IMPORTS Japan FacesCompetltlon
j
i
♦	'M
Diagram - skreiran s programom »gem graph« in včitan v program »gem draw«
Stajka Kotur
Ženska nekoč, ženska danes. Nekoč mati, gospodinja, opora možu, danes vse to in še dosti več. Razpeta med domom, službo in družbenimi obveznostmi.
Osvobojena! Česa?
Rahel, nevesel nasmeh za hip preleti čez obraz moje sogovornice.
Stajka Kotur že sedemnajst let »služi« Industriji motornih vozil Novo mesto. Deset let jo je »ubijala« vsakodnevna vožnja po vijugasti cesti do Novega mesta. Vsak dan znova istih sto nezanimivih kilometrov. Zadnjih pet let je laže, saj dela v »svojih« Brežicah in je rešena tiste mučne vožnje.
Morda tisti nasmeh za to ni bil prav vesel, ker bližnja organizacijska sprememba v • Adrii spet lahko prinese nove stotine in tisoče kilometrov.
»V IMV-ju sem preživela veliko reorganizacij, ampak pri nobeni ni bilo take negotovosti za nekatere zaposlene kot je sedaj. Mislim, da bi bilo pošteno, da nam čimprej povejo? Kaj bo z nami? - Resnica pa čeprav neugodna, boleča je vendarle boljša od negotovosti. Vedno so me motile določene nepravilnosti, predvsem nespoštovanje sprejetih pravilnikov. Pričakujem, da se bodo pri bližnjih kadrovskih prerazporeditvah v Adrii upoštevali določeni (pošteni) kriteriji.« Dve leti je bila predsednik osnovne organizacije sindikata, skrbi za pravilno delovanje komiteja z SLO in DS, civilno zaščito. Za to področje je lani prejela celo najvišje občinsko priznanje - zlato značko.
Pa gre vse to skupaj? Služba, družina, družbeno politično delo?
»Ja, res je, dostikrat je kar težko usklajevati vse obveznosti, saj ob vsem prej naštetem tudi še študiram ob delu, Vendar se kljub temu skušam čimbolj posvečati otrokoma in družini, čeprav se mi včasih zdi, da je to premalo, da bi se morala še več. Zame je skladno življenje v družini glavni izvir zadovoljstva.«
Stajka je strojni tehnik. Nekako »moški« poklic ima. Pa se danes ženske res povsod lahko enačijo z moškimi? Tudi pri najzahtevnejših opravilih?
»Položaj žensk še vedno ni na takem nivoju, da bi lahko bile povsem zadovoljne. Ženskam na vodilnih delovnih mestih premalo zaupamo, čeprav se je že večkrat pokazalo, da znajo določene zadeve zelo dobro opraviti.«
V Kurirju večkrat zasledite ime Stajke Kotur tudi med športnimi rezultati. Je dobra strelka in trdim lahko, da v tej panogi še ni rekla zadnje besede. Mogoče bi ob tem kdo rekel - a ji ni še dovolj ostalih obveznosti. Zopet smehljaj. Tokra tisti pravi, sijoči!
»Strelstvo je zame le še eno področje osebnega uveljavljanja in obenem osebni
Stajka Kotur
prispevek k uspehom brežiškega obrata na športnem področju.«
Gledam jo, ko čaka na lokalni avtobus, ki jo bo odpeljal proti mestu, kjer jo v osmem nadstropju stolpnice pa Vlahovičevi čakata otroka s tisoč vprašanj...
Ernest Sečen
Andrej Dolenc: »Delajo naj tako kot smo mi!«
r
Proti koncu lanskega leta je bilo zatišje glede vlaganja zahtevkov za starostno upokojitev. Sedaj pa se že oglašajo tisti interesenti, ki želijo odditi v pokoj v prvih mesecih letošnjega leta. Eden izmed njih je tudi Dolenčev Andrej, zaposlen v tozdu Tovarna avtomobilov - v Proizvodnji II.
Andrej je zaposlen v IMV od aprila 1965. Pred tem je delal v Železarni na Jesenicah, še prej pri LIP Bled. V delovni knjižnici ima zabeležene le tri zaposlitve.
Rojen je pred sedeminpetdesetimi leti v Spodnjih Gorjah pri Bledu, je tipičen Gorenjec, čeprav se piše Dolenc.
Njegova življenjska zgodovina je pestra. Izhaja iz številne družine; pri hiši je bilo osem otrok, sedaj živita še dve sestri in dva brata. Med seboj so navezani in se obiskujejo. Ljubezen in spoštovanje do ljudi mu je dala mati, ki je skrbela za številno družino. Zaradi posledic nezgode je zgodaj umrla.
Po materini smrti ga je vzela k sebi stara mama, starejši pa so ostali pri očetu, ki je delal kot mesar. Ko mu je bilo 9 let, je odšel služit k nekemu kmetu. Tja je hodil najprej pobirat jabolka in ker je bil priden, ga je kmet povabil k sebi. Najprej je pasel živino, pozneje ko je bil večji in močnejši, je opravljal še druga kmečka opravila. Za šolo mu je ostalo le malo časa.
Pri petnajstih se je že redno zaposlil. Stanoval je še vedno pri prejšnjem gospodarju. V službi je s konji prevažal les iz žage na železniško postajo.
Po nekaj letih je službo zamenjal in se zaposlil v Železarni na Jesenicah. Najprej je delal na Škarjah za razrez pločevine, pozneje pri žarilnih pečeh, zlasti tu, je bilo delo naporno in delovni pogoji težki. Temperatura peči je bila do 50°C. Delali so v tri izmene, ponoči, ob nedeljah in praznikih. Na teden so morali narediti sedem »šihtov« dolgih po 8 ur.
Andrej je bil zgodaj samostojen. Kmalu po vrnitvi iz vojske si je ustvaril družino.
Spomladi 1965 sta se z ženo preselila na Dolenjsko. Tu sta si na njenem domu, na podarjeni parceli, zgradila novo hišo. S pri-
Andrej Dolenc
Jiodom na Dolenjsko se je zaposlil pri has.
Ves čas je delal v Proizvodnji II, kot brusilec. Delo je zahtevno in opravlja ga stoje. Z delom je zadovoljen, prav tako s sodelavci. Ima občutek, da je bil pri delu uspešen, kajti normo dosega in celo presega. O upokojitvi je razmišljal že nekaj časa. Letos pa se je odločil, da oddide v zaslužen pokoj s
1.	marcem. Toda s prenehanjem dela v tovarni ne pomeni, da ne bo delal doma. Sicer kakšnih posebnih načrtov nima: ti se bodo oblikovali sproti. Ima njivo, vrt in nekaj malega vinograda. Doma mu ne bo dolgčas zaposlen bo skozi celo leto.
Dopolnil je 41 let in 4 mesece pokojninske dobe. Od tega ima le 10 mesecev zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem. V vseh teh letih je bil zvest delu. Njegova slaba stran ni bila, da bi kdaj odklonil delo, ki ga je cenil, zato odhaja z dobrimi občutki in lepimi spomini. Pripomne pa: »Ne mislite, da v teh letih ni bilo hudo, da ni bilo težav in težkih trenutkov, O, bilo jih je, pa še koliko! Toda z dobro voljo, z napori, razumnostjo, preudarnostjo in strpnostjo se da še tako velike težave premagati.« Andrej se danes lahko s ponosom ozre na prehojeno pot.
V delovnem okolju so nam o Andreju povedali vse najlepše tako o prizadevnosti na delu, o njegovi vztrajnosti, uspešnosti kot odnosu do sodelavcev in predpostavljenih.
Poiskali smo še mnenje Dispanzerja za medicino dela o zadnjem periodičnem pregledu. Pregled je opravil pred dvema letoma. V mnenju je zapisano, da je še naprej sposoben opravljati delo brusilca. To je še en dokaz o njegovi življenjski moči, saj pri 55 letih ni bila predlagana premestitev, kar je prava redkost pri omenjeni starosti.
Na koncu pogovora sem ga povprašala, kaj bi predlagal mlajši generaciji. Dejal je: »Delajo naj tako, kot smo mi!«
Mi pa želimo Andreju, da bi čas v pokoju preživljal kar najlepše, da bi mu zdravje še naprej tako dobro služilo. Želimo mu čim več dobrega počutja in da bi moči, ki so mu ostale negoval, jih trošil zase in svoje bližnje-	Marija Božič
ANDREJ DOLENC
V 58 letu starosti in po 41 letih delovne dobe odhaja v zasluženi pokoj naš sodelavec Andrej Dolenc.
Med nas je prišel leta 1964 poln energije. Opravljal je delo brusilca. Bil je zelo dober in vesten delavec, vedno dobre volje in nasmejan. Sodelavci mu ob tej priliki želimo veliko zdravja in sreče v krogu domačih.
Veseli bi bili, če bi nas še kdaj obiskal.
Sodelavci Proizvodnje II.
Sindikat na Mimi
Smo v času, ko sindikat pravzaprav ne ve kaj bi počel sam s sabo, kaj da bi šele opravljal naloge zaradi katerih so se sindikalne organizacije sploh pojavile.
Tudi sindikalna organizacija na Mirni glede tega ni nikakršna izjema. Je pa v delu te organizacije nekaj kar vsekakor zasluži določeno pozornost. Zato v tem kratkem zapisu ne bi našteval vseh akcij iz »standardnega pro-
grama OOZS«, ampak bi se zadržal pri tej novi kakovosti dela OOZS, ki je name kot na novinca v DO naredila pozitiven vtis.
Prva naloga vseh klasičnih sindikalnih organizacij po svetu je boj za pravice delavcev. Jasno nam je, da te naloge naši sindikati ne opravljajo. Postavlja se sicer vprašanje: ali se je potrebno tudi v samoupravljanju boriti za svoje pravice? Moj
10 obrokov brez obresti
Zaradi nenehnega dvigovanja cen motornih vozil so se tudi zavarovalne premije občutno povišale in že močno načenjajo družinske proračune. Kljub temu ugotavljamo, da imetniki motornih vozil vse bolj čutijo potrebo po zavarovanju, saj po cestah vozijo svoj nekajkratni težko privarčevani OD.
Zavarovalna skupnost Triglav je prisluhnila težavam zavarovancev in pripravila obliko zavarovanja, ki je za zavarovance zelo ugodna. Premijo bodo lahko plačevali v 10 obrokih od svojega OD, poleg tega pa bodo dobili na letno premijo še 10 % popusta. Pogoj za sklenitev zavarovanja po tej varianti je, da se posamezni tozd odloči vsaj za 6 zavarovancev, ki do sedaj še niso imeli oziroma nimajo sklenjenega AK zavarovanja.
Pri tako sklenjenih zavarovanjih od 1. 1. 1989 ne zaračunavamo obresti. Ob tako visoki stopnji inflacije boste prav gotovo sami ugotovili, da je sklenitev avto-kasko zavarovanja pod takimi pogoji, zelo ugodna.
Pogovorite se o tem predlogu!
Za informacije smo vam vedno na razpolago na sedežu DOS Novo mesto, na naših predstavništvih v Črnomlju, Kočevju, Metliki in Trebnjem. Informacije lahko dobite tudi pri naših zastopnikih.
Sklenjeno AK zavarovanje vas bo pripeljajo v krog voznikov, ki so že občutili, kaj pomeni imeti vozilo zavarovano in da pregovor V nesreči spoznaš prijatelja, ni iz trte zvit. Ta prijatelj bo v primeru prometne nesreče Zavarovalna skupnost Triglav, ki ji je uspelo zudružiti v AK zavarovanje že preko 10 % vseh lastnikov motornih vozil.
Vprašajte jih! Prepričajte se!
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV - NOVO MESTO
odgovor je, odklonov in nepravilnosti je toliko, da je potrebno delovanje sindikata tudi v tej smeri. Ker pa temu ni tako, naj bi sindikat v glavnem deloval na področju ustvarjanja ugodnega oziroma boljšega razpoloženja med delavci. Tu pa mislim, da je sindikalna organizacija na Mirni dokaj uspešna. To je dosegla predvsem z uspešno politiko na področju financ in še z nekaterimi izvirnimi akcijami na gospodarskem področju kar pa mislim, da je že »poslovna skrivnost« in jih ne bi podrobno opisoval. Tako lahko poleg organiziranja teh akcij izloči tudi veliko finan-
Češkoslovaško. Poleg teh dveh akcij bi lahko navedel še organizacijo silvestrovanja, možnost ugodnega nakupa določenih proizvodov, preventivni zdravstveni oddih in podobno. Ob vsakodnevnem padanju standarda so takšne akcije vsekakor dobrodošle. Tako si lahko razvedrilo in sprostitev privoščijo tudi tisti, ki si tega sicer finančno ne morejo privoščiti. Razvedrilo in sprostitev ob vsakodnevnih delovnih obremenitvah pa sta najbrž vsakemu potrebna, mar ne? Da o vplivu le-teh na medsebojne odnose in storilnost niti ne govorim.	(g<3)
Zaključni posnetek po zadnji seji zadnjega DS tozda TAP Brežice
čnih sredstev in je direkten prispevek delavcev minimalen, da ne rečem, že kar simboličen.
V ilustracijo gornjih trditev naj navedem primer, da se je samo »navadnega« izleta na Zagrebški velesejem, v času največjih kmetijskih opravil udeležila praktično polovica delovnega kolektiva, kar tudi po svoje govori o razpoloženju v kolektivu.
Podobno je bilo tudi z izletom na
Najdenček
1
Nekega jutra je v nekem znanem podjetju eden od delavcev za kupom zabojev našel dojenčka. Vzel ga je v naročje, o tem obvestil svojega preddelavca, nato pa ga je po instančni poti predal svojemu mojstru. Mojster je najdenčka predal obratovodji, ta pa tehničnemu direktorju. Nato se je sestal kolegij in razpravljal, če ima
podjetje kaj opraviti s tem najdenčkom in je zatorej zanj odgovoren.
Kolegij se je končno odločil za uporabo sodobnih tehnik upravljanja in sestavil projektivno skupino, saj je sodil, da gre za nalogo, ki je opravljena po zaključku projekta.
3
Projektna skupina je zasedala več mesecev in je končno predložila vodstvu tole sporočilo:
1.	V našem podjetju noben par sodelavcev ne sodeluje tako tesno, da bi mogel nastati takšen izdelek.
2.	Pri nas ničesar ne delamo z veseljem in ljubeznijo.
3.	Pri nas so vse stvari brez glave in nog.
4.	Pri nas še nikoli ničesar nismo naredili v devetih mesecih.
5.	Zaključek: Otrok ni naš. Našemu otroku ne more nihče naprtiti odgovornosti za ta izdelek.
Povzeto po: Zeitschritt fur Organisation
Nov uspeh brežiških strelcev
Na regijskem prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško, ki je bilo sredi februarja v Sevnici, so strelci strelske družine IMV Brežice znova potrdili, da so v odlični formi, saj so ponovno izboljšali občinski ekipni rekord, dva posameznika sta dosegla nova osebna rekorda, kar trije pa so se uvrstili na republiško prvenstvo, ki bo letos v Izoli.
Rezultati: člani ekipno: 1. SOP Leskovec 1091, 2. Boštanj 1089, 3. IMV Brežice 1076, 4. Heroj Marok 1052 itd; člani posamezno: 1. Kovačič 367, 2. Mirtelj 366 (oba Boštanj), 3. R. Kranjc (IMV) 365... 11. Sotler (IMV) 362, 18. M. Serdar (IMV) 349, itd; članice posamezno: 1. Njeguš (Kopitar) 349, 2. Kovačič (Boštanj) 347, 3. Močivnik (Imperial) 347... 5. Kranjc (IMV) 320 itd...
Mladinci posamezno: 1. Reberšak (SOP Leskovec) 362, 2. Škrlec (H. Marok) 361, 3. Perc (Boštanj) 359, 4. Jovanovič (IMV) 357... 10. Serdar V. (IMV) 330 itd.
Ernest Sečen
1
ANKETA
Ponujamo vam: SODELUJTE Z NAMI!
Nič ni tako dobro, da ne bi bilo lahko še boljše!
Tega se v uredništvu dobro zavedamo in zato se (tako kot pač znamo in zmoremo) trudimo Kurirja narediti takšnega, da bi bili vi z njim zadovoljni. Za težave o informiranju smo porabili že kar nekaj črnila; so objektivne in subjektivne. A vseeno smo prepričani, da neoziraje se na to, lahko naredimo Kurirja vsi skupaj »še boljšega!« V začetku leta smo mu nadeli novo obleko, pa cenejši papir itd... Seveda pa je vsebina tisto kar vse najbolj zanima. In kot rečeno, Kurir je lahko še boljši, zanimivejši, ažurnejši, če nam boste pri tem vsi vsaj malo pomagali!
Ne bodite neprizadeti, nikar ne kritizirajte le med seboj, v pogovorih s sodelavci! Vaše kritike bomo veseli, (seveda tudi pohval) za spremembo od mnogih, ki jo ne želijo in ne sprejmejo.
1. Ali redno berete Kurirja?
a)	DA
b)	NE
c)	OBČASNO
3.	Ste dovolj obveščeni o dogajanjih v IMV-ju?
a)	DA
b)	NE
c)	delno
4.	O čem bi želeli biti bolje obveščeni?
Izpolnite anketo!
Ne bodite prizanesljivi, poskušajte objektivno grajati in pohvaliti! Naj vam ne bo odveč izpolniti in poslati anketo, ki nam bo v‘uredništvu v veliko pomoč pri nadaljnjem delu. Veseli bi bili, če bi anketo izpolnili vsi zaposleni v IMV, upokojenci, štipendisti ter vsi ostali, ki jim kakorkoli pride Kurir v roke. Anketo lahko pošljete po pošti, oddate vašemu predsedniku OOS, . poenterki, članom uredništva ali pa jo prinesite v uredništvo sami! Naslov: KURIR IMV, Zagrebška 20, Novo mesto. Pozor!
Anketo lahko izpolnite in ostanete anonimni! Ni pa nujno! Zakaj se ne bi pod svoje mnenje podpisali in sodelovali tudi v nagradni igri uredništva!
Kakšni?!
Izmed podpisanih anket bomo izžrebali 3 in jih nagradili!
Kako?
Prva nagrada: teden dni (predsezona) bivanja v našem kampu v Privlaki.
Saj res! Rok za oddajo! Čimpreje! Najbolje tisti dan, ko dobite Kurirja! Hvala za sodelovanje! Seveda bomo rezultate ankete v eni prihodnjih številk tudi objavili!	Uredništvo
2. Ali bi želeli, da pogosteje izhaja?
a)	DA
b)	NE
c)	izhaja dovolj pogosto
5.	Katero od rubrik v Kurirju najraje berete?
6.	Katero rubriko pogrešate:
7.	Bi želeli sodelovati pri oblikovanju Kurirja?
a)	DA
b)	NE
8.	Bi želeli biti član uredništva?
a)	DA
b)	NE
9.	Bi se odzvali na oglas objavljen v Kurirju o prodaji ali nakupu nekega predmeta?
a) DA
OBRNI £>
10.	Kaj vam v Kurirju najbolj ugaja?
11.	Kaj bi spremenili, če bi Kurirja urejali vi?
12.	S katero oceno bi ocenili Kurirja?
1	2	3	4	5
13.	Če bi Kurir prodajali bi ga kupovali?
a)	DA
b)	NE
14.	Ali bi pisali v Kurir?
a)	DA
b)	NE
15.	Pod kakšnimi pogoji?
16.	Ali menite, da bi morali prispevke honorirati?
a)	DA
b)	NE
c)	akcija »značka Kurir« je dovolj spodbudna
17.	Ali bi se udeležili okrogle mize v IMV-ju, če bi obravnavali aktualne teme?
a)	DA
b)	NE
18.	Katere teme predlagate:
19.	Kaj menite o novi obliki Kurirja?
a)	VŠEČ Ml JE
b)	NI Ml VŠEČ
c)	.............•••............................................
20.	Kako ste najpogosteje obveščeni o dogodkih v IMV-ju?
a)	NA ZBORIH DELAVCEV	d) INFORMATOR
b)	SINDIKALNI SKUPINI	e) KURIR
C) OD NADREJENIH
21.	Menite, da bi bilo koristno obveščanje s pomočjo razglasne postaje?
a)	DA
b)	NE
22.	Katere časopise berete?
23.	Če želite se predstavite:
IME IN PRIIMEK:	........
STAROST:	........
TOZD-DSSD:	........
DELA IN NALOGE: ........
PESMI DOLENJSKE DEŽELE
Vrnitev
Zlata so polja in rože so zlate, bregovi oblečeni so v zelenino, jutro razlilo je zarjo čez trate, pesem zvonov se je zlila v tišino.
Vstalo je sonce: breze drhtijo s sončnimi žarki v zelenih laseh, ptice z oblaki v daljave letijo, letijo in plovejo kot na valeh.
k •
Spuščam v dolino se prek košenice, sonce se vzpenja vse više in više, tam spodaj že vidim obrise vasice, cvetoče nasade in cerkev in hiše.
Spuščam v dolino se... Že sem med vrti! Srečujem neznane in znane ljudi in hrame in hleve in skoraj podrti kozolec, ki v rebri na samem stoji.
Moja vasica! Vsa s cvetjem odeta, zamaknjena v jutro pomladne tišine, je kakor kraljična, ki v bajki zakleta, me čaka na robu zelene doline.
Ivan Perhaj
IVAN PERHAJ
Rojen 1933 v Beogradu. Nižjo gimnazijo je končal v Črnomlju v Novem mestu pa učiteljišče. Poučeval je na osnovnih šolah v Stari lipi in na Suhorju v Beli Krajini ter v Brusnicah pri Novem mestu, kjer je zdaj ravnatelj. Pesmi je začel pisati že v mladih letih, prve je objavil v Dolenjskem listu leta 1955. Zatem je objavljal še v Obzorniku, Dolenjskem študentu, Dolenjskih razgledih in Ribiču. Leta 1970 je izdal lastno pesniško zbirko Pojoča obala. Pisal in objavljal je tudi pesmi za mladino. Ukvarjal se je tudi z dramatiko, a jo je uporabljal le za šolske potrebe.
KELER, Drago
Elektromonterski priručnik/Drago Keler, Miljenko Maričevih, Vjekoslav Srb. - 3. proš. izd. -Zagreb: Tehnička knjiga 1987
KETTNER, Hans
Leitfaden der systemischen Fabrikplanung/Hans Kettner, Jiirgen Schmidt, Hans-Robert Greim. -Munchen ; Wien: Hanser, 1984
KOPAČ, Janez
Odrezavanje: zbirka vaj/Janez Kopač. - Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 1987
KORDIČ, Zdenko
Elektrootporno zavarivanje/Zdenko Kordič. -Zagreb: Društvo za tehniku zavarivanja Hrvatske, 1987
KORNHAUSER, Aleksandra
Les, premog, nafta, plin/Aleksandra Kornhauser.
- Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1984
KORUN, Vladimir
Varstvo pri delu: novi predpisi s komentarjem /
Vladimir Korun. - Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1986
KOS, Marko
Konstrukcijska dokumentacija/Marko Kos. -Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1985
KOS, Marko
Konstrukcijski biro:	Organizacija-Poslovanje-
Kadri/Marko Kos. -Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1985
KOS, Marko
Pot iz neinovacijske družbe/Marko Kos. - Ljubljana: Delavska enotnost, 1986
KOSTIĆ, Dimitrije
Engineering english: Izbor engleskih tekstova/ Dimitrije Kostič. - Beograd: Mašinski fakultet, 1979
KOTRLJAJNI ležaji: tehnički katalog. -Beograd: Privredni pregled, 1986
KOVAČ, Jože
Organizacija linijskega sistema proizvodnje pohištva/Jože Kovač s sodelavci. - Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 1984
KOVAČEVIČ, Radovan
Računari NC CNC DNC/Radovan . Kovačevič, Joko Stanič. - Beograd: Naučna knjiga, 1987
KRALJ, Alojz
Industrijska robotika/Alojz Kralj, Tadej Bajd. -Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko, 1985
KRAUT, Bojan
Strojniški priročnik/Bojan Kraut. - 8. slov. izd. -Zagreb: Tehnička knjiga, 1987
KUKOLEČA, Stevan M.
Organizaciono-poslovni leksikon izraza, pojmova i metoda/Stevan M. Kukoleča. - Beograd: Rad, 1986
KUNSSTROFFEINSATZ im Automobilbau . Hrsg.: Verein Dt. Igenieur, UDI - Ges. Kunst-stofftehnik. - Dusseldorf: VDI, 1984
KUZMAN, Karel
Tehnološke karakteristike preoblikovanih strojev/ Karl Kuzman. - 1 izd. - Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 1984
KVATERNIK, Ratomir
Uvod u operativne sisteme /Ratomir Kvaternik. -2. dop. izd. - Zagreb: Informator, 1985
LANE, Jack D.
Robotic welding: International trends in manufac-turing technology/ed. by J. D. Lane. - Berlin: Soringer, 1987
LAZARJAN, V. A.
Dinamika transportnih sredstev/V. A. Lazarjan. -Kiev: Naukova dinamika, 1985
LEKSIKON Cankarjeve založbe. - Nova izd. -Ljubljana: Cankarjeva založba, 1988
LESKOVAR, Polde
Gradiva/Polde Leskovar. - 2. pred. izd. - Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 1986
Anja Grobovšek
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem za podarjena venca 00 sindikata Revoz in sodelavcem za izrečena sožalja in spremljanje na zadnji poti.
Nada Ljubeč Revoz - SCP
4	2	5	k	S	•	t,	?-	e	•
9			\		•	IO			
a		- • ■			«5				
H							•	IS	
It,					•	't .	te		
•	•	/J		•	20				
24	22.			25					•
19			•	2 r					Ib
			2/						
•	J-1					•	*>		
'odoravno in navpično
1, 1 DOMAČA PERNATA ŽIVAL
6, 21 SOVJETSKA. OBVEŠČEVALNA AGENCIJA
9,	2 DODATEK JEDEM
10,	22 POKRAJINA V VIETNAMU 12, 3 SMEŠNA PODOBA
14,	4 OTOK V PACIFIKU ZNAM. IZ 2. SVET. VOJNE
15,	27 OZNAKA ZA ILJUŠIN
16,	5 VOLKU PODOBNA ZVER
17,	23 EDEN OD STARŠEV
19,	13 AVTOMOBILSKA OZNAKA ZA AVEZINO
20,	20 OBDOBJE V UMETNOSTI
21,	6 LADJA Z DVEMA TRUPOMA
24,	7 VRSTA GOVEDA
25,	18 EDEN OD MUŠKETIRJEV 27, 8 KDOR POJE BARITON
29,	11 IDOL
30,	26 TRIMESTNO ŠTEVILO
Rešitve križanke pošljite do 12. marca na uredništvo Kurirja.
Občni zbor ŠD IMV
V	februarju 1989 je bil po nekajletnem premoru ponovno sklican občni zbor športnega društva IMV. Udeležba na občnem zboru je bila skromna kljub pravočasnemu sklicu, ki je bil objavljen v Informatorju.
V	poročilih je bilo poudarjeno, da so aktivnosti v preteklem obdobju potekale konstantno predvsem preko strokovnih služb, pa tudi finančna sredstva so bila s strani DO IMV realizirana v planiranem obsegu. V letu 1987 in 1988 so ekipe IMV stalno sodelovale v različnih trim ligah, na delavskih športnih igrah, imela srečanja z ekipami drugih DO in KS, istočasno pa je bila organizirana redna vadba na najetih športno rekreacijskih površinah (dvorane, strelišča, kegljišča, bazeni' itd.)'v različnih krajih, kjer se je pokazal interes članov IMV.
V	letu 1988 so bila organizirana prevenstva IMV v različnih športnih panogah za člane kolektiva; v letu 1988 smo bili IMV-ejevci pobudniki in organizatorji smučarskega prvenstva avtomobilske industrije Slovenije, kjer je bil IMV v generalni uvrstitvi drugi. Sodelovanje na letnih športnih igrah avtomobilske industrije Slovenije pa je bilo še uspešnejše, saj smo osvojili prehodni pokal.
V	poročilu je predsednik omenil še nekaj najbolj odmevnih uspehov: prvaki DŠI v Brežicah, 3. mesto na Dšl v Novem mestu, zmagovalci 10. Kočevarjevega memoriala v kegljanju, zmagovalna ekipa strelcev, srečanja kegljavcev s slovenskimi kulturnimi društvi iz Ingolstadta in Hannovra, organizacija smučarskih tečajev itd. O vseh aktivnostih je redno obveščal tudi IMV KURIR.
V	razpravi so člani ocenili delo dokaj uspešno s kritičnimi pripombami, ki jih bo novo vodstvo upoštevalo ob realizaciji zastavljenih aktivnostih v letu 1989. V planu za leto 1989 je največ sredstev predvidenih za najemnine objektov (14.500.000
' din), nabavo športne opreme in rekvizitov (14.800.000 din), organizacijo SlMIS 89 v Novem mestu, kjer računamo na udeležbo okoli 3Č0 delavcev avtomobilske industrije Slovenije (12.000.000 din) in za aktivnosti posameznih športnih panog (55.400.000 din). Ob načrtovanju nismo pozabili tudi na kadre in nekaj' rezervnih sredstev. Skupaj znašajo finančna sredstva po planu 110.000.000 din, računamo pa na dotacijo Sklada skupne porabe DO IMV v višini 96.000.000 din.
Sklep občnega zbora je bil, da se poveča dosedanja res zanemarljiva članarina na 1000 din mesečno na člana. Ob tem vabimo vse člane kolektiva, da se včlanijo v ŠD IMV in to sporočijo najbližjemu članu upravnega odbora oziroma v družbeni standard, kjer bodo ob predložitvi fotografije prejeli tudi izkaznico. Na vse člane pa občni zbor apelira, da še naprej ostanejo med nami, saj se bo del sredstev za delovanje nabral tudi iz članarine.
Občni zbor je razrešil dosedanje organe in izvolil nove v naslednji sestavi:
Upravni odbor: Ivan Ban - predsednik, Jože Turk - podpredsednik, Niko Cosič - sekretar, Simona Gorjanc - blagajnik in člani Vinko Narat, Drago Bon, Marija Hostnik, Vlado Cvetkovič, Ernest Sečen, Miro Jasnič, Marjan Arko Nadzorni odbor: Igor Perhaj - predsednik, ■Lidija Pirc in Milan Piletič - člana.
J. T.
*
Športne novice
V športni dvorani Marof vsako nedeljo poteka zimska liga v odbojki za moške in ženske. Ženska ekipa IMV je že končala tekmovanje (štirikrožni sistem) in je osvojila prvo mesto in pokal. Vse čestitke za resnost in borbenost. Moški tekmovanje nadaljujejo in se borijo po svojih najboljših močeh za mesto pri vrhu.
•
Kegljavci IMV imajo vsak teden tekmo v sklopu občinske lige in se borijo za vrh.
•
Na odprtem prvenstvu Novega mesta v kegljanju se je uvrstil v finale član IMV Suad Muslinovič z drugim rezultatom 870 podrtih kegljev.
Misli
ZA PRAVILO STABILIZACIJE
Ne verjemite v čudeže - računajte z njimi!
KATZOV ZAKON
Ljudje in narodi ravnajo razumno, šele ko so izčrpane vse druge možnosti.
Po mojem mišljenju bi zdaj najbolj potrebovali nekaj norcev; kar poglejte, kam so nas spravili pametni.
(G. B. Shaw)
Na kratko
•	Razprave okrog točkovanja (vrednotenja) so 'še vedno aktualne: Brihtneži so ugotovili, da imaš točk toliko, kolikor imaš vplivnega šefa, saj komisij tako ni nihče upošteval...
•	Pa kaj! Opisov del in nalog še vedno ni... Nekaterim sicer res tudi to ne bi pomagalo, da bi končno začeli delati...
•	Obstajajo teme o katerih v Kurirju skorajda ne pišemo... Eno takšnih je, zadnje čase, področje SLO -menda je pisanje na to temo preveč rizkantno. Nikoli se ne ve kaj je strogo zaupno...
•	Tudi menzo in malico nič več ne kritizirate in mi o tem ne pišemo. Očitno postajamo vse bolj lačni...
•	Daleč so že časi, ko je IMV premogel celostno podobo... Danes na tem področju vlada prava zmeda.
' Morda, pa ob dokončni reorganizaciji tokrat ne bomo pozabili tudi tu narediti malo reda...
•	8. marec - dan žena je pred durmi. Spet razlog za proslavljanje. Ženske bodo denar za darila odstopile za drage inštrumente, moški pa bodo praznik, kot se spodobi pošteno zalili...