Posamezna številka 20 stotink v ?rsty, v 21. o&to&ra 1920 Posamezna številka 20 stotink letni U Kl — '—-crn5! ponedeljek — vsak -dsn zjutraj. — Uredništvo: rilca s^-Fiančiii.a Asiškega itev. 20, L naj se pošiljko ured- ništvu. — Nefrankirana pisma se -dopisi se ne v "čajo. — I.dci-tclj ;n odgovorni urednik Štc od i na. — Lastnik konsorcij lista sti. — Tisk tiskarne Edinost. — *Tu.ocnina znaša na mesec L 6.—, pol kia L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolic! po 20 stotink. — Oglasi se računnjo v flrokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 -tot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavoJov mm po L 2.'— Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. —- Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje — Telefon uredništva in uprave 11-57 Mm Tirolska OS KO i Jadransko vprašanje u. a p-bi t; Iz izvavnj iskegs pisca g. A. Borgese taTa zaključek, -da bi ]bMo krivično, ker ne bi '■■"a r-2; "-;ca na d-m, iker ne bi prsta do iz-va v lia ljudiWa « z IcrTet?a živelo pod tujin sk'tn jarmom, pod režimom, ki je tc. ljudstvo odtujeval e otopelo, iia se niti ne zaveda, kam pripada, fre ne zaveda svoje lastne vofije in svo$e koristi! Os.' c besedo je izpr-egovcrM g. Borgese na »aslov Nemcev, budo obsodbo ie napisal ixa n£hov račun: da so sistematično in nasilno Ubijali dušo italijanskega v južnem Tirol«, d* se ne more zavedati tega, kar bi moralo keteti! Na nas pa je, da tepregovojrimo rač ma--v;- ostro besedo na račun Nemcev in — gos-gjcia Borgei-e!! Naš pnprosti razum naan pra-* d ve 'bilo erotsko zioč nsiko pre ti siovenstoemu živft*i na Koroškem! Da, spoštovani g. Borgese, tudi -koroški Sk>-\ rtnei so bili slcczi stoletja ped istTm tujinskim ^nnom, pod isto nemško, železno - trdno in neusmiljeno pestjo: tudi na Korcškem je nem-fcko nasilje ubijaki slovensko dušo! Tudi to (skromno lludstvo je biio ud-njeno nemškemu riospodarju. Tudi temu ljudstvu je nemški in Vaznarodovakii režim privzgofeval vero, da se mora pa«jo ponižnostjo uklanja M vsaki nemški ali nemškutarski cuvtorAeti: oporeskanta. Tudi na Koroškem so vilvteli bič nad slovenskim či vekom vsi predstavite!ji tiste avtoritete : od občinskega sluge do ta nika. do Sup^ ia (srditega vaškega mogotca), do orožnika, uctc'ja. sodnika, političnih uradnikov vseh stopenj, ed djurnista do okrajnega glavar'a in dr političnega šefa v deželi! In vve le avtoritete so imele vso oporo pri motfot-t.h na deželni avtonomni upravi, k: so izrabljali n zlorabljali ves pparat te uprave v zk»-1 sk; namen, k mu g. Bocge e p'še tako ostro ■ob .i.; d bo: ubija«! so dušo temu ljudstvu v šola, feivljeniu, da je siromak slovenski človek mo-iral slednjič prit5 do tega, da e ni nič več za-\ edal sramotnega in poniževalne;^a picložaja, v {katerem sc je nahajal, d:a je sledn ič še poljub-ja' š bo, ki ga je tepla tako neusmiljeno, da Je slednjič pr šcl do \ere. da ima ni,e.go\x> ž?vl e-njc ;n njegovo smrt nemški grspodar v -rokaii, er da e sam siki v jar m, ki mu je take-- strašno t-t;skal telo in — duha! Posledice te£a režima, tega stoletnega rob-st\a, -o učinkovale rudi še na sedanjem plebiscitu. Da sc je pa velik de! slovenskega Cudstva m- K c roškem — kar je tudi pokazal pleb »cit — osvesti!, da s-o ctopele duše zc-pet oživele, da ie naš človek z glasovnico zaVli-ca~ v i?vet: ven. ven hočem iz lega jamna! — :o je sad plemenitega -de'a ijuda ,4cvenske krv:, fcl so se zadnia desetle^a' srčno in brez strahu upiral5 terorju cd istih p,n--Vl listi <->značaTri kot ka! te!:e miru, razbo^-ke in na-.s?:nike — da -o bili torej ital'-j-nsk' listi na is-rani prav itii^'h resn!čnr'b nas'lnive-1'j o in iz čistijo, da poprej, kaker pravi B.--gesc — nekoliko ča-a žive združeni z ItaHio. Prstem da pride še ie »prava voija leja Ijud-siva do izraza. Prav! Kcli-ko bolj veVa to za slovenski del Koroške, kjer je nemški teror tudi stoletja begal duhove! Će bi bil g. Borgese do?'ed^rn, H •mo-7-rl z vso cstros'o obsojati dejstvo, da se to zemlje ni pri>cd:lo Jugc;laviji, kier bi duše - y '___1 - 1 - ______l! le' „ 1, ~ — _ K ^ ____ j 1__ m: o >wijvensiti rvo-TOSKi: ue ci te uu-pust i, o bi to ljudstvo le par let živelo ped uprav« svojega plemena, rešeno izpod strašnega tu-jinskega pr tiska in odtujevan.ja, še le pertem b! čuli resnično volje tega ljudstva: niti de>et odstotkov prebivalstva ne bi glasovalo za Nemiško Avstrijo! Potem ne bi tudi na Koroškem -levenski .sinovi v svajem jeziku — kakor se lepo izraža Borge^e — odklanjali lastne matere! Zaključujemo: g. Borgese je — četudi nehote — izrekel najstrožjo obsodbo na vsem postopanju entente 9 slovenskim dalom Koroške! SPORAZUM NEMOGOČ. RIM, 19. Minisirsivo za zunanje zadeve izjavlja, da o nameravanem potovanju Vcsniča, Trumbica in Stojanovića v Benetke, da bi sc tam nadalje-\-la peg. janja v jadranskem vprašanju, golo ničesar ne ve. Italijanski in jugoslovenski delegati, pravi irjava, sc pač snidejo, ampak ne v Benetkah, temveč v Isoli Belii na komskem jezeru, lil je sicer sesianck še daleč, ker ni italijanska vlada prav nič razpoložena, da bi zapričela pogajanja, zlasti ne. odkar so jugoslovenske čete zasedle Korcško. V krogih, ki so v stiku z ministrskim svetom, se zagotovila, da sc stališče italijanske vlade v črnogorskem in albanskem, vprašanju do dano v ničemur ne sklada z onim, ki ga zastopa Jugoslavija. JUGOSLOVENI IN REKA. TRST, 20. rPiccola= priaaSa sledečo brzojavko iz Pariza: Domneva se nam, da ostane Jugoslavija, kar se tiče Reke. skoro docela na stališču, ki fta je bila zavzela s svojim odgovorom na »ultimatuma z dne 20. januarja. Kar se spominjamo, odreka odgovor Italiji tudi teritorijalno zvezo z Reko. Vse, v kar bi privolila Jugoslavija, bi bilo, da se odstopi uprava reSkega pristanišča in reSklh železniških prog Zvezi narodov, ki fo predstavljaj® anglo-amerikanski bankirji, industrijalci in paro-brodarji- Na ta način bi biH Jugosloveni, če že »e imenoma, dejansko upravitelji pristanišča in prof in bi onemogočili življenje Italijanom. Kot gospodarji varoSkega pristanišča bi razvili »voje raznarodovanje na ta način, da bi speljali del prometa iz Rek« na Sušak, in. ako bi to zahtevali njihovi naklepi, narekovali varoiko pristanišče tako dolgo, dokler se Italijani »e poberejo ali vsled gladu podajo. Njihov namen ie, da polastijo Reke, izbrišejo mestu sleherni ded italijanstva, in ga združijo s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vedno in povsod pordarjajo: *Reka 1e naSo pristanišče.« Umestno bi bilo, da bi govorili italijanski diplomati, ne da bi se dali spoznati, z istimi osebami, o katerih mislijo, da se lahko ž njimi pogajajo. Tedaj bi videli, slišali in razumeli. Sporazum je dotlej nemogoč, dokler se Jugosloveni ne odpovedo vsakršni razpravi o pravici Italije in Re-čanov. _____ Jugcslovenska vlada zahteva jamstva za varnost koroških Slovencev in svojih oblasti BELGRAD, 18. (S.) Vsled koraka, ki so £a naredili 3-ngleški min'ster ier italijanski lil francoski poslanik proti zasedbi plebiscitnega ozemlja pri Cek>\cu s strani srbo - hrvat-ko-siovenskih čet, je g. Trumb'ć odgeivotril,^ da čete izpraznejo ozemlje, kakor hitro bo videla plebiscitna; ken-risija, da je varnost slovenskega prebivalstva in jugoslovenski h oblasti zajamčena. U slmrnm družini slouensMI leziK!! SLOWAH3i€l SVET iMED RUSI IN POLJAKI — MIR! VARŠAVA, 20. Uradna se naznanja: o polnoči med 18. in 19. t. m. so se prenehale na vsej fronti sovražnosti. Vrhovni poveljnik je ; ž njo- igrale kol z mrtvo stvairjo. Dnevno povelje nadalju'e 'po\-dar.}a.:oč, -da je dosegi a Poljska t nepopisnem .poži-tvc-vata'm trurVm, mesto med s\ etc-\ n'm-i držal vami in svobodo, da sama cd'oča o sveji usedi. Prr.-sUvlia junaško vztra'nctsl vojakov, ki 1&0 bili sl~bo (.blečeni slabo preskrbljeni, se jim zahvaljuje za pcžrivicva'noct in stanovitnost, n za udanost, s katere so dopr'.nesl: domovini kri in življenje \ to!'"k' meri. Dalje pravi povelje: Na dr^i črt« c-b Dnjepru mi-r še ini docela .sklenjen. Pciiski vojak mora čakar, z -orožjem v rok:, o ir, potrpežljivo, vedtno pripra/vljen, da brani obilne sadove svoje zmage, če bi soviražn.k ne roia:"al ude>5lv:ti miru. Po»\e!;c cM-:ub'ia vojakom, da se jim rajzdeli zemlja v opustošenji in zaipni^čenih p(rVcah-neii. In zaključuje z besedami: Vojaki, bed>:te ponc>ni fn zadovoVnl", da ste izpclrtMi svr>"o delžnost. Država, ki .jo zmcg'a v -dvoh let:h postaviti \oisko. kakeršna "«te vi, lehko m?mo g'eda v bodočnost. ODNOSAJI MED POLJAKI IN NEMCI VARŠAVA, 20. Casrp si pri-c.bčujcjo -tedečo uradno izjavo: Pr''?:ka vlada skuša v svc-V z-u-> nanji po.! Liki res'ti \'.e spere s svojimi sa^edi ; r»a pr'jate"j-ki na: n. O 'tem priče^ prel'mi-I nama m:ccvna pogajanja v R'gi, pogajanja 3 ; Ceškc. .'ovaš-ko, zlasti pa razgovori z 'Nemci, ki se vrše v Parizu. S tm \^ečjc nevero je poljska \laJa pr's'ljena ugolovitii, -da 'zziva tlačenje in preganjanje, ki mu >e i^p"stavljeno po'.jsko pre'oivalstvo v ozem' u, kjer se je vršil pleb:sdt, v renskih provincah in na V/estfal-skem, skrajno ogorčenje m-ed pc3'skiki so bile podlase o« £ro»to lz a»oekov&ke j(ancšzij«; ujetih }e ferfo anao^o boajfieviških vojakov. Na severo - vskodnemt bo^ščM so imele tbo&jftevi&ke čet« vetiuneke iz&Am ki so »e ntoraAe umakniti. Tudi t sedanjih kcgii auagujeio Čete generala Wrin^i Obsedno *mtb r Mftakri, PetrograAtia dragih rmsklkokr^ft KOPENHAGEN, 19L IisU poročalo, da je biio obsedno stani* pro^Aano v 12 ruskih okra-jib, med kaieriroč. sta tudi mosito'vs-ki in petrograjsfci. Kirgizi ta Kozaki t Sibiriji proti boljševikom HELSINFORS. 19. Neko poročilo agencife »Union.c se gtasi: Vs?e4 odfecia skoraj vseh ruskih regimentov na po^sko fronto, je zasedena zapadna Sibirija samo po neka'terih lokalnih četah; izkoriščajoč tak polciaj go se Kirgizi iz semipalatin skrega okr aja i n Koza ki iiujg^c tudi v- iluča u izvozne prepC(vedi s strašil ene izmed d.veh d:ržav. Jugoslavija bo pošiljala vsako leto 9.000 vagonov žita ;n 10.000 vagonov železne rude ČeS-kcslovaški v zsmeno za 6200 vagonov pre-inrcga in oglja, 2900 vagenov slad'kor»a, razen želcz-n:šld materijal, poljedelske stroje, steklo, papir in lončene izdelike. Neuspela demonstracij* komunistov v Pragi PRAGA, 20. Po nekem shr-du, na katerem se >e prc!tes_t!:ralo o vSadia želi, ona, ki bi pri-pc.-rJrgla do p umnoži t ve produkcije premoga. L^-y-d George omenja dejstvo, da se sedanji siviem plačevanja rudarjev mora izpremenvti; če bi se pa dovolilo 10 ši-Iingcv, katere zahtevajo delavci, bi to pcanenjajo, da se vlada odpove stališču, sk;. ga ;e do seda? zavzemala. Ako bi se sprejel Bracov predlc-g, bi bil .rezultat ta, da bi ?e stavka podaljšala za Iri mesece. aili z d'u«?iml besedami, bi se bil dosegel nsrhen spre;eti docela zahteve radarske zveze. Llevd Georgc je dostavil, da je vlada pripravljena upoštevati tiste načrte, ki bi imeli zar rezir'tat -p,cmncž:tev produkcije, ne da bi sa bavfla s povišanjem plače ki bi :me'a 'ogičn > j posledice. LONDON, 19. Dclnja. zbca-nica. Odgovaria-oč na p. edicg, na ^e g,a5uj.e za zakonski nairt irski \I-ci, izjavil Loyd Gecrge, da se pr'čr.e razpravljanje irskega '»-pražanja jutri; v četu 1 ek se bo preučeval in-iustri alul položaj. Llcyd Cecrge Je omenil ukrepe, ki jih mi ili ukreniti p ti »krizi brezpeseinosti. Nato BEROLIN, 19. Izkop Strta množin a premaga v ruhrski kotlini v r.ie-ecu septembru -e do^agla 7,808.000 ton prcl: 7,484.000 ton meseca avgusta; srednje dnevno delo daje 300.343 ten proti 227.679 ton tekom meseca avgusta. Od 1. septembra dalje je zrastio število delavcev za 3840 mož in je doseglo sedaj število 511274. O pogajanjih radi svetovnega bratstva z zastopniki Francije BUFFALO, 18. V &vo>em noccjšnjem. govoru je Cox izjavil, da je senator Harditrg z greš M, Jeo je rekel, da so se vršiia ol i cijelo a pogaianjat s strani francoskega zastopniška o svetovnem faretatvu. Co« je rekel, d-a je francoska vlada nemudoma izjavila, «ia ona ni naredila nekakega oficijelnega predloga in da bi želela vprašati Harddnga, alt je res, dta j« >U-fcozivani zastcpnrk Frcnclre navaden pariški časnikar Jess. Govor iMrala Hortjja v Szdcealekerram BUDIMPEŠTA, 19. Mesto Szekesfehervar |e sklenilo postaviti monument v spomin prihoda narodne vojske. MinuSoi nedeljo je imel admirali Hcnty pri cerenvGaifi položi'vo prvega kamena ob priti k? enoletnice ztgpdovinsiko važnega dogodka govio-r, amo nekatera vprašanja glede izročtUve orožja -n streliva ter drugega vc;,iega materijala, v prvi vrsti vprašanja gospodarskega značaja, ki c-o podvržera proučitvi nadzorstvene komisije. Upoštevajoč finančne pogoje je zahteva! državni tajnik, naj se kollor mogoče hitro razpi! itf;o me d zavezniške kontrolne ustanove in raj ^c na vsak način skrčro vojaški nadzorstven: organf. Uradno poro6:Io pta\l, da je napo-'/ia vlado izdati to noto Že'ja po povrnitvi k ncrm^-rrvm razme-am in odno-Šajem avstrijske republike z inozemskim! državami tudi na vojaškem pol:u in fnančni položaj nemške Avstrije, ki je ci: remenje na s stroški za nadzorstveno kcm:s\:n. ^bJSii Mazzate la belva! Bilo je začetkom italijanske vojne — živo sc spominjamo, kakor da jc bilo včeraj — ko jc milanski »Corrierc aella Sera« prinesel na prvem me&tu fulminanten članek pod naslovom: Mazzate b belva! (Ubijte zver!) Označil je nemško p!cme kot kru!o. krvoločno. In il^nc*, po par letih?! Danes jc to isto časopisje 7. vst# dušo in vso grornečo besedo na strani — -zveru. Ali. tu ne bi bil umesten tisti zneni vsklik: Tako se spreminjajo časi in ljudje ž njimi. O ne! Ljudje so ostali — isti. Nič bolj nc ljubijo Nemcev, alt — na drugi strani — tudi svojih čutstev napram našemu plemenu niso izpremcnili. Ostali so, kakor so bili, tudi v tem: da je njihovo razpoloženj; na. sproti nam silncjSe, nego pa njihova — neljubezen do Nemcev! Zato se radujejo prav po — divje r.a vsakem vspehu nemštva proti Jugoslovcnom. V tem razpoloženju se ne strašijo stikov niti z — bclvo! Samo pazijo naj: »belva« ni ubita, da šc živi; kdor prihaja v preezke stike žnjo, se mu ulegne zgoditi kaj prav neprijetnega. Saj Tii.ačuni vedo, ti moj mož je še v postelji.« »Ne, ne nisem prišla po zdravila, ampak hodim po svetu: »s trebuhom za kruhom« Mogoče imate vi kotiček za me v vaši hiSi, da bi dobila službo?« Gospa nekaj časa premišljuje, nato ji pa reče; »Ravno prav ste prišli, kajti sedaj smo brez dekle. Počakajte malo tukaj v sprejemni sobi, da pokličem svojega moža, s katerim se bosta pogovorila radi plače in dnevnega opravila.« Gospodična :>služkinja<* se je precej namrdnila, ko je slišala cd gospe -ravno sedaj potrebujemo deklo* ,iri ji bilo po volji, da jo gospa tako malo spoštuje ter jo takoj poviša za... deklo. Kmalu po tem pogovoru pride g. lekarnar. Iz žepa potegne naočnike in jih majestetično natakne na nos. Premiri tujo gospodično od pet do glave ter jo vpraša: ^Dovolite, da vas vprašam za vaše cenjeno ime?« »Pri krstu so mi dali ime Marija, po očetu pa sem dobila priimek Cendale.« j.Od kje ste pa doma?« •jJa, luč sveta sem zagledala v Podgradu«, Omenjena Marija Cendale je sUiiiU pri lekarnarju približno en mesec in pol. Ker je dandanes vse drago, zaslužek pa majhen, se je Marija izposodila* pri gospodarju 500 lir. Zaslužek ji ni stal več truda, nego da je segla v gospodarjevo listnico, in prebila minuto strahu. »Micki« se je poizkus obnesel brez Jtrategičnih posledic. Lekarnar ji ni radi ukradenih 500 lir naredil drugega, kot pokazal odprtino, kjer jc zidar napravil vrata ter jo zope4 poslal »s trebuhom za kruhom«. Priromala je pred par dnevi v Trst in dobila službo v hotelu »AUa cittA di Trieste«. Tu ji zopet ni dala tatinska žilica miru — »pobasala je novemu gospodarju nekaj brisač. Hotelir pa ni poznal druge največje krščanske zapovedi, ki pravi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe*. Poklical je može postave, ki so odvedli ubogo »Mici« v drugi hotel v ulico Coroueo. kjer bo »Miči« jedla prežgano juho in nezabeljen ričet. na dete ne padci madež, da se je rodilo v kaznilnici, je bila mati prepeljana v bolnišnico malo pred porodom. Oča dateta se nahaja v Sing - Singu t kaznilnici, obsojen v dosmrtno ječo. O porodu je bil obvcičen. Angllkaaska cerkev sc modernizujc. Anglikanska cerkev je za poroko izpustila iz nevestine obljube besedo pokornost, tako da se formalno sedaj glasi: »Tega moža boš ljubila in spoštovala in živela z njim v zakonski svezi v dobrih ia slabih časih fer ga ne zapustiš v bolezni«. Besede stare biblije »On bo torej tvoj gospodar«., pa že tako ne strašijo več nobene neveste. 2354 : 26. V Strassburgu se je vršil občni zbor francoskih konsumnih društev. Delegat Hcnriet je vpletel v razgovor politična vprašanja in med d-ru-gim rekel: Sedanja doba je doba gospodarske katastrofe. Zato pa moramo tudi korakati k cilju, h kateremu koraka vse delavsko gibanje, to )e k diktaturi proletarijata po ruskem načinu. Hen-rietova opozična resolucija je dobila 20 glasov, proti resoluciji pa je bilo 2354 glasov. Ceaa kruhu v Angliji raste. Zato pa vlada od 1. januarja 1921 dalje ne bo več prispevala k nakupu. Prispevek je znašal 45 milijonov liberšter-lingov. cestni!:. Materija 50 L, Debcnjak Rolica, uradnica, Materija 5 L. Rihard baron Marcnci, Odolina 25 L, Ivan baron Marenzi, Odolina 5 L, Ferdinand baron Marcnzi, Odolina 20 L, Gulin Miha, obč. tajnik. Materija 10 L, Sosič Viktor, trgovec, Materija 10 L. Skupaj L 396*10. Srčna hvala vsem, ki so prispevali posebno pa gospodični Zori Volk-ovi in Emil-u Makarovič, ki sta sc trudila z nabiranjem. Akademik. Boruta poročila Tečaji: rod mimoidoči človek. Sljikinja in njene.... pregrehe. Približno pred dvemrt mesccema ie prišla v Piran m:čna. rdeče-lična deklična. Omenjena mladenka c\etcčih lic je bila po svojem poklicu in znanosti služkirfa boljše vrste . Ona sc pač ni ravnala po slovenskem pregovoru, ki pravi: =Goste službe, redlce suknje.* knjti omenjena »frajla- je romala jako t'osto od crcj»a gospodarja k drugemu. Prifla Je tud; med drugim v lepo mestece Piran. Ker je pa bila vodno bolj šibkega zdravja.... v glavi, sc je narrenlla to pot poiskati službo pri lekarnarju I ionu, da ji ne bo treba letati za nnedicino.x po drugih lekarnah. Ko priroma do lekarne, vsa ponižna in pkesara, potegne narahlo vrvico zvončka in glas hišnega zvončka je zabrnel po lekar-narjevtm stanovanju. Kmalu na to ji cdpro vrata To in ono Indijske zapovedi zakonski žcnL Zanimive so in se glase: Ženi je mož edini bog na zemlji. — Bodisi mož še tako star, grd, oduren in surov, da, či.prav bi razsipal ves svoj imetek, vendar glef, žcr.a.. da ga spoštuješ kot svojega gospoda in moj-r.tra, da ga spoštuješ kot svojega boga. — Vsaka poročena žena varuj se pokazati možem, ki imajo telesne in duševne prednosti, količkaj zanimanja. — Žena naj sc ne postopi, da sede z možem k isti mizi, ampak naj smatra za čast, da sme to jesti, kar njemu ostane. — Če se njen mož smeje, naj se smeje tudi ona in naj se joče, kadar joče on. — Vsaka žena, naj že zavzema katerokoli družabno stopnjo, naj pripravi svojemu možu z lastno roko njegovo najljubšo jed. — Da bo ugajala njegovim o-čem, naj se umiva v čisti vodi, v žafranovi vodi, naj se počeše in mazili ter nariše na čelo rudeče znamenje. — Če je njen mož v tujini, naj se posti, naj leži na tleh in odloži nakit. — Ko se povrne, naj mu gre vriskajoč naproti in mu daj račun čez svoje vedenje, svoje besede in misli. — Čc ji dela očitanja in jo kara z ostrimi besedami, naj sc mu za dobroto zahvali. — Če jo tepe, naj potrpežljivo prenese kazen, naj mu roke poljubi in prosi odpuščanja. ker je izzvala njegovo jezo. Rcsko zlato v FrancifL V Lyonu je francoska oblast zaplenila 45 milijonov vredno zlato, ki tehta šest ton. Zlato je bilo vkrcano na neki parnik v Rusiji. Do sedaj še niso mogli dognati ne pošiljatelja in ne adresata. 2 pečeni piški 1400 K. V Sacherjevem hotelu na Dunaju sta bili prodani dve pečeni piški za 1400 kron. Stvar je prišla pred sodnijo, ki je obsodila hotelirskega vodio na globo 10.000 K. Železniike nesreče v Franciji. Pri zadnji velikj železniški nesreči v Bouilles je bilo usmrćenih 45 oseb. več sto potnikov pa je bilo ranjenih. Pri Asnicresu. v bližini Pariza, se je zaletel ekspresni v osebni vlak in je bilo 39 oseb ranjenih. Opica kot priča. V Carigradu je bila pripeljana za pričo opica. Upravitelj nekega cirkusa je bil ubit, ko se jc nahajal v oddelku za opice. Na sumu so imeli nekega moškega in neko žensko. Sodnik je odredil, da se imata osumljenca pripeljati pred opico. To se je zgodilo. Kakorhitro je opica zagledala ta dva človeka, se je grozno razljutila m hotela skočiti na rju. Sodnik jc odločil, da sta kriva. Rdeči fJczcrtsr. V Pariz je prispel pred nekaj časom b^vši boljšcvišUi general Vaslljev. Pobegnil je s poljske fronte. Vasiljev je mlad, lep fant, star 25 let. Bil je častnik v carski gardi in v vojni šestkrat ranjen. Seveda so ga v Parizu najprvo izvohali žunalisti in izpraševali o stanju v Rusiji. Vasiljev pravi, da pride gotovo do vstaje med kmeti v celi Rusiji. Teror jo grozen. Vasiljev v Parizu junak dneva in brhke Parižanke ga vabijo na pojedine in sestanke ter ga leve v svoje mreže, v katerih se Vasiljev tisočkrat boljše počuti kakor pa v boljševiški Rusiji. O novih velikih požarih v Rusiji poročajo znova preko Soluna. Cele vasi in gozdovi so pokončani. V Volodgi je zgorelo 5 vasi in mnogo ljudi je poginilo v ognju Tudi v New - Yorku manjka hiš. Francoski listi trde, da je v New-Yorku 406.000 ljudi brez primernega stanovanja. V Anburnu v Ameriki se nahaja v zaporu na dobo 20 let neka žena, ki je ubila svojega bivšega ljubimca. Ta žena je sedaj povila dečka. Da bi Za Maral sklad „Edinosfl" Na dan plebiscita na Koroškem je nabrala vesela družba v Postojni pri dražbi cvetlice in za razne dobre namene 86 lir, 22 din. in 4 jgsl. kr. — Vzklicna cena za cvetlico 5 dinarjev, da Polde iz Otoka; Fanči dobila pri mami 5 lir; Rezika, da bi sc rožca dobro prodala 2 liri; Firšt še 3 dinarj* za trobarvno cvetko; Albin, da bi ista eno barvo spremenila 1 liro; Bog živi take trobarvne cvetke, Jože 2 liri; Sajevcev, ki čebele redi, da bi dolgo cvctela 2 liri; Karel 1 liro, ker ni toliko vredna. — Primužu Andreje d'bi Buh dau, d'bi se drugu letu oženu 5 lir, da bi tudi ratalu 5 lir, in pa da ne bo zgube Se 3 lire; Tone Vadnjalu. ker si je žena košto prebrala 1 liro; Ta mlad > srednji Purger-, da bi ga Sv. Duh obsenču 5 lir; da bo kaj smeha dam 2 liri, Kurjevaščan; Enga čevelj tišči za 2 liri; Paula, ker ji družba paše 4 dinarje in doda še 4 krone; Adolf, za prekrasni vis-a-vis 2 liri; Eden u rožcah. ki sedi u kotu in molči 3 lire; K orel, da mu nc bi smeh pri harmoniki poču 2 liri; doda Se eno liro; Za »konjsko .poročilo« vsak 1 liro; Ker se Peter ni »izobrazil^ da Tone I liro. Ostanek pa sta nabrala Jože Ostanek in pa ElčL Posnemajte! Franton Černigoj, župnik v Kamnjah nabral 5 L, .Andrej Vencelj nabral v Strmen pod Predelom 10 L. Pevsko društvo »Venček« v Dutovljah 30 L, P. A. Fabjančič, župnik v Beleju 5 L, go^p. M. 2 L. Vkljub polomu v zgodovinsko slovenskem Ko-rotanu ne obupajo in naberejo pri debati Ažniar>, Eakarčič, Danev, Ditrih, Innocentc, Kraigher in Zakotnik v Postojni L 500'55. Dosedaj izkazanih L 16050*90; v današnjem izkazu L 638'55. Skupno L 16.689*45. Za pogorelce narodnega doma Franton Černigoj, župnik v Kamnjah nabral L 25'—, Andrej Vencelj nabral v Strmen pod Predelom L 11'— Dosedaj izkazanih L 752980; v današnjem izkazu L 36'—. Skupno L 7565'SO. Jadranska banka Cosulich Dalmatia Gerolimich Libcra Triestina Lloyd Lussino Martinolich Oceania Premuda Tripcovich. Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Krka V Trstu, 20. oktobra 1920. 465 512 365 1935 706 1980 2300 350 465 5C0 535 625 365 415 504 Mka intialia Mm i Inii pozivlje na VII. Slovnu skupštinu koja će se obdrzavati dne 1. studenog 1920. u društvenim prostorijama (Plazza delta Borsa 3, I. kat na 10 sati u jutru sa slijedećim dnevnim redom : 1. Izvještaj upravnog vijeća. 2. Izvještaj nadzornog odb ra. 3. Podijeljenje absoluto;ih upravnom vijeću i nadzornom odboru. 14. Čitanje n-uzij^kog izvještaja. 5. Razdioba čistog dobitka. 6. Promjena pravila. 7. Izbor upravnog vijeća i nadzornog odbora. 8. Slučajnosti. (211) UPRAVNO VIJEČE. Toj« valuta na tržaškem trgu-* V Trstu, 20. oktobra 1920. Neprepečatene prone avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone j dinarji 'fjnarke | dolarji j francoski franki i švicarski franki j angleški funti, papirnati ' angleški funti, zlati : rublji ' napoleoni Icji 7 50.- 8 — T- 7'25 33'-- 34 — 68'- 72'— 38'50— 39'— 2620— 26'30 170'-171 — 410'-412'— 90'- 90 50 105"-106'— 24'- 25'— 85'- 86'— 43'50- 44'50 A. De Masi & G. Sferza Mavricija VVackvitza nasledniki Trst, ui. Torrg bionca 32. Telefon 29-83 Velika izbira majoličnili ia železnih peči znamke „Premier*, ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, ražnjev in cevi za peči. Cene zmerne. (24 MALI OŠ3LHS! se računajo po Z* stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 1- D«b«U črk« 40 s.o.iok bes.i. RIUnlORB AtMCl! lil SlCl!^ U TlSli?, Najmanj«* pristojbin« L 4.— Kdor išče službo plača polovično ceno. LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SE-ŽANI. Rihie olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R. za šibke in malokrvne otroke. — Kroglice 3. za malckrvne ženske. — Švedske kapljice. — Mazilo za garje, (specijaliteta.) — Praška mas*. — Tinktura in obliž za kurja očesa. — Fluid za živino. — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. — Poštne pošiljaive. 434 (Lastna o^Suč:Ustanovljena leta i ' Zav^rov. proti škodi, povzročeni po ognju, sirefi is eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. varovanja proti tatvini z \!onto.n. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovani? v najrazličnejših kembins-cijalt — Zastopstva v vseh Uc/.elnih glavnih me« stih in vaineiših krajih. | CEPLJENE trte prodaja Fran T.ivčer, KrepV. pošta Dutcvlje. Naročila izvršuje tekom enega meseca. Kupuje kolči in bilfe 'Portales«, 435 DAROVI Za slovenske šole ▼ Trstu darovali člani »Narodne Čitalnicc na Grahovem 17 L- (Darovali sr>: junak, ki se je izkazal v boju s podgano 2 L, naS gazda, ker je za štedilnikom vriskal 1 L, Jakob, ker je kavo zažgal 1 L, Maruša, da sc bo v pred-pustu omožila 2 L, eno uro poštni uradnik 2 L, neimenovani čudak 1 L, Ivan, ki jaha kanone 1 L, Marjanica, ker jo je fant zapustil 1 L, Janez, ker ni nič pil 1 L. Ančka, da bi fanta dobila 1 L, Franc, ker sc je za ušesi praskal l L, Jože 1 L, betgar brez botege 1 L, Janez pojdi domov 1 L). Darovali za visokošolce-Primorce: Mrakovčič Anton, sodnik, Podgrad 10 L, Karis Josip, nadoii-cijal, Podgrad 10 L. Petrič Anion, oficijal, Podgrad 2 L, Okorn Andrej, kancelist, Podgrad 2 L, Remec Angel, kancelist. Podgrad 2 L, Mahnič Karol, kancelist, Podgrad 2 L. Gruden Rafael, kancelist, Poa-grad 2 L, Butinar Anton, sluga, Podgrad 2 L, Bekar Rudolf, naddavkar, Podgrad 10 L, Hočevar Milan, davkar, Podgrad 4 L, Kosmina Anton, sluga, Podgrad 1 L, Šorli Tomo. notar, Podgrad 10 L, Jeniro Tihomil, trgovec, Podgrad 10 L, Tovstovršnik Iv., učiteljica, Podgrad 2 L, Omahen Ivanka, učiteljica, Pcdgrad 2 L. Vičič Drago, posestnik, Podgrad 4 L, Tončič Franjo tajnik, Podgrad 5 L, Tončič Sla-vica, uradnica, Podgrad 4 L, Makarovič Emil. ur., Pod'.'rad 5 I, Volk Milotina, uradnica, Podj/viC 5 L, Knchtel Anton, gostilničar, Podgrad 5 L, Grm Alojzij, uradnik, Podgrad 5 L, Gabrovšek Andrej, kurat, Podgrad 5 L, Volk Josip, trgovec, Podgrad 10 L, Volk Zora, oficijantinja, Podgrad 5 L. Su-rina Josip, trgovec. Rupa 3 L, Kanclcr Antonija, učiteljica, Jclšane 5 L, Makarovič Ivan. učite!), Jelšane 3 L, Neimenovan, Jclšane 5 L, Vižin. učiteljica. Jelšane 3 L, Znidaršič, Bistrica 5 L. Sar-isa, Bistrica 10 L, Kavčič, Bistrica 5 L, Tomšič, Bistrica 5 L, Sket Vinko, Bistrica 5 L. Hodnik Liza, Bistrica 5 L, Bisail B., Bistrica 5 L, Znidaršič Anton, Bistrica 10 L, Stare, Bistrica 5 L, Verbič. Bistrica 5 L, Ličan A., Bistrica 5 L, Makarovič Slavoj, Materija L 5'10, Babuder L&o, obč. uradnik, Materija 8 L, Babuder Ivanka. Materija 6 L, Kraljič Frančiška, prodajalka, Materija 2 L, Kastelic Božidar, trgovec. Materija 20 L, Babič Franc, vrtnar, Materija 5 L, Mikolj Franca, služkinja, Materija 2 L, Dekleva Ivan, gostilničar. Materija 10 L, Skomin* Anton, kmet, Materija 5 L, Zupančič Edvard, po- PSA ČUVAJA na verigi kupi tovarna testenin v It Bistrici. 4i6 LEPO KMETSKO posestvo 10 minut od mesta Maribor, 24 oralov zemljišča, obstoji iz polja, travnikov in gozda, hiša, gospodarsko poslopje, hlevi in živina, se takoj proda. Dalje: trgovske hiš« v sredini mesta in lepe stanovanjske hiše. Pojasnila daje rcalitetna pisarna »Havlik«, Ma-' ribor, Gregorčičeva ulica 6, tel. 132, priložiti znamko. 437 m\M SKLADIŠČE KLU« dežnikov, belih In pisanih, žepnih robcev, inožkih nogavic itd. K. NEiEL, Trsi. Coiso V. E. I!l. štev. R PRILIKA! Tkanina za halje, otroške obleke in trliž za žimnice se proda v ul. S. Luccia 4, pralnica. 417 VOZ za vsako težo se proda. Šturje 123. 414 SPREJME se takoj slikarski in pleskarski pomočnik. Miro Vičič, Postojna 125. 416; GUIDO PLONER izdeluje in popravlja harmonike vsakega zistema. Via della Fornace št. 3. 418 SODE, petroljcve, oljeve, kupujem vsako množino. Kuret, Settefontane 1. 419 Troovsko • obrtna Mm v Mu registrovann zadr. z neomejenim jamstvom ul. Pier Luigl da Palestrlna št. 4, I. n. snreiema hrnniine vlog? od L 1 Mje. Navadne vloge obrestuje po 4 vsčje PO dOMU Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hrnnilne puSice na dom - Rcntni davek plačuje iz svojega. Daje psscj-h po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno por »Stvo, na zasta\e vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan i/.vzemii nedelj in praznikov od 3 do 1. PRODAM bukov in hrastov gozd za izseknti. Ivan Sukljan, Senožeče. 420 TAM3LTRICE kupim za vsako ceno. Ponudbe na Terčič, Steverjan pri Gorici. 424 PIAN1N0 Lauberger & Gloss, skoraj nov, sc proda v ulici Milano 22. 425 KUHINJA, belo lakirana, skoraj nova, omara s šestimi predali, zavese, moderna suknja iz bar-žuna sc proda vsled odhoda. Gatteri, 23, vrata __«8 POROČNE sobe. kuhinje po zmerni ceni. Čarapo Belvedere 1, skladišče. 430 NOVA poročna soba se proda po izredno nizki ceni. Boccacio 7, polunadstr., desno. 431 MODISTKA se priporoča cenj. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu). . 2121 ZLATO, srebrne krone kupujem po najvišjih ce-nah. Albert Povh, urama, ulica Muzzini 46. 328 •'V ižfc.ViV' « ifi.MV Kil UMluVl Del. glav.: K K).000. Rezerve K 10.0-h helgrdt!. Celje, Dubrovnik, Dunaj, h itor Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, SpPt, Šibenik, TRST, Za»iar. Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vlogo nn hranilne kn jižice ter jih obrestuje po 3' j V a v baneogiro prometu po S /„. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti pred hodni odpovedi, sprejemi po {ošabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja Daje v najetn varnostno predale (sifes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul« Casss cU Rlsparmlo, ul« S. Micoio Telefon : Štev. HU3, 179 t, l! iT6 Blagaina posluje od 9 do 13 PODLISTf K Branka. ^o Avgust Šenoa. — Posl. M, C—Č. r Sedela sva pod deviško zavetje kelega cvetja. Smejala se je take m'Co, tak»o sramež-, ljivo. Piiz-dignivši sv a;o glavico mi jc pripovedovala, kako je san:a!a o meni čudae sanje. Kako da »o pri$ii zli gorosta i in so mene trgali "z njenega! rarečja, kako jih je zaklinjala, naj me puste, ker to da je njena prva ljubezen itd. Naenkrat! ji je prileicla grlica na rame. Leon, -a ie zasukala glavo, začela poljubljati pt;co, pak jo prijela in yo dala meni, da jo poljub:tn. Mi>li si« — začela me jc prvikrat tikati — da sem to Zatem je zardela: > Kaj sem storila ncumnica, rekla sem vam .»ti ? Kako čudno je to? Ti si — razun očeta .— prvi mcšk% ki ga tikam.« Jaz sem le molčal, a Leonora: »Res, moram ti dati vsakdanji dar, iopek belih rož. Ođi, dobival jih boš vsak dan tudi po poroki, ali tedaj bo šopek rdeč. Razumeš?« Hitro Je povila šopek belih rož, a na v rhu v sred ni ie vtađcnila popek, rekši: »Clej, 4o sem t* iaz. Vzemi!« Vzel sem iepek s tresočo roko. KaJco diren se mi je zdel tak pri-eor poprej, kaJco gnusen sedaj; kaJto m:l ta obmz. a seeta- — izvežbana krhala brczaramiae Lomedjašice. Duša se mi je pretresla cd «rdi-! osti- »No, a& mi ne povrneš daru za dar! Kje moj vsakdanji pojjub?* je vprašala Leonora. — »Leoncna,« sem odvrnil mirno, »danes sem vam prinesel drug nenavaden dar, kd ti ,klc.p; hozarji so j>e razsuli nam^o« jaz pa sem "ji vrgel šopek pred noge, rekši: »Z Bogom Leonora! Pozdravite mi huzar-fikegai kapitana R.« Onega dne sem ob^ovražrl svet, žensJte, ta kraj, ker tu je bila Leoncrina zibeL * »A sedajj?« je vprašal župnik, » se :e-ii ta s'Ina antipaiti a pineti svetu, proti ženskam, proti temu kraju izpremenila?- »Se je, župnik,« je potrdil grof. »Tu se ye torej zli dogcd'i vetak čudež, ali pa je vele važen razlog za -to izpremembo.^ *Mcre bi'U to aH one,« se je nasmehni/* Beli-z?r, »ker pa vidim, dragi d»chx:>\ni pastir, da sto radovedni kafortr kaika ženska, vara ne no- vem ničesar, marveč po trp: te lepo. No, čr.? je, župnik, da se umakneva od tu. Čuli ste zgodovino mo)ega! življenja, ki ie nisem še cdkrii nikomur; seda) imorete izreči sodbo. P*cvaliva na moj grad!« *N« morem še izreči prav« sedte, prav c ocene, ier ne poznam ne predmeta, ne kata-strole vašega i'.vljeivjat, gospod grci; da je vaš karakter motiviran, icipravičen, na lem ni dvoma. Tista skrajnat lopovščina, s katero so vas hoteli zaplesti v mrežo lahkomiselne ženske, opravičuje popcincma vaše vedenje.« - Drago ma je, župnik, da priznavate to!« Vstala sta, da bi odšla na grad, Jtjer se je grof še dolgo zabavi z župnikom. Ni bilo več govora o grofovi proilos't:, marveč sta govorila o poli't;ki, umetnosti, o gospodarstvu in o književnosti. Da bi se poučci o razvoju in napredku svoje domovine, je -cd Branke ni nika&ega glasu. Ne vem, kai je s tem dekleitom. 2e je minulo neke lik o mesecev, ko sem oreiefe od nje zadnje pismo, kjer mi je csfcdjub^Ia, da mi bo v par dneh obilno pisaia.« Ah, to }e bilo te da', ko je tako laJikcmiselno odbla mesto zagrebške učiteljice?« ie vprašala mati. vDa, da,« je pc krdela HermCna, > ra vno teda^ mi ie došlo zadnje pismo cd njene reke.« t»A, kako da si se naenkrat spomnila Branke?« je vprašala mati zopet. »To mi ni prišlo iznenada v giavo, mamica!« je odgovorila Hermina. »Tj veš, da nimam bolje pH*ate$ice od rje, da-si se v marsičem ne slr njave. Vedno sem bila v skrbeh za n.jeno bodočnost, žeteč ji na^boljo srečo, ki jo *e tako vredna po svojih vrlinah. Ko je cdbrla zagrebško p&m*dbo sem joJoalai od srca. Izmu-č'Ia sera si glavo, da bi. zasledila vzrok tej odklonitvi. Vem, da }e Branka čudakinja, ali, nikakor ne morem verovaiti, da Je odklotni'a! mesto samo iz tiistt'h razlogov, M jih ie navedla v pismu.« ,.>AH, kaki drugi razlog: bi mogli ibali tu?« je prpomnila mati. »Cujem, da gredo razni glasovi po Zagrebu, ki me močno vznemirjajo. Znamo ti je, da se bivši učiteJj Marič poteguje za Braniki.no rako.« • Ne vedoč, da je že moj oče posredovat, tla deti Branka zagrebško mesto, a da \e ta cd-bila, -je Marič še enkrat poskuša* srečo; pohitel io v Jaiševo in obljublfal Brar-k:, d*s fi on izpcsluje pri vladi nameščence, &k.o sprej me njegovo pGradbo. Branka se mu je zasmetala v lice, rekši', da Marič govori o lanskem snegu; C'Cia da očitane v Jaiševu, a gcnpcd Marič na^ st Išče druge žene. Ranjen in uialjen v srce se >e poparjen! prosilec povrnil v Zagreb ter pripoveduje seiasj, da jc deznal pravi razlog, r&di katerega se Branka noče povrn ti v Zagreb.« »Da čujemo!« je mata pozorno povzdign'ia g^avo. j-Pravi, da je Branka ljubica grofa jalie-vaškega. To da ie znano po vsein kraju in ljudje da prezirajo to dekSe.« r>To bo gotovo gola laž, kleveta, ki si jo jo izmisli hudobni Marič.« Beg daj, da bi b'loi tako, no, čula sem tud* 7. druge sirani, cd rsebe, ki dobro pozna JaN ševo in ne pozna Marića, d'a mlac'a giotf goji pc ebr.e simpa^:-je za novo učiteljico In da jo ob vsaki pri-J:ki cdiMcuje tako, da so ljudje že začeli šepetati to :n eno. V Zagrebu se to pri-peveduje na vsa usta, a s posebno spretnostjo bobnajo o tem bivše souČeiVke Branki«e. Begi Brgf Ako b«l b;lo to res, da« s« »o Branka --—.« •»Potopi Herminai.« je rekla gospa, »re. m'c^ mora priti na dan. Krč takega se ne more dolgo potafeva«; a jaz H pravim soioj še enkrat: vse se m". zd:i. da je to 7go!-' ob'c.'.- var^ie.«