6 Junij 1991 Leto XXX GLASILO DELAVCEV PETROLA Dobre perspektive Maja je bila na razgovorih v Moskvi slovenska delegacija, ki jo je vodil predsednik Izvršnega sveta Lojze Peterle, v njej pa so bili še sekretar za mednarodne odnose, dr. Dimitrij Rupel, njegova namestnica Vojka Ravbar in predsednik Gospodarske zbornice Feri Horvat. Med obiskom naj bi tradicionalno dobro gospodarsko sodelovanje Slovenije in Sovjetske zveze postavili v nove okvire, da bi tudi v samostojni Sloveniji obdržali dosežene odnose. Konkretni pogovori so potekali s predstavniki Ruske federacije in na končuje vladno delagacijo sprejel tudi predsednik Boris Jelcin. Delegacijo smo spremljali predstavniki nekaterih slovenskih podjetij, ki sodelujejo s Sovjetsko zvezo. V razgovorih so bile najprej poudarjene značilnosti sodelovanja — Slovenija proda v Sovjetsko zvezo letno za 600 milijonov dolarjev svojih proizvodov, kupi pa za približno 350 do 400 milijonov dolarjev surovin in proizvodov. Pri vseh razgovorih smo izhajali iz dogovorjenega okvira medsebojne blagovne menjave, ki temelji na 3,2 milijarde dolarjev za obe smeri menjave blaga in storitev. In v tem obsegu je bilo treba tudi za letos poiskati slovenski interes. Letos prvič kupujemo blago s konvertibilno valuto, medtem ko smo prej uporabljali klirinški obračunski dolar. Zato je tudi medsebojna menjava padla skoraj za polovico - v preteklem letu je znašala 6,4 milijarde dolarjev, za letos predvidevajo 3,2 milijarde. Ob tem je treba omeniti, da je slovenski izvoz v Sovjetsko zvezo precej večji kakor uvoz. Predvsem dobavljamo zdravila, tekstil, prehrambene artikle, tehnično blago' in različno opremo. Petrol si želi zagotoviti v Sovjetski zvezi 900 tisoč ton surove nafte, 200 tisoč ton naftnih derivatov in 900 milijonov m3 zemeljskega plina, za kar imamo s sovjetskimi podjetji podpisane pogodbe in v prvem četrtletju so nabave normalno potekale. Ni pa rešeno vprašanje, na kakšen način bomo v nabavah energetskih surovin vnovčili terjatve, ki jih imajo slovenska podjetja do Sovjetske zveze. Bilo je sklenje- no, da bo sovjetska stran zadevo razčistila najprej doma, junija pa bo zvezni predsednik Pavlov med svojim obiskom v Jugoslaviji podpisal sporazum, na katerega osnovi bo dolg poravnan. Slovenija se bo morala tudi v prihodnje dogovarjati za čim večji izvoz svojega blaga in storitev v Sovjetsko zvezo, da bi za to dobila surovo nafto, naftne derivate ali zemeljski plin, to pa pomeni, da bi Petrol nabave plačal z blagom iz Slovenije. Pri oblikovanju prihodnjega sodelovanja ne smemo mimo dejstva, da tudi v Sovjetski zvezi dajejo večji poudarek republikam in da bodo 1. julija s posebnim predpisom dobile določena pooblastila, ki jim bodo omogočala, da bodo lahko same nabavljale proizvode, ki jih potrebujejo ter dobavljale surovine in proizvode. To pomeni, da bo dogovor o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju, ki ga je predsednik Peterle podpisal s Siljaje-vim, osnova za sodelovanje Slovenije z Rusko federacijo, ki ima največ naravnih bogastev, pretežni del proizvodnih kapacitet, kar bo v naših prihodnjih razmišljanjih potrebno upoštevati. V Moskvi in Belorusiji smo se pogovarjali tudi o prenosu naših izkušenj pri prodaji naftnih derivatov, tako da bomo skupaj s Smeltom pripravili projekt za gradnjo bencinskih servisov na relaciji Brest—Moskva, za kar bomo morali najti ustrezno obliko medsebojnega sodelovanja. Po naši oceni to pomeni, da bomo ustanovili mešana podjetja, ki bodo gradila in nato upravljala bencinske servise. Tako bi prenesli svoje izkušnje in si s tem ustvarili tudi določeno bazo za nabavo nafte in naftnih derivatov v Belorusiji. Pogovori so v zaključnih fazah in naši strokovanjaki so projekte že prilagodili razmeram. Zdaj je samo še vprašanje časa, kdaj bodo zgrajeni prvi servisi na relaciji Brest-Moskva, najkasneje pa bi moralo biti to do leta 1992. Sovjetski predstavniki so večkrat poudarili, da razumejo naše probleme in želje po samostojnosti, medtem ko so prej indirektno poudarjali, da jim ne odgovarja naš način osamosvajanja in preveč samostojnega razmišljanja. Obisk slovenske delegacije je bil zelo koristen, sprejeli so jo z vsemi priznanji tako v federaciji kakor v ruski republiki, pogovori pa so potekali z zveznim ministrom za zunanjo trgovino in trgovino, v Ruski republiki jo je sprejel prvi namestnik Siljajev, vladno delegacijo pa tudi Boris Jelcin. Na osnovi skupne ocene je glede gospodarskih odnosov in sodelovanja treba povedati, da je ruska republika pripravljena sodelovati z nami, prav tako Belorusija, s katero ima Slovenija že tradicionalno dobre odnose, potrebnega pa bo več sodelovanja na ravni podjetij. Pričakovati moramo določeno administrativno poseganje s sovjetske strani, preden se zadeve normalizirajo oziroma dokler se ne razrešijo politični problemi. Pri oceni obiska ne smem mimo vloge našega predstavništva v Moskvi, ki je v zadnjih dveh letih odigralo pozitivno vlogo in dokazalo, da ga potrebujemo. Zaradi obsega dela ga bomo morali kadrovsko celo okrepiti. V prihodnje se bomo morali namreč vključevati tudi v dolgoročna poslovna povezovanja, ki nam bodo pomagala plasirati slovensko blago in izdelke v Sovjetsko zvezo, ter zase nabavljati tam nafto in zemeljski Predstavili so izdelke za plinsko tehniko V drugi polovici aprila smo v prostorih Zemeljskega plina na Cesti Ljubljanske brigade 11 pripravili dvodnevno predstavitev proizvodov, ki se vgrajujejo v plinovodne sisteme. Predstavitev smo pripravili v sodelovanju s firmo Argus, s katero že dalj časa uspešno sodelujemo in je na svetovnem trgu poznana predvsem kot proizvajalec krogelnih pip in hidravličnih elementov. Argusov tehnični biro z Dunaja je za to priložnost povabil k sodelovanju proizvajalce plinovodne opreme s poudarkom na enostavnosti in primernosti za razvode plina za široko potrošnjo. Zato smo povabili projektante, izvajalce, predstavnike komunalnih organizacij, ki so že ali pa še nameravajo v bližnji prihodnosti organizirati distribucijo zemeljskega plina za široko potrošnjo ter večje potrošnike, preko katerih že ali še bo potekala oskrba široke potrošnje na področju Slovenije. V začetku prvega dne predstavitve, 18. aprila, je bila dana informacija o perspektivah širitve mestnih plinovodnih sistemov v Sloveniji in možnosti za sofinanciranje s strani Svetovne banke. V razgovor o tem so se aktivno vključili tudi poslušalci, saj je marsikdo poskušal izvedeti, kolikšne možnosti ima njegova občina ali regija in kdaj je moč računati na omenjene kredite Svetovne banke. Sledila je predstavitev materialov za antikorozijsko izolacijo jeklenih cevovodov firme DENSO, ki jih je predstavil direktor te firme g. Schmidla. Po predstavitvi izolacijskega traku in demonstraciji njegove sprijemljivosti je bil prikazan tudi videoposnetek, kjer se je lepo videla uporaba izolacije pri različnih detajlih, npr. izoliranju zvarnih mest, T-kosov in geometrijsko nepravilnih teles. G. Vogelsang je predstavil firmo VOGELSANG, njen proizvodni pro- gram, s poudarkom na ceveh iz polietilena za delovni tlak 10 bar ter na zagotavljanju kvalitete njihovih proizvodov. Predstavitev je bila podprta tudi z diapozitivi. Po končani predstavitvi so sledila vprašanja poslušalcev, v glavnem predstavnikov plinarn, ki že uporabljajo polietilenske cevi za nizki tlak. Firmo BRT France je predstavil g. Mermet. Izdelujejo valjaste in krogelne pipe in polietilena (brez kakršnihkoli kovinskih delov), ki so primerne za uvaritev v polietilenske cevovode ter objemke in spojke iz nerjavečega materiala za spajanje cevi oz. popravilo poškodovane cevi. Možno je spajati celo različne dimenzije cevi in različne materiale (npr. kovinsko in plastično cev). Naslednjega dne je bila organizirana okrogla miza na temo »Zagotavljanje kvalitete pri izdelavi zapornih armatur«, ki jo je vodil tehnični direktor firme ARGUS dr. Gappisch. Poleg delavcev Zemeljskega plina so se je udeležili tudi predstavniki plinarn, projektanti in izvajalci plinskih postrojenj. Obdelano je bilo vprašanje zagotavljanja in kontrole kvalitete, ravnanje s pipami do vgradnje v cevovod, tlačne preskuš-nje in njihovo dajanje v pogon. Glede na udeležbo in aktivno sodelovanje z vprašanji s strani udeležencev okrogle mize menimo, da so takšne predstavitve zelo koristne, saj uporabniki plina tako neposredno lahko dobijo vse informacije, delavci Zemeljskega plina pa na ta način tudi ohranjamo stik z novostmi v plinski tehniki. V programu prvega dne predstavitve je sodelovalo 69 udeležencev iz podjetij: Pionir Novo mesto, Komunala Škofja Loka, Domplan Kranj, Vodovod Jesenice, Skupščina občine Laško, Belinka Ljubljana, Ina Nafta Lendava, Železarna Ravne, Skupščina občine Zagorje, Komunalno podjetje Domžale, Komunalno podjetje Murska Sobota, Tehnični biro Jesenice, Plinarna Celje, Plinarna Ljubljana, IMP Montaža, IMP Inženiring, IMP Promont, Monter Zagreb, Železarna Jesenice, IBE Ljubljana, Energetika Plinarna Ljubljana, Mariborska plinarna, Sava Kranj, IMP Projektiva, Plinarna Zagreb, Merkur Kranj, SO Sevnica, SOB Velenje in Energoin-ženiring Ljubljana. Pri okrogli mizi drugega dne je sodelovalo 33 udeležencev iz naslednjih podjetij: Plinarna Ljubljana, IMP Inženiring, IMP Promont, IMP Projektiva, IMP Montaža Maribor, Monter Zagreb, IMV Novo mesto, Železarna Jesenice, IBT, Energetika Ljubljana, Plinarna Maribor, Sava Kranj in Plinarna Zagreb. Odziv na naše vabilo je bil velik, razprave pa strokovne in koristne. Tudi v bodoče bomo poizkušali organizirati take in podobne predstavitve. Zemeljski plin LE TAKO NAPREJ Običajno ljudje zamolčijo zadeve, ki jih ne kažejo v najlepši luči, vendar priznanja doslej niso sodila mednje. Naši gostinci očitno razmišljajo drugače. Na tradicionalnem gostinskem zboru, ki je bil letos v Portorožu, je dobil hotel ŠPIK nagrado za celostno podobo, s čimer bi se bilo vredno postaviti. Vendar ni uredništvu tega nihče sporočil, ampak smo za novico izvedeli povsem slučajno. Zato ne moremo povedati kaj več, temveč lahko samo ČESTITAMO. RAFINERIJSKE IN MALOPRODAJNE CENE GORIV PO REPUBLIKAH Derivat v din/l republ. MB 86 okt. MB 98 okt. MB 95 PLOD-1 PLOD-2 KO EL raf. c. MPC raf. c. MPC raf. c. MPC raf. c. MPC raf. c. MPC raf. c. MPC Slovenija Hrvatska Srbija Makedonija BiH Črna gora 6,722 5.069 5.069 5.069 5.069 5.069 17,80 15.60 16,10 16,10 16.60 16,10 7,164 5.636 5.636 5.636 5.636 5.636 18,20 16.50 16.50 16.50 17.50 16.50 8,148 5.367 5.367 5.367 5.367 5.367 17,20 16,00 16.50 16.50 17,00 16.50 5,838 4.437 4.437 4.437 4.437 4.437 15,20 13.70 13.70 13.70 13.70 13.70 5,612 5.359 4,569 4.359 4.359 4.359 14,50 13,00 13.40 13.40 13.40 13.40 5,644 4.343 4.343 4.343 4.343 4.343 9.10 7.10 7.10 7.10 7.10 7.10 Doroteja Omahen Litijska 281 61251 Ljubljana-Dobrunje tel. priv. 484 137 tel. služ. 552 141 Spoštovani! Ne morem pozabiti dogodka z dne 9. 4. 91 na črpalki ob Ambroževem trgu ob 18.30. S postrežbo tamkajšnjega uslužbenca (starejšega) sem bila zelo nezadovoljna. Zdi se mi škoda, da posamezniki kvarijo splošni vtis o vaši firmi. Že nekaj časa opažam, da so uslužbenci na vaših črpalkah vljudni, da, celo ustrežljivi. Dajejo vtis srednjeevropske črpalke. Na črpalki smo stali le štirje avtomobili. Jaz sem bila na vrsti. Takoj, ko sem zaustavila avto, sem obesila ključ na polovično odprto šipo spredaj, levo. Vaš uslužbenec je energično zahteval ključ na moji desni strani — tisti, ki mu je bila bližja, ker je stal ravno ob črpalki. Na moje opozorilo, kje je ključ, hote ni reagiral. Pa tudi poslušal me ni, ko sem mu hotela razložiti, da imam okvaro na komolcu in da desnega okna ne morem odpreti, ker je okno pokvarjeno. Jezno je odšel in postregel drug avto. Nato pa za »kazen« še enega. Ko sem videla, da njegove vzgojne metode ne bo konec, saj je imel namen že postreči tretjega, sem seveda vstala in mu odnesla ključ naravnost v roke. Še sreča, da se me je sploh usmilil in natočil poln tank bencina. Njegova vzgojna metoda deluje, ni moč oporekati. Dejala sem si, da se bom te črpalke na daleč ognila. Pa se sprašujem, ali vi veste, kakšnega uslužbenca imate tam nastavljenega! ? Nič nenavadnega ne bi bilo njegovo obnašanje, denimo, pred sedmimi leti, ko smo še vsi dobro živeli z balkansko miselnostjo. Danes pa... Toliko je mladih ljudi, ki nimajo dela in bi radi bili ljubeznivi do strank. Tudi takih, ki imajo pokvarjeno desno okno. Prosila sem ga, da mi pove njegovo ime. Grobo je odklonil. Tudi imena njegovega predpostavljenega ni spravil iz ust. Ker ne utegnem tega razčiščevati, se obračam direktno na vas. V primeru, da bi me potrebovali, sem vam na razpolago. NIKDAR NE ZNAMO PREVEČ V temeljni organizacijski enoti Kranj so tudi letos organizirali enodnevni seminar, ki so se ga udeležili vsi delavci na bencinskih servisih. Program je imel nekaj skupnih, pa nekaj specifičnih tem - poslovodje so izvedeli več o vodenju, ostali o postrežbi, in večina je z zanimanjem sledila predavanjem. Za prihodnje leto načrtujejo po zaključku seminarja Še test, s katerim bodo dali slušateljem možnost, da pokažejo svoje novo znanje. NAFTNA SUŠA Problemi skopske rafinerije bodo začasno blažji, ker je nabavljenih 80 tisoč ton libijske nafte, in bodo po dveh mesecih spet začeli delati. V Rafineriji Skopje so najbolj prizadeti zato, ker ne deluje devizno tržišče. Tako pred devalvacijo niso mogli plačati 57,2 milijona dolarjev dolga, ki je zaradi devalvacije in tečajnih razlik, obresti in ostalih stroškov zrasel še za 511 milijonov dinarjev. »SUH« APRIL V aprilu so članice Opeca zmanjšale svojo proizvodnjo za okrog 600 tisoč sodčkov ter tako načrpale 22,6 milijona sodčkov na dan. To je najnižja količina od lanskega oktobra, ko so pridobile 22,3 milijonov sodčkov. Saudijci so z 8,1 milijona sodčkov aprila zmanjšali proizvodnjo na 7,7 milijona, Iranci pa s 3,5 na 3,3 milijona sodčkov. Združeni emirati in Nigerija so načrpali enako količino kakor marca, prvi 2,5 milijona, drugi 1,9 milijona sodčkov. Venezuela je zmanjšala proizvodnjo za okrog 100 tisoč sodčkov in potegnila iz zemlje 2,2 milijona sodčkov, Indonezija pa enako kakor marca, 1,5 milijona sodčkov na dan. Manj hrvaške nafte Ina je za 21 odstotkov podražila plinski kondenzat, ki ga predelujejo v lendavski rafineriji. Obenem je tudi najavila, da bo pošiljala v Lendavo manjše količine, kar bi Nafto močno prizadelo. Podjetje kupuje pri Ini namreč tudi do 350 tisoč ton surove nafte letno (od 500 do 600 tisoč ton celotne predelave), ker je najbolj primerna za predelavo v Naftinih zastarelih napravah. Petrolovo Gostinstvo uspešno razvija elektronizacijo notranjega obračunskega sistema Gostinstvo uspešno uresničuje razvojni program za preusmerjanje in modernizacijo obračunskega sistema s pomočjo kompjuterskih sistemov v mreži s programom »InfoREST«. To je program za vodenje poslovanja v gostinstvu. Dobavitelj sistema je ADS-ANKER GmbH z Dunaja, dobili pa smo ga preko zastopnika za Jugoslavijo. Sistem je bil predstavljen v obliki konfiguracije, ki odgovarja načinu poslovanja, predvidenem v naših obratih. Tako kompleksne obdelave, kakor jo nudi ADS-ANKER, nismo zasledili nikjer v Jugoslaviji, čeprav so strokovnjaki računalniškega centra Petrol in gostinski strokovnjaki v raziskavo vložili veliko truda. Program je v celoti preveden v slovenski jezik. Učenje je v slovenskem jeziku, del programa (področje parmetrov, vzpostavljanje komunikacijskih enot in še nekatere zadeve) pa je v nemškem jeziku in pri pouku sodelujeta strokovnjak ADS-ANKER in strokovni prevajalec. Hardwearski del je na IBM računalnikih, periferija pa so: - strežne naprave (elektronske blagajne v zvezi) - izpisovalniki - komunikacijske enote. Softwear je delno zaključena celota, pripravljena za nadgradnjo s pomočjo in po želji koristnika. Z uvajanjem tega sistema je bilo potrebno preusposobiti dokaj veliko število delavcev. Gre za uporabo sodobnih znanj s področja vključevanja v mednarodno gospodarstvo, področje komunikacij, spremembe v orga- nizaciji dela in dobro poznavanje specifike gostinske dejavnosti. Usposabljanje poteka fazno, delno v Ljubljani, delno pa na posameznih lokacijah. PRVA FAZA je postavitev enotnega sistema zajemanja podatkov, organizacija poslovanja, konkretizacija delovnih mest in proizvodnih enot ter definiranje posameznih obdelav, ki ustrezajo našim predpisom na področju statistike, davkov, knjigovodskih evidenc in analiz poslovanja ter drugih podatkov, ki so potrebni za takojšnje prilagajanje tržišču in pravočasne poslovne odločitve. DRUGA FAZA je neposredno uvajanje sistema na organizacijskih enotah, kjer so nameščene komunikacijske enote in strežne naprave. Na organizacijskih enotah je organizirano usposabljanje po skupinah in izmenah za strežno osebje. Učenje vodita zastopnika ADS-ANKER Alojz Pavlin in ing. Milan Padovnik s sodelavci Gostinstva. Pri drugi fazi gre za uvajanje sitema neposredno na delovnih metih. Tudi v Mariboru prenovljeni Prenovljeni bencinski servis na Ptujski cesti v Mariboru se na zunaj res ne razlikuje od ostalih servisov, toda na njem stojijo MPD agregati, ki so jih tokrat prvič uporabili v Petrolu. (Za tiste, ki še ne vedo, kaj pomeni MPD - to so agregati, ki imajo po več pip, in iz vsake teče druge vrste gorivo. Na Ptujski cesti ima vsak agregat po štiri pipe). S programom smo pričeli v avgustu 1990. Do konca leta smo izvedli PRVO FAZO, na nekaterih enotah pa tudi že drugo. Do konca meseca aprila so bile nameščene v vseh organizacijskih enotah kompjuterske blagajne ADS-46, razen v obeh bifejih v Postojni, kjer bomo objekta obnovili in razširili. Ker pred sezono 1991 tega nismo naredili, bodo v kratkem nameščene tudi v teh dveh bifejih elektronske blagajne, s čimer bo celotno gostinstvo opremljeno s perifernimi enotami, pripravljenimi za zveze z računalniki. V celoti sta zaključena restavracija Tepanje in motel Podlehnik, pripravljeni so vsi programi za motel Čatež, motel Lom in Gostinske obrate Ljubljana, za hotel Špik pa je narejena osnovna postavitev blagajn v zvezi, vključno z recepcijo. Program hotela Špik zahteva posebno nadgradnjo, ker se organizacija dela v tem hotelu razlikuje od drugih obratov. Hotel ima polpripravljalnice in delno samopostrežni način strežbe, zato je program zahtevnejši in bo izdelan posebej. Za vse organizacijske enote smo poenotili osnovne datoteke, šifrante, normative za hrano in pijačo, časovne obdelave in kontrolo nad porabo materiala. Z uvedbo tega programa smo v Gostinstvu dosegli velik napredek. Velik doprinos je med drugim nenehno zmanjševanje števila zaposlenih, predvsem v administraciji. Z uvajanjem programa je prišlo do presežkov de- lavcev, ki jih rešujemo z upokojitvami, odpravninami in dokupom let za tiste delavce, ki so v podjetju daljše obdobje in jim manjka do upokojitve manj kakor 3 leta. Ostali višek pa rešujemo z dousposabljanjem in preusposabljanjem, še preden bi postal trajni presežek. Nekatere delavce smo tudi premestili iz administracije v proizvodnjo. Vse to delamo po programu za prestrukturiranje delavcev, ki smo ga sprejeli v letu 1990. Takrat smo uspeli zmanjšati število delavcev s 479 na 440, v letošnjem letu pa ta trend nadaljujemo. Posebnih težav pri uvajanju sistema nismo imeli. Zaradi izjemne prizadevnosti posameznih delavcev iz organizacijskih enot je delo potekalo po programu. Delavci so pridobili precej dodatnih znanj, čeprav se kvalifikacijska struktura ni bistveno izboljšala. Edina težava je v tem, da nam še vedno manjkata najmanj dva računalnika, za katera v letošnjem letu nimamo predvidenih sredstev. V prihodnje nameravamo »In-foREST« dograditi še s programom »InfoHOTEL — SIHOT«. Ta program omogoča neposredno kontaktiranje s turističnimi agencijami, seveda tistimi, ki imajo take programe. Pri nas bi bilo to predvsem povezovanje navzven z avstrijskimi, nemškimi in švicarskimi agencijami, ki imajo ta sitem razvit. Če hočemo resno komunicirati s tujimi agencijami, je dogovarjanje o rezervacijah nujno preko računalnikov. Razmišljamo tudi o tem, da bi omogočili uporabo osebnega računalnika tujim poslovnim partnerjem, ki se ustavljajo v naših motelih in hotelih, ko so na poslovnih opravkih v Jugoslaviji. To je v razvitem svetu v vseh boljših hotelih normalna gostinska usluga. M_ B.ček Prodaja blaga v aprilu količ. pod. v tonah VRSTA BLAGA PRODAJA PRODAJA 04/1990 04/1991 INDEKS PRODAJA PRODAJA INDEKS 04/91 1-4/ 1-4/ 1-4/ 04/90 1990 1991 91/90 BENCIN 86 okt. 2.275 1.146 50 8.413 5.052 60 BENCIN 91 okt. 0 0 0 0 0 0 BENCIN 95 okt. 811 2.505 309 1.904 7.143 375 BENCIN 98 okt. 36.584 35.322 97 132.394 125.357 95 PLINSKO OLJE D-l 1.247 1.396 112 17.514 21.408 122 PLINSKO OLJE D-2 21.651 24.714 114 69.175 69.668 101 KURILNO OLJE EL in LS 24.939 22.768 91 127.259 137.949 108 KURILNO OLJE LAHKO 1.139 1.141 100 6.862 7.446 109 KURILNO OLJE NAD 1 % S 16.252 14.244 88 78.873 75.818 96 KURILNO OLJE DO 1 % S 5.314 2.589 49 18.116 16.880 93 Pa smo jo dočakali okusno urejena, a na žalost se v njej ne tare pretirano veliko Precej časa je trajalo, da so obnovili in ponovno odprli ljudi. Najbrž so nekdanje stranke že pozabile nanjo, spomnil trgovino na Titovi cesti v Ljubljani. Treba je priznati, da je jih pa tudi ni nihče. Kaj prinaša prihodnost? Ko sem prišla k direktorju TOE Kranj Francu TOLARJU, je dajal navodila svojima referentoma, preden sta odšla v podjetja, ki ne plačujejo računov za derivate. Kako je trenutno z vašimi dolžniki ? Naša organizacijska enota je opravila letos 13,44 odstotka prometa Trgovine, obenem gre na njen naslov 8,04 odstotka dolgov, ki jih kupci niso poravnali našemu podjetju. Na osnovi kriterija, po katerem zdaj spremljamo plačevanje - jemljemo rast dolgov od 1. januarja — smo pa med slabšimi. Vendar poskušamo storiti vse, da bi popravili stanje in v tem vidimo tudi svojo glavno nalogo. Gre za nekaj večjih, ali več manjših dolžnikov? Oboje, a dve tretini je večjih dolgov, ostalo so manjše vsote. Večji dolžnik je na primer Železarna Jesenice, pa Plamen in Gradis, Liv, Almira. Ta podjetja obiskujemo, in z nami gre tudi šef finanče službe podjetja, ki je strokovnjak in se zna najbolje dogovoriti za način plačila. Gotovine danes praktično ni in iskati je treba kompenzacije, cesije in še marsikaj. Na ravni Trgovine je bilo sklenjeno, da tistim, ki ne poravnavajo računov, nehajo dobavljati, razen če novo blago plačajo ob prevzemu. Da, blago jim dobavljamo samo na osnovi predplačila. Moramo pa se izogibati vsakršnih »zaprtih list« in podobnega. Neko podjetje vam dolguje določeno vsoto za pretekli nakup. Poslej dobi blago samo, če naročeno takoj plača. Obenem se pa dogovorimo za povrnitev starih dolgov. Preden gremo na sodišče, poiščemo vse druge možnosti, saj moramo misliti tudi za naprej. Oceniti je treba, kako daleč lahko kreditiramo, koliko zmoremo, in izbiramo pravo pot, da bo imelo podjetje čim manjše negativne posledice. Obenem potrebujemo zanesljive informacije, katero podjetje se bo obdržalo, katero je pred stečajem. Obljubljajo nam, da se bo gospodarski položaj v Sloveniji še poslabšal. Potem boste še manj izterjali in boste še bolj v škripcih. Verjetno. Morali se bomo odločiti, od koga bomo zahtevali predplačila, in še bolj intenzivno delati. Sicer pa že zdaj z obema upravnikoma vsaj dvakrat tedensko pregledamo poročila operativcev, ki jih dobim vsako jutro, in v katerih so vsi podatki z indeksi vred. Kako pa je s prodajo na bencinskih servisih ? Drobna prodaja je v prvih treh mesecih porasla. Se bojite predvidevanj, da bo letos manj turistov? Pri vas bo to gotovo močno opaziti. Trend padca obstaja že nekaj let, a letos bo verjetno še bolj izrazit. Imamo nekaj bencinskih servisov, ki so močno odvisni od tranzita, po drugi strani imamo izrazite kontinentalne servise, na katerih prodaja raste, medtem ko je na tranzitnih že lani padla za dva, tri odstotke. Naslednji indikator prodaje je neosvinčen bencin, ki ne raste več tako intenzivno kakor prej, čeprav so v zadnjega pol leta ljudje tudi pri nas kupovali precej avtomobilov s katalizatorji. Vendar kljub temu prodaja tega goriva na bencinskih servisih, ki so odvisni od tranzitnega prometa, ne raste več tako močno kakor prej. Konkretno sta to oba servisa na Voklem in Deteljici pri Tržiču, pa Radovljica, Lesce, Jesenice, Kranjska gora in Podkoren. Velike razlike so pa tudi med posameznimi meseci, na primer med februarjem in avgustom. Vendar je najbrž treba primerjati med enakimi meseci, na primer februar 1991 s februarjem 1990. Seveda, to daje pravo sliko. Ste zadovoljni s prometom na samopostrežnem servisu? Sem. Bencinski servis ob poslovni stavbi je bil po prometu v Kranju na četrtem mestu, zdaj je na prvem. Določen del kupcev želi sam natakati. Po drugi strani smo pa Gorenjci in dinar pri litru nam nekaj pomeni. Menite, da bi se splošna prodaja utegnila tako zmanjšati, da bi morali zapirati posamezne servise? To je sicer težko predvideti, a obstoj nekaterih servisov je povezan s karavanškim predorom. Na tem področju bodo hude spremembe. V jeseniški občini imamo 6 bencinskih servisov, zaradi gradnje servisa ob predoru pa bi vsaj dva od teh šestih lahko zaprli. Prav tako tudi v Radovljici, kjer je sedanji servis menda celo na trasi nove ceste. Tudi Lesce odpadejo, ker bi avtocesta tekla drugod. Boste bencinske servise, ki bodo izgubili promet, zaprli, ali jih boste dali v najem? Osebno nisem preveč navdušen za privatne servise, ker mislim, da je treba s konkurenco drugače ravnati. Kaj to pomeni? Naj povem praktičen primer. Doma sem iz Mojstrane in pred vojno je bila tam majhna cementarna, ki je proizvajala izredno kvaliteten cement. V Trbovljah je bila večja cementarna, ki je imela v Mojstrani konkurenco. Kaj je naredil lastnik trboveljskega podjetja? Tovarno v Mojstrani je kupil in zaprl. Konkurenca naj bo, a pride naj s svojim kapitalom, potem naj se izkaže, kdo je sposoben, kdo bo preživel. Tudi najemnik bi se moral potruditi. Seveda, a ne z našim kapitalom. To mi ne gre skupaj. Do zdaj smo na Gorenjskem ponudili v najem Jezersko, kjer z dohodkom ne pokrijejo niti neto plače. Ta servis bi dali, boljšega pa ne. Če prevzame nekdo naš servis, ima vse zagotovljeno, vendar naj si kar sam postavi objekt, potem se bomo pa pomerili.- To je zame prava konkurenca. Bolje, da objekt zapremo. Pa delavci? Saj je vedno toliko naravne fluktuacije, da se samo uredi. Na primer na Jesenicah bomo ljudi razporedili na karavanški servis. Če bi dali jeseniški servis v najem, ki nam odjedal promet. Na Zahodu, pri katerem se radi zgledujemo, dajejo servise redno v najem. Če bi petrol dal svojim delavcem, bi bila to druga stvar. Pa tudi to je stvar računice. Zdaj smo še sami na tržišču, a ne bomo dolgo. Konkurenca je pred vrati in koliko prometa bomo obdržali - ali 10 ali 90 odstotkov - bo odvisno od nas. Zadovoljna stranka ne bo iskala drugih servisov, kdor bo s postrežbo naših prodajalcev nezadovoljen, se bo prvi dan preusmeril drugam. Seveda je pa vprašanje, kakšna bo organizacija. Če bo šlo vse v privatne roke, v roke naših delavcev, nam bo delež še vedno pripadal. Letos nam ni primanjkovalo goriv ... Več ali manj. Kurilnega olja ni bilo vedno dovolj za drobno pro- dajo, vendar toliko, da ni nikogar zeblo. Ostalih derivatov je bilo pa zadosti. Preskrba zdaj res funkcionira in tisti, ki so zanjo odgovorni, obvladajo posel. Ko je primanjkovalo goriv, so očitali prodajalcem, da so neljubeznivi in neustrežljivi. Potem smo se na ta račun še nakaj časa izgovarjali. Kakšna je po vaše sedanja postrežba? Je na taki ravni, na kakršni bi jo v podjetju želeli in morali imeti? Takrat, ko smo imeli bone, so bili naši prodajalci v posebnem položaju. A zadeva se zaradi raznih razlogov izboljšuje. Sama organizacija, nadzor, ocenjevanje, torej organizacijski prijemi znotraj Petrola so drugačni, po drugi strani raste bojazen delavcev, saj že deluje trg delovne sile. So disciplinski ukrepi ostrejši, kakor so bili? Tudi to je eden od momentov. Kriteriji disciplinske komisije so ostrejši. Včasih je disciplinska komisija nekoga postavila na cesto, pa se je pritožil in višja instanca je preklicala sklep. Nekdo, ki smo ga izključili, se je pritožil na temeljno sodišče, pa so mu tam ugodili, in spremenili nepogojni ukrep v pogojni. Petrol se je pritožil na višjo stopnjo, kjer so zavrnili sklep prvostopenjskega sodišča in potrdili našo odločitev. Pred nedavnim so razglasili najboljše Petrolove bencinske servise. Na vrhu lestvice so več ali manj isti. Ali to pomeni, da je pri njih vse tako na višku, da jih ostali ne morejo dohajati, ali so samo nekateri tako zelo zagreti za tekmovanje, drugi pa ne? Pri nas je drugače. Nekateri servisi so se z zamenjavo poslovodij z začelja prebili na prvo mesto, vendar to ni pravilo. Nekateri, recimo Lesce, so drugačni. A tudi tu se čuti poslovodjo. Če zna voditi, če ve, kaj je red, kaj postrežba, delo dobro teče. To niti ni pravilo, vendar imamo servise, ki so se v dveh letih prebili na višje mesto. Poglejte Železnike, pred nekaj leti so bili popolnoma na dnu lestvice, v dveh letih pa so se povzpeli v sam vrh. Potem, ko so dobili novega poslovodjo? Tam smo zamenjali poslovodjo in pomočnika, pa tudi prodajalce, a ne istočasno. Podobno je bilo v Tržiču", kjer so dobili novega poslovodjo in pomočnika. Torej je najpomembneje, da je na čelu človek, ki ve, kaj in kako je treba delati? Tako je. Ne zanikam zaslug ostalih delavcev, a šef je najpomembnejši. Kar velja za manjšo enoto — pri nas je to bencinski servis, velja tudi za večjo — torej za TOE. Povsod je odvisno od »glave«. Ali bi potegnili konsekvence, če bi ugotovili, da je vaša organizacijska enota v primerjavi z ostalimi občutno slabša? Ali bi zbrali toliko energije, da bi rekli, glava je kriva, umaknil se bom? To pa stoodstotno. J. K. NEKDANJIM ZAVEZNIKOM MANJ NAFTE Sovjetska zveza bo letos prodala vzhodnoevropskim državam največ 30 milijonov ton nafte, do leta 1995 pa bo to količino zmanjšala na 20 milijonov ton. Lani so pošiljke dosegle 39 milijonov ton, leta 1989 pa celo 56,4 milijona ton. Manjši izvoz sovjetske nafte v vzhodnoevropske države bo povzročil resno pomanjkanje energije, zlasti v Romuniji in Bolgariji. Predvideno zmanjšanje dobav razlagajo s padcem proizvodnje v Sovjetski zvezi. KONFERENCA O NAFTI V Iranu pripravljajo mednarodno konferenco o nafti, na kateri naj bi sodelovalo nad 100 strokovnjakov, med katerimi bo 10 ministrov za nafto in večje število predstavnikov ameriških in zahodnoevropskih naftnih družb. Konferenca naj bi pripomogla k boljšemu razumevanju med proizvajalci in porabniki nafte ter zaščitila interese obeh strani. Kako smo v Petrolu pred četrt stoletja uvažali nafto Dipl. ing. TONE TOMŠIČ o zgodah in nezgodah v časih, ko je uvažal prvo surovo nafto Leta 1966 je nafta spadala v »prosti« (LB) režim uvoza. V Petrolu se je porodila misel, da bi bilo smotrno in koristno, če bi nafto uvažali za svoj račun in jo v inozemstvu predelali, ker je domače rafinerije iz kljubovalnosti in tekmovalnih razlogov preprosto ne bi vzele v predelavo. Predelavo v tujini je bilo možno plačati samo z lastnimi devizami. Izkazalo se je, da bo Petrol to zmogel, ker se je drzno odločil, da bo devizno poslovanje z banko sklenil po sistemu vezave uvoza z izvozom, ne pa kot pretežni uvoznik. V tem slučaju bi užival samo dodeljene devize. V skladu z deviznim zakonom pa je imel pravico obračunati 20-odstotno retencijsko kvoto od prodaje bencina za turistične bone in dva odstotka od prodaje turističnih bonov za bencin. Razen tega smo uvedli kreditno devizno prodajo tujim prevoznikom, od česar je priteklo 20 odstotkov retencije, poleg tega pa še od izvoza goriva tujim letalskim družbam na aeroservisu Brnik in Pula. Uvoz prvih, takorekoč poskusnih 100 tisoč ton nafte je bil sklenjen leta 1967 z multinacionalko Compagnie Francaise de Petrol (CFP). Nafto so v 36 tisoč-tonskem tankerju pripeljali iz Dakarja. Tona surovine je stala 18,35 dolarja CIF Trst, z vmesnim postankom v Kopru, kjer so carinili uvoz in začasni izvoz v predelavo. PO »BLIŽNJICI« OKROG AFRIKE Dan zatem, ko je prvi tanker s Petrolovo nafto zapustil dakar-sko pristanišče, se je začela vojna med Izraelom in Egiptom, Sueški prekop pa je bil zatrpan s potopljenimi ladjami. Dobavitelj nam je poslal kratek, suhoparen telegram — »Owing to circumstances she was diverted via Cape« (glede na okoliščine je bila preusmerjena okoli rta«, to se pravi, okrog Afrike). S tesnobo smo se pogovarjali, kako se bo vse skupaj izteklo, ali naj vztrajamo pri izpolnitvi pogodbe, ko pa lahko dobavitelj zaradi višje sile pogodbo prekine. Vendar je bilo naslednje obvestilo dobavitelja dovolj pomirjujoče in gentlemansko - zaradi dolge poti je bil prisiljen zvišati ceno za pol dolarja. Nova cena se je še vedno vklapljala v naše namere in je omogočala dobiček, razen tega smo ugotovili, da Petrol tudi ob zvišani ceni uvaža ceneje kakor Ina, kar je takrat pomenilo pet odstotkov. To smo izvedeli iz Informativnega biltena, ki je izhajal v Beogradu, v njem pa so objavljali vse fotokopije prijav o zaključnih poslih, seveda tudi z navedbo cene in vseh ostalih pogojev. Kasneje je bil ta »špijonski list« — kakor smo ga imenovali — ukinjen, ker Narodna banka Jugoslavije ni več dovolila in omogočala objave. TEŽAVE,TEŽAVE V Rafineriji Aquila v Miljah pri Trstu so nafto predelali, težave pa so nastale pri prevzemu naftnih derivatov, pa naj smo jih naložili v avtomobilske ali železniške cisterne. V Italiji je bilo takrat obdobje štrajkov, zdaj so prenehali delati rafinerci, potem financarji, nato cariniki ali železničarji, stavke pa so trajale dan, dva, ali tri. Težave so bile tudi z odpiranjem akreditiva, ker je bil 36 tisočtonski tanker prevelik finančno dinarski zalogaj. Bančni predpis je zahteval, da je treba položiti dinarska sredstva takoj ob odpiranju akreditiva, ne pa ob izplačilu, kar je v gospodarskem svetu popolnoma nerazumljivo. Tako je banka dva meseca vrtela Petrolov denar. Toda dobavitelj nam je šel na roko in pristal na trikratno delno zvišanje akreditiva. Prvo leto je nafta potovala okrog Afrike, nato so Izraelci zgradili naftovod Eilat-Ashke-lon od Rdečega do Sredozemskega morja, in potem smo po tej poti uvažali - pretežno - iransko nafto. Ker so bile zmogljivosti rafinerije Aquila, ki so znašale 2 milijona ton letno, zasedene, nam je Total predlagal »permuto«, zamenjavo. Nafta naj bi priplula v BP rafinerijo v Raveni, mi pa bi prevzeli derivate v Aquili. To je Totalu tudi zelo odgovarjalo, ker je na tak način lažje oskrboval svoje bencinske servise na področju, kjer ni imel lastne rafinerije. Ko smo prevzemali nafto preko izraelskega naftovoda, nas je Total obvestil, da je analiza surovine pokazala, da vrelna krivulja ne poteka vezano, ampak se v sredini lomi, kar kaže na to, da je iranski nafti primešana sirijska. Vendar to ni vplivalo na odstotke izplena in pogoji za predelavo so ostali nespremenjeni. Toda odprto je ostalo vprašanje izvoza in lastništva, ker Egipt ni dovolil prodajati nafte, načrpane na Sinaju. Končno se je tudi to uredilo in nakup smo uspešno zaključili. NEPOUČENI ALI NEZAUPLJIVI CARINIKI Bolj zamotano je bilo v obdobju, ko nam je Total predlagal predelavo v rafineriji API v Fal-conari pri Anconi. Ker bi bilo nesmiselno voziti nafto v Koper na carinjenje, zatem pa nazaj v Falconaro, smo nameravali cariniti v prvi jadranski carinarnici, v Baru. Tam pa so se začele težave. Za carinike je bil postopek istočasnega uvoza in začasnega izvoza na predelavo nov in zaradi nepoznavanja ter nezaupljivosti niso hoteli cariniti tankerja, zasidranega pred luko Bar, pač pa so nas napotili k upravniku titograjske carinarnice. Ta je pregledal dokumentacijo in izjavil s tipično črnogorsko ostrino in nezaupljivostjo -»Varate se, ako mislite da čete cariniti taj brod.« Zahteval sem pisno izjavo, potem si je premislil in rekel, da bo telefoniral v carinarnico Bar, naj nafto ocarinijo. Vrnili smo se v Bar, toda carinarnica je bila zaprta že v dopoldanskem delovnem času in nikjer ni bilo nobenega carinika. Predstavnik špediterja v Baru je vedel, kje cariniki stanujejo, in odpeljali smo se k najbližjemu. Odprl nam je in ko smo povedali, da je upravnik v Titogradu odobril carinjenje, je skoraj s solzami v očeh vzdihnil - »Zašto ste potražili baš mene, ja imam troje djece.« Ko smo mu dokazovali, kako nujno je treba blago carini- ti, ker stane vsak dan tankerske zamudnine 15 tisoč dolarjev, se je vdal, se odpravil v pisarno in žigosal dokumente. Zapis zveni sicer nekoliko osebno in revolveraško, vendar opisane podrobnosti osvetljujejo razliko v poslovanju zveznih ustanov v posameznih republikah. Kasneje smo se izogibali carinskim postopkom v neslovenskih krajih. Nafto smo pet let uvažali in predelovali v tujini, največja uvožena količina v posameznem letu je znašala 300 tisoč ton, zaslužek pa je bil kar lep. SPREMEMBA ZAKONA Nekega lepega dne pa sem ob prebiranju uradnega lista zasledil komaj opazen, dve vrstici dolg popravek zakona o carinskem poslovanju - »Pri besedilu odloka o uvozu po carinski nomenklaturi 27.10 - surova nafta se kratica LB zamenja s kratico D.« Takoj mi je bilo jasno, da je predelave v tujini konec, ker uvoznega dovoljenja v Beogradu ne bomo dobili. Verjetno je bil odlok izdan na predlog in spodbudo jugoslovanskih rafinerij. Ker je bilo besedilo odloka tako kratko in zato skoraj neopazno v uradnem listu, sem imel potem pri poslovanju besedne nesporazume v banki in carinarnici, ker nihče ni zasledil spremembe, čeprav je bila tako usodno pomembna za slovensko gospodarstvo. KUHAR PRIPOROČA Bovle Prihajajo topli dnevi, ko vsakemu med nami prija kaj tekočega. Toda čemu bi postavljali na mizo vedno enake pijače, zakaj se ne bi gospodinja včasih nekoliko potrudila in naredila družini skromno veselje, ki je ne bi stalo veliko časa, okrog nje pa bi bili zadovoljni obrazi. Tokrat vam predlagamo bovlo. JAGODOVA bovla 30dkg sladkorja, 11/21 jagod, liter belega vina, 1/2 litra šampanjca ali sok dveh limon. Sladkor skuhaj z vodo, ga izčisti in vlij vročega na jagode. Pokrite naj se namakajo pol ure. Nato jih precedi in prilij k ohlajenemu soku vino ter postavi na led. Preden po-strežeš, prilij po okusu šampanjca ali precejen limonin sok. ANANASOVA bovla Kolobarčke ananasa iz konzerve razrežemo na četrtine. Prilijemo ves sok iz konzerve, liter belega vina in sladkor po okusu. Vse dobro zmešamo in pustimo nekaj ur na hladnem. Preden bovlo serviramo, ji prilijemo ohlajen sifon ali mineralno vodo. JABOLČNA bovla 30dkg sladkorja, 1/4 litra vode, 10 jabolk, 1/2 litra vina, košček cimeta, 2 klinčka, 1/2 litra črnega vina. Sladkor skuhaj in izčisti. Umita jabolka zreži na koleščke, ne da bi jih olupila. Stresi jih v porcelanasto skledo, polij z vrelim sladkorjem in prideni dišavo, ki pa jo kmalu odstrani. Čez nekaj časa prilij belo vino, dobro pokrito naj stoji pol dneva ali čez noč. Odcejen sok daj na led ali v hladilnik, prilij črno vino, nalij v čaše in postrezi. Na ostala jabolka nalij malo vode, jih skuhaj, pretlači in oslajena porabi za čežano. Ena od usmeritev, ki jo Petrol vedno bolj uveljavlja pri predstavljanju svoje podobe, je tudi podpora kulturnemu in intelektualnemu razvoju najmlajših prebivalcev naše Slovenije. Poleg likovne akcije »Otroci odraslim — srečno«, ki bo letos segla v vse slovenske šole, doma in v zamejstvu, je Petrol podprl kot pokrovitelj tudi 29. pionirsko prvenstvo Slovenije v šahu, ki je v organizaciji Šahovske zveze Slovenije bilo v Šport hotelu Pokljuka od 3. do 5. maja 1991. Na prvenstvu je sodelovalo 40 igralcev in 26 igralk iz vse Slovenije, ki kljub mladosti (letnik 1976 in Mlečni napitki Najbrž bo ta ali oni bralec vprašal — »Ja, kaj pa otroci? Naj jih navajamo na alkohol?« Ne, nikakor. Zanje (pa morda tudi za starejše člane družine) predlagamo nekaj mlečnih napitkov. JAGODNI napitek 1/4 kg jagod, 1/2 litra mleka, 1 zavitek vanilij evega sladkorja, 5dkg sladkorja, sok treh limon, jagode za okras, sladkor. Jagode pretlačimo in zmešamo v mešalniku z mlekom, vanilijevim sladkorjem in limoninim sokom. Potem natočimo v kozarce in okrasimo z jagodami, ki smo jih povaljali v sladkorju. BOROVNIČEV napitek 1/2 litra mleka, 1/8 kg borovnic, 4 žlice sladkorja, sok 1 limone in 2 oranž, 4 kroglice borovničevega sladoleda, 1/2 litra sode. Mleko zmešamo v mešalniku z borovnicami, sladkorjem, limoninim in oranžnim sokom. Potem nalijemo v kozarce s sladoledom in dotočimo sodo. kasnejši) že imajo dobro šahovsko znanje (večinoma I- in 11-kategorni-ki, pa celo mojstrski kandidati so vmes). Med fanti je na koncu zmagal Primož Šoln iz osnovne šole Log-Dragomer (mimogrede — njegov oče dela v Zemeljskem plinu), med dekleti pa Petra Ipavec iz gimnazije Bežigrad. Med samim tekmovanjem se je Petrol predstavljal s svojo zastavo, v zaključnem biltenu pa na prvem mestu s svojim sporočilom: PETROL - Z VAMI NA POTI PETROL - Z MLADIMI NA ZAČETKU POTI I. Mravlja Petrol - z mladimi na začetku poti PRIŠLI - ODŠLI Prišli TRGOVINA TOE Brežice Marija Selak, snažilka TOE Nova Gorica Aleksander Gregorič, prodajalec, Bogdan Černigoj, prodajalec, Borut Zori, prodajalec, Damjan Marušič, prodajalec, Joško Petrič, vratar-gasilec GOSTINSTVO Motel Lom Alojz Hren, natakar, Milena Peterlin, vodja kuhinje, Stojan Tomažič, zunanji delavec, Svetlana Pavlovič, točajka Odšli TRGOVINA TOE Brežice Slavko Zorko, pomočnik poslovodje, pokoj, Pavla Bojanec, snažilka, pokoj, Ivan Ulčnik, pomočnik poslovodje, pokoj, Ivan Križaj, prodajalec, pokoj, Marija Turk, snažilka, pokoj, Mojca Kebel, snažilka TOE Celje Marija Zupanc, blagajničarka bonov, pokoj, Ivan Štukelj, pomočnik poslovodje, pokoj, Jože Pečnik, poslovodja, pokoj, Simona Perovšek, administrativna prodajna referentka, pokoj TOE Ljubljana Bogomil Jenko, prodajalec, pokoj, Jože Železnikar, pomočnik poslovodje, pokoj, Zlata Škrbič, snažilka, pokoj, Ludvik Kofol, poslovodja, pokoj, Marjan Dobrun, samostojni referent za bencinske servise, pokoj, Alojz Hribar, poslovodja, pokoj, Roman Krištof, pomočnik poslovodje, pokoj, Fran Jakič, prodajalec, pokoj, Jože Jakopič, prodajalec, pokoj, Franc Romih, prodajalec, pokoj, Jože Mušič, pomočnik skladiščnika, pokoj, Bogo Pavlinič, samostojni delavec, pokoj, Marija Rink, snažilka TOE Maribor Nežka Šelih, snažilka, pokoj, Franc Rudi, pomočnik poslovodje, pokoj, Peter Kniplič,, pomočnik poslovodje, pokoj, Marjan Golob, prodajalec, Alojzij Vrečar, snažilka, pokoj, Dušan Fajhter, vodja gasilcev, pokoj, Štefan Petrovič, gasilec, pokoj, Rihard Vuga, transportni referent, pokoj, Britigta Sinkovič, pripravnica TOE Nova Gorica Janko Pišot, poslovodja, pokoj, Svetozar Černigoj, pomočnik poslovodje, pokoj, Metod Peternel, vratar-gasilec, pokoj TOE Avtopark Jože Višnikar, statistik, invalid, pokoj, Alojz Kovačič, voznik, pokoj, Branko Hasler, voznik, pokoj, Anton Okorn, voznik, pokoj, Jože Ferkulj, voznik, pokoj, Ivan Kum-še, voznik, pokoj, Štefan Pepelko, statistik, pokoj TOE inženiring Aleksander Letnar, strojni referent TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA Tomislav Martinovič, voznik, pokoj, Milan Radičevič, voznik, pokoj, Hakija Crnovršani, voznik, pokoj, Stojan Jenko, zunanji delavec, pokoj, Marjan Benulič, voznik, Aleksander Perkan, avtoklepar, Danilo Štemberger, av-toelektrikar, Bogdan Nemec, strugar, Sebastjan Bandi, pripravnik ZEMELJSKI PLIN Majda Jankovič, gostinska delavka GOSTINSTVO Motel Lom Darinka Georgijev, natakarica, Željko Beloševič, natakar Hotel Špik Suzana Potočki, kontrolorka, Meta Lužar, kuharica SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE Danica Bulc, vodja oddelka za plačilni promet, pokoj, Tone Tomšič, samostojni razvojni tehnolog, pokoj, Majda Kuhelj, samostojna referentka finančne službe, pokoj, Lučka Golja, računovodkinja, pokoj PETROL Glasilo delavcev združenih delovnih organizacij v sestavi SOZD Petrol • Ureja uredniški odbor: Marinka Biček, Minka Demšar, Rajko Muljavec, Darinka Pavlič, Cvetka Pisar, Štefan Prša, Ada Valenčič • Odgovorni urednik: Egon Šerbela • Urednik: Jelka Žmuc-Kušar • Tehnični urednik, lektor in korektor: Jelka Žmuc-Kušar • Naslov uredništva: SOZD Petrol, Ljubljana, Titova 66, tel.: 312 755. PETINA POŽAROV V KUVAJTU UGAŠENA Ameriški in kanadski strokovnjaki so pogasili petino požarov na naftnih poljih Kuvajta, ki so jih podtaknili iraški vojaki, ko so se ob koncu zalivske vojne umikali iz države. Noben predstavnik štirih družb, ki sodeljujejo pri gašenju, ne more povedati, kdaj bodo ugasnili vsi požari - na osnovi satelitskih posnetkov so namreč ugotovili, da je bilo v plamenih 538 naftnih virov. Glavna naloga »gasilcev« pa je v tem, da zaustavijo pritok nafte iz vrtin, gašenje požara je šele na drugem mestu. Delo opravljajo na dva načina - požar napadajo s pomočjo topov, ki izstreljujejo po tisoč sodov vode, ali s suho metodo, pri kateri vbrizgavajo določena kemijska sredstva. Američani in Kanadčani so pri tem delu že »stari mački«, saj se polnih 50 let ukvarjajo z gašenjem požarov na naftnih poljih, in 95 odstotkov uspešnih akcij v svetu je njihova zasluga. Toda Kuvajtčanom se delo prepočasi odvija in so zahtevali, da pridejo na pomoč tudi nemški in angleški strokovnjaki. V Kuvajtu trdijo, da izgubijo dnevno po šest milijonov sodčkov, Kanadčani pa pravijo, da jih štiri milijone zagotovo zgori vsak dan. RAZISKOVANJE V ČRNEM MORJU Ameriška družba Texaco, angleška Enterprice Oil in avstrijska OMV so dobile dovoljenje za raziskovanje in črpanje nafte v bolgarskem delu Črnega morja. Bolgarija bo vložila v posel polovico kapitala, drugo polovico pa omenjene firme. Raziskovalna dela, ki jih bodo v celoti prevzele tuje družbe, naj bi trajala pet let. »ZELENI« NA 320 BENCINSKIH SERVISIH »Zeleni«, neosvinčen bencin je možno kupiti na 320 bencinskih servisih v državi, do začetka turistične sezone (nekateri se bodo kmalu spraševali, kaj je to) jih bodo odprli še nekaj. Prodajna mesta so tako razporejena, da so med seboj oddaljena največ 50 km, stojijo pa predvsem ob tranzitnih in turističnih cestah.