AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN DM LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 166 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 15TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Konvencija političnih reformatorjev. i Koalicija Townsend-Lemke pristašev lVOIjteV ^ownsend narodne konvencije v Clevelandu. -— Kongresnik Lemke, kandidat nove ^-oughlinove Union Party, bo imel zaključni govor. Cleveland. - Iz brzojavke, ki kl LP?lal lesnik Lemke, glavni 1,0Ve Ulli<>" stranke- vencije ifStanU Townsend kon" ClpvQi ' , 'se Je pričela danes v ^"vPubHeHall.Jeraz- ter odobri, Tn ! indorsiral no n„, 1 Iownsendov starost- 110-pokojninski načrt. delfr' Lertlke' ki bo imel v ne-Jo Popoldne zaključni govor z 1 konvenciji, bo najbrž odšel te kot indorsirani kandidat lownsendovih pristašev. <,prj\mkejeva brzojavka se glasi: zjutr- V ^leveland v nedeljo Usn k •' ^0nvenciji želim ves «ke 'n Vem' da bo zS°dovin-pri porner>a, ker bo mnogo selnom0gla za 0^Prav0 brezpo-0sti in revščine v Ameriki." goy !' so blizu notranjih kro-da 1 r" Tovvnsenda' so mnenja, cend° P°'menila odobritev Town-kei ega načrta od strani Lem- I),.'triumf za Union stranko. ^ ' ^ownsend je prispel v je ° v^eraj popoldne, nakar se '7 takoj h konferencam ' oaitelji svojih pristašev. Sku-(•il^^^stih delegatov bo dolo-]a ^ 0rivenčne smernice, izbra-nve'ičnega predsednika, od- ^OOru • , * c vojakov v ogrom- mh angleških filmih ei 14. julija. — Anglija indu 1lZadeVa Prekositi filmsko koliko^0 V Hollywoodu, vsaj v ^ 1 tiče ogromnih filmov, Jaške61"''1 se kažejo Prizori iz vo- Priče]ga. življe"ja- Zdaj 1)0(10 rj '1 ^'mati neko sliko, v kate- VtiJa°k stopilo 10,000 angleških ()u. 0v 8 tanki, aeropLani in filmmn'mi topovi. Vsebino tega ^lad zgodba nekega Pil Amerikanca, ki je vsto- angleško armado. Andrej Mlač umrl in J0^ zjutraj je po kratki boin.UŽni bolezni v University st lc! Preminul Andrej Mlač, star gJOČ na 15229 Saranac Rd., joč0 let- Tukaj zapušča žalu-^elixSOprogo Mary in tri otroke: s0rod' Albina, Daniela, ter več Vi Pt.nikov- Rojen je bil v Lok-Primorskem, sor0/a.l3ušča enega brata in več 30 iet k°v. V Ameriki je bival Prej I je član društva Na-Vršjj ^ • 5 SNPJ. Pogreb se bo Pog,.e, petek zjutraj iz Jos. žele l52nd?ga zavoda- 452 E- boV;, v cerkev Marije Vne-Šče. j^6 na Calvary pokopali-iim * Uj.v miru počiva, preosta-So^lje izrekamo naše iskreno feta vožnja za slepe ^Um cestne železnice, spo-odobf !'0 2 mestno zbornico jf žele2n a prosto vožnjo na ulita: Je nJC1 Za slepe. V tej komun. Jih je C0 800 slepih in 270 se VSak Ze Priglasilo za te listke. k0 Prosilec mora priložiti sli- S€» rta lik Za . ne na Pass in zdrav-da je °Cl m°ra izdati potrdilo, l0%- TakSilČeV Vid manj kot ^bi stala 6 ^3tke Potem slepec vožnji na • jendar ga mora pri kaka1 železnici spremni navadi' ki pa mora PIa" dNddno voznino. bor za resolucije in najbrž imenovala tudi člane tega odbora.. Konvenčno zborovanje se bo vršilo vsak dan dopoldne in popoldne. Glavni in otvoritveni govor bo imel Otto A. Case, državni zakladničar v Washington u in član Townsend boarda. Njegov govor bo poslušalo 10,-000 delegatov in tisoče drugih ljudi, ki bodo poselili konvencijo. Njemu bo sledil dr. Town-send. Gilmcur Young, glavni tajnik organizacije, bo podal poročilo o delu v pokretu za časa federalne preiskave pokreta v Washingtonu. Poročilo o finančnem stanju organizacije bo podal Baxter G. Rankine, narodni zakladničar iz Washingtona. Prvi dan ceremonij bo zaključil Rev. Gerald L. K. Smith, vodja pokreta pokojnega bivšega senatorja Huey Longa. Danes zvečer se bo vršila na Public Square ceremonija dvignjen ja zastave, ob kateri priliki bo govoril clevelandski župan Harold H. Burton. Danes bodo pripeljali trije posebni vlaki delegate in posetni-ke iz Kalifornije. Rev. (oughlin očrtal svoje smernice v (levelandu Nagla smrt Včeraj je Joseph Ribarič popravljal streho na garaži svojih sorodnikov Ambrožič na 6601 St. Clair Ave., kjer je tudi stanoval. Popoldne pa je radi hude viočine onemogel. Poklicali so zdravnika, kateri mu pa ni mogel nuditi nobene pomoči več in je rojak po kratkih mukah umrl. Bil je star 56 let in' zapušča tukaj poleg Mrs. Ane Ambrožič več drugih sorodnikov. Rojen je bil v selu Belčiče pri sv. Ani, pošta Jaška na Hrvatskem, kjer zapušča ženo, eno hčer in veliko sorodnikov. V Ameriki je bival 85 let. Bil je ,član odseka št. 14 HBZ. Truplo bo ležalo v pogrebnem zavodu Jos. žele in sinovi na 6502 St. Clair Ave. čas pogreba bo naznanjen jutri. Limone iz Italije V Clevelandu se prvič po petih letih prodajajo limone, ki so zrasle v Palermu, v Italiji. Odkar je zavladala neznosna vročina, porabi mesto Cleveland ogromno množino limon, katerih cena je poskočila v nekaterih slučajih za 20 centov pri ducatu, Cleveland, O. — Rev. Cough-lin je bil v pondeljek večer v Clevelandu ter se je ustavil v Hollenden hotelu. Ob tej priliki je apeliral na vse reprezentante Narodne unije za socialno pravico iz vseh ohijskih kongresnih distriktov, da je treba izvoliti v Ohio najmanj trinajst indorsira-nih kongresnih kandidatov, ki so pristaši Narodne unije za socialno pravico. Rev. Coughlin je zanikal, da bi bil njegov prihod v Cleveland v kaki zvezi s sestankom z dr. Towmsendom, ki se nahaja tu na konvenciji. Dalje je rekel, da je zavrnil ponudbo, da bi govoril na Townsendovi konvenciji, ki bo danes tukaj otvorjena. Rev. Coughlin je prispel v Cleveland v pondeljek popoldne z velikim letalom in z dvema tajnikoma. Na sej: v Hollenden hotelu je izjavil, da bo prihodnjega predsednika Zedinjenih držav izvolila kongresna zbornica. Moč njegove stranke v državi Ohio predstavlja 1,200 edinic, katerih vsaka ima povprečno 115 članov. Rekel je tudi, da so primarne volitve v maju pokazale samo 25 procentov moči demokratske in republikanske stranke in svojim pristašem je priporočal, naj prične s kampanjo od hiše do hiše, da pridobe novih članov za Narodno unijo za socialno pravico. Dalje je rekel, da se zdaj njegova Unija bori v zadnjem boju za "demokracijo piloti birokraciji, možganskim trustom in rdečkarjem." Vročina in suša pustošita po deželi -a Chicago, 111., 14. julija. — Vročinski val, katerega noče biti konec, je povziročil v devetih državah srednjega zapada že nad 400 milijonov dolarjev škode in zahteval je življenje 1,600 ljudi. V bolnišnicah, ki so v prizadetih državah, delajo noč in dan, da morejo oskrbovati bolnike, ki jih je premagala vročina. Kratko trajajoči nalivi med grmenjem so prinesli nekoliko olajšanja državam Minnesota, Iowa, Missouri, Wisconsin, Illinois, Michigan, Indiana in Kentucky, toda to olajšanje ni skoro omembe vredno. V kanadski provinci Ontario je že zahtevala vročina nad 500 s:mrtnih žrtev. Pomanjkanje vode Iz raznih okrajev in predmestij Clevelanda so začele prihajati pritožbe, da se že čuti pomanjkanje vode, ki nima skoraj nobenega pritiska', ko prihaja iz pip in cevi. Gasilci v North Olmstedu in Fairview poročajo, da znaša pritisk zvečer, ko ljudje škrope vrtove in trate, v vodnih hidrantih samo 20 funtov. Vendar pa pravijo, da je pritisk še vedno dovolj močan, da bi se vodo lahko brizgalo v slučaju ognja. Celo v Clevelandu se občutno oslabi vodni pritisk tekom večernih ur, ko ljudje škrope trate. V soboto so včrpali clevelandski rezervarji 231 milijonov ga-lon vode, to je rekordno število galonov izza leta 193;0. V pondeljek je dobilo mesto 205 milijonov galon vode. Rekord vode je bil dosežen leta 1930, ko je je dobilo mesto v enem dnevu 250 milijon galonov. Predsednik Roosevelt se mora potrudili za državo Ohio Washington, 13. julija. — Država Ohio bo tvorila eno glavnih bojišč v predsedniški kampanji. Tekom kontesta bosta prišla v državo Ohio oba: predsednik Roosevelt in governer Landon, republikanski predsedniški kandidat. Voditelji obeh strank si prisvajajo državo Ohio, toda poskusna volitev, ki jo je priredil American Institute of Public Opinion je pokazala, da je dobil governer Landon 53, predsednik Roosevelt pa 47 odstotkov glasov. Ohio je ena izmed onih skupin držav, ki imajo številne elektcralne glasove, in kakor se ti glasovi nagnejo, tako utegnejo pridobiti zmago ali Landonu ali Rooseveltu. Ce bi bil Roosevelt precej šibak na vzhodu, vključno države Nove Anglije, N. York in Pennsylvania, je težko predvidevati kako kombinacijo, ki bi zagotovila državo Ohio demokratom. V kolikor dokazuje dosedanja zgodovina, je država Ohio še vedno volila republikansko, kadarkoli je bil izvoljen republikanski predsednik, in vselej demokratsko, kadar je bil izvoljen demokratski predsednik. Prišlo je že tako rekoč v pregovor, da brez glasov države Ohio ne more biti demokratskega predsednika. Nevarnosti nemško-avstrijskega sporazuma; Mussolini spletkari in zasleduje svoje cilje Nemško-avstrijski sporazum ne pomeni nič drugega kot priklopitev Avstrije k Nemčiji v doglednem času. - Hitler je dokazal, da zna delati odločne poteze. in to pri prodaji na debelo! Pravijo, da so italijanske limone mnogo boljše in močnejše kakor domače in da se da ž njimi napraviti še enkrat več limonade kakor z domačimi. Rojakinja umrla V pondeljek popoldne je preminula v Lakeside bolnici Gertrude Vucic, rojena Lausche, po domače Novakova. Bila je stara 82 let. Mnogo let je stanovala na E. 216. cesti. Doma je bila iz vasi Ilinje na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1888. Njen soprog Frank je preminul pred tremi meseci. Tukaj zapušča mnogo sorodnikov in prijateljev. Pogreb se bo vršil jutri zjutraj ob 7:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Kiistine in potem na sv. Pavla pokopališče. Naj v miru počiva. Predstava premikajočih slik Mr. Anton Grdina priredi nocoj, v sredo večer, zanimivo predvajanje premlikajoičih »slik. Predstava se bo vršila zunaj na prostem, poleg prodajalne na Waterloo Rd. Te predstave se lahko vsak udeleži, ker ne bo nobene vstopnine. Kdor ima stol, naj ga prinese s seboj, kdor ga pa želi kupiti, ga lahko kupi pri predstavi za 30 centov, nakar ga lahko odnese domov, da ga pri prihodnji predstavi zopet rabi. Predstave se bodo vršile vsakih 14 dni, t. j. vsako drugo sredo. Prihodnjo sredo, 22. julija, pa se bo vršila predstava zopet na E. 62nd St. Kotličarji so še na delu Federalni agentje so vdrli včeraj v neko garažo na 2685 E. 126th St., kjer so našli kotel za kuhanje žganja, ki je držal 200 galonov, 100 galonov žganja in 25 galonov "mash-a," iz katerega se kuha žganje. Pri tem so aretirali dva moža in sicer 26-letnega Charles Immormino ter 29-letnega John Timonri-ja, oba stanujoča na 126. cesti. Desetletni junak Akron, Ohio, 13. julija. — Eugene Mishler, 10 let stari deček, se ni niti najmanj zmenil za naperjen revolver, ki mu ga je pomolel pod nos neki ropar v lekarni na 765 Johnston St., marveč se je obrnil in stekel iz lekarne po. policijo, kateri je javil, da je v lekarni ropar. Toda preden je dospela policija (ki je v enakih slučajih navadno vedno pozna, kajpada), je ropar prisilil gospodarja, da mu je odprl blagajno, iz katere je vzel $130.00 ter pobegnil. Vlak z brzino 80 milj V pondeljek je naredil novi, moderni vlak "Mercury," ki je last New York Central železnice, prvo poizkusno vožnjo med CleL velandom in Detroitom. Vlak se je sijajno obnesel tako glede brzine, kakor glede vseh udobnosti. Vlak je vozil z brzino 80 milj na uro, dočim so potniki sedeli v udobnem hladu 68 stopinj. Potniki pravijo, da skoraj niso mogli verjeti sami sebi, ko so videli, da vozi vlak 80 milj na uro, pa ni bilo nobenega tresenja in nobenega ropota. Darovi usmiljenih src Za Mrs. Irene Andreas, nesrečno mater, ki so ji morali odrezati nogo, ker je neka avto-mobilistka povozila njo in njena dva otroka in katere mož je cd žalosti umrl, še vedno prihajajo darovi od usmiljenih ljudi. Doslej nabrana svota znaša že $1,122.70. Pismo ima pri nas Mr. Frank Centa, ki je prej bival na 1256 E. 58th St., naj se zglasi v našem uradu radi njegovega papirja. Mladenič utonil V pondtljek večer ob 9:30 je pri kopanju v jezeru utonil Stanley Žagar, star 19 let, stanujoč na 15016 Saranac Rd. Tukaj zapušča žalujoče starše, Louis in Ana Žagar, brate: Louis, Frank, Albert in sestro Josephine ter več sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je miren in povsod priljubljen ter spoštovan. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz hiše žalosti v cerkev Marije Vnebovzete ter na Calvary pokopališče pod oskrbo Jos. žele in sinovi pogrebnega zavoda. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše globoko sožalje. Če šerif pozabi ključ... Dallas, Texas, 14. julija. — "Vidite, okovi se denejo na roke tako-le," je razlagal šerif R. Martin neki ženski ter ji kazal, kako se vklepa zločince. "Najprej eno zapestje — tako! — potem pa še drugo — takole! — je dejal. "Vidite, in zdaj se na noben način ne morete iznebiti okovov, dokler jih ne odklenem." In res >se jih ni mogla, ker je šerif pozabil ključ na svojem domu, ki je bil v drugem mestu. Samomor Michael Spisak, 44 let star, je rekel v pondeljek večer svoji ženi in svojemu bratu, da meni, da bo še najboljše, če si konča življenje. Ona dva sta seveda mislila, da se šali. Danes pa Mrs. Spisak in njenih šest otrok žaluje po soprogu, odnosno očetu, ki je izvršil samomor s tem, da je izpil strup. Družina, ki stanuje na 1628 Almeda Ave., ne ve, zakaj je nesrečnež to storil. Važna seja Skupna društva fare sv. Kristine imajo jutri, v četrtek, važno sejo v navadnih prostorih. Prosi se vse zastopnike in zastopnice, da so navzoči. Pariz, 13. julija. — Avstro-nemški sporazum, ki je bil te dni dosežen, je dalekosežne važnosti za Centralno Evropo ter utegne postati merodajen za medsebojne odnošaje evropskih velesil. Ta sporazum utegne dalje privesti do usodnih posledic, če se istih ne prepreči, dokler je še čas. Ta sporazum ne pomeni prav za prav nič drugega kakor "Anschluss" ali priklopitev Avstrije k Nemčiji, in sicer v teku nekaj let ali morda mesecev, in to na miren način, kateremu ne bo nihče ugovarjal. Na papirju je dala Nemčija gotove koncesije, ko je priznala neodvisnost Avstrije in ko ne zahteva več plebiscita ali reorga-niziranja avstrijskega kabineta. Toda dejstvo je, da je Nemčija razširila in ojačila svojo spiritualno in ekonomsko moč nad Avstrijo, katera moč mora prav kmalu voditi tudi do politične kontrole nad deželo. Kancelar Hitler je zopet enkrat pokazal svojo zmožnost, da zna uganiti pravi trenotek in je to dokazal z odločno potezo svoje metode. Kakor rečeno, utegne imeti ta sporazum važne učinke na evropski politični položaj. Ker je Rim dokaj rezerviran napram nemško-avstrijskemu sporazumu, je iz tega razvidno, da je Rim pristal nanj. Neumno bi bilo pričakovati od Mussolinija, da ne vidi vseh možnih posledic tega sporazuma. Nemški vpliv nad Avstrijo bo postal še jačji kakor je bil doslej, in preko Avstrije se utegne ta vpliv raztegniti na centralno in jugovzhodno Evropo. Jugoslavija je že danes v ekonomskem pogledu tesno zvezana z Nemčijo. Mussolini se je torej v korist Nemči j e odpovedal bogatemu ozemlju, nad katerim je hotel vse dcslej uresničiti svojo hegemonijo. Možno je, da je dobil v povračilo za to važne koncesije, vendar pa najbrž ni bilo še ni- Pc kratki bolezni Po dvadnevni bolezni je preminula v St. Lukes bolnici Helena Samarge, rojena Obravac, rodom Hrvatica. Stara je bila 59 let, v Ameriki je bivala 32 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Petra in 4 sinove: Nicka, Johna, Mike, Petra in dve hčeri: Katarina in Agnes Borich in brata Petra. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti, 3811 E. 78th St. v sv. Pavla cerkev na 40. cesti pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj v miru počiva. česar definitivnega doseženega topogledno, zakaj Mussolini se ne bo hotel popolnoma zvezati s tem ali onim evropskim blokom proti drugemu bloku, kateremu bi nasprotovale Francija, Anglija in Rusija. Zato je treba takoj podvzeti potrebne mere. Italija je že izjavila, da je njej težko sodelovati in prispevati za evropsko varnost dotlej, dokler bodo v veljavi proti njej naperjeni sporazumi v Sredozemlju. In tako vidimo, da je Francija že preklicala tozadevni francosko-a n g 1 e š k i sporazum istočasno, ko so bile ukinjene sankcije proti Italiji. Danes je razvidno, da namerava Mussolini igrati s svojimi lastnimi kartami ter se pridružiti onemu, ki mu bo največ obljubil. že dolgo pred svojim sporom z Ligo narodov je Mussolini pokazal svojo veliko hladnost napram ideji kolektivne varno-. Isti, katero je propagirala ženeva. Prizadeval si je, da postane I edini zakonodajec evropskega kontinenta, po vzoru svojega idola Napoleona, ne pusteč pri tem nikoli iz oči dejstva, kaj bodo zgodovinarji pisali c njem. Zgodovina italijanske vnanje politike pod fašističnim režimom kaže, da je šla v prvi vrsti za tem, da podminira Zvezo narodov. Posebno dokazuje to sedanje pristanje Italije na nemško potezo. Pred vsem se hoče Mussolini maščevati nad Ligo narodov. Države, ki še vedno podpirajo Ligo narodov, so danes v defenzivi, kar je njihova lastna krivda, ker so oklevale, ko je bil čas, da bi vsilile Ligin zakon v Abesiniji. Danes je potrebna razumna, preudarna in nagla diplomatska akcija, če se hoče preprečiti, da se ne razdeli Evropa v dvoje sovražnih skupin, katerih diference bi se moglo odločiti samo s krvavo vojno. Speči bandit William Perish, 25 let star ropar in ubežen kaznenec, se ima samo vročini zahvaliti, da je danes spet na hladnem v celici Mansfield reformatorija. Ko ga je premagala vročina, je sel na porČ hiše št. 1145 E. 53rd St.. ter tam zaspal. Mimo pa je prišel neki detektiv, ki je spoznal v spečem pobeglega jetnika, katerega je prijel ter odpeljal nazaj, kamor spada. 64 Bičanje farmerja Conway, S. C. 14. julija. — Monroe Fowler, 40 letni farmer, ki ima svojo farmo v bližini meje North Caroline, je naznanil oblastem, da je bil neke noči pred petimi dnevi bičan od skupine maskiranih jezdecev. Skupina je štela kakih 25 mož. Oblastem je pokazal svoj izbiča-ni hrbet. Pravi, da ne ve vzroka bičanja. Korporativna udeležba Podružnica št. 14 SžZ se kor-porativno udeleži proslave blagoslovitve zastave društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v nedeljo 19. julija. Zbirališče je ob 9:15 pred Slov. domom na Holmes Ave. Povožen od vlaka s vagoni Omaha, Nebraska, 14. julija. — Charles E. Harvey, star 46 let in uslužben pri železnici, je po nesreči zašel pod vlak, ki je ves pasiral preko njega. D,asi je imel vlak 64 vagonov, vendar ni dobil Harvey drugega ko nekaj brezpomembnih prask. Rekel je, da ko se je nenadoma znašel pod vlakom, se je naglo prevalil na stran k tračnici, kjer se je stisnil tesno na zemljo ter iztegnil roke. Dejal je, da je mislil, da je po njem, dokler ni lokomotiva pasirala preko njega. -o- Fisher Body zaprta Včeraj opoldne so zaprli radi vročine Fisher Body tovarno, radi česar je odšlo domov 8,000 delavcev. Tovarna ostane zaprta do pondeljka. Lincoln R. Scafe, generalni manager tovarne, je v zvezi s tem izjavil: "Sedanja vročina je hujša kakor smo jc še kdaj imeli. Zato menimo, da je najbolj človeško, če pustimo delavce do pondeljka doma." * Ruska sovjetska vlada namerava zgraditi drugi ogromni jez na reki Volgi. AMERIŠKA DOMOVNA, JULY 15TH, 1936 It AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAS BOMS — BLOY1NLAN DAIET NKWSPAPJM »11» at OlUr Aft. 01«T»land. Ohio _PnblUhed dally wc>p> Bunflayi mU Holiday__ NAROČNINA: Ameriko In Kanado, na leto I5.S0. Za Cleveland, po poAtl, celo leto 17.00 Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 13-60 Ja Cleveland, po razna&alcih: celo leto, $5.60, pol leta, 13.00. Za XvTopo, celo leto, 98.00. Posamezna Itevllka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. B. and Canada, 16.60 per year; Cleveland, bj mall, $7.00 per fear. O. B. and Canada $3.00 for i month*; Cleveland, by mail, $3.60 for I month*. Cleveland and Euclid by carrier«, $fi.B0 per year, $1.00 for S month*. _Single cople« 3 cent«. European rohacrlptlon, $«.00 per year. JAMES DKBEVEC and LOUIS J. PIRO. Editors and Publishers Entered m eecond class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Oblo, under the Act of March Id, 1>7>. No. 166, Wed., July 15, 1936 Izumrli lazaret Tri evropske diktature i. Mussolini. Preteklo je že več let, kar je Mussolini izjavil, da je eden izmed problemov, katerim posveča največ svoje pozornosti in pažnje, ta, da ustvari v Italiji politično in ekonomsko mašino, ki bo zmožna še nadalje izvajati fašistične ideje v teoriji in praksi, ko njega več ne bo, in ki bo zmožna delati najvažnejše zaključke, da bo mogla italijanska državna ladja varno objadrati vse nevarne čeri. In vse od tedaj je fašizem sicer eden in isti, toda v njem se vrše neprestane izpremembe. Fašizem je odtlej prerasel stopnjo, ko je bila samo še politična stranka ter postaja od dne bolj država sama. Fašistična stranka ni danes nič več organizacija, ki eksistira poleg in vzporedno z državo, temveč tvori danes temelj, na katerem je zgrajena italijanska država. Ali se bo fašizem zrušil, če nenadoma izgubi svojega voditelja? Večina ljudi, katerim se stavi to vprašanje, pokaže na Rusijo, kjer so sovjeti še vedno trdno v sedlu, dasi je Lenin že davno mrtev. Toda ta dva slučaja si nista povsem paralelna, ker vera v sovjete temelji na trdno zasidrani dogmi, dočim fašizmu manjka natančno izoblikovane filozofije. Komunista se prav lahko definira na ta način, da se našteje vrsto stvari, v katere veruje in ne veruje. Toda definirati fašista ne bi bilo tako lahko, ker njegova politična, ekonomska in socialna vera je prožna in gibljiva ter nima povsem trdnih temeljev. Pravi italijanski fašist je človek, ki veruje, da ima Mussolini vselej prav. Zato si je danes težko predstavljati fašizem brez Mussolinija. Glavna in najvažnejša tvorba fašizma je danes brez-dvomno ustvaritev korporativne države, ki pa je še vedno v svojem oblikovalnem stanju in jo zato moremo smatrati še kot eksperiment. To je koncepcija države, temelječa na sodelovanju kapitala in 'delavstva pod nadzorstvom in kontrolo posebne mašinerije, ki jo vzpostavi vlada. Ta koncepcija je nekako na sredi med kapitalizmom, ki zagovarja tako zvani "free play" pri ekonomskih silah, in komunizmom, ki zametuje vso privatno lastnino. Ta nova koncepcija in organizacija fašistične države bo brezdvomno ostala, ker njeno ogrodje je že vtoliko zgrajeno in utrjeno, da more samo stati pokonci, neglede na to, kaj se utegne primeriti fašistični stranki. Popularnost fašizma ne temelji v glavnem na reformah, ki jih je fašizem dosegel in uvedel, marveč na izredni magnetični privlačnosti, ki jo izvaja Mussolini nad italijanskim narodom. Italija je še vedno ustavna monarhija. Če bi, recimo — kar pa je povsem izključeno — fašistična stranka ne dosegla večine ob prihodnjih volitvah, tedaj bi bil Mussolini avtomatično okrnjen na položaj vodje opozicije. In prav tako, če bi mu parlament ne izrekel zaupnice, bi moral podati kralju svojo resignacijo. Resnica je, da sta obe ti dve tezi nemogoči, vendar smo ju navedli le kot principa, ki sta tu še vedno v veljavi. Mussolini je komaj znatno izpremenil ali modificiral ustavo. Glavna reforma, ki je bila javljena in ki se utegne kmalu uresničiti, je odprava in razpust parlamenta, katerega bo nadomestila zbornica korporacij, imenovana od korporacij, ali z drugimi besedami rečeno: parlament bodo nadomestile organizacije, ki reprezentirajo ekonomske in profesionalne interese države. Nadaljna glavna reforma ustave je ustanova fašističnega velikega sveta ter njegov podvig do državnega organa. ;]< s\i Fašistični veliki svet je najvišja instanca fašistične stranke, toda njegov glavni smoter, ki se zdi pozabljen, pa kljub temu ni nič manj resničen, je, da ima ta svet vedno pripravljeno listo treh imen, izmed katerih bo izvoljen novi vodja fašistične stranke, v slučaju, da sedanji vodja iz tega ali onega vzroka nenadoma izgine s politične pozornice. Ali z drugimi besedami: fašistični svet je telo, ki bo določilo Mussoliniju naslednika. Če iz tega ali onega vzroka Mussolini preneha biti glavar in vodja stranke, tedaj bo po vsej priliki prešla moč oblasti brez vsakih večjih nezgod v druge roke. Toda drugo vprašanje pa je, če se more najti drugega vodjo, ki bo imel dovolj moralnega prestiža in materialne moči, da bo mogel obdržati skupaj fašistično organizacijo. Danes je namreč več kandidatov za Mussolinijev urad v Palazzo Venezia, ki bi se radi vselili vanj, čim ga on zapusti. Najprominentnej-ši med kandidati so: Dina Grandi, poslanik v Londonu; Italo Balbo, governer Libije; admiral Costanzo Ciano, predsednik parlamenta; grof Galeazzo Ciano, Mussolinijev zet in minister propagande, in Ahille Starace, generalni tajnik fašistične stranke. Ali bo plašč Mussolini jeve avtoritete, s katerim se bo ogrnil Mussolinijev naslednik, prinesel s seboj tudi prestiž in moč, ki bo potrebna novemu voditelju, če bo hotel, da ga italijanski narod sprejme kot resničnega "Duceja?" Edino prihodnost bo mogla dati odgovor na to vprašanje. Prav po sredi med razstre-ljenimi hišami St. Quentinske-ga predmestja so se vile nemške in francoske linije. Vedno bolj je vojna, kakor strupena kislina, razjedala mesto. Dan za dnem, noč za nočjo, to mesto, v katerem so bile ulice, zeleni trgi, bioskopi, gledališča, otroška igrališča, stara katedrala nasproti magistratu s prekrasno baročno fasado. Mesto je izumrlo. Ponoči so se skozi temne ulice pomikale municijske kolone; kolesa in kopita so bila ovita s slamo. Dolge vrste moštva so tipale skozi temo, tu in tam se je čul žvenket orodja za kopanje jarkov in plinskih mask. Bili; smo pod kontrolo angleških avijonov in strogo so nam prepovedali, hoditi podnevi po ulicah. Toda vojaki smo se vzlic temu plazili skozi hiše. Bil je eden zadnjih vročih dni 1918, ko sem se plazil po ulicah in stanovanjih. Visoko nad menoj je pelo par angleških avijonskih motorjev svojo prodirno hladno pesem, šel sem ob hišah male osamljene stranske ulice, po kateri še nikdar poprej nisem šel. Nenadoma me je ustavil oster smrad. Neka težka, osladna gniloba me je takoj spomnila na polja s trupli pred višinami Loretta. Sprva sem se hotel takoj obrniti, zežati od tega strašnega smradu. Dobro sem občutil, da se mora, če grem dalje, nekje v bližini prikazati strašna slika. Šel sem dalje smradu nasproti. V majhnem, tihem vrtu, malo vstran od poti, je stala kapela. šel sem po razžarjeni cesti k vhodu. Vrata so bila na stežaj odprta. Ob vratih je visela tabla: "(Poljska bolnica št. VII." Pri vratih sem se od strahovitega smradu skoraj onesvetil. Vrnil sem se in prižgal cigareto. Za vratmi, na ploščah je ležal človek, oblečen samo v sivo vojaško srajco. Obraz pri-tisnjen k tlom. Telo v črni, trdo posušeni mlaki krvi, po kateri je gomazelo na milijarde muh. Okrog telesa so visele krpe obvez, vse okrvavljene. Izgledalo je, da se je vojak hotel splaziti ven. Globoko sem potegnil cigaretni dim v pljuča in sunil vrata, da so se odprla. Dvignil se je roj muh. Smrad gnilobe me je udaril v obraz kot pest. Tedaj sem nenadoma videl vse . . . Tu eden tam eden ... na posteljah . . . slamnicah . . . ploščah. Nekdo je stisnil svoje počrnele ustne na votlem, voščene mobrazu, kakor da bi hitel žvižgkti. Oči so bile odprte in so topo gledale v strop, brez zenic. Obraz njegovega soseda je bil pokrit s kosom šo-tornega platna. Žolta, tanka roka s krčevito stisnjenimi prsti, je visela proti tlom . . . Od postelje do postelje . . , vsi mrtvi. Pred oltarjem, na beli ploče. vinasti mizi je eden ležal bre:; nog. Na preseku, kjer se je naredila hrasta, se je prilepila svetla, črna kepa muh. Glava s široko odprtimi ustmi je visela nazaj preko roba mize. Kakor da je človek umrl sredi brezmejnih bolečin, sredi strašnega zadnjega krika. Na nekem razkosanem črnem truplu je ležal zamaščen nemški časopis. "Razobesite zastave," je "pisalo na njem z veliki črkami. Na žolterri spačenem obrazu nekega plemiča je ležal listek s par s svinčnikom načečkani-mi besedami: Hans Jurgen, Ing. Rgt. 41. um 6. VIII. 19! 8. "Umrl" je bilo napisano s kiatico. Vtaknil sem listek v žep. Ali so vsi ti mrtvi zadušeni s plinom ... ali je njihovo drobovje razgrizel bel sladko dišeč fosgen? Ob nekem mrliču je na mizici ležal listič: 10. XI. 1918. — Prijatelj, bodi kdorkoli, Nemec ali Francoz, če poznaš Boga, piši moji ženi Ani B. Dortmund ul. 7. Pošlji ji uro, v denarnici na prsih je nekaj denarja. Ne piši ji, kako smo umrli. Mi vsi bomo crknili. Zdravniki in sanitejci so že včeraj odšli. Rekli so, da jih bodo drugi zamenjali, toda jaz ne verjamem. Mi vsi bomo umrli. Obupni kriki. Nihče ne čuje. Jaz sem pri koncu. Ne piši nič o vsem tem moji ženi. 11. XI. 1918, — Nikogar ni. Nekateri še vedno kličejo. Ko bi vsaj vsi umrli. Ležim v lastni krvi in blatu, jaz . . . Tukaj je pismo nehalo s tanko potezo navzdol. Isto noč sem pisal v strelskem jarku dve pismi. Eno komandantu 221. pešadijske divizije Eks. de la Chevalerie, drugo pa gospej Ani B. Dortmund. Teden dni pozneje je četa vojakov s plinskimi maskami na obrazu pokopala mrliče na trgu pred kapelo. Izkopali so veliko jamo, pometali trupla s slamnjačami in blazinami vred vanjo in vse polili z apnom. Nekdo je s svinčnikom napisal na lesenem križu: Tukaj počiva v miru 83 hrabrih nemških vojakov. Umrli so junaške smrti. Neukranz Klaus. morajo gojiti svinj ere j o. Sovjeti namerno navajajo mohame-dance, ki jim je prepovedano uživati alkoholne pijače, da pijejo žganje, katero se kuha v državnih monopolskih žganjar-nah. To je tudi dober vir dohodkov ruske države. Sovjeti brez dovoljenja prebivalcev spreminjajo turške molilnice in mošeje v krčme in javne hiše. Zaradi teh in takih razmer so mohamedanci začeli izgubljati vsako upanje v kako izboljšanje. Nimajo več upanja, da bi še kdaj mogli mirno in v redu živeti s svojimi družinami v svojih vaseh. Zato zapuščajo svoja selišča ter se pridružujejo nerednim vstaškim tolpam, katere se v Srednji Aziji zelo gibljejo ter dajo sovjetom mnogo opravka. Te tolpe so raz-stresene povsod ter štejejo po 10, 20 do 40 mož, ki so vsi dobro oboroženi ter med seboj v skrivnih zvezah. Te tolpe se neusmiljeno bore s sovjetsko silo. -o-- LETALEC ZGOREL VPRIČO MATERE in se odpeljala 60 milj ven na deželo, kjer je dala mačko neki sorodnici. In glejte, en teden pozneje je bila Iloni ponudena velika vloga v filmih. Že pri prvi vlogi so ji direktorji čestitali in ji obetali krasno bodočnost. Seve, če ne pride ma-lka nazaj. Rdeči sužnji Na ozemlju sovjetske Rusije živi kakih 30 milijonov Turkov in drugih muslimanskih narodov. Največ jih je na Kavkazu v oblasti Aserbeidžan, dalje na Krimu, ob Uralu in v Zahodnem Turkestanu. Kakor pa poroča list "Novi japonski ko-respondent," ki služi turški ,propagandi, moskovska vlada muslimanski živelj silno zatira. Doslej je sovjetska vlada izgnala ter izselila več kakor 400,000 turških državljanov. V vzhodno Sibirijo je bilo izgnanih 30,000 Turkov z ženami in otroki, 30,000 jih je bilo izgnanih v gubernijo Irkutsk, 120,-000 v gubernijo Tomsk, 110,-000 v okrožje Narim, 80,000 na otoke Solovcke ter na Muman-ski polotok, 40,000 v okrožje Duvan na Baškirskem. Mnogo je vasi, kjer sedaj sploh nobeden več ne prebiva. V neki vasi, ki je poprej štela 500 hiš ter imela 5 mošej, je sedaj le 18 hiš obljudenih. To pa je le en vzgled izmed premnogih. Stanje pregnanih Turkov je sila obupno. Potaknili so jih po ilovnatih kočah, ki pa po večini nimajo niti streh. Podivjani taborski poveljniki gonijo na prisilno delo v zemlji in rovih že otroke, ki so komaj dopolnili 12 let, poleg mož in žensk. Gonijo jih že ob prvem jutranjem svitu s korobačem v roki. Za zdravje ni prav nič preskrbljeno. Bolniki morajo delati, dokler ne obnemorejo ter ne počepajo. Kdor pa umrje, ga pokopljejo v skupni grob, ki je navadno že vnaprej izkopan za kakih 50—60 mrličev. V te izkopane skupne grobove potem mečejo vse vprek, brez razlike ali so pregnani Rusi ali pregnani Turki, v njihovih razcapanih oblekah. Omenjeni list trdi, da sovjeti hočejo docela uničiti narodno in versko kulturo mohame-dancev, pri čemer seveda pozabljajo, da se enako godi tudi vsem krščanskim verstvom. Kakor piše ta list, sovjetske oblasti silijo mohamedance, katerim je svinja nečista žival in ne smejo jesti njenega mesa, da Mladi Avstralec Norman Keith Field v Melbournu se je izučil letalstva ter je oni dan prvič smel sam leteti. Odletel je iz Melbourna ter je letel naravnost nad svojo rojstno mesto Glen Waverly, nad katerim je delal več posrečnih vijug. Nato se je spustil precej nizko ter je letal nad svojo rojstno hišo. Njegova mati je stala pri oknu ter gledala. Sin ji je iz letala pomahal v pozdrav, nakar je zopet pokazal nekaj svojih letalskih umetnij. Nato se je zopet začel dvigati ter hotel ' odleteti. Toda revež se je premalo dvignil in je tako silno zadel v tovarniški dimnik, da je letalo odletelo nazaj ter vse razdrobljeno padlo na zemljo in obležalo na vrtu očetove hiše. V tistem hipu se je letalo vnelo. Mati, ki je v letalcu spoznala svojega sina, je planila na vrt pomagat. Letalec je bil še živ ter je kar tulil od bolečin, ker je gorel pri živem telesu. ,Mati je z vso silo hotela pomagati nesrečnemu sinu, ni mogla, ker ji je branilo goreče tramovje. Priti so morali gasilci, ki so naglo odstranili vse ovire, toda letalca so izvlekli že mrtvega. Tudi mati se je hudo ožgala. -o- Zaradi črne mačke Ilona Raffay, ogrska kraso-tica, kateri se je obetala lepa bodočnost na igralskem odru, dokler ji ni zabrnila njeno srečo čisto navadna črna mačka, katere lastnica je bila njena soseda Teresa Timothy. — Nezgoda za nezgodo je zadevala Ilono in vse to je pripisovala tej mački. Prav tisti dan, kot trdi Ilona, ko se je vselila v hišo, v kateri je stanovala Teresa s svojo črno mačko, jo je začela zasledovati zla usoda. Igra, v kateri je imela Ilona glavno vlogo, naenkrat ni pri-jala ljudem. Dobila je delo v drugem gledišču in zopet se ljudem ni dopadlo njeno igranje. Zopet je šla Ilona k Teresi, da kupi mačko. Ponudila je zanjo precej visoko vsoto in Teresa se je udala. Ilona je dala mačko prijateljici v drugem delu mesta, toda v par dneh je bila mačka zopet doma. Isto se je ponovilo še dvakrat. Ko je prišla mačka tretjič nazaj, jo Teresa ni hotela dati več od sebe. Ilona, ki je bila obsedena misli, da ji ta mačka stoji na poti v njeni karieri, je šla na sodišče in tam vso stvar razložila. Rekla je, da je mačko kupila, a njena prejšnja lasteča jo zdaj noče dati proč. Sodišče je odločilo, da je mačka Ilonina. Ilona je takoj vzela mačko, se vsedla na vlak IZ DOMOVINE —V Ljubljani je po kratkem trpljenju umrl Pavel Košenina, mesar in gostilničar. —V Dravi j ah pri Ljubljani je umrl Boris černic —V Ljubljani je umrl g. Ant. Zupan, oče znanega stavbenika g. Miroslava Zupana. —V Ljubljani je umrla gospa Frančiška Medved, roj. Kralj, upokojenka Tobačne tovarne. —V Radencih je umrl dne 21. junija nenadoma od kapi zadet g. Jakob Zemljič, bivši narodni poslanec in nad 30 letni župan občine Radenci. Pokojnik, ki se je rodil 1872 v Radencih ter si je pridobil kot župan veliko zaslug za povzdig tega kopališča, je bil skraja v vrstah dr. Korošca, pozneje pa je prešel k slo-gašem. —Nedavno je med nevihto treščilo v cerkvico sv. Nikolaja, ki stoji nad Savo na skalovitem griču, kjer so jo v davnih časih zgradili brodniki. Grom je bil tako močan, da se je stresla skoro vsa moravška dolina. Udarilo je v strelovod ter ga vrglo raz streho. Strela pa je šinila v cerkev, kjer je razkopala tlak, zmetala raz oltarje svetnike in poškodovala zidov-je. Sunek pri glavnem izhodu je bil tako silen, da je odrinil podboj in pokvaril lesena vrata. Sledovi odhajajoče strele se poznajo zunaj po zemlji in kamenju na vse strani griča. Otroka, ki sta zvonila megli, sta na srečo odšla iz zvonika tik pred treskom. Puh, ki ju je dohitel na poti proti domu, jima je zlomil dežnik ter ju oplazil po nogah tako, da sta bila nekaj časa kakor ohromela. Nedavno je treščilo med silno ploho v hišo posestnika Uka-ča na Preteržu pri Pečah. Strela je preluknjala strop in izginila v sobi v zemljo. Domačega fanta, ki je sedel pri mizi, je tako omamila, da ga dolgo časa niso mogli spraviti k zavesti. —Smrt Tržačanke pod tramvajem.—Na Ilici v Zagrebu se je zgodila huda nesreča. 73 letna služkinja Alojzija Goren-čeva ,po rodu iz Trsta, je po nesrečnem naključju padla pod tramvaj, ko je hotela čez cesto. Nevarno poškodovano služkinjo so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrla za smrtnimi poškodbami. —Vrnil se je, čeprav je v vojni padel. — Poseben dogodek je te dni doživela družina Strahova v čimernem pri Radečah. O sinu in bratu, ki jc» padel v vojni 1. 1917., kakor je uradno dokazano, ni bilo v družini Strahovi nobenega pogovora več. Njegovo ime je vklesano v spomeniku padlim vojakom v Svibnem. Nad 20 let je že, odkar se je poslovil od domačih in šel v vojno, odkoder se ni več vrnil. Toda predzadnjo soboto je obiskal družino Strahovih lepo oblečen tujec. Vsa soseska se je za tujcem ozirala. Mož se jim je videl znan, a ga vendar niso poznali. Iz hiše Strahovih sta se naenkrat zaslišala vpitje in jok. Sin in brat Jože je vstal od mrtvih. Srečni Jože, ki je spoznal v sivem starčku očeta in v sključeni ženici ljubljeno mater, se je od veselja razjokal. Strah Jože, je bil leta 1916. poklican h vojakom. Po preteku enega leta je bi? ujet v Italiji, od koder je pozneje pobegnil v Nemčijo, kjer je preživel vsa dolga leta kot dninar, delavec in pozneje kot hotelski sluga. —Smrtna nesreča pri Logatcu.—K posestnikovemu sinu i" mesarju v Dolenjem Logatcu Albinu Rusu je prišel te dni lesni manipulant Kmetič iz Hote-dršice. Nameraval se je peljati v Ljubljano, je pa zamudil vlak. Ker je imel neodložljiv sestanek v Ljubljani, se je ogla* sil pri Rusu, da bi ga z motornim kolesom potegnil proti Logatcu, kjer bi še pravočasno dospel na vlak. Med potjo sta na ostrem ovinku srečala velik avtobus s češkoslovaškimi iz' letniki, ki sta ga hotela prehiteti. Prišlo je do nesreče in se je motorno kolo prevrnil0, Kmetič je v velikem loku odle' tel z zadnjega sedeža in pade' tako nesrečno, da je bil tako) mrtev. Tudi Rus se je pri pad' cu močno poškodoval in dobi' rane na desni nogi, na rokah glavi in po telesu. ■—Miši so razgrizle 40 tisoča kov vdovi Heleni Hinckeloviv Feketiču pri Somboru. Ženici) je imela sicer v Feketiču hišic bo jezdil v širni svet kakor kak effendi, ne bo mu gor !_?Č P6Š °tepati kurd'J«kih Stopil je h konjUj pa Kurd ga preplašen potegnil nazaj, ni preroku, nikar ne! Koni PntlTU® žalostno gledal Alio. °^lazil sem ga. moip Je' Allo! Pa Kedi tule »a jezdil TVranca! Varno boš cj ' Jaz Pa bom vzel tole mr- ljivosti6-- n°ge hl j° "auČil Ub0g" «elfembLbili ,Videli' s kakim ve" jemje splezal Alio mojemu 70 CU na hrbet —! Rih je mir-ln dostojanstveno prenese^ napad na svojo čast, saj je agel mene v bližini. jjo sem spravil muhastega llonja ^'do k steni in tudi sreč-Vs P!išel v sedlo. Spet je vrgel div"Stiri v zrak' krivil hrbet' skuš- Skakal in vse m°goče po-da bi me vrgel na tla. ser sem mu nekaJ časa veno Pa 8a krePko Prijel med zrak' Spet je hoteLplaniti v da . Pa ni šlo več, komaj 2adJe. kl"čevito prestopical. Na-J)ot nje mu je zmanjkalo sape, nil mU Je šinil skozi kožo> pe-io 'T Je T- in se vdal. Miren J obstui Prit'.i d* ko sem P°Pustil treba Takemu divjaku je rniJJa Prsni koš stisniti, da Več SapG Zmanjka> Pa se ne bo muhal. Seve je treba k teste P.°Sebn° močnih mišic v in tudi jezdec sam mo-Paziti, da njemu sape ne aiijka. "p. jal magan je,!" sem se sme-ki,ote^ovcu. "Videl boš, kako jez i-i b° 'n kako leP° bom kak Nikar ne skušaj več Ali uga Prijatelja prevar iti! Od teboj! «an sem> s plemenitim H i h °Zatajevanjem je stopal Allotom na hrbti za kiju- 81] GA0«Pod," se je tedaj oglata llo> oglar, "kajne, odslej tale vranec moj?" «v, Tako vprašanje! , e>" sem odgovoril. 4ak»j ne?' Ali0,?r je škoda za Premetena ženska ujela kurje tatove tebe, "7. mene—?" te eveda, Alio! Vranec bi ^.nemudoma vrgel iz sedla, iu nJ' 1Tlene ne bilo več blizu, bi bijl0l?U bi si rebra. Zato bog ° ®koda za tebe. Danes taje ''®2dil vranca, jutri bo že ljt-e2 °nj tudi lepo ubogal in "j Hkrbi boš sedel nanj." k'1 potem bo moj? Tudi ko «r)°m ločil od vas?" r^ d- Tvoj bo. Seve, če bo- .Ozadovoljni s teboj!" k a r', g0sP°d, vse bom storil, metle 11 bodete zahtevali od kamn!P6la sva do grmovja, 2el0 Je A11° skril tovariše, "ko bili zadovoljni s konj-«Voi6 PČijo- Konj je bil res Ano-iga denarja vreden. Celo L z„ga je hvalil. l]'en. 1 je bil zel° nev°-"Go Allah8S" je pravi1' "tega 11 'Cesa?» ne bo P°zabil!" "D žabi sest" d°VOlil tejle sttiasti Naj ™ na tvojega vranca! bom 0a -e na mojega konja, Kako i vranca vzel!' Je znal biti nevošljiv, moj mali Halef! "Pusti ga!" sem mu dejal. "Razžalil bi ga!" "Ma ša llah! Kako more biti užaljen človek, ki oglje kuha in saje oblizuje?" "Halef tudi oglar je človek kakor ti, ne pozabi tega!" Ugovarjal je še pa oglar je ostal na vrancu. Popoldne smo prišli na višine, na kateri leži Banna. Naglo smo jezdili dalje in prispeli zvečer do gorskega sedla, ki se odpira na jug. Konji so mnogo trpeli po nedostopnem gorovju, utrujeni so bili in počitka potrebni. Ustavili smo se in Alio je šel iskat primerno zavetje za prenočišče. Kmklu se je vrnil in nas peljal v ozko, globoko stransko dolinico, gosto obra-ščeno s hrastičjem. Tam smo se utaborili. Mesa smo imeli dovolj, nastrelili smo si ga med potom. Povečerjali smo in si razdelili stražo. V bližini prelaza smo morali biti previdni, vest o Heider Mirla-movem pohodu nad Bebbehe se je gotovo že raznesla po deželi in prišla tudi do Banne. Utegnilo je biti, da so govorili tudi o nas, spoznali bi nas bili. Pa noč je minila mirno in ob zori smo že jezdili črez prelaz. Izbrali smo si rano uro, da bi nas gotovo nihče ne srečal. Pot je peljala črez gole višine in kamenite planote, po temnih soteskah in samotnih dolinah, v katerih smo le red-kokedaj našli kak potočič. Svet je bil divji in zapuščen, tod še pač menda ni hodila noga Evropejca. Opoldne je bilo, ko smo prijezdili do tesne dolinice. Bili smo že skoraj mimo, ko je Do-jan obstal in me pogledal. Poznal, sem njegovo navado. Opazil ali pa zavohal je nekaj sumljivega pa me je po' svoje prosil dovoljenja, da sme za trenutek "pogledati," kaj bi bilo. Obstali smo, poslušal sem in se oziral na vse strani. Pa nikjer ni bilo videti sledu o kakem živem bitju. "Pojdi, Dojan!" sem dejal in planil je v goščavo. Nekaj trenutkov pozneje je zadonel krik in Dojan je kratko zalajal. Koj sem vedel, da ima človeka pod seboj, "Pojdi, Halef!" Skočila sva s sedla, vrgla vajeti tovarišem in pohitela v gozd. Res — ob bodičastem grmu divje rože je ležal človek. Na njem je stal hrt, z zobmi ob njegovem grlu. "Dojan, v stran!" Pustil ga je in mož je vstal. "Kaj počenjaš tod?" sem ga vprašal. Pogledal me je, pomišljal, kot bi ne vedel prav, kaj naj j odgovori, pa planil v grmovje j in izginil. "Neumnež!" je zagodel Halef. Mignil sem hrtu, skočil je za njim in nekaj trenutkov pozneje se je igra ponovila. Mož je kriknil in Dojan je zalajal. Na grmu poleg naju je visela njegova puška. Pokimal sem Halefu, vzel jo je in šla vsa za glasom. Spet sva ju našla kakor poprej. Mož je ležal na tleh, nu njem pa je stal Dojan in mu grozil z zobmi. "Še enkrat ti dovolim, da vstaneš," sem ga kregal. "Pa to ti povem, če mi spet uideš, te bo pes raztrgal!" • Dojan ga je izpustil. Neznanec je vstal. Nož je imel za pasom, pa ni mu prišlo na misel, da bi se branil. Bal se je. Ves ponižen je stal pred nama. "Kdo si?" sem ga vprašal. (Dalje prihodnjič) Mrs. Thomas McChestney iz Hamersville, Ohio, je jako prebrisana ženska. In če bi kdaj hotela dobiti službo detektiva na lovu za kurjimi tatovi, bi dobila takoj delo. Tako vsaj trdi šerif Steve Miller iz Brown county j a. Perutninarji v tistem okolišu so izgubili vsak teden do en tisoč dolarjev samo na kokoših, ki so jim bile ukradene, šerif in njegovi deputiji so poskusili vse, da bi prišli tatovom na sled, pa vse brez uspeha. In če se kurjega tatu ne zasledi pri tatvini, je potem tudi nemogoče spoznati ukradene kokoši, če jih tat pomeša med svoje, saj kokoš je kokoši podobna. Očividno so torej imeli kurji tatovi tudi svoje kokoši, da so tako lahko prodajali ukradene med svojimi. Toda Mrs. McChestney, ki se ni bavila samo s perutninoč ampak je bila tudi dobra gospodinja in je šla ob vsaki priliki tudi v kino, je prišla na idejo, da bo prišla tatovom na sled in napravila enkrat za vselej konec tej splošni kraji perutnine v okolišu. Njen kokošnjak sicer tatovi še niso obiskali, a je bila prepričana, da bodo dobile njene kokodajske tak obisk prej ali slej. Torej se je pripravila za tak cenjeni obisk. Nekega jutra je zapazila, da je bil njen kokošnjak prazen. Okrog 200 kokoši ji je bilo ukradenih. Toda Mrs. Thomas McChestney ni bila prav nič žalostna, ampak celo vesela, ker zdaj je bila prepričana, da je tatovom, ki so v enem letu pokradli najmanj 100,000 kokoši v okraju, odzvonilo. Šla je torej k šerifu, ter mu povedala o tatvini. Prosila je šerifa, naj preišče kokošnjak bratov Walker. Sicer ju ni naravnost obdolžila tatvine, Bog ne daj, ampak imela je le svojo sumnjo. Brata Walker sta redila perutnino, toda ne v velikem obsegu in ne v toliki meri, da bi vedno imela dovolj denarja, ki sta ga razsipala. "To je res sumljivo," je rekel šerif, "vendar tukaj bo treba dokazov, predno ju moremo zapreti." "To se bo že dobilo, kar pojdimo na njiju farmo," je rekla pogumna žena. Ko so prišli na Walkerjevo farmo, je bil doma samo hlapec. Povedal je, da sta odšla gospodarja v Cincinnati in da ne bosta doma pred večerom. "Ali sta peljala kokoši na trg?" je vprašala Mrs. McChestney. "Da, in še precej sta jih imela na truku," je potrdil hlapec. Preiskali so kokošnjak, toda niti ene čikice ni bilo tukaj, ki bi jo Mrs. McChestney spoznala za svojo. Treba je bilo torej počakati, da prideta brata domov. šerif se je s svojimi deputiji postavil ob potu, kjer bosta prišla brata Walker domov. Ko sta se pripeljala s trukom, je šerif ukazal ustaviti. Brata sta skočila s truka in začela bežati, šerif je streljal in enega zadel v nogo. Nato sta se ustavila in rekla, da sta mislila, da so ju ustavili roparji. "Ali so bile kokoši, ki sta jih peljala danes na trg vajine?" je vprašal šerif. "I, seveda so bile najine, če ne verjamete, greste lahko z nami k trgovcu, ki jih je kupil." šerif je oba brata pridržal čez noč v zaporu in zjutraj so se odpeljali vsi skupaj v Cincinnati. Prisedla je tudi Mrs, McChestney, ki ni rekla ničesar vso pot. Pri prekupčevalcu v Cincinnati ju so zve"ideli, da je kokoši že vse razprodal posameznim mesarjem. Zdaj je šla ta komisija od enega mesarja do drugega. Pa je bila smola. Vsak je rekel, da je kokoši že zjutraj prodal odjemalcem. Vendar so dobili enega, ki je imel še eno putko v kurniku. To so pokazali Mrs. McChestney in ta je rekla, da se ji kokoš znana zdi. Brata Walker sta pa trdila, da je to kokoš, ki sta jo med drugimi zredila iz piščanca. "Dobro," je rekla Mrs. McChestney, "pa to dokažita." "Kako naj dokaževa, saj je vendar kokoš podobna kokoši." "Je že res, vendar jaz pa le lahko dokažem, da je ta kokoš moja," vztraja Mrs. McChestney. "če kokoš nima pod levo perutnico znamenja od rdeče tinte, potem kokoš ni moja. Če je pa iz mojega kokošnja-ka, boste našli pod levo perutnico na koži dve črti in eno piko vmes." Ko so kokoš pregledali, so res našli tako znamenje, šerif se je začudil, rekoč: "Kako ste pa vendar prišli na idejo, da ste zaznamovali svoje kokoši?" "To sem videla v kinu, kjer so kazali, kako so živinorejci rz M M1 /fC i š ' Jf 1 jP J' ^mis "^pSiži * li i I' A 6&AUTIF2JL CWTQY. V*' "^f^ J* L. . # we Really haven't \ fSE&N MUCHC5F1T9NCE W> ''M^ H" SE FINE WHEN 4? the speed oe^tns 0 - TAKE TO THE Ali? ? ItSMj f^/WT^** ,, mJJM- dUfe* ^^ -vi iV ... '"»o........,..-..^1 - <50SW,MA,TH\S iS A &gALrTlFjJLCWTaY, we Really haven't seen Much of itsince WE &OJJGHT OUGL^lGST CA^&ACK IN 'X3. Vf3^ t SE fine WHEN THE SPEED DE>''5N$ TAKE TO THE Ail? ? užgali svoji živini na stegna znamenja. Seve, kokošim nisem mogla užgati znamenja z železom, pa sem si mislila, da bo rdeča tinta opravila isto delo. Vzela sem šivanko, jo pomočila v rdečo tinto in napravila črte in piko vsaki kokoši pod perutnico, kjer je gola koža. Nikdo ni vedel o tem in ker so se tatvine kokoši vedno množile, sem komaj čakala, da poskusijo tudi pri meni, ker sem vedela, da se bodo vjeli. In so se tudi. Zdaj bodo imele naše kokoši mir in jih ne bomo redili za dolgoprstneže." IZ PRIMORSKEGA JK vwwt-m —Toma j, na Krasu, junija 1936.—V Tomaju na Krasu je občinska uprava počela akcijo za olepšavo naše vasi in naših krajev. Na občinske stroške so popravili vse poti ceste in klance. Tako delajo sploh povsod. Gospodarji, ki imajo parcele ob cestah in poteh pa so morali na svoje stroške si' popraviti plotove, ograje in zidove. Te akcije so seveda tujsko prometnega pomena. Italijanske oblasti so interesirane n» tem, da ako pride tujec v deželo dobi vtis, da tu vlada blagostanje. Pred kratkim sem govoril z nekim jug. trgovcem, ki je potoval po naših krajih. In mi pravi: "Našim slovenskim pri-morcem se že ni treba pritoževati, da! jim gre slabo pod Italijo. Imajo lepe asfaltirane ceste in tako dalje." Seveda gospod ni vedel, da asfaltirane ceste so ravno naš narod upropastile. Asfaltirane ceste so se gradile na račun gladovanja naših ljudi. Kaj nam pomagajo lepe ceste ko naš narod umira od glada. Davke navijejo tako visoko, da v par letih poženejo gospodarje iz svojega posestva. Na ta način lahko gradijo lepe ceste. In te asfaltirane ceste našemu narodu prav nič ne koristijo. Bolje bi bilo, da bi Italijani našim, ljudem olajšali davke v takšnem razmerju kot so bili pred vojno, ali pa jim naredili iz Krasa lepo gladko ravnino in jim zmetali in izkopali kamen, da bi kmet lahko sejal pšenico, kot da je gola gmajna. —Odkar so politične oblasti v Trstu prepovedale slovenske pridige in slovensko molitev v tržaških cerkvah, so cerkve docela prazne. Kajti predmestje, ki je bilo najbolj udarjeno po tej odredbi je po ogromni večini slovensko. To prebivalstvo pa je tudi globoko verno in je že od nekdaj rado hodilo v cerkve. Sedaj pa, ko ne slišijo več ne pesmi ne božje besede več v svojem jeziku, so začeli v pravem pomenu besede bojkotirati cerkve. Ker pa nekateri verniki kljub temu nočejo zanemarjati svojih verskih dolžnosti, hodijo ob nedeljah celo po več ur daleč k maši, samo da lahko molijo k Bogu v svojem jeziku. Jasno je, da je morala ta nepričakovana reakcija vplivati tudi na fašistične kroge. Radi tega so v Barkov-ljah s pretnjami, z odslovitvijo iz službe in celo z zaporom skušali preprečiti, da bi hodili verniki drugam v cerkev, odkar so zgnali iz domače cerkve njih jezik. Drugod skušajo celo z denarjem pridobiti posebno slavne pridigarje, ki naj bi s svojo slavo pritegnili slovenske vernike k italijanski službi božji. Toda vsi ti poizkusi so se izjalovili. Cerkve so ostale prazne. Da celo procesije, katerih se je prej udeleže-ivalo skoro vse prebivalstvo, so ; silno klaverne. Spredaj koraka deček z italijansko državno zastavo. V procesiji je videti ; samo člane balilskih organiza-| cij, ki se morajo pod pritiskom ! udeleževati procesije, in le [ skrajno malo domačih verni- kov. Tudi prispevki za cerkev Kaznovan radi odpeljave so v zadnjem času popolnoma izostali. Prej tako verno ljudstvo je sedaj obupano in naravnost divje na cerkvene oblasti, zlasti ker niso te doslej niti naj-manje skušale te odredbe om liti ali odpraviti, —Trbiž, junija 1936. — V rabeljskem rudniku je 11. t. m. med delom zadela nesreča delavca Vulča Antona starega 47 let doma iz čezsoče pri Bovcu. Odtrgala se je skala in ga na mestu ubila. Ponesrečenec zapušča ženo in menda petero neodraslih otrok. —Tržič, junija 1936. — Za vsak, pa naj bo še manjši prestopek kaznujejo italijanske oblasti naše ljudi z visokimi denarnimi globami. Pred kratkim je bil z zneskom 350 lir kaznovan Matija Breginc iz čezsoče, osumljen, da je lovil ribe. Ker ni imel koncesije za ribolov je bil naznanjen pristojnemu oblastvu, ki ga je obsodilo na plačilo gori označenega zneska, ki je pač za današnje razmere našega ]judstva več kot previsok. Ker pa ne poseduje ničesar je bil aretiran in odpeljan v bovške zapore, kjer je moral za svoj prestopek presedeti sedem dni skoraj ob sami vodi nato pa so ga izpustili. —Podbrdo, junija, 1936. — Dela krog vojaškega vodovoda iz Porezna k vojašnici v Pod-brdu se bližajo koncu. Pri ten delu pa je zaposlenih tudi nekaj domačinov. Nekemu delavcu doma iz Tržiča je pri tem delu strlo nogo. Bil je odpeljan v goriško bolnico, a tam je baje podlegel poškodbam. URADNE URE Uradne ure uredništva in uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljkih, torkih, četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob sredah: od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobotah: od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. dekleta Elkinsj W. Va., 13. julija. — Odvetniki pripravljajo priziv proti obsodbi Lewis O. Carpen-terja, bivšega atletskega inštruktorja v Bethseda (O), High šoli, ki je bil obsojen v soboto, ker se je pregrešil proti tako zvanemu Man aetu, ker je odpeljal mladoletno dekle. Carpenter, ki je star 41 let in oče petih otrok, je bil spoznan za krivega, da je odpeljal 15-let-no Mary E. Kennon, učenko višje šole v Parkersburgu, W. Va. Dokazano mu je bilo da jo je odvedel v nemoralne svrhe. Carpenter je mirno poslušal, ko mu je bila prebrana obsodba, ki se glasi na pet let ječe, dočim so njegova žena in otroci krčevito jokali ter se ga oprijemali za hlače, ko so ga odvedli iz sodne dvorane. --o- Pričetek obravnave proti Alvin Karpisu St. Paul, Minn., 13. julija. — Včeraj se je pričela v tem mestu obravnava proti Alvinu Karpisu, "javnemu sovražniku št. 1," ki je ugrabil pred tremi leti Wm. Hamm-a Jr., sina bogatega pivo-varnarja. Zločinec je imel mladega Hama nekje zaprtega, dokler mu ni njegov oče izplačal $100,000 odkupnine. Poleg tega zločina pa ima Karpis na vesti še neštete drugih zločinov in umorov; leta 1934 je ugrabil Edwarda G. Bremerja, bogatega bankirja iz St. Paula, katerega je izpustil, ko je dobil zanj $200,000 odkupnine. DNEVNE VESTI Veterani se prejeli doslej že $22,643,650 Clevelandski poštar M. F. O'Donnell je včeraj izjavil, da je šlo skozi elevelandsko pošto že 56,215 veteranskih čekov, ki predstavljajo skupno vsoto $22,-643,650 veteranskega bonusa. Polovica tega denarja je ostala v Clevelandu, ostala polovica pa je šla v razne kraje severovzhodnega dela države Ohio. Ko so se v juniju pričeli izplačevati čeki, je poštni urad najel 50 posebnih deklet samo za pisanje čekov, ki morajo biti napisani v triplikatih. -o- Konec štrajka v Goodyear tovarni Akron, O., 13. julija. — V Goodyear Tire & Rubber Co., kjer so priredili delavci v oddelku št. 2 včeraj stavko ali pasivno resistenco, je ta štrajk zdaj končan. Trajal je šest ur, nakar so delavci pričeli spet z delom. Imenovan je bil poseben odbor delavcev, ki se bo sestal z uradniki tovarne,, s katerimi se bo skušal doseči sporazum. -o- Poslanik Zedinjenih držav se onesvestil Pariz. — Jesse Isidor Strauss, poslanik Zed. držav v Parizu, se je včeraj onesvestil, ko je opazoval parado vojaštva v proslavo padca Bastilije. Poslanika so odpeljali na njegov dom, kjer je njegova žena izjavila, da ne bo nič hudega in da se je onesve stil samo zaradi utrujenosti, ker je tako dolgo stal. Odprava davkov na živila in drugo blago Columbus, O., 14. julija, — Prizadevanje governerja Da-vey-ja, da se odpravi prodajni davek pri živilih, je bilo odobreno od Hotfse Taxation komisiji, in sicer še v večji meri, kakor je Davey zahteval in pričakoval. Njegova predloga je priporočala samo odpravo davka pri živilih, ki se jih potrebuje za domačo vporabo. Odbor imenovane komisije pa je določil, da so izvzeta od tega davka vsa živila po restavrantih in hotelih, dalje vse gorivo za domačo vporabo, obleka do vrednosti $10.0>0 ter zdravila, ki jih predpiše zdravnik. če bi bilo po govemerjevem predlogu, bi bili zmanjšani dohodki države za štiri milijone dolarjev tekom trimesečne dobe, pričenši s 1. septembrom. Zaradi amendmenta, ki je bil dodan njegovi predlogi, pa bo država prikrajšana za nekako šest milijonov dolarjev na dohodkih. -o--— Mehikanski vojaki ubili osem upornikov Guadalajara, Jalisco, Mehika, 14. julija. — V bojih z mehikan-skimi vladnimi vojaki je bilo danes ubitih osem upornikov, šest pa ranjenih, kakor naznanjajo vojaške oblasti. se Pogrebna tradicija uklanja vročini Cincinnati, O., 14. julija. —• Končno se je morala tudi pogrebna tradicija ukloniti vročemu vremenu. Tu se je vršil pogreb za pokojno Mrs. Margaret Conners, in vsi pogrebci so bili oblečeni v lahko poletno belo obleko, mesto v običajno črno. Kot znamenje žalovanja so imeli samo črno obrobljene robce. MALI OGLASI Vdovec išče stanovanje s hrano za tri osebe pri mirni družini ali pri vdovi. Ponudbe pustite v uradu tega lista. (167) Delo išče dekle kot strežnica v res ta vran-tu ali gostilni, ali pa v candy trgovini. Naslov izveste v uradu tega lista. (166) »8SM MM »KM m*mm MM :&m