poStnlna plaCana v gotovini. V Ljubljani, dne 27. julija 1933. Štev. 2. Letnik LXXIV. (Šol. leto 1933.134.) tovariš Stanovsko politiško glasilo ~ sekcije sa di P£*ibi^f strSsma^0? ubljani ------_ —j -^jCVa ulioc-^eir. Naročnina letno k^ACiO/^rm »Drncilp/n^ = Uredniltvo in uprava: Ljuhljana, FrančUkantka ulica 6ll. Rokop^^ ... ----------JJ CVC JVEC&dsimL I^IllUl/U == 60 Z>'-. •• ;. ...... ... _.., .¿¿J: a) v hotelih (restavracijah) za 24 ur od 25 do 40 Din; b) v privatnih hišah za ceno od 15 do 30 Din; c) v internatih po ceni od 10 Din; č) v drž. Učiteljski šoli po 2 Din za noč. Kdor bo stanoval tu, naj prinese s seboj primerno odejo. d) Vsak član udruženja, ki želi, da se mu preskrbi stanovanje, naj javi z dopisnico na naslov: Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, nastopne podatke: a) kako stanovanje želi; b) za katere dni; c) s katerim vlakom dospe v Ljubljano; č) kdor ne pride sam, naj javi spremstvo. Vsak član, ki zahteva stanovanje, naj javi točno adreso: kraj, srez in banovino. S prijavami hitite! e) Na glavnem kolodvoru v Ljubljani bo posloval stalno odbor za stanovanja že od 18. avgusta dalje. Nanj naj se obračajo vsi takoj, ko dospejo v Ljubljano. 5. 19. avgusta ob 20'30 bo koncert Učiteljskega pevskega zbora v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Po koncertu bo na letnem telovadišču prosta zabava. 6. Po skupščini 21. avgusta bodo razni izleti po dravski banovini. O prostem času bo razgledavanje kulturnih ustanov v Ljubljani. Vse podrobnosti bodo razvidne iz brošure, ki jo bo lahko dobil vsak udeleženec. . banovinska skupščina Jugoslov. učitelj, udruženja, sekcije za drav. banovino v Ljubljani se bo vršila v dneh 17. in 18. avgusta 1933 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Spored: Dne 17. avgusta: > 1. Ob 9. uri: Verifikacija delegatov pred vhodom v zborovalno dvorano. 2. Ob 10.30 uri: Otvoritev skupščine. 3. Volitev odsekov. 4. Tajniško poročilo. 5. Račun za poslovno leto 1932./33. 6. Ob 16. uri: Seje odsekov na učiteljski šoli v Ljubljani. Dne 18. avgusta: > 1. Nagovor predsednika. 2. Poročila odsekov. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Proračun za poslovno leto 1933./34. 5. Resolucija. Legitimacij za banovinsko skupščino sekcija ne bo razpošiljala. Sreska društva naj izdajo svojim delegatom sama primerna potrdila, ki bodo veljala tudi za glavno skupščino. Brez potrdil delegati ne bodo overovljeni. Delegati, javite se za stanovanje, da ne boste ostali brez njega, ker že prihajajo številna naročila iz drugih banovin za glavno skupščino! Upoštevajte navodila v vabilu za glavno skupščino! Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, dne 26. junija 1933. Ivan Dimnik, s. r. Jos. Kobal, s. r. predsednik. tajnik. Splošne vesti UPORABA RACUNICE V I. IN II. RAZREDU V JUGOSLAVIJI Učni načrt za osnovne šole od 6. oktobra 1927., O. N. br. 45.131 sicer v pripombi k računskemu pouku točno določa, da za I. in II. šol. 1. ni uporabljati knjig za računstvo, toda pogled v prakso pri nas in v pedagoški svet drugih narodov nam kaže, da uporabljajo drugi narodi tudi na teh stopnjah računske vadnice in imajo v tem oziru mnogo prav ličnih in dobrih računskih knjig. Tudi pri nas je ministrstvo prosvete že po gornjem določilu in po zabrani računice odobrilo računske knjige za I. in II šol. 1. in to Lavtarjevo »Računsko početnico za I. razred osnovnih šol«, ki je najmodernejša, kar tiče metodično-didaktične strani ter odlično opremljena s slikami v barvotisku, tako da prekaša enaka inozemska dela in smo Slovenci lahko ponosni na svojo računico. Enako je leta 1929. odobrilo ministrstvo prosvete Beerovo »Računsko vežbenico«, ki je izšla v Zagrebu v srbohrvatskem jeziku ter je isto-tako moderna. Naša država je tvorila edino izjemo v pedagoškem svetu glede zabrane računic v I. in II. šol. 1. in še ta zabrana je bila s prakso in odobritvijo računic po zabrani — prelomljena, ker je tako zahtevala neobhodna potreba. Moderna pedagogika se sicer poslužuje v prvih razredih računov in nalog iz lastne kombinacije in najbližje okolice in uporablja predmete iz vsakdanjega življenja ter usmerja pouk v pravec, da pride čimbolj aktivno duševno delo učencev do veljave, toda Lav-tarjeve računice temu principu prav nič ne škodujejo. Nasprotno, prav Lavtarjeve računice so sestavljene in odgovarjajo najmodernejšim principom delovne šole ter princip sa-modelavnosti učencev in razvoj razuma nrav posebno pospešujejo. V tem se razlikujejo Lavtarjeve računice od drugih, in smo lahko zadovoljni, da smo dobili »Računsko početnico« za I. šol. 1. od Lavtarja v najmodernejši izvedbi, računica za II. šol. 1. je še v stari nakladi, a bo v kratkem prirejena nova izdaja v izpopolnjeni obliki, za novo šolsko leto pa izidejo v najmodernejši predelavi Lavtarjeve računice za III. in IV. šol. 1. osnovnih šol, ki so že odobrene od ministrstva prosvete. Enako je pred končno odobritvijo Lavtar-jeva računica za višjo narodno šolo, ki odgovarja popolnoma učnemu načrtu za višjo narodno šolo ter se odlikuje po izberi računov in odgovarja smeri kmetskih, obrtnih in trgovskih potreb pouka. V zadnjem času se je pa pričelo ventili-rati vprašanje, da zopet odpade v učnem načrtu za osnovne šole pripomba glede računic v I. in II. šol. 1., ker se iste taktično uporabljajo in ker so potrebne. Predvsem so potrebne kot pripomoček za vajo. Ako vzamemo za primer samo Lavtarjevo Računsko početnico za I. šol. 1., je knjiga tako lepo in moderno sestavljena in opremljena, da se bo priljubila vsakemu učencu, ki bo ndhote posegel doma po njej, bo pregledoval slike in štel predmete ter si utrjeval obravnavano snov iz šole. Otroku se vzbudi zanimanje do računskega pouka. Zato ne bi bilo pametno opustiti to pobudo pri vaji in ni odklanjati računske vadnice za I. in II. šol. 1. Kcnt snov so za računstvo v knjigi vzete slike, ki rišejo opravila in predmete, s katerimi prihajajo učenci v dotiko v vsakdanjem življenju in ki se obravnavajo tudi pri nazornem pouku. Številčne podobe s pikami iz starih računic zamenjuje Lavtarjeva računica s predmeti iz vsakdanjega življenja, ki jih otrok nehote našteva, prišteva, odšteva in dopolnjuje. S tem mu da pobudo za štetje, prištevanje, odštevanje in dopolnjevanje na pred- metih iz svoje okolice. Učna snov točno odgovarja učnemu načrtu. Iz vidika pa ne smemo izpustiti tudi drugih momentov, ki govore za uporabo računic v I. in II. šol. 1. To je prihranek na času za napisovanje domačih vaj, a vse večjega obzira je vreden pomislek glede potrebe knjige pri pouku v oddelkih, t. j. pri direktnem in indirektnem pouku v istem razredu. Tu znači računska vadnica znaiten pripomoček, ker bi sicer moral učitelj sam napisovati naloge za učence, ako jih hoče zaposliti ter obravnavati z drugimi oddelki drugo snov. V tem primeru je tudi računska knjiga za I. in II. razred učitelju neobhodno potrebna ter je pogrešno, če se je ne uporablja tudi na teh stopnjah. In takih šol je v državi največ, saj je v dravski banovini 169 enorazrednic in 179 dvoraz-rednic, t. j. nad tretjino vseh narodnih šol v banovini. Že iz tega razloga se računic iz I. in II. šol. 1. ne sme izključevati. Še bolj potrebna je računica za II. šol. 1. in to z ozirom na učitelja, ker učni načrt le v glavnih obrisih označuje učno snov in le učitelj - star praktik lahko poučuje brez računice, dočim je računica posebno učiteljskemu začetniku neobhodno potrebna. Sama navodila iz didaktike računstva mu v praksi ne morejo služiti. Brez računice, ki so jo sestavili stari praktiki in dobri metodiki, se lahko dogodi, da ostane mnogo snovi podrobno neobdelane, kar zmanjšuje učne uspehe in sistematično delo pri računskem pouku v osnovni šoli. Ni zadnji razlog za uvedbo računic v I. in II. šol. 1. ta, da ostanejo učenci nevešči v uporabi računice pri čitanju tiskanih številk in računov v III. šol. 1., ako se računica v I. in II. šol. 1. popolnoma odklanja. Kakor je treba pri čitanju vaditi in početi s pisanjem in čitanjem od abecednika naprej in vsako leto z vajami utrjevati gladko uporabo spajanja pisanih in tiskanih črk, je isti princip veljaven za številke. Ne pa, da učenec tiskanih številk ne vidi do tretjega razreda drugje nego na ulici in doma ter ne vidi operacij z njimi. Ta prehod iz II. šol. 1. v III. šol. 1. je, psihološko vzeto, nepriroden. Ako učitelj ne uporablja računice v I. in II. šol. 1., sigurno opazi v III. šol. 1. težkoče in izgubo časa pri uporabi računic šele na tej stopnji. Že ti razlogi zadoščajo, da se izrečemo za uporabo računic v I. in II. šol. 1. in da jih tudi na tej stopnji uporabljamo! — Poročilo o idejnem delu gospodarsko -zadružnega tečaja priobčimo v prihodnji številki »Učiteljskega tovariša«. — V uvodni in metodični tečaj, ki bo na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, so bili sprejeti naslednji gg. učitelji: Iglar Rajko, učitelj, Slovenj gradeč; Horvat Janko, šol. uprav., Kapca; Janko Alfred, šol uprav., Gor. Sušice; Groznik Jože, učitelj, Hrastnik; Kerbler Simon, šol. uprav.. Ptujska gora; Sokol Adolf, učitelj, Limbuš; Jankovič Josip, učitelj, Kostanjevica; Kržišnik Alojizj, šol. uprav., Preska; Moder Janko, šol. uprav., Trbonje; Zor Miro, učitelj, Sv. Peter, p. Moste pri Ljubljani; Kocbek Jožef, učitelj, Sv. Bolfenk na Kogu; Belec Ivan, šol. uprav., Križevci pri Ljutomeru; Čuk Franjo, učitelj, Radeče pri Zidanem mostu; Serajnik Joško, šol. uprav., Dovje; Klun France, učitelj, Zagorje ob Savi; Saunig Kazimir, šol. uprav., Liboje; Podobnikar Pavel, šolski uprav., Podlipa pri Vrhniki; Kotnik Franc, učitelj, Velika Nedelja; Smeh Leopold, šol. uprav., Šmarje pri Jelšah; Gallob Rudolf, šol. uprav., Mežica; Kogelnik Franc, šol. uprav., Muta; Kožar Franc, šol. uprav., Veržej; Šnu-derl Ljudevit, učitelj. Ravne pri Šoštanju; Škafar Ivan, učitelj, Tomišelj; Koglot Josip, šolski uprav., Kruplivnik; Šavli Andrej, šolski zahtevajo celega človeka in učitelj je vsepovsod na deželi ona osebnost, ki da inicijati-vo za gospodarsko in zadružno delo. Ne smemo pa misliti, da smo s tem tečajem že nekak univerzus. Ne — tukaj smo dobili neke temelje in smernice za nadaljnjo samoizobraz-bo. Zato delajmo v tem pravcu naprej in se izobražujmo, da bomo nastopili popolni, kadar bo prišla potreba. Nato je povzel besedo g. vodja tečaja ter je v lepih besedah orisal pomen zadružno gospodarskih tečajev, posebno pa še letošnjega, ki mu je pridružen idejni del. Tu bodo predavali naši strokovnjaki in znanstveniki o državljanski vzgoji, o službi kmetske šole itd. Ta tečaj je nekaj novega in zanimivega ter ima semkaj dostop vse učiteljstvo dravske banovine. Gospod predsednik sekcije je poudarjal potrebo za organizacijo učiteljev zadružnih delavcev, ker le na ta način bomo s skupnimi cilji privedli naš narod do blagostanja. Učitelji pa naj se pridno udeležujejo tudi predavanj v idejnem delu tega tečaja, ker bodo tukaj zadobili mnogo koristnih naukov, potom katerih bodo še uspešneje delovali za procvit našega naroda. Predvsem je podčrtaval pomen prvega dne, kjer bo predaval gospod pomočnik bana dr. Pirkmajer o Josip Ribičič: O časopisu V zadnjih številkah Učit. tov. so trije tovariši sprožili debato o mladinskem časopisu, oziroma o potrebi reorganizacije Našega roda v aktualno smer. Končno besedo, nele glede načelne strani, temveč tudi glede podrobne, bo morala pač izreči skupščina. Kajti zdi se mi, da tiči bistvo zadeve vendarle v ugotovitvi, kako realizirati načelo, -za katerega smo vsi: dajati mladini v roke čtivo trajne in vzgojne vrednosti, ki temelji na življenju. Če nam bo časopis, natrpan dnevnih dogodkov, dal tako vrednost, o tem dvomim. Pred menoj leži češki časopis, ki ga tovariš Vrane omenja v svojem članku. Sestavljen je iz samega drobiža, važnega za presojo mar-kantnejših svetovnih dogodkov, ki zanimajo mladino, ali ki bi mladino morali zanimati. Tedaj nekak pregled svetovnih dogodkov, ki so se izvršili v teku enega tedna. Aktualnost je vsekakor tu, resnično življenje tudi. Vzgojne plati in resničnosti življenja pa ni nikjer. Tedaj je prepuščena šoli. Kajti le izjema med mladino si bo znal izluščiti iz lista to, kar pravi tov. Vrane povsem pravilno, »resničnost življenja«. Kolikor sem informiran, je med slovenskim učiteljstvom mnogo tovarišev, ki zbirajo take aktualne dogodke iz dnevnega časopisja, da ga v šoli uporabljajo kot iniciativno snov za pouk. In prav gotovo uspešno. Na žalost se tak pouk ne vrši povsod, temveč le malo-kje. Nastane vprašanje, ali bi mladinski časopis služil le tem? Brez dvoma, ker bi jim olaj-' šal delo z zbiranjem gradiva. Ali bi pa služil večini? Mislim, da ne. Kajti godilo bi se s časopisom isto, kar se je ponajveč godilo z Našim rodom, ki je bil predan mladini, da ga prebavi. Od golih vesti in novic, pa naj bodo še tako zanimive; ne bo imela mladina koristi, če niso izbrane po gotovem načelu in če niso oblečene v tako ali tako tendenco. Kakšna bodi ta tendenca? Vsako drugačno poročanje bi pri nas bilo kaotično in brez zmisla, ker bi list —- mesečnik prinašal vesti, ki so jih otroci čitali ali izvedeli že pred tedni. Mislim tedaj, da bi pri nas mladinski časopis ne dosegel uspeha, ki si ga obeta idealizem njegovih propagatorjev. Propaganda za mladinski časopis je izzvala tudi konštatacijo, da Naš rod s svojo preliterarno vsebino ni dovolj sodoben. Ta Anton Likozar t Jeseni leta 1892. sem nastopil prvo svojo učiteljsko službo v Budanjah pri Vipavi. Takrat je bila tam enorazrednica, v njej 136 otrok. Takoj prvi dan, ko sem stopil v učilnico, me je obšla tesnoba, ker nisem vedel, niti kaj niti kako. Uradni spisi, učni načrt, državljanski vzgoji, ki je pri nas zelo potrebna. Naši bratje na severu so v tem pravcu storili že mnogo z raznimi izobraževalnimi tečaji za šolsko mladino in za šoli odrastle državljane. Zato se udeležujmo tega tečaja vsi in skušajmo vzgajati mladino v jugoslovanskem duhu tako, da bo ta prežeta z ljubeznijo do vladarskega doma in do svoje države, močne Jugoslavije. Izmed drugih referentov sta govorila tudi zastopnik Zveze slovenskih zadrug g. tajnik Smodiš in revizor Šifrar, ki sta naglašala, da je učiteljstvo oni faktor, ki ima kulturo naroda v rokah. Njihov referat je bil namenjen organizaciji zadrug, ki naj se ustanovi le tam, kjer so za to dani pogoji. Ustanavljanje zadrug, ki bi le životarile in bi kmalu ugasnile, je brez pomena. Učitelj naj torej v tem zmislu dela počasi, pripravlja temelje in končno ustanovi — vsaka naglica bolj škoduje nego koristi. Končno je še deklamiral tovariš Kotnik lepo sestavljeno pesem, s katero je popisal posamezne predavatelje in je vzbudila aplavz smeha. Tako se je razvil lep družabni večer, ki je potekel v največjem tovarištvu in slogi. Še dolgo se bomo spominjali tega tečaja, posebno, če nam bo dana prilika, da bomo svoje znanje nudili svojemu narodu. K. za mladino trditev se mi zdi napačna. Res, da ni Naš rod prinašal sodobnih, novic in vesti, ali prinašal je članke in črtice in opise, ki so se najbolj bližali notranjemu prepričanju uredništva. Mislim, da ga ni članka, iz katerega bi se ne dalo izluščiti sodobno zrno. Če bi literarna dela ne imela te vrednosti, potem lahko mirno trdimo, da niso ne Tolstoj, ne Gorki, ne Cankar, ne cela vrsta drugih ničesar storili za prevzgojo človeštva. Res je, nekaj se da storiti. Naš rod naj bi prinašal literarno obdelana dela, ki jim je iniciativnost izšla iz dnevnih svetovnih dogodkov. To realizirati je bil moj namen od vsega začetka. Priznati moram, da se mi ni posrečilo, ker nisem mogel dobiti za to so-trudnikov, ali ker niso sotrudniki dovolili, da se jim diktira snov. Zadovoljiti sem se moral s tem, da sem skušal dati vsaki številki Našega roda časovno in sodobno razpoloženje. Sodba o tem, če se mi je to posrečilo ali ne, ne gre meni. Ali vsa debata, pro in kontra, se mi zdi brez haska, ker ne prepriča nobenega in bi ne dovedla do konkretnih sklepov. Zaradi tega si dovolim staviti ta predlog: Naš rod je tu v vsej svoji pozitivnosti in negativnosti; naj še propagaiorji mladinskega časopisja sestavijo vsak zase eno številko lista, kakor si ga oni zamišljajo. Za to naj si vzamejo svetovne dogodke n. pr. od 1. do 15. avgusta t. 1. Literarni odsek skup ščine naj te načrte pregleda ter se izjavi, ali bi kazalo Naš rod tako preurediti, ali celo izdajati časopis poleg Našega roda. Mislim, da pridemo le na ta način do jasnosti. Prosim tov. Vranca, Žerjava in Tratarja, da to store v dobro stvari. Poslovne ure so med glavnimi počitnicami pri sekciji J.U.U. vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure NA DELO ZA NAŠE DOMOVE! VSA NAROČILA POTOM UGP. pouk v oddelkih na taki šoli š tolikim številom otrok — neznana, predaljna dežela! Ali naj pobegnem? Ne! Bila sta pred mano Legat in Rustja (kakor pravi kronika), pa bom vztrajal tudi jaz. Vrgli so me v globok tolmun; sedaj plavaj! V Postojni so vladali na glavarstvu šolstvu glavar Gozani, komisar Štefan Lapajne in nadzornik Thuma. S to gospodo sem se seznanil v Postojni, ko sem se jim predstavil, preden sem sedel na poštni voz, ki me je potegnil v Vipavsko dolino. Sami vljudni in prijazni gospodje! V Vipavi je vodil štirirazrednico Skala, v učiteljskem zboru je bil tudi Karel Wider, bister in napreden učitelj, po službi štiri leta starejši od mene. Na Slapu je učiteljeval Punčuh, v Št. Vidu Rudolf, na Planini Dolenc, v Šturjah Perne, na Ustju moj beli rojak Kambič (tam je bil za župnika takisto moj beli rojak Metličan Mavric.) S temi tovariši smo se kaj kmalu pobliže spoznali in sprijateljili. Pri njiih sem iskal nasvetov in navodil za svoje početniško delo v šoli, posebno vneto in vztrajno sva razpravljala o vseh mogočih pedagoških, metodičnih in didaktičnih vprašanjih z Widrom, ki me je najmanj enkrat vsak teden obiskal v Budanjah. Že takrat sva se ukvarjala z utopijo — kakor jo je imenoval Wider — šolskega lista, ki danes zopet tako živo zanima nekatere mlade tovariše. Komur se hoče, naj prelista predvojne letnike Učit. tovariša, kjer mu bo lahko dobiti Widrov podlistek o tej utopiji! A uspeh teh početnih razmišljanj in bodočih proučavanj elementarnega šolstva — Widrova prva čitanka (Moje prvo berilo). Ko so mi iz Ljubljane pripeljali v Buda-nje posteljo, omaro, umivalnik, mizo in stol, sem si uredil sobico v pritličju šolskega poslopja in sem planil v deročo strugo šolskega življenja z živahno ognjevitostjo in s čisto svežim navdušenjem. Vsakega prvega v me- secu so mi poslali z davkarije dvajsetdevet goldinarjev. Osem sem jiih odštel kuratu Škvarči za hrano, deset jih je dobil krojač Preskar v Ljubljani, kar je ostalo, to je šlo na kupčke: toliko čitalnici, toliko okrajnemu učiteljskemu društvu, toliko za knjige in časopise. In prijatelju Perhavcu v trgu za sodček vina, liter po tri krajcarje, da sem mogel s čim postreči tovarišu, kadar je potrkal na moja vrata. Tako je bilo sklenjeno in zvezano prvo kolo našega tovarištva. Držalo se je vse do dneva in ure, dokler ni »božja dekla — bela smrt« začela redčiti naših vrst. Dobro pomnim, kako mi je o Vseh svetih prinesel deček listek in na njem napisan poziv, naj takoj pridem k Lavrenčiču na Vrhpolje. Zletim dol, vstopim. Ob mizi vsa ona znana lica. Med njimi neznanec — Ivo Trošt z Razdrtega. Od vseh onih sva danes živa samo še midva. V rani pomladi, ko sem se bil že prilično vživel v šolsko življenje, ko sem imel v vasici že svoj moški pevski zbor in ko sem srečno prebil prvo nadzorovanje, me je nekega dne ob povratku iz Vipave v Budanje burja prepihala do kosti. Drugega dne me je naskočilo trganje v glavi, pojavile so se bolečine v čeljustih, da sem si vso glavo oko-matal, češ, toplota me izleči in v njej mi uplahne oteklina. K sreči je bil ta dan četrtek, da sem lahko ostal v svoji sobici. Preganjal sem bolečine v glavi in ta nezgodni čas tako, da sem dirjal iz kota v kot. Tedaj začujem moške korake na veži, za-čujem grmeč moški glas. Nekdo potrka na vrata. Vrata se odpro in na pragu se pojavi mož visoke rasti in košatih brk. In zopet zagrmi njegov bas tam nekje izpod notnih črt: »Anton Likozar z Godoviča!« Navado ima, mi pripoveduje, da najprej obišče tovariša, kadar pride v kraj, kjer je šola. Tako tudi danes. Na Godoviču ima prijatelja Kanklja, ki je dospel semkaj, da na- kupi za svojo gostilnico vina pri budanjskem županu Ferjančiču in pri predsedniku krajne-ga šolskega sveta Fabjaniju. Kankelj ga je povabil, naj gre z njim. In glej, sedaj sem tukaj. Zbrani so pri Ferjančiču in čakajo na naju. Pojdi! Moja glava kot panj — s tako bučo ne morem nikamor! Sedi malo in popij čašo vina pri meni! — Tako sva se srečala z Likozarjem prvič v življenju: gori v vipavskih Budanjah, ki so se parile v solnčnih valovih in so se iz njih raztekale ceste na vse strani v viharje in borbe bodočega življenja! Od takrat do danes — več kot štirideset let! Neštetokrat sva se sestala v tej dobi, ki znači v zgodovini učiteljskega stanu in za naše osnovno šolstvo popolno preobrazbo, pre- * okret od temelja do vrha, vzlet navzgor, stanovsko emancipacijo in uveljavljenje stanovskega ugleda in vzgojnega dela v nacionalnem in državnem življenju! Brez števila je bilo sestankov, sej, zborovanj, shodov in predavanj, kjer smo navdušeno, pogumno, samozavestno in moško utemeljevali in branili pravice stanu in ugled šolstva, se borili za kos kruha, za svobodo šole, odbijali napade, ki so grmeli na nas od vseh strani, zvesto stali drug ob drugem, tesno naslonjeni drug na drugega, trdno in junaško odločeni, da vztrajamo vsi kot en mož do zmagovitega konca! Ljubljana. Maribor, Novo mesto, Postojna, Kranj, Radovljica, Celje, Pulj, Gorica, Trst — vsi ti kraji so le postaje križevega pota, ki smo ga hodili, so tabori neustrašene naše vojske, so znameniti podvigi globoke nacionalne in stanovske zavednosti, ki je pretresala naše duše in jih navdajala s pogumom in smelostjo, da se nismo nikogar bali in da nismo pred nikomer uklanjali tilnika. Viharni časi — krasni časi! Živeli smo v neprestani napetosti vseh moralnih in fizičnih moči, v skrajnem premagovanju ogromnih težav in zaprek, v pobijanju ovadb, kle- UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana - Frančiškanska ulica 6 uprav., Predanovci; Škerget Karol, šol. uprav., Zenavlie- Močnik Ivan, sol. uprav., Libehce; Tomažič Božidar, šol. uprav., Žetale; Mehora Drago, šol. uprav., Krasnja; Zupančič Drago, šol. uprav., Št. Vid nad Valdekom. _Povprečno število osnovnih šol y Jugoslaviji. V 31. številki »Učiteljskega tovariša« je bilo objavljeno v poročilu o ekspozeju prosvetnega ministra v narodni skupščini ob priliki proračunske debate pod podnaslovom »Nesorazmernost prosvetnega stanja med po-meznimi kraji v naši državi«: »Na 1 milijon prebivalcev pride približno 500 osnovnih šol. Večina prebivalcev naše države se bavi s poljedelstvom in za to kategorijo prebivalstva bi bilo to število šol normalno. Imamo pa tudi take primere, da prideta na 1'5 milijona prebivalcev komaj 1—2 šoli« Radi jasnosti je treba popraviti, da pride v naši državi povprečno na 1 milijon prebivalcev 5000 osnovnih šol, torej 1 šola na 200 prebivalcev, v izjemnih razmerah pa jedva 2000 osnovnih šol na 1'5 milijona prebivalcev t. j. na 750 duš 1 šola. (Glej 60. številko »Narodne prosvete« 1933!) aš. — 25. letnica mature. Tovariši, ki smo po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1908. odšli vsak za svojim življenjskim poklicem, praznujemo to leto petindvajsetletnico. Za dvajsetletnico smo se zbrali v Celju in za 25. letnico se tudi spodobi snidenje, in sicer kdaj in kje? Po razgovoru z nekaterimi tova- ' riši bi bilo morda primerno, da se sestanemo v Ljubljani drugo nedeljo v avgustu, to je 13. Obiskali bi grob prerano umrlega tovariša Slavka Cepudra na Hrušici, nato pa bi poiskali dogovorno primeren miren kotiček, da odložimo za par uric skrbi življenja in se po-razgovorimo o doživetjih preteklih let. Tovariši, ako soglašate s predlogom, sporočite po dopisnici na naslov — tov. Urbančič Anton, Ljubljana, prosvet. oddelek kr. banske uprave. — 35 letnico mature bomo obhajali maturanti obeh ljubljanskih učiteljišč med bano-vinsko in glavno skupščino v Ljubljani v petek 18. avgusta 1.1. Svečana revija sivih glav bo pri Nacetu na Šmartinski cesti od 19. ure naprej ob navzočnosti naših gg. profesorjev, ki jih s tem prav iskreno vabimo. Vabljeni pa so seveda tudi vsi družinski člani(-ice) ter celokupno vodstvo JUU. Mohorčič, Šijanec, Ravniher, Legat. — Tovariši! Vsi tisti, ki ste maturirali 1. 1913 v hiši št. 13 v Mariboru, se vabite, da se udeležite sestanka dne 12. avgusta ob 10. uri pri Orlu. Tone — Fric. f Martin Brinšek, upokojeni nadučitelj, je umrl v Ljubljani 21. t. m. Pokojni je bil mar-kantna osebnost in poznan narodni delavec. Vse njegovo življenje je bila borba za nacionalne pravice. Zavednemu šolniku časten spomin! f Franc Praprotnik. V visoki starosti 85 let je umrl v Mozirju upokojeni nadučitelj Franc Praprotnik. Pokojnik je bil poznan in spoštovan v vsej Savinjski dolini pa tudi daleč naokrog kot vzoren učitelj in navdušen sadjar. Vzgojil je celo vrsto vnetih sadjarjev. Razvoj sadjarstva v Savinjski dolini, posebno okrog Mozirja, je zasluga pokojnega Praprotnika. Preostalim naše globoko sožalje! — Velika skupščina CM družbe se vrši letos 10. septembra v Ptuju. Ob tej priliki bo proslava 25 letnice septemberskih dogodkov in ustanovitve ptujskega Sokola ter 25 letnica našega nacionalnega prerojenja. — Šolskim vodstvom vljudno sporočamo, da bo za šolsko leto 1933./34. izšla nova izdaja splošno znane in zelo priljubljene Slovenske jezikovne vadnice za združeni pouk v slovnici, pravopisju in spisju I. del. Knjižico sta po novem učnem načrtu popolnoma nanovo KNJIGARNA UČITELJSKE TI/KARNE LJubljana — Frančiškanska ulica 6 priredila dr. Janko Bezjak in Drag. Pribil. S tem bo vrsta teh učbenikov (1.—5. zvezek) spet izpolnjena. Šolska vodstva prijazno vabimo, da naročajo knjižico že sedaj, dobila jo bodo pa pravočasno pred pričetkom šolskega pouka. — Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. Osebne zadeve NAPREDOVALI SO UČITELJI (CE) V V. skupino: Farkaš Marija iz Maribora; Casl Janko iz Žič; Kuhar Anton iz Trbovelj; Vogrinec Josipina od Sv. Antona v Slov gor.; Erjavec Ljudmila iz Ljubljane; Salberger Mihael iz Most; Kalan Antonija iz Trbovelj. Napredovali so v V. skupino sreski šolski nadzorniki: Merljak Franc, Gorup Josip, Kar-baš Fran, Levstik Leopold, Lukežič Gustav, Potočnik Ljudevit, Pestevšek Rihard, Bezeljak Ivan. V VI. skupino: Kristen Jožef iz Cerknice. V VIL skupino: Turnher Edmund iz Višnje gore; Plehan Albin iz Rake; Kapfer Lidvina iz Ljubečne; Jereb Ana iz Letuša; Malenšek Amalija iz Rake; Majer Srečko iz Vurberga; Kavčič Ivan iz Izlakov; Vodišek Alma iz Višnje gore; Ko-porc Marija iz Višnje gore; Tiran Ernest iz Ljubečne; Jelinčič Ciril iz Hotederščice; Vit-tori Josipina iz Brežic; Habjan Danica iz Svib-nja; Fatur Julija iz Izlak; Tiran Franja iz Ljubečne. V VIII. skupino: Hinterlechner Vida iz Ptuja; Hrast Oskar iz Bukovščice; Kopriva Ivan iz Zagorja. Prevedeni v IX. skupino: Tomažič Ljudmila iz Šmarja; Kržišnik Avgust iz Apač; Urbančič Branko iz Ribnice. Naša gospodarska organizacija VABILO na izredni občni zbor »Društva za zgradbo obmorskega učiteljskega doma v Omišlju«, ki se bo vršil dne 19. avgusta 1933 ob 8. uri v Ljubljani na I. mestni deški šoli na Ledini, Komenskega ulica. Dnevni red: 1.) Izprememba in dopolnitev pravil. 2.) Volitev odbora. 3.) Določitev članarine. 4.) Slučajnosti. Pozivamo vse one, ki so se v društvo že prijavili, da se zbora gotovo udeleže, vabimo pa na zbor tudi vse druge, ki se za našo stvar zanimajo. Za odbor: G rum Rado, s. r. Zor Miroslav, s. r. predsednik. tajnik. —g Članom Učit. samopomoči. V mesecu juliju t. 1. je bela žena — smrt — prav krepko posegla v naše vrste in nam iztrgala 7 čla-nov(-ic). Ti so: Anton Farčnik, Maribor, Žibert Marija, Ježica, Križ Anton, Maribor, Povše Marjeta, Ljubljana, Brišnik Martin, Ljubljana, Praprotnik Franc, Mozirje in Likozar Anton, Ljubljana. Vse posmrtnine znašajo 88.210 Din. Uprava je do zdaj izplačala 72.840 Din, vso gotovino, katero smo imeli na razpolago. Ostanek 15.350 Din bomo izplačali dedičem za zadnje smrtne primere v prvi polovici meseca avgusta t. 1. — Članski prispevek znaša 36 Din (s poštnino), za zakonske pare 71 Din. Zaradi Učiteljska knjigarna podružnica Maribor — Tyrševa ulica štev. 44 visokega članskega prispevka bo v tem mesecu izpadel prispevek za podporni sklad. V ta sklad se je nabralo v mesecu juliju okroglo 11.000 Din. — Uprava vljudno prosi, da člani ne odlašate z nakazili, ker moramo izplačati zaostanek na posmrtninah, blagajna je pa čisto prazna. Zlasti večji zaostankarji naj ne pozabijo na US in naj nakažejo predpisane zneske ali vsaj nekaj tega. Prosimo! VABILO na IV. redni občni zbor, ki ga bo imela Učiteljska Gospodarska poslovalnica r. z. z o. z v Mariboru, ki se bo vršil 17. avgusta 1933., ob pol 19. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2.) Poročilo načelstva. 3.) Poročilo nadzorstva. 4.) Čitanje in odobritev računskega zaključka za 1. 1932. 5.) Razdelitev čistega dobička. 6.) Izvolitev upravnega sveta in nadzorstva. §§ 14. in 24. 7.) Slučajnosti. Opomba: Občni zbor sklepa veljavno ob navzočnosti vsaj Vio članov. Ako bi tega ne bilo, se vrši Yt ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. V Mariboru, dne 21. julija 1933. Načelnik: Tajnik: Anton Hren, s. r. Ivan Womer, s. r. —g Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani, reg. zadr. z om. zavezo. Vsi člani in članice boste prejeli ob koncu tega meseca položnice za 3. slučaj smrti ali doživetja. V mesecu juliju je načelstvo izplačalo odpravnino enemu zavarovancu v znesku 2210 Din. Ta znesek bi bil lahko vsaj še enkrat večji, če bi vsi tovariši(-ce), ki imajo otroke v starosti od 3. do 10. leta, te tudi zavarovali. Zato vabi načelstvo vse učitelje(ice) starše, ki imajo otroke, da jih zavarujejo pri zadrugi. Kdor ne bi mogel plačati sprejemnih pristojbin enkrat, lahko stori to v več zaporednih obrokih. — Lavrič Pavel, načelnik. —g Maturantje moškega učiteljišča v Mariboru iz leta 1895., zbrani na letošnjem sestanku pri tovarišu Ivanu Glinšku v Rogaški Slatini, so darovali Učit. domu v Mariboru lepo vsotico 200 Din. — Naj bi se vsi tovariši ob sličnih sestankih spominjali Učit. domov! Učiteljski pevski zbor JUU —p Pevci, pevke! Tečaj se vrši nepreklicno od incl. 12. do 19. avgusta. Vsi prijavljeni, udeležite se brezpogojno in točno tečaja. Obenem vabimo ponovno vse one tovariše (-ice), ki se iz kateregakoli vzroka niso prijavili, da pokažejo svojo stanovsko zavednost in se udeležijo vaj. — Odbor. Stanovska organizacija JUU Iz društev: POROČILA: + JUU SRESKO DRUŠTVO KAMNIK je zborovalo 14. junija 1933. ob 10. uri v Kamniku. Udeležilo se je zborovanjo 54 zboro-valcev. Oddelek za učila Ljubljana Maribor Uvodoma je pozdravil tov. predsednik Arrigler vse navzoče, posebej sreskega načelnika g. Vouška. S kratkim nagovorom je izrazil tov. predsednik željo, da ostane gosp. načelnik še nadalje z učiteljstvom v stiku. 'Sreski načelnik g. Voušek je razvil v daljšem govoru program izvenšolskega dela učiteljstva in zaključil svoj govor z besedami: Ce bomo delovali skupno, bomo nalagali svoje delo v dober kapital, ki se bo obrestoval za narod in domovino. Po tem nagovoru se je g. sreski načelnik poslovil od zborovalcev in obžaloval, da zaradi pomanjkanja časa ne more ostati do konca zborovanja. Nato je predaval tov. Cenčič: »Šola in učitelj v službi etiške, nacionalne in državljanske vzgoje«. To predavanje je izzvalo mnogo živahne debate, v katero so posegli mnogi tovariši in tovarišice. Tovariš sreski šolski nadzornik Lukežič je poudaril, da bo ta tema obravnavana jeseni na sreskem učiteljskem svetu. Vsak učitelj naj zbira izkustva, da bo imela tema korist. Situacijsko poročilo je podal tov. predsednik. Najprej se je v toplem govoru spomnil smrti ljubljenega in spoštovanega tovariša Toma Petrovca, ki je bil dolgoletni predsednik in slednjič častni član našega društva. Deputacija se je udeležila njegovega pogreba in mu položila venec na njegov prerani grob, tov. predsednik pa se je v imenu društva poslovil ob grobu od dragega tovariša. V spomin pokojnega tov. Petrovca so se zborovalci dvignili s sedežev, Nadalje je poročal tov. predsednik o zborovanju društvenih predsednikov. Soglasno je bil sprejet predlog, da izraža društvo vodstvu sekcije v Ljubljani posebno zaupanje. Banovinske skupščine se udeleže predsednik Arrigler in delegata tov. Primožič in Inkret, namestnici sta tov. Schubertova in Tavčarjeva. Glavno skupščino bosta zastopala tov. Cenčič in Hrovat, namestnika sta Ostanek in Primožič. O matičnih listih je referiral tov. Mayer. Nato so se sprejeli sledeči predlogi za bano-vinsko skupščino: I. Sekcijo naprošamo, naj nam na mero-dajnem mestu izposluje o počitnicah eno brezplačno vožnjo na železnici po naši državi, da jo spoznamo, kar nujno potrebujemo pri pouku zgodovine in zemljepisja. II. Matični listi in izkazi so se v praksi izkazal zelo dobri, praktični in pregledni, zato naj se zopet uvedejo. vet, podtikanj in denuncijacij, da se moramo danes, ko se oziramo od Likozarjevega groba v to dobo nazaj, čuditi, od kod tolika odporna in bojevita moč! Od kod? Iz globoke vere v ideale resnice in pravice, iz vere v zvestobo tovarištva, iz vere v socialno pravičnost, iz vere v zmagovito moč morale in poštenja, iz vere v veliko poslanstvo nacionalno fanatičnega in do izčrpanja požrtvovalnega narodnega učiteljstva! Brez te vere ni bilo, ni in ne bo učiteljstva, kakršnega neogibno potrebujeta narod in domovina. Vseh teh borb in iz njih izvirajočih zmag se je udeleževal in jih je bil deležen pokojni Likozar. Stal je v naših vrstaih s kre-menitim svojim značajem, ki je bil izklesan iz gorenjskih skal, in s široko svojo dušo, ki je bila blagorodna kakor plodovita gorenjska njiva. Njegov značaj — nekako zunanji lik njegove osebnosti, na oko trd, nedostopen, sam iz sebe zgrajen kakor kamen, a znotraj kakor pšenični kruh, ki je spečen ob žerjavici ljube domačije, da si ga odlomi, kdor išče pomoči. Posebno intenzivno se je ukvarjal z gospodarskimi vprašanji in se je v nekaterih panogah narodnega gospodarstva pospel do uglednega praktičnega strokovnjaka. Starejši tovariši vedo, da je pred vojno priobčeval v tem listu vsak mesec navodila za šolske vrtnarje. Našim čebelarjem je predaval nešteto- ^ ,m jim z demonstracijami ob uljnjakih i I-u tajnosti in skrivnosti iz kraljestva »zlatih muh«. V dolgi vrsti učiteljev narodnih gospodarjev stare generacije je stal Likozar na prav vidnem mestu, prvi med prvimi. V Ljubljani so ga postavili na razna mesta v občinski upravi in v dobrotvornih društvih. Pospel se je do uglednega položaja v javnem življenju a najplodovitejšo delavnost je razvija na dolenjski strani, kjer je bil dolgo let bližnji sosed pokojnemu dr. Ivanu uraznu, ki je odpiral na svojem Zelenem hri- bu plemenito svoje srce vsem trpečim in pomoči potrebnim, visoko dvigajoč zastavo slovanskega sokolskega bratstva. Meni je bil sotrudnik in svetovalec v upravnem svetu naše tiskarne vsa ta leta, ko težke materialne prilike pritiskajo na vse naše gospodarsko življenje. Težko bomo pogrešali razumnega, trezno presojajočega moža. Osvobodil se je vseh bremen, da je sedaj njih dvignjena teža ostala nam. Iz našega števila je odšel prijatelj starega kova, socialni in nacionalni politik iz dobe dr. Ivana Tavčarja, učiteljski borec iz najtežjih in najviharnejših časov zadnjih štiridesetih let. Srce, hvaležnosti polno, mi veleva, da se ga spominjam s tem poslednjim pozdravom! E. Gangl. Slovenj gradeč, julija 1933. R. I.: t Tov. Martinu Runovcu — svetal spomin! Počitnice — kako željno jih pričakujejo napeti živci, na katerih visi skozi 10 mesecev dan na dan 70, 80 naših ljubih razposajenč-kov... Zopet se je leto obrnilo — in poiskali smo si prepotrebnega miru med dragimi nam svojci, na planinah, v obmorskih kolonijah. Mir, mir, tišina, — spokojnost in zopet — mir —. Tudi njemu, našemu dobrodušnemu 77 letnemu tovarišu Runovcu se je zahotelo ... V nedeljo 10. julija je njegova blaga duša mirno splavala t je preko mej sedanjosti in prihodnjosti — da tam uživa v blagodejnem večnem snu... Dobri in zaslužni tovariš ne čuti več zemskih težav, ne muči ga več človeška bolezen — starost. Gotovo mu je lepo tam zgoraj. Kako prisrčno je moralo biti svidenje z njegovimi bivšimi, ožjimi, slovenjgraškimi tovariši, učitelj i-veterani Vrečkom, Schechelom, Trobejem ..., ko je priromal še Runovc v njihov krog. Le redko se najde še sedaj tovarištvo, odkrito prijateljstvo, ki je vezalo te naše predhodnike. — Zdi se, da bodo — sproščeni vsega umrljivega — nadaljevali s »šolo v nebesih« ... saj je bila šola vsakemu izmed teh naših vzornikov ne samo poklic, —, kruh, ampak sveto, častno poslanstvo. Z vso dušo so se žrtvovali šoli — deci 38, 40, 43 let... Svoj zasluženi pokoj je umrli tovariš užival ob strani svoje dobre in skrbne ženkice Neže in svoje ljubljene hčerke tudi — tovarišice Albine. — Vrata njegove hiše tam v Me-škovi ulici so bila vsikdar na stežaj odprta vsakomur, s toplim tovariškim čuvstvom pa je stisnil roko učitelju, učiteljici, ki jih je korak privedel v njegov dom. Globoka stanovska zavest, vkoreninjena v njegovem prepričanju, ni pompozno manifestirala na zunaj — le čutiti se je dala — in prijetno je bilo z njim kramljati... Skoro vsak dan — večer smo se zbirali pod njegovo streho »sotrpini« v prijetni to-variški družbi. Okoli devete ure se je običajno vračal s svojih vsakodnevnih »ekskurzij« — kratkih sprehodov —. Kako je bil vesel, ko nas je videl, koliko smeha in veselega razpoloženja nam je serviral, ko je prisedel k mizi... Z mladostnim zanosom je še sam rad zarobil kako duhovito, — najbolj mu je ugajala »modrost«, porojena iz otroških ust. Srce pase mu je tajalo v prijetnih čuvsitvih, ko smo prav dobro razpoloženi zapeli kako domačo — narodno. Takrat je menda, vsaj za nekaj bežnih trenutkov, zaživel minulim časom, ko je še sam juckal in pel... Rad, silno rad je poslušal petje... Le — res blaga in nežna duša ljubi pesem... Pa mu je pozna ura že zapirala trudne veke in poslavljajoč se je prosil: »Pojte, pojte še, — še ...!« Kako radi smo mu ustregli. — Začetkom počitnic sem se šel k njemu poslovit. Bolezen ga je že priklenila k postelji. »Gospod Runovc, glejte, da do jeseni, ko se zopet vrnemo, ukrotite posteljo, potem vam bomo spet peli.« Pa je že sam čutil, da so mu ure štete ..., iztegnil je svojo, že brezmočno, tresočo se roko. Narahlo sem jo stisnil prisrčno mu želeč še mnogo, mnogo solnčnih dni. Svoje temne, dobrodušne oči je uprl nekam proti meni in po dolgih, neskončnih sekundah so mu ustnice govorile: »Le pojte le, — saj bom tudi jaz kmalu pel — v nebesih ...« Ni še minil teden in dopolnjeno je bilo. — Sedaj sanja večne sanje, — gotovo so mu lepe in lahke — prav gotovo! Kako si bo odpočil... In mi smo na počitnicah ... Glas brona je segal globoko v dušo, ko smo se zbirali v sredo 12. t. m. popoldne pred hišo žalosti... Mrtvaške molitve so opravili 4 duhovniki, ki so s slovensko besedo polagali pokojnikovo dušo v Njegovo naročje. Moški zbor domačega pevskega društva je poglobil resne trenutke z v srce segajočimi akordi »Vigredi«. Izredno dolgi sprevod je otvorila radi počitnic sicer maloštevilna šolska deca, ki ji je sledila četa gasilcev. Prav častno je bilo zastopano učiteljstvo. Od blizu in daleč so prihiteli počastit pokojnika njegovi sivolasi tovariši — menda sošolci. Pred mrtvaškim vozom so stopali še pevci. Globoko užaloščeni učiteljski familiji in potrtim ostalim sorodnikom so sledili zastopniki mestne občine, sreskega načelstva, sodnije, davčne in katastrske uprave ter mnogobrojni pokojnikovi prijatelji in znanci. Ko je duhovščina opravila cerkvene obrede ob še odprtem grobu, ko je zopet zado-nelo »Blagor mu...«, ko so težko padale grude na rakev, ko je bil grob pokrit s svežim cvetjem, — smo se zamišljeni razhajali v svesti si, da nam bo ostal nepozabni tovariš v dolgem in svetlem spominu. III. Zvezki državne izdaje naj se zbolj-šajo. IV. Spričevala naj se popravijo v tem smislu, da bodo ustrezala posameznim kategorijam šol. V. Navodila za sestavo proračunov in obračunov naj se pošiljajo pravočasno (maj-julij). VI. Računska doba kr. šolskih odborov naj bi se ravnala po času državnega proračuna. (Zaključek 31. marca za prejšnje leto.) VII. Za nepredvidene izdatke naj bi se določilo 10% proračuna. VIII. Postavke v proračunu, ki so določene z zakonom in odredbami, naj se ne črtajo. IX. Vsa popravila in beljenje v natural-nih učiteljskih stanovnjih naj izvršuje kr. šol. odbor iz rednega proračuna. O potrebi popravila in beljenja posreduje sreski šolski nadzornik ob nadzorovanju, ako bi se kraj. šolski odbor protivil izvršiti potrebna dela. X. Težko gospodarsko stanje našega delavskega, kmetskega in srednjega sloja vedno težje prenaša bremena izdatkov za šolske potrebščine svojih otrok. Socialno pravičnejše bi bilo, da se to breme razdeli na davčno moč vseh davkoplačevalcev, posebno onih, ki nimajo dece. Banovinski šolski odbor izdaj na-redbo: Krajevni šolski odbor vnesi v postavko XI. šolskega proračuna: Šolske knjige in šolske potrebščine za otroke — vsako leto zadostno vsoto za kritje vseh šolskih potrebščin za vse učence šole. Učenec naj dobi v šoli vse. Dasi se bodo s to postavko šolski proračuni izdatno obremenili, opravičujejo ta izdatek sledeči razlogi: 1. Odpomore se siromašnim slojem in se jim odvzame težka skrb. 2. Odvzame se otrokom možnost težko prisluženi denar staršev trošiti za nepotrebne reči. 3. Da se to prakticira v drugih banovinah že več časa v občo zadovoljnost vseh prizadetih. Ob zaključku zborovanja je želel tovariš predsednik vsem zborovalcem vesele počitnice in zaključil zborovanje. A. Arrigler, predsednik. G. Ušeničnik, tajnica. + JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR levi breg je zborovalo 4. marca 1933. ob 10. v Nabavljalni zadrugi v Mariboru. Od 85 vpisanih članov je bilo navzočih 66, t. j. 77.65%; 9 članov je svojo odsotnost opravičilo. Ob 9. je bila seja upravnega odbora, pri kateri se je sestavil spored zborovanja. Tovariš predsednik otvori zborovanje z apelom na članstvo, naj se redno udeležuje zborovanj, kajti le Škrat na leto se grejemo v skupnem, toplem pribežališču enakih z enakimi — v našem društvu. Nadalje se toplo zavzema za omožene učiteljice in izvaja med drugim: »Vsak tovariš, vsaka tovarišica je in nam mora biti enakovredna. Ima isto izobrazbo in opravlja isto delo, zato naj uživa tudi vse pravice (Pritrjevanje.) Službena vest, ne spol, ne zakon — ustvarja zveste služabnike. — Slaba matematika je, ki hoče 500 novincem dati službe, da iz nje vrže blizu toliko mater — tovarišic, ko imamo vendar prostora in potrebujemo še nešteto učnih moči, ako: 1. šole zasede prosv. oblast tako, kakor to odgovarja šol. zakonodaji in stopnji našega šolstva, 2. ako se za 301etno službeno dobo ne borimo tako, da sami služimo čez 35. službeno leto. (Pritrjevanje.) Tov. predsednik objavi nato dopise in daje k važnejšim točna pojasnila. Za referenta Protituberkulozne akcije sc javi tov. Cvetko Franc, ki prosi, da bi mu šol. upravitelji javili iz vsakega kraja poročevalce za »Protituberkulozno ligo«. Tov. predsednik pozdravi medtem do-šla gg. šol. nadzornika tov. Tomažiča Ivana in profesorja Baša Frana, ki je bil tako prijazen, da je sprejel povabilo in prišel predavat o »Zgodovinskih zbirkah za domo-rodni pouk«. V odsek, ki bi sestavil »Izpremembo or-ganizačnih pravil«, so soglasno izvoljeni to-variši-ce: Vauda, Cvetko Franc in Ivan, From, Mešiček in Cepe. G. prof. Baš je v eno uro trajajočem predavanju podal navodila, kako gledati na svojo okolico in jo pravilno raziskovati, kako zapisovati vse krajevne posebnosti in znamenitosti, da bo imela kronika dobro pod- lago in bo obsegala vse, kar je krajevno res važno. Zbor je izrazil svoje zadovoljstvo nad lepim predavanjem, nakar je g. prof. obljubil, da bo o priliki to zanimivo snov še dalje razpredel, poglobil in strnil v zaokroženo a-loto. Nato sprejme zbor več resolucij in predlogov, in sicer: glede omoženih učiteljic, od-tegovanj a kulukovine in prispevkov za P > možno akcijo, glede učiteljskega kuriva, poenostavljenja administracije in predlaganja seznamov vsega nenameščenega učiteljstva v svrho aventualne čim pravičnejše nastavitve po socialnem stanju posameznih prosilcev. Zborovanje se zaključi ob 12.45 uri. Prihodnji zbor bo v soboto, dne 6. maja 1933. ob 10. uri na šoli pri Sv. Martinu pri Vur-bergu. Tajnik: Židanik Janko, s. r. Predsednik: Vauda, s. r. + JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU je zborovalo dne 10. junija 1933. na osnovni šoli v Novem mestu. Udeležba 59%. Tovariš predsednik otvori ob 8. uri zborovanje, pozdravi navzoče, posebej še novo do šlo tovarišico Pajkovo. Nato poda situacij-sko poročilo, ki se je tikalo preorientacije v izvenšolskem delu, dela pri SKJ, očitkov uči-teljstvu pri skupščini JRKD v Novem mestu, Pastirskega lista, punktacij in manjšinskega šolstva. Za delegate pri banovinski in glavni skupščini so bili izvoljeni: Menard Vilko in Grud-nik Franc, za namestnike pa Marine' Martin in Žukovec Franc. Prečitalo se je predavanje gosp. sreskega kmetijskega referenta Vriska. Žal se ni mogla o dobro zasnovanem in aktualnem predavanju vršiti debata, ker je bil g. referent nujno zadržan. Tovariš predsednik se je zahvalil za lepo predavanje z željo, da pride prihodnjič g. referent med nas. V odbor vrtnarskega krožka so bili izvoljeni: Zagorc Franc, Marinč Martin, Žukovec Franc, Žen Ivan in Ivanetič Alojzij. Predlog MM, naj se knjige izdajajo namesto koncem leta v jeseni, se soglasno od- kloni. Zborovalci so bili ogorčeni, da se razpisujejo samo slabša mesta, vsa boljša mesta pa se oddajajo brez razpisa. — Tovariš Žukovec poroča, da bo imel rokotvorni tečaj konec avgusta. Vabilo za tečaj je že objavil med tem »Učiteljski tovariš«. — Nadalje se je vršila še debata o vrtnarski in kmetijs/ki razstavi, na kar je tov. predsednik zaključil uspelo zborovanje. Po zborovanju se je vršil dobro obiskan izlet na Trško goro in se s tem zaključilo v prijateljskem razpoloženju društveno poslovno leto. Menard Vilko, s. r., Ivanetič Alojzij, s. r., predsednik. tajnik. MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*— FR. P. ZAJEC izprašan optik Ljubljana, Stati trg 9 priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. ŽELIVA ZAMENJATI MESTI NA ŠOLI tik železniške postaje blizu mesta (4 km) s srednjimi šolami z mestoma tudi nekoliko oddaljenima od postaje v srezu Ljubljana okolica, Kamnik, Kranj, Litija. — Naslov v upravi »Učiteljskega tovariša«. ŽELIM MENJATI ČEDNO MESTO med Ptujem in Ormožem, 20 minut od postaje, z učiteljskim mestom v bližini Celja. — Naslov v upravi »Uč. tovariša«. ispš ' ,ï;.-'i-.. * ■ v '¿i'::?''¡tiS fjpl m Sgj Ç ; ■ ■*'. -...V : BRSi&i ¡8 i ADI MDli W&mêM^Mki ^iS^IPPi*-• ■' & : > - ¿v*' ¿life Upravni svet in nadzorstvo Učiteljske tiskarne v Ljubljani javljata, da je zaslužni in spoštovani tovariš in sutrudnik, gospod ANTON LIKOZAR nadučitelj v pokoju, podpredsednik upravnega sveta, ljubljanski meščan in občinski svetovalec, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje dne 22. julija 1933. ob 15. uri po daljšem bolehanju umrl. Pogreb preblagega pokojnika je bil v ponedeljek, dne 24. julija 1933. ob 17. uri iz hiše žalosti, Prečna ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Časten mu spomin! Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani javlja bridko vest, da je zaslužni član načelstva, gospod Anton Likozar nadučitelj v p., ljubljanski meščan, občinski svetnik, odlikovan z redom svete Save IV. stopnje dne 22. julija 1933. preminul Ohranimo ga v hvaležnem spominu! Damske plašče in obleke Za gospode po meri Vam nudi po najnižjih cenah LJUBLJANA, GAJEÏA1. nehatiCnik LJUBLJ AN A - STRITARJEVA ULICA ŠT. 5 Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. — Velike preproge v plišu in linolej. — Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah. — Žima, perje, puh, kapok od najcenejže do najboljše vrste. Postreiba ločna in solidna. DOBRA KNJIGA JE ZLATA VREDNA! ANTON ¡CHfSPESI, LJUBLJANA MESTNI TRG 2@ ♦ STRITARJEVA ULICA 3 Slovensko srbohrvaške č e S k e nemške francoske angleške PetiKon TUŠI ZA IZVLEČENJE izdelujejo se skoz desetletja po lastnem postopku ter so si vsled svojih dobrih lastnosti in zaradi svoje trajne kvalitete pridobili ves svet. Pelikan tuši so lahko tekoči, odporni proti vodi in radiranju, mogoče jih je razredčiti in mešati med seboj. — Izdelujejo se v črni barvi in še v 39 raznih nijansah_ GUNTHER WAGNER — ZAGREB in druge knjige šolske znanstven e leposlovne šolske in pisarniške potrebščine, zvezke in noteze, svinčnike, peresnike, črnila, tuše, ravnila, šestila, barvice, čopiče, papir In še mnogo drugega nudi KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE LJUBLJANA MARIBOR FRANČIŠKANSKA 6 TYRŠEVA ULICA 44 arocajte pri tvrdkah, ki inseriralo v našem glasilu! VELETRGOVINA F. Kônig /I Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. (aparatov in stenskih slik) katere je prejela podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru UGODNOST! Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110