Pavlalni Iranko v drfavi SHS. HT PotamaiM Stav. 1 krono 169. Stev. V LJubliani, v torek 27. lulila 1920. Leto IV. Izhaja razen pondeiika In dneva po prazniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1’60. Pri večjem naročilu popust. Glasilo jugoslov. socilalno - demokratične stranke. Telefonska £t. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Ameriko K 860. Reklama ci j e za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št, 6/1., Učiteljska tiskarna. Dogodki v Primorju in Dalmaciji in naša stranka. f°- ° soe- dem. stranke za rino oV11? s.e k v svoii zadnji seji z ri” 1920 bavilo z zadnjimi m v' v kalmaciii in Primoriu. . ^celstvo izjavila, da obsota vsa-naciionalistično hu iskanie to- in onostran demarkacijske črte. ki bi e^nilo povzročiti novo krvoorelitie ro®d narodi. Slovenski raztedno zavedni soc. dem. proletariiat bo na-stoDij kakor en mož oroti voini. v za-vesti, da ie s tem editi s oroletariia-jotn celega sveta. Dosebno oa z ita-•'lanskim. ki bo dogodke v Dalmaciii Proti vsaki voini! in Primoriu gotovo trezno proučil in našel, da ie povzročilo te dogodke le zavlačevanje meine ureditve med obema sosednima narodoma, in ob-errern uvidel, da omenienih dogodkov niso izzvali Jugoslovani. ter se ore-Dričal. da so vse domneve, kakor da bi se iskalo od naše strani Dovodov za novo voisko. brez vsake dejanske podlage in v očitnem nasorotiu z del-stvi. V Liubliani. dne 21. VII. 1920 Načelstvo ISDS. v Liubllanl. Glede odpuščanja železničarjev iz službe. InterDelaciia narodneca poslanca s. losipa Kopača na ministra za promet dne 17. iul. V zadnjem času odpuščalo železniške oblasti vseh direkcii maso že-ezmčariev. Dosedai ie odpuščenih DnbHžno 3500. Približno 2000 od teh ?dniiščenih so stari uslužbenci, ki •maio 10—30 letno službeno dobo s Pravico penziie. Tudi ostali so izvež-bani v dolgoletni železniški službi. Vprašam g ministra: 1. Se-li vršilo ta odouščania z njegovim znanlem ? 2. So H ti odpuščenci sovišni na naših železnicah? 'V 3. Kake Dosledice bode pretrpel nas *Hezni9ci Saobračai radi tako velke^a Števila odouščenih strokovno izobraženih železničarjev? 4. Hoče !i minister odrediti da se vse odpuščene, kateri niso zakrivili ničesar proti kazenskemu zakonu.ta-koi snreimeio nazai na svoio dolžnost in da se iim naknadno odškoduie ma-teriialna škoda radi teea odpusta? Minister «a promet ie odgovoril te dni na vprašanie s. Kopača takole: 1. Povodom zadniega štraika ie bilo železniškim direkciiam izdano !Ja,r°£N0- nal nostopaio proti onim uslužbencem, kateri so bili kolovodje. 5 ,s® udejstvovali v večii meri c* • i?,n' Slikovnih odborov, po ob-o0^" za^on'h- Za direkcije izven ^rbile obstoii za slučal štrajka in pasivne rezistencc železniškega osobja Posebno postopanje, po katerem direkcije same vrše dolžnost izlemnih aisciDlinarnih sodišč namesto rcdovi-5*.'Direkciie so na osnovi izvršenih STO?on,LVSakem slučaiu donesle ^o^olnoma8^0- ^slopanie ie torei tona. Za direSnS "a nod,ae) za' izlemnpua h;! - , Be°srad ni takega tu vrši narneGra sodišča, oa discinlinlrl - radi štraika redno ŠtpvM .sod'šče direkcile. d} i7 • , a železničar|ev. ki so bili raji «1 ji na sodelovanlu Dri Štraiku DOvedanih izidov odou-vph Im ne moremo točno do- ania domačega strokovnega osob ia in kateri bi nrei ali slei sami zapustili službo v tem krallestvu. Ti ino-stranci so biH vedno nezadovollen element in so se štraiku Drdružili z očitno namero, da eam škoduieio ie nas diskreeritiraio. 3. Pa saobračai sam noče pred-uzeti mere. ker ie železniška uprava vedno obračala veliko pažnio vprašanju železničarskih potreb, ki tih je danes že toliko, da le treba nainui-neie nadomestiti odpuščene. Med odpuščenimi ie veliko kvalificiranih rnoči. katere lahko nadomestimo z drugimi. A če bi se Dokazale navzlic temu škodllive posledice, temu hočemo v naikraišem času odoomoči. a posledice v celoti niso tako škodliive kakor bi bili škodliivi za red in disciplino odpuščeni. 4. Po predpisih ima vsak odpu-ščenec pravico, da se proti obsodbi direkcije kot iziemnega sodišča pritoži v zakonitem roku na ministrstvo saobračaia. kier so ustanovili za re-ševanie teh pritožb druefo disciplinsko razsodišče. Direkcijo bo po svoji dolžnosti predložila vse oritožbe z razvidnimi akti temu drueemu disciJ plinskemu razsodišču, da ta po sta-niu izvidov donese rešitev, ali da potrdi razsodbo prvega sodišča. Direkciiam ie zato že naročeno, da predložijo ves materiial ministrstvu, ki bo vsak predmet končno uredilo. Vidi se iz tega. da ima vsak od-Duščenec možnost, da se pritoži, ako misli, da mu ie bila storjena krivica in ima vso zakonsko garanciio. da se bode niegova stvar objektivno razsodila. manipulaciji z državnimi papirji, o rudosledstvu, vojnih pristojbinah, punciranju dragih kovin, merosod-stvu ter zakoni in naredbe o deželnih in občinskih dokladah. Tudi izvedba davčne reforme bo slonela v prvi vrsti na ramah davčnega urad-ništva. Pri okrajnih davčnih oblastvih nameščeni davčni uradniki opravlialp posle kakor konceotni uradnikl-pravniki. ki imaio vodilna mesta in vrše davčno - kazensko postopanje. Pri finančnih oblastvih druge inštan-ce nameščeni davčni uradniki opravila io samo konceotna dela. Nekdanla bosanska vlada ie z na-redbo z dne 3. iuliia 1909. št. 126.941. že normirala kot postavni oogol za snTeiem v davčno službo popolno srednio šolo z maturo. Enako le to v Hrvatskl in Slavoniji ter Voivodini. »Društvo davčnih uradnikov za Slo-veniio« se ootegule sedal za isti oo-goi v svoii spomenici z dne 14. lu-liia t. 1. Vprašam gospoda ministra: 1. Ali ie pripravlieu. da normira kot Dostavni popoi za soreiem v davčno službo absolvirano srednio šolo z maturo ali absolviranie enakovrednega zavoda in tako izvede uvrstitev davčnih uradnikov v skupino maturantov v sodasiu z zeorai omenjenimi nokraiinami? 2. Mi ie pripravljen, da upošteva Dri definitivni preuredbi službeno dobo zdai službujočih davčnih uradnikov v prehodnem štadiiu tako. kakor bi bili ti uradnik* nastopili svoio službo kot maturantje? V Bekrradu. dne 17. iuliia 1920. Za davčno uradništvo* Interoelacia Narodnega predstavnika s. dr. Dragotina I ončaria in tovarišev na gospoda ministra financ v Belgradu. ie Gospod minister 1 V bivši Avstriji j. moglo 70 % davčnih uradnikov ki, srednješolsko izobrazbo, a no1 n *emi.1 so 1)'*i uvrščeni v skuol-tiv to ie med uradmke manioula-Sr n.e. stroke z dovršeno spodnto Sojern'0 Š°^° ^0t 8 SDre^emn'm D0‘ rerihTi^1 uvrstitev je temeljila na od-streff in ukazih finančnega mini-2 dn in dne 3* Junija 1835, oziroma rna e , • iar>uarja 1854, ko je teda-spre- da zahtevala kot pogoj za rij iem,v davčno službo absoluto-spodnje, sre.dnje šole na podlagi domnevanja, kakor da vsebuje davčna služba delo manipulativnega značaja. Dejanski položaj je pa drugačen: Davčna stroka zahteva znanje blagajniških in računstvenih predpisov, pristojbinskega zakona, zakona o taksah in kolkovinah z vsemi naknadnimi predpisi, postave o užitnin-skem davku, o direktnih davkih vseh kategorij ter predpisov in inštrukcij o sirotinskem postopanju; tuji ji ne smejo biti zakon o državljanskih pravicah, civilni, izvršilni in konkurzni yed, zemljeknjlžni zakon, predpisi o informacije, da ie ta kriza nastala radi tega. ker so se hoteli nekateri člani vlade odtegniti razjašnjeniu poslednjih dogodkov, ki iih ie povzročila Italija. Istotako ie bilo potreba, da se zavrne pisanje našega tiska, ki ie stalo Dod vplivom italijanskega izzivanja. na naše notranie razmere in ga odvrniti od razmotrivanla v naših zunanjih razmerah. Kar se tiče krize same. se čimdaiie boli kaže. da bodoča vlada bržkone ne bo več koncentracijska. Včeral se ie vsekakor razpravljalo v parlamentarnih kro gih o resni možnosti, da bo sestava kabineta poverjena Nikoli Pašiču. ki bi io sestavil iz radikalcev in demokratov. VESNIC BOLAN. Belgrad, 25. Včeraj popoldne je nenadoma obolel ministrski predsednik dr. Vesnič tako. da je moral leči v posteljo. Dr. Vesnič je obolel vsled napornega dela zadnjih dni. V parlamentarnih krogih sodijo, da bi mogla njegova bolezen za primer, da bi trajala dalje časa, znatno vplivati na rešitev sedanje vladne krize. V parlamentarnih krogih se širijo glasovi, da bi bil v tem primeru nujno pozvan iz Pariza Nikola Pasič, ki bi mu reeent ooveril mandat za sestavo iiove vlade. Vladna kriza. Kriza se zapleta. Zastopniki jugoslovanske buržuazlje so se zopet enkrat sporekli in nastala je kriza. Meščanskim strankam se gre tu, kakor vedno, za strankarske interese? kajti če bi res bili „za delo v blagor ljudstva", bi prav gotovo ne imeli skoro vsak mesec krize. Povod za odstop vlade ie bil baje § 15. volilnega reda, ki odreka učiteljstvu pasivno volilno pravico. Seveda je ta povod le formalen. V resnici gre pri tem § le za demagoštvo, sicer pa so vzroki krize predvsem tile: vprašanie izvoza In uvoza, sestava pokrajinskih vlad m agrarno vprašanje v Bosni. Kriza se čim dalje bolj zapleta In menda Se ne bo kmalu rešena. Glede § 15. mislijo politični krogi, naj se ga primerno izpremeni in se sodnikom, profesorjem, zdravnikom, inženerjem in vsem. ki se kot uradniki nahajajo v državni službi, odvzame pasivna volilna pravica. Demokrati zahtevajo glede volitev v konstltuanto, da se dan volitev določi še pred sestavo nove vlade in sicer, da bi se volitve vršile meseca novembra. Glede občinskih volitev v Sloveniji zahtevajo, da se odpravi ženska volilna pravica. Olede vprašanja izvoza In uvoza so srbski radikalci pripravljeni na kompromis z demokrati. Olede rešitve agrarnega vprašanja v Bosni vztrajajo demokrati na svojem stališču. Olede sestave pokrajinskih vlad zahtevajo demokrati zase poverjeništva za notranje zadeve in za prosveto. Dr. Vesnič pa noče pristati na to, da bi dobili demokrati podpredsedniško In poverjeništvo za prosveto v pokrajinskih vladah v Zagrebu in v Ljubljani, ter predsedniško In podpredsedniško mesto v Bosni Demokrati zahtevajo dalje mesto predsednika parlamenta, obe podpredsedniški mesti pa naj bi dobila parlamentarna zajednica. Kot kandidati za mesto predsednika parlamenta se imenujejo Veljkovld, Draškovič Pečič; zadnjega parlamentarna zajednica 'odločno odklanja, In Vesnid Je izjavil, da na to zahtevo demokratov ne more pristati. Končno zahtevajo še demokrati, da se zamenja minister za vojno in mornarico. Pogajanja za sestavo nove vlade se Udeležujejo v Imenu strank In klubov dr. Vesnifi, dr. DraScovič (mesto Lj. Davldo-vlda), dr. Ninčič, Sv. Prlbičevld in dr. Korošec, Nekateri pričakujejo celo Pasica. » Zagreb’. 28. »Novost« prinašajo o vzrokih vladne krize iz Belgrada (Vesti LCIU KONEC POUSKO-RUSKE V0.1NE. Moskva. 24. Vrhovno oovelistvo rdeče armade ie oreielo od sovietsbe vlade oovelie. oričeti s ooliskim vrhovnim oovelistvom razgovore .elede sMeoania nremlria In ev«otitelno mi-rn med Rušilo in Polisko. Vrhovno oovelistvo rdeče armade bo noslalo s vole zastopnike na tisti odsek fronte. katerevrn mn bo oolisko oovelistvo naznanilo. Polisko vrhovno oovelistvo nai se Izrazi, na katerem krain in ob kateri uri nai se oovabllo zastopniki Poliske k sestanku. — Za generalni štab revolucionarnega vojaškega sveta republike Cvoščin — Vasillev. voiaški komisar. MADŽARSKA BI'R20\ZI.1A HOČF. VOJNO Z RUSIJO. Pariz. 23. Madžarski pooblaščenec v Parizu. Braczenskv. ie iziavil urednika lista »Libertč«, da še id ore-iel oficiielnih sporočil madžarske vlade. da bi se bila vladi oonudila vola-ška nnmoč nasoroti rdečim četam In da ne more reči. ali so se že oričela pogajanja v tel zadevi in kle se bodo vršila. Na vprašanie. s kolikimi četami da razooiaea Madžarska, ie izjavil Braszowsky. da Ima država v tem trenotkii samo maihno armado, ki šteie koma] 30.000 mož in ki oprav-*ia oosle državne nolicile. Vendar oa če hočejo zavezniki Madžarski do-magati in če gre za to. da se koraka oroti rdeči nevarnosti, bo vse liud-stvo oriielo za oro/ie tako. da bi mo. trla vlada v tem orimeri oostavitl rdečim četam nasproti več stotisoč mož broiečo voisko. Nihče si na Madžarskem ne želi voine. ampak dežela se mora obraniti boliševikov. Interesi Madžarske so v tem trenot-ku skuoni z interesi vse Evrope. TIHOTAPLJENJE CET NA POLJSKO. Draždane. 24. V včerajšnji seji ljudske zbornice ie naznanil poslanec neodvisne socijalno - demokratične stranke. Lipinski. da prihajajo v tem trenotkii transporti v Češkoslovaško Iz zaoada. ki baie obstaiaio Iz čeških ujetnikov, ki se vračaio iz Sibirije. V resnici pa so ti transporti novooorem* Uenlh in novooboroženih ententnih čet. ki so določene, da korakain na Poljsko. Ministrski predsednik Buck je odvrnil, da mu je bilo si>oročeno, da gre za transporte ujetnikov iz Sibirije. V četrtek ie dob.il telegram, v katerem se da naproša, da diovoll prevoz Čeških ujetnikov iz Rušile, ki so došli s ladfo v Hamburg. Vsega skuoai so šli dosedai triie vlaki skozi Draždane. Vlada meni. da so bil v tem vlaku Cehi. ker so nekateri z nilmi govorili v njihovem materinskem leziku. Pozornost vzbula dejstvo. da so čete oopolnoma novo oblečene in imaio novo orožle. Če gre za angleške volake. ki so odposlani na Polisko. le to gotovo nasille nasproti Nemčiii in v tem orlmeru bi železničarii gotovo onemogočili transport, če bi se poizkušalo kršiti nevtraliteto in tihotapiti na Polisko ententine čete. tedai bi saksonska vlada odločno protestirala proti temu pri državni vladi. REŠITEV TEŠINSKEOA SPORA. Dunaj, 24. »Venkov« poroča, da se danes obiavi poročilo o rešitvi te-šinskega vorašania. Karvin ln Frel-stadt ostaneta češka. Mela ooteka vzdolž Olše. Tešin dob? Poilska. kolodvor in vso koš Iško - bumiminsko železnico ter oKrai fablonkov na češkoslovaška. Severo-vzhodn! del Solza In Orave se odstopi Pollskl. ORSKO-TLRSKA VOJNA. Atene. 24. Grki naoreduleio v Tra-clH. V Rodostu so Izkrcali nove čete. Meni se. da se v okolici Odrina bolu-ieio Grki s turškimi naclionallsti. RUMUNSK1 KRALJ PRIDE V BEL« GRAD. Belgrad. 25. V tukajšnjih političnih krogih se doznava. da bo za nekaj dni došel v Belgrad rumunski kralj Ferdinand v spremstvu nekaterih rumunskih državnikov. Njegov prihod se spravlja v zvezo z najno-vejšo vojaško akcijo boljševikov na rumunski meji. ZVEZA TURKOV IN ARABCEV. Pariz. 24. »Daily Mail« doznava iz Carigrada: Ultimat generala Oau-rauda emiriu Pavšalu ie imel resne posledice za zaveznike v Ciciliii. Arabci so skleniH s Kemal našo zvezo za napad In obrambo. Ta le že tudi poslal čete v okolico Alene kot ola-čenie za čete emirla. V 4NDF.RB1LD UMRL. Dunaj, 23. Kakor poročaio večern! listi iz Berlina le v Parizu umrl znani miliiardar Vanderbild. Iz narodnega predstavništva in vlade. Minister za prehrano in obnovo zemlie ie podpisal pravilnik, no katerem se bo kmalu pričelo izvažati hrano okuoiranim kraiem Dalmaciie in Istre. Sporazumno z ministrstvom za notranie stvari ie ministrstvo za aoramo reformo odredilo, da se dovoli naselievanle v iužnih pokralinah države predvsem onim siromašnim kmetom, ki so ori orožnikih aktivno sodelovali pri zatiranju haiduštva m druerih albanskih tolo. Minister za narodno zdravie ie odredil energičen boi oroti veneričnim boleznim. V to svrho ie nakupil kinematografskih aparatov in filmov, ki bodo prikazovali vso nesrečo takih bolnikov in način, kako se obranimo teh bolezni. Ministrstvo prosvete ie razširiio zakon o narodnih šolah, ki ie dosedai velial za Srbiio. tudi na ozemlie Vojvodine. S tem ie ukinjen prosvetni odbor ministrstva prosvete, ki ie bil dosedai v Novem Sadu. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlie ie izdalo naredbo. po kateri se orepoveduie prodala Še ne požetega žita. „ . , . Ministrstvo za pošto m brzoiav ie pozvalo na širšo konferenco nadzornike pokrajinskih poštnih ravnateljstev. Na tei konferenci bodo sklepali o končni ureditvi ooložala vsega poštnega, brzojavnega ln teletonske« ga osobla po vzorcu uradništva prometnega mnistrstva. Razen tega se bodo uredilo uradnikom definitivno s- NAPREJ. Stev. 168. stalne doklade za dežurno jn «odno 'delo. Ministrstvo za šume in rude ob-lavlia da odslei lovskih kart ne bodo več daiale ur-ravne oblasti, temveč zveza lovskih udruženi in gozdarske uprave. Obenem so se določile nastopne cene za lovske karte: Za lov v vsem kraljestvu 50 dinariev na leto. za eno okrožie 30 dinarjev, za en okrai na 20 dinariev. Politični pregled. -1- Kongres tretle internacionale se je sestal 19. t. m. v Petrogradu. Delavci iz ce-legasvcta so prihiteli na to slavnost. Zl-liovjev je otvoril sejo, spominjajoč se najprvo padliii in zaprtih komunistov. Na kongresu se bo razoravljalo tudi o razmerju do nemških neodvisnih in do francoskih socijalistov. V predsedstvo so bili nato Izvoljeni: Levi (Nemčija), Rosmer (Francoska), Serati (Italija), Ljenin in Zi-novjev (Rusija). — Kongresa so se udeležili Nemci z delegati komunistične, komunistično - delavske in neodvisne stranke Francoska je zaUopana s 6 odposlanci, Italija s 4, Angleška 2, Združene države 5, Nemška Avstrija 3, Madžarska 2, Bolgar-rlja 3, Jugoslavija 2 itd. Vse skupaj je zastopanih 51 držav. Na kongresu bodo razpravljali o sledečih vp šanjib: Delavska zveza celega sveta proti sili kapitalizma. — Kdo se bojuje proti kontcrrevoluciji? Kdo pomaga rdeči armadi, kdo je soudeležen pri zgradbi sovjetske republike? — Zedinjenje svetovnega proletarijata. — Rešitev delavstva in kmetov pred lakoto, mrazom in drugimi življenskimi nezgodami v znamenju tretje internacijonale. — Skozi tretjo tnternacijonao k diktaturi proletarijata. — Sestav internaciionalnega sovjeta in delavskih delegatov. — Zgodovina tretje internacijonale. — Zmaga proletarijata nad kapitalizmom. — Boj proletarske armade proti kapitalizmu. — Tretja intenacijonala kot glavna nasprotnica kapitalizma. Delavska vlada, tretja intemacijonala in svetovna vlada. — V proslavo otvoritve kongresa je bila velikanska parada čet, katere se je udeležiilo nad 100.000 oseb. + Obsodba dr. Ivice Franka, dr. Sachsa hi Gagliardlja. »Službeni list« v Zagrebu prinaša sklepno razsodbo zagrebškega sodnega stola, po katerem so bili obsojeni na zaplembo vsega njihovega pokretnega In nepokretnega premoženja dr. Ivica Frank, dr. Vladimirja Sach in dr. Gustav Gagliardi, ker so se samovoljno oddaljili v neprijateljski teritorij ter se tam skupno z Benom Klobučaričem družili z madžarskimi hi inozemskimi agenti ter ruvali proti državnemu edinstvu držav SHS. Delali so v inozemskih listih propagando, da se osnuje posebna hrvatska republika. Hoteli so, da se deželna ustava nasilno izpremenl ter da se hrvatskemu banu zabrani vršiti ustavno pravo in da se en del države SHS nasilno odtrga od skupnosti. 4- Grožnje madžarske fcuržoazlje. GroiTeliki, novi komandant mažarskila belih teroristov, je v svojem nastopnem govoru žugal in grozil delavstvu. Predno je nastopil, je madžarsko vladno izvestitelj-stvo pošiljalo v svet brzojavke, ki so na eni strani trdovratno zanikale beli teror proti delavstvu, na drugi strani pa so obljubljale s Telekijeviin ministrstvom »de-mokratičnejšo« vlado. Mi smo že takrat pisali, da smo glede teli obljub veliki pesimisti, in prav smo imeli. V svojem nastopnem govoru je Teleki besnel proti delavstvu, proti delavskemu bojkotu ( — jim gre vendar na živce!), proti avstrijski vladi, ki baje ta bojkot podpira in ki je izpustila Belo Kuna, ter ponujal Madž. ententi kot boriteliico proti rdečemu internacijonaliz-»nu; zahteval je za to seveda, da ententa prizna madžarsko nasilje, »da ga podpira z vsemi sredstvi, ki so potrebna, da se zmagovito konča boj proti delavskemu razredu na Madžarskem, kakor tudi v Avstriji.« Madžarska se ponuja ententi tudi v boju zoper ruske boljševike! Madžarska buržoazija je obvladala madžarski proleta-rijat in leta sedaj že zelo visoko! Mogočna Poljska si je do krvavega uščenila prste, pa da si Jih ne bi madžarska klerikalna na-cijonalisična buržoazna nadutost . . . Gostilna se vzame v najem. Cenjene ponudbe na upravo „Napreja“ pod „20“. 1Cwb krmo lk SOO 23 Sc g se dobi dokler prosta pri tvrdki rf Avstrijski parlament j« dokončal svoje delo. Avstrijska narodna skupščina je sprejela akon o elektriliciranju vlakov, kar se bo izvedlo v 15 do 20 letih. Dalje zakon o preureditvi osebno dohodninskega davka in zakon o zvišanju nekaterih užitnin Končno je odobrila predlog odseka za socialno upravo, da se ukinejo vse naredbenhn potom postavljene omejitve glede zakonov državnih uslužbenk.. Ko je bil dnevni red izčrpan, je narodna skupščina nastopila počitnice. + Nova poljska nacijonalisiična vlada. Kakor poroča Agence Havas iz Varšave, se je sestavil novi nacionalen koalicijski kabinet. Predsedstvo je prevzel \Vitos (ljudska stranka). + Nemčija varuje svojo nevtralnost. Z ozirom na boje, ki se vrše med Rusi in Poljaki neposredno ob meji Vzhodne Prusije, in da bi vsled vstopa bojujočih se čet in beguncev na prusko ozemlje ne moglo priti do kakih zapleljajev, je nemška drž. vlada, da varuje svojo nevtralnost in zagotovi prosto izvrševanje svojih dolžnosti!, na podlagi člena 48 odstavka 2 državne ustave izdala izredne predpise za volilno okrožje. + Za enotnost tešinskega ozemlja. Pri voditelju šlezijancev, Kozdonu, se mu-de zastopniki Nemcev, ki hočejo skupno s Čehi posredovati v P... Hi in Pragi radi enotnosti tešinskega ozemlja. + Določitev mej med Bolgarijo In Jugoslavijo. Jugoslovanska delegacija za dc-liminacijo z Bolgarsko je odpotovala na lice mesta._______________________________ Pristopajte k izobraževalni organizaciji Svoboda*. Novice. — Zverinstva madžarskih belih teroristov. V Zagrebu je bil dne 4. L m. na če-hoslovaškem konzulatu končan zapisnik s pripadnikom čehoslovaške republike, ki se je povrnil iz tabora internirancev v Zalae-gerszegu. Bil je brez vzroka prijet, ko je prekoračil mejo na potu v Čuprijo, kjer je že pred vojno delal v tamošnji sladkorni tovarni. Takoj so mu vzeli potni list in ga preko Budimpešte eskortirali v Zalaegers-zeg. Po njegovi izjavi sc nahaja tam preko 1000 civilnih internirancev, večinoma Jugoslovanov in Čehoslovakov. Kot samovi-dec navaja barbarsko, nečloveško postopanje Madžarov in pravi: „DajaIi so nam zaušnice, ki so bile na dnevnem redu, in nam pulili lase z glave ter nas silili jih jesti. Z gorečimi cigaretami so nam palili lica in nas silili lizati pljuvalnike. Brez sodnega zaslišanja so obešali nesrečne žrtve na zverinski način. Posmehovali so se jim in jih pred usmrtitvijo večkrat na vrvi potegovali gori in doli. šele po teh grozotah so jih usmrtili in kričali: »Pojdi k Petru!" V vlaku, v katerem so nas vozili iz Budimpešte, so mnogo žrtev zaklali z bodali in jih potem vrgel iz vagona, češ, da so hoteli pobegniti. Internirancu sc Je šele po štirih mesecih posrečilo pobegniti in prosi, jja se obvesti o tem javnost in oblastva, da pomagajo nesrečnikom. Med njimi se nahaja mnogo inteligentov, celo en urednik iz Bel-grada, mnogo žen in otrok, ki so popolnoma odrezani od sveta, ker se njihova korespondenca uničuje in nimajo od nikogar pomoči. — Graditev parlamentarnega poslopja v Belgradu. »Pionir« bo zgradilo v Bel-gradu poslopje narodnega predstavništva za 4 in po! milijone dinarjev. Za notranjo ureditev narodnega predstavništva bo vo-tiran poseben kredit. Poslopje je že zgrajeno do prvega nadsropja In stoji na Ba-talžlji. Zgradba je bila postavljena š.e pred vojno za bivšo srbsko skupščino. Sedaj se bodo načrti preuredili tako, da bodo zgornji prostori novega poslopja namenjeni senatu,spodnji pa narodnemu predstavništvu. Dela so se že pričela ter bodo bržkone dogotovljena še v tekočem letu. Dal je pomoriti 71 kmetov. Dne 21. t. m. se je pričela v Sarajevu glavna sodna razprava proti sodnemu svetniku Matu Boškiču - Tipovičti, ki ga toži državno pravdnišvo radi zločina navadnega umora nad 71 kmeti, kateri so bili početkom voine ustreljeni v Foči. Kakor pravi obtožnica, je omenjene kmete izročil vojnemu sodišču, ki jih je obsodilo na smrt. Mnogo izmed ustreljenih ni bilo niti 20 let starih. Dalje pravi obtožnica, da Boškič ni hotel opozorit avstrijskega prekega soda, da se nad osebami pod 20 leti starosti ne sme izvršiti smrtna obsodba. Dajal je članom prekega soda pravne nasvete in navodila, ki so bila povod justifikacijam. Po zagovoru Bo-škiča se je pričelo zaslišanje prič, izmed katerih je najvažnejša Gjorge Kunarac, ki je bil istotako med obsojenimi kmeti, pa ie pred izvršitvijo smrtne obsodbe pobegnil v Orno goro. Za avstrijske okupacije v Črni gori je bil prijet ter prepeljan v Bosno, kjer so ga izročili državnemu sodišču v Sarajevu. To sodišče pa ga je proglasilo za nedolžnega radi činov, zaradi katerih so bil ustreljeni kmetje v Foči. Razen Kunar-ca je tudi važna priča vodja zemljiške knjige Lavadanovič, ki je bil v Foči zapisnikar obtoženega Bošktča. Razprava, ki bo trajala nekoliko dni, zbuja veliko zanimanje. —Delavstvo dunajskih mestnih cbra- tovstavka. Na Duna.' • je 1 stavkati del delavstva v mestnih plinarnah in elektrarnah, ker se zavlačujejo pogajanja o 40% povišanju temeljnih plač. Obstoja nevarnost, da bodo tudi ostali delavci stopili v stavko, predvsem cestni železničarji. — Angleški buržuji razsipajo! Po nekem uradnem poije stala Angleško njena pomorska in vojaška akcija proti Rusiji v euv..i samem let: nad 1 m pol milijarde ron. In sadovi? — Angleški kulturni akti. Angleška soldateska ■ policij- s: ropoln ;na oplenila mesto Tuam na Irsem. Škoda znaša nad 1 in pol milijona fra..kc\ In i so še nekateri, ki se navdušujejo za demokratizem teh civiliziranih divjakov! Dnevne vesli. Državna okrožna zaščita dece in mladine v Mariboru je pričela poslovati dne 5. t. m. Njeno okrožje obsega Štajersko, Koroško in Prekmurje: podrejene so ii Državne krajevne zaščite v Trbovljah, Hrastniku, Velikovcu, Pliberku, Doberlivasi, Železni Kaplji, Borovljah in Rožeku, vse prošnje za oskrbo sirot, kakor tudi drugih potrebnih ali zanemarjenih otrok je nasloviti vedno na ono Državno krajevno zaščito, v katere okolišu se nahaja prosilec. V krajih, kjer Državnih krajevnih zaščit še ni, naj se vlagajo prošnje naravnost na Državno okrožno zaščito dece in mladine v Mariboru. Izvzete pa so Državne krajevne zaščite v avtonomnih mestih Maribor, Celje in Ptuj, ki poslujejo samostojno in na katere naj naslove prošnje prosilci iz eh krajev. Nočna taksa v lekarnah odpravljena. Minister za narodno zdravje je na predlog Zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro ukinil nočno takso 1 K, kakor se je na podlagi neke avstrijske naredbe doslej pobirala za ekspediranje receptov v času od 8. zvečer do 7. zjutraj. Popis živine, voz in opreme. Na tozadevni rzglas, ki je nabit na mestni deski v Ljubljani in po mestu, se interesentje opozarjajo. Iz stranke. Jutri, v torek. 27. t. m., kakor vedno zaupniški sestanek v mali dvo rani »Mestnega doma«. Sodrugi pridite vsi! Okrožna konferenca strokovnih organb-acli v Celiti. Strokovna komi-siia za celisko okrožie sklieuie konferenco vseli strokovnih oreanizacii nahaiaiočih se na ozemliu celjskega okrežia. Konferenca se ho vršila v nedeljo, dne 1. avsrusta 1920 v Ceiiu in se prične ob 8. uri dopoldne v prostorih hotela »Union«. Dnevni red konferenci bo: 1. Poročilo predsednika. tainika. blaeainika. kontrole. 2 Organizacija in taktika. 3. Tisk. 4. Razno. Teritorij celjskega okrožja sega do vštete Slovenske Bistrice. Rogatca. Brežic in Zidanega mosta-ter Snodniega Dravograda. Vse podružnice. nahajajoče se na označenem ozemliu so dolžne poslati na konferenco svoie zastopnike in sicer do 200 članov 1 in za vsakih nadalj- nih 200 članov zone t do I zastopnika. Maniše Število članov kakor 200 se šteie kot polnih 200. ravnotako se nepolno število nad 200 šteie kot polnih nadaljnih 200. Stroške za delegate moraio dotične podružnice za svoie delegate nositi same. Vse podružnice imaio nemudoma poslati izkaz o številu članstva tainištvu okrožne strokovne komisije v Celiu. Vodnikova ulica 3. Vsa ostala navodila prejemajo podružnice od tajništva. Na vodstvu podružnice ie. da ukrene vse potrebne priprave za udeležbo na konferenci. (To obvestilo se tiče tudi železničarjev in tiskarjev.). — Za tajništvo okrožne strokovne or-ganizaciie v Celju: A. Leskovšek. Gospodarstvo. — Za izvoz lesa in lesnih izdelkov je določila komisija ministrstva nastopne cene: Za Nemčijo rezan in tesan les 1000 mark, okrogel les 600 mark, za Švico rezan in tesan les 90 švic. frankov, az Francijo 240 frankov, za Italijo 300 lir, za Holandijo 45 frankov. Izyozna taksa znaša za tesan les 25%, za okrogel les 35 odstotkov. Drva za Avstrijo in Madžarsko se prodajajo po 18.000 čehoslovaških kron za 10.()00 kg, mehka drva po 26.000 češkoslovaških kron. Za izvoz se plača 35 odstotna taksa. Iz Slovenije. Šmartno pri Litiji. (Klerikalna polomija.) Dne 11. t. m. so naši klerikalci proslavili deset,etnico orlovskega obstoja. Pokazati so hoteli svojo veliko moč. Kljub temu, da so zbobnali iz celega Posavja vse svoje moči, prišlo je v Šmartno le okrog 120 rndečesrajčnikov in približno tudi toliko »Orlic«. Naši klerikalci so se pri ej prireditvi v svojili računih precej zmotili, kajti zagotavljali so, da pride v najsiabšem slučaju nad 800 Orlov in nad 500 Orlic z dvema godbama; potem, ko so videli, da jih ni, so se pa izgovarjal na razne društvene prired tve. Sprejem in udeležba je bila zelo klavrna, zastav je bilo razobešenib samo 8 po celi vasi, kar dokazuje dovolj jasno, da Šmartno ni več klerikalna trdnjava in da se bomo ob prvih volitvah otresli za vedno klerikalnega mrčesa. Po maši se je vršil orlovski tabor pred cerkvijo. — kjer le stala vsa farovška familija — ter verna poslušala klerikalne govornike, med katerimi so nastopali tudi bivši Habsburgove! in Šusteršicijanci v novi jugoslovanski uniformi. Predstavili so se ljudstvu kot naj-večji domoljubi fn najboljši politiki v naši državi, pozabili pa so na žalostne posledice in nesrečo, ki jo je rodila ogabna klerikalna politika. Pa saj zavedno ljudstvo vas ie takoj spoznalo kot farizeje in hinavce, ki si hočejo oprati svoje črne roke pred maso še nezavednega ljudstva. Popoldne se je vršila klerikalna komedija na Grmačah, kjer je »kerikalni Janez« pokazal svoje mlade moči Kot zaključek komedije je pa vzbudil iz spanja navzoče s svojim govorom g. Šparhakelj. Čudimo se pa, da je g. kaplan ob tej priliki pozabil na voditelja tukajšnje »Delavske zveze«, ker Ablauf je že komaj čakal, da pride do besede. »Nehvaležnost je plačilo sveta«. Zvečer smo pa videli pijane klerikalce, ki so v Litiji napadli iz Vač mirno vračajoče se Sokole — tak je bil konec klerikalnega navdušenja in prevzvi-šene katoliške morale. — Še nekaj: »Slovenec« laže, da je v Šmartnem 400 Orlov, v resnici jih je pa le 40 članov in 15 Orlic! Slovenjigradec. Naši mogotci in različni denuncijantje so bili mnenja, da se da socijalno vprašanje rešiti z zatiranjem 1,1 preganjanjem sociialistično organiziranih delavcev in kmetov. Zaradi železničarske stavke so aretirali glavnega zaupnika socijalno demokratične stranke in sodnija ga je obsodila po zaslišanju strankarsko nasprotnih prič na tri mesece zapora. To jc pa še bilo okrajnemu glavarstvu v Slovenjem gradcu premalo; mislilo je, da ima pravico in da se lahko postopa proti političnim nasprotnikom soeijalistom, kakor se-hoče, samo da se jih nekaj mesecev iznebi in mogoče na ta način uniči kapitalistom in izkoriščevalcem nevarno stranko-Obsodilo je sodruga Eizingeria po istem 1 paragrafu kot celjska okrajna sodnija n# 1 mesec zapora in 1500 kron globe. Sodrtig je Invalid, Izgubil je desno roko v železničarski službi. Ker ga hočejo slovenjegraški mogotci popolnoma uničiti, so vzeli njegovi ženi gostilniško koncesijo brez vzroka. Povemo vam: nehajte! Prišla bo sodba tudi za vas! Takrat bo sodilo siromašno ljudstvo vaše sedanje zločine. Ali se še spominjate na svetovno vojno? Na tiste de« nuncijante, ki so denuncirali svoje politične nasprotnike in tudi konkurente Slovence? Takrat so bili denuncijanti avstrijski in nemški patrijotje. Samo beseda ie zadostovala, pa si šel po zaslišanju sovražne priče in po sodbi pristranskih sodnikov, v večmesečno ječo. In to je bila vaša šola. Ta šola naj vam bo tudi izid tega dela, Z vsakim zatiranim in preganjanim pa '0 dobil avstrijski sistem smrtnega sovraž* nika. Shod, ki se je vršil v nedeljo 18. Ju* lija v hotelu Balkan in na katerem Je poročal sodr. Koren iz Celja, vam naj bo dokaz, da ste na napačni poti. Vladni zastopnik !e vam lahko priča, ki je bil primoran gledati solzne oči izstradanih in izkoriščanih ženskih in moških zborovalcev. In ba” dar se bodo te solzne oči smejale, takrat bo obračun. ŠPORT IN TLIRISTIKA. 1. Nogometna tekma „Ama(eure“ »Ilirija" je izpadla v relaciji 4 :3 za »Amate-ure“. Igra je bila vrlo zanimiva in . je nudila velikega užitka, posebno v drugem delu, kjer je izrabila napadalna vrsta »Ilirije" par krasnih momentov sebi v prilog — žalibog brez zmagovitega uspeha, ker se moštvo »Ilirije" še ni otreslo tiste prehitevajoče nervaznosti pred vratini, ki je bila — mimogrede bodi omenjeno — tako usodepol-nega pomena pri zadnji tekmi z „\Viene* Sportklubom". Napadalna vrsta »Amaterjev" se je izkazala s svojo kombinacijo kot zelo opasen nasprotnik »Ilirije" 2. Tekma. Končala je v relaciji 2:4 V prilog »Ilirije". Tudi tukaj bi se dalo povedati isto kot pri prvi. Drugi del je bil i«-teresantnejši, »Ilirija" je dobila tukaj kar zaporedoma svoje 4 partije, ampak mislim, da deloma tudi na račun tistega barbarskega incidenta takoj ob začetku. Aprovizaciia. Prodaja petroleja. Ljubljanski trgovci, ki so dobili petrolej od mestne aprovizaci-je, ga naj prodajajo ljubljanskim strankam brez izkaznic. — Trgovci, ki bi še. hoteli prevzeti petrolej, naj se zglase na magistratu. Izcfaiateli: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak Vehovec. Ulili, Hll EU STEV. S == F.EG1STEGV1KA ZISP.CGII l ClšEJEtlO ZAVEZO. TISKCVTKE 2A SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA ŠKODE IN VESELEČE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJiG, BROŠUR ITD. STEREOTiPUA. LE7CCRHFSJA. novih resn lafoga ____________________ najboljšo pncvm8tlko,rtfga|(a p!a£2ei, srečna rasna nih direH'.sbt> . srečna *r*e,e«al vrstni deli * .jo se tudi str®ie. - y»»; 0)i v ra£un a mei° se tudi Hcra dvo-ito£*» *" str0)i v ra£un- S23 F. L. «111III LJUBLJANA, Stari trg 28. J . Zidar, Ljubljana, □O m I agg ii i i na Bregu pri Ptuju je pričela z izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blaga iz najfinejšega usnja. V zalogi inia tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. Naročila i |L—— se izvršujejo po Eajnižjih cenah. J juž. železnica rabi za delavnico Maribor oo mn V poštev pride samo prvovrsten strokovni špecijalist. Prošnje je vložiti osebno pri načelniku strojnega oddelka obr. ravu, juž. žel. v Ljubljani, Belgijska vojašnica. Gonilne Jermene nudi DRAVA m Ipta in Mila Mia in f Tisk »Učiteljske tiskarne1* x Ljubljani