£ 24a. številka. Trst, v četrtek 8. septembra 1904. /■ Tečaj XXIX. la.tia.Jm. Tnuk d atn Tuđi b seieljah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih oo 9. ari zjutraj. • 2 ve itev:;x« se prodajajo po 3 movč. (6 stotin k) * - -i tofcakarnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, j f , Kranja- Mariboru, Celovcu, Idriji, 6t. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. It n*ro5b* sprejema uprava lista „Edinost", ■ . Giorgio Galstti št. >8 — Uradne are ed 2 pep. de 8 zvečer. * - k aaooi lb storink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne t&hvaJe in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Itr. 11^7. Hinost Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč i HarcfinlnA znaia «a vse leto 24 kron, pol leta 12 trron, 3 mesece R kr«^ Ns naročba t raz dopoalane naročnine se aprava ne o: r» Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. f4efrsnksva.'» pfsma se ne sprejemajo in rokopisi so ne vračal*. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upraio 11'ti UREDNIŠTVO : Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Isdajatelj in odgovorni u-ednik ŠTEFAN GODINA. L.»atn!t konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna koccorcifs lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti fitv. 18. Poštno-hranilnični račun 5t. 841.652. (Brzojavne vesti.) Kuropatkin se umaknil proti severu PEIROGRAD 7. Brzojavka generala Kuropatk na na carja Nikolaja z dne 5. t. m. je poročala : Naša armada se je umaknila pioti eever'i ter ec je na ta način izognila nevarnemu položaju, v katerem se je uahajala, ker jej je sovražnik pretil na slabotneji struni, kakor tu li na levem krilu. Pri radnjih če-ah, posebno pa na levem fer lil je streljanje topov trajalo ves dan, vendtr je imelo le malo vspeha. Naša iz-guhe v današnjem dnevu znašajo okoli 100 mož. LONDON 7. > Dailv Mail« je poročal predvčeraj iz Niučvanga, da se nameravajo Ruai umakniti namesti v Mukden v Tieling. Dae 6. t. m. je dospelo v Niučvang 8 japonskih transportov, kateri so takoj odšli po železnici v Liaojang. PARIZ 7. »Agence Havas« je poročala dne 6. t. m. iz Mukdena : Rusi so zapustili T*jt-e. Boji pri Jantaju. TOKIO 7. (Reuterjev biio.) General Kuroki je zadel pri Jantaju na grozen upor, taeo, da je zamogel istega prodreti še le po večdnevnih bojih. Iz tega te da Bklepati, da je bilo umaknenje Rusov v Mukden m žao. Iz Port Arturja. ĆIFU 7. (Reuterjev biro.) Zvečer se je čulo streljanje topov v smeri Port Arturja. Dva japonska tolmača, pridodeljena generalu Steaelju, so Japonci ujeli in usmrtili. Iz Pore Arturja prihajajoči Kitajci poročajo, da jutri pričakujejo Rasi splošen napad, toliko od kopne kolikor od morske strani. Japonci so dne 2. in 3. t. m. mest * močno obstreljevali. V trdnjavi Erlungšanu sta bila dva topova pokvarjena. Cena moki je padla v Port Arturju od 10 na 4 rublje, ker je te dni priplul v pristanišče velik parnik z živili, posebno z moko. Novi poveljnik portarturskega bro-dovja. LONDON 7. »Reuterjevemu bro« so javili it Petrograda : Kapitan \Virren, pc-vejotk ladije »Bajan«. je imenovan mesto kontreadmirsla, kneza Uhtomskega, poveljnikom portarturakegn brodovjs. Boji pri Liaojangu BEROLIN 7. »Lokal Anzeigerjus so spon čili iz Petrograda: V posebno vročem boju, ki se je vršil oao'o L aojanga, sta bila .'Ji. in 35. polk deveta divizije ter 23. polk v*točaeKa voja ; tukaj so morale poseči v boj tudi reserve. Pri mnog h stutnijah so bil. ubiti oziroma ranjeni vsi častniki. Japonci so pustili na bojišču ogromno število ranjencev; njihovo vpitje, ki je bilo. slišati do ruskih pozicij, je napravilo strašen utis. Križarka »Novik«. PETROGRAD 7. (Uradne.) Brzojavka generala Liapunova na carja od 6. t. m. se glaei: Dane-» zjutraj Bta se bližale d*'e sov-rtžai vojni ladij i postaji Korzakovsk ter se ustavile v daljavi 7 kilometrov od obrežja. Ob 10. uri 20 minut sta se bližala dva čolna teh ladij ob obrežju ležeči križ-rk' »Novik«. Naše čete so streljale na čolna, ki sta se nato vrnila k ladijam. Število ruskih čet v Mandžuriji. LONDON 7. »Reuterje/ biio« je prejel iz Petrograda sledečo vest : Veliko število novincev je bilo nemudoma poklicanih. Od pričetka vojne je prišlo v Mandžurijo, ne glede na čete, ki stražijo sibirsko železnico, 350.000 mož, izmed katerih pa niso še vsi prišli do bojišča. Prel koncem oktobra bodo kl cani 1., 8. in 13. voj. Kuropatkin dobi do konca septembra 1108 topov. Japonski ujetniki. PENZA 7. Včeraj je dospel prvi vlak japonskih ujetnikov, in eicer 256 mornarjev in 68 častnikov, med temi 4 Angleži onih tr&nsportnih ladij, katere je pogreznilo vla divostoško brodovje. Ujetniki odidejo jutri v Rjask, gubernija Rjazan. lO OOO japonskih vojakov bolnih. LONDON 7. Kakor je včeraj poročal »Dailv Telegraph« iz C.fu, leži v Daljnem 10.000 Japoncev, bolnih na bolezni »beri-beri«. — Ta bolezen konča z naglo smrtjo. Križarki »Petr ograd« in »Smolensk« se vrneta v Evropo. ZANZ1BAR 7. (Reuterjev biro). An-gUž.^a križarka »Forte« oddala je ruskima pomožnima križarkama »Petrograd« in »Smolensk«, ki nista bila niti 3 milje oddaljena od Zanzibara, povelja carja Nikolaja. Kri-žarki sta t^koj odplule ter izjavile, da se nemudoma povrnete v Evropo. PODLISTEK. 6 Žeuitfiv Valerijam Kitasta. J-pieal Sacher-K&aoch- — Frevel J. S. IV. V malem, precej hladnem falonu je obe-d. va a družina g. F. Dvorec v KcšSelki je bi nekdaj lastnina nekega staroste: še sedaj so se nahajali v njem ostanki starega poljskega gospodstva. < >£olo je bilo vse polno orež a, železnih oklepov, šlemov, raztrganih zastav in peroti Sobieskih vitezov*). Tukaj je bila slika nekrga generala, tam pa slika neke plavke s šopkom peres na glavi, o kateri se je govorilo, da je to Marina, ljubica, lažnjivega Dimitrs. — < i jsp. F. je čital novine pri mali mišici, na kateri je kipela voda v aamovaru, zraven njega je sedela njegova ') Vojski Jana Sobieskega sd nosili »-a hrbtu tirnke peroti iz perja. Brzojavne vesti. Bavarski vojvode. MONAKOVO 7. Vojvoda Karol Teodor in soproga povrnila sti se včeraj iz Kezna. Vojvodo Ljudevita Viljema prepeljali bodo te dni semkaj. Njegovo stanje je povoljno. Preklicana Tes*. RIM 7. »Tr.buaa« preklicuje vest, da se gref Turinski udeleži kraljevega kronanja v Belemgradu. Mlnisterski predsednik Korber. DUNAJ 7. Mmistereki predsednik Kor ber se je ob 3. in pol uii popoludn? povrnil z svojega gal.škega potovanja. Spremembe v diplomaciji. LONDON 7. Angitžki poslanee v Madridu, Egerton, je imenovan poslanikom v R mu, in odposlanec v Maroku, Artur Ni- epison, imenovan je pa poslanikom v Madridu. BEROLIN 7. »Reichs Anzeiger« poroča, da je dosedanji tajnik pri poslaništvu na Dunaju, poslaniški svetnik grof Otto \Vedel, imenovan ganeralnim konzulom v Budimpešti. V zapuščini odvetnika s-« pogreša 1 milijon kron. , DUNAJ 7. »Neuefc ^'iener Tagbiatt« je dognal baje iz gotovega vira, da se pri seetavi inventure v pisarni odvetnika Herb-sta (samomorilca) pogreša okoli 1 milijon kron, izročenih mu v varstvo. DUNAJ 7. Nasprotno poročilom večernih listov je izjavil policijski dopisnik glede zapuščine odvetnika HerbBta, da pokazuje zapuščina le civilnopiavne tirjatve, poneverjanja ni pa možno dokazat. Upati je, da bo zapuščina aktivna. Vojna carina na moko. NEW-YORK 7. Iz Takome (Waehin-gton) poročajo, da eo tamkajšnji izvozniki prejeli vest, da je treba od vreče moke, ki se uvaja na Japonsko, plačati 10 centov (ameriški drobiž) vojne carine. Strajk. MARS IL J A 7. Približno 17« ladij raznih narodnosti je v tukajšnjem pristaniš5u brez možtva. N«jveč ladij je že nakrcanih z tovori. Lcgar. TKŠIN 7. L?gar (tifus) ponehuje. — Pri vojaštvu je bilo do sedaj 63 in pri ci vilnem prebivalstvu 110 slučajev. Pri vojaštvu ni bilo od 27. avgusta nobenega slu čaja več, pri civilnem prebivalstvu se še dogajajo posamezni slučaji. V bolnišnicah je 78 bolnikov, ki so v posebnih oddelkih. — Največ slučajev je nenevarnih, nevarnih je le malo. Vojaštvo se je povrnilo v gar-nizijo. Pitno vodo so kemično in bakteriolo-gično preiskali. Saniranje vodovoda ss pričenja. — Ukrenilo se je v to svrho vse potrebno. gospa, majhna in debela, rdeča v licih kakor breskev. Ravno je točila čsj v čašice, a go-sp ca Jelena je mazala neke pogačice s surovim maslom. Oblečena je bila v belo jutranjo obleko iz kašmira, obrobljeno z modro svilo — dražj&tna je bila v tem položaju. Lavi Weimeb, It pi fiktot v tej hiši, sedel je kraj peči in se grel. — Danes mi nisi donesel nobenih novosti — je zararmral etarec skozi zobe. — Ša nekaj vam imam povedati, ali ee ns morem spomniti. — Se spomniš pozneje — je dodala gospa. Jelena je med tem pela neko italijansko ar jo. — Ha, spomnil sem se ! — je vskliknil tako močno, da je gjspa F. cd strahu ispusti a sladkor it rok. — Kako si me prestrašil! — Oprostite, to je zato, ker ecm ee spomnil .... gaspica Jelena je želela imeti italijanskega učitelja. Dogodki v škofiji in mi! Redek je dan že precej časa sem, da bi nam ne prihajala — in to ne le od lajikov, ampak često tudi iz duhovniških krogov — vprašanja : kaj da je prav za prav e riemanj-skim vprašanjem, kdaj in kako se isto reši, se li isto sploh r<š*, zakaj da še ni rešeno, kje da je vzrok temu, kdo da je kriv na tein itd. itd.? Ali med vsemi temi vprašanji prihaja tu pa tam še neko drugo, ki se tiče, to je uredništva našega lista. Radi tega vprašanja vidi se nam umestno, da spregovorimo danes nekako pro domo, da podamo zaželjeno pojasnilo. Vprašujejo nas namreč sedai pa sedaj : kako je to, da je »Edinost« cd novembra — Italijanskega učitelja ? — Da, italijanskega učitelja — je odvrnila deklica — potrebujem ga za poučevanje v petju in nviranju. — Nbšel sem takega učitelja — je odgovoril Zid, poteknivši cgenj v peči. — Nadejam se, da je to človek povsem resen — je pristavila mati. — Povsem reBen, ali mlad. — Na to mi ne privolimo — je zamr-mral oče. — Prav dobro si rekel — j<3 potrdila mati. To nasprotovanje cd strani roditeljev vzbudilo je v Jeleni upornost. — Zakaj ? — je vprašala ona vidno razžaljena — mislim, da vam je bil moj značaj vedno porokom, a ne starost učiteljeva. — Je-li po rojstvu Italijan?—je vprašal gosp. F. — Kako bi ga smel priporočati, ako ne bi bil! — se je začudil Zid, grejoči si neprestano roki na peči. — Od dobre družine lanskega leta sem nekako obmolknil* glede riemanjekega vprašanja, zaksj da se no bavi več tako intenzivno z dogodki v Ricmanjib, kakor se je začetkoma, in je-li morda odnehala in zavzela drugačno stališča ozirom na cerkveno vprašanje, izlasti pa glede na vprašanje bogoBlužnega jezika, ki se vendar tiče najsvetejših naših pravic in ki je radi tega eminentne važnosti tudi v narodnem pogledu?! Tako nas vprašujejo. A mi odgovarjamo: Mi nismo nič odnehali, mi nismo nič spremenili svojih nazorov, mi umevamo slej ko prej vso dalekosežnost dogodkov v Ric-manjih in se zavedamo slej ko prej prevelike važnoBti vprašanja bogoslužnega jezike, da: uverjenje naše je tako, da v premnogih krajih, izlasti v naši tvižni Istri je to vprašanje naravnost odločilne važnosti tudi ozirom na vprašanje naše narodne ekzistence. Ta naš nazor je najbolje podkrepljen po vedenju naših nasprotnikov, bili kjer-si bodi: med drugorodc*, v vladnih krogih in — na viših klinih lestve cerkvene hierarhije. Niti na izganjanju našega jezika iz javnih uradov niso tako neizprosno trdi, kakor so zadnja leta ob vprašanju bogoslužnega jezika. Zatrti bi hoteli iz cerkve zadnjo sled, ki spominja ca našo narodno bitnost, ker vedo, da bi s tem v mnogih naših krajih porazili narodu glavni etični oslon za ohranjevanje Bvoje lastne narodne bitnosti. Dogodki v Kaštelirju v. pr. so kričeč me-mento VBem onim slovenskim rodoljubom, ki še nočejo umeti vse neizmerne važnosti, ki jo ima za nas bogoslužno vprašanje tudi v narodnem pogledu. Jasno je torej, da pri nas ne more biti govora o kaki spremembi nazorov, o spremembi načelnega stališča. Tudi o tem ni govora, da bi bili mi spremenili svoje nazore o izvest:.ih osebsh visoke cerkvene hierarhije : toliko glede njihove osebne dispozicije nasproti narodnemu programu Slovencev in Hrvatov, kolikor tudi glede njihove — dotičnih cerkvenih dostojanstvenikov — Blepe poslužnosti nasproti drugim faktorjem, katerim kar re more v glavo, da tudi takov-le naro-d č, kakoršan smo mi Slovenci, hoče — živeti samosvoje življenje. Ca je torej navstal videz, da kakor da smo mi nekako odnehali, če smo oziram na dogodke v Ricmanj.h stopili za nekoliko čaea nekoliko bolj v ozadje, odločili smo se bili za to le iz razlogov — taktike, iz sicar dobro premišljenih razlogov. Lini, po izdanem dekretu od 3. septembra 1903. smo bili mi obveščeni, kaj je Rim ukrenil glede ric-manjskega vprašanja! Potem smo prejtli pastirski list tržaškega škofa od 13. septembra 1903., ki ga je bil isti izdal na R cmanjce ter razposlal po vsej škttiji in morda tudi preko nje mej ! Mi B9 nismo hoteli spuičati v nikaka razlaganja ali analizi- je, izobražen, učen> a i nesrečen. On tudi ne misli na drugo, n:go li na svojo nesnčo. — A v čem je nesrečen ? — je vprašal F. — To je skrivnost — je odvrnil Zid z nižim glasom, njegova rodbina, s ari plemiči, prepala je v revoluciji, a on mora Eedaj s pcuSevanjem hraniti sebe, mater svojo in dve sestri. — Evo, ali ni lepo to od njega ? — je vskliknila Jelena zanesena. — Temu Človeku •=»9 mora pomagati, a to storimo s tem. da me bo on poučeval. Ja li oče, da je tako ? — Ako pristane mati, — je odvrnil oče. — Naj br*, ako očetu ni to ne sprotno — je vzdihnila mati. Nijeden od njtjju ni imel toliko poguma, da bi se protivi 1 hčerki. Zato je bila ona vedno gotova, da zmaga. — Torej privedem Italijana ? — je vprašal Žid. — Privedi ga — je odvrnil starec, a očesi sta ss mu eabliskali. — Ali precej — je zahtevala g ospica. ran a onega pastirskega lifta, ampak po re?-iem rszmišljevanju na vee strani, prišli smo bili do zaključka, da bo rajbolje, ako malo počakamo, da vidimo, kaj in kako ukrene Vojna. TRST, dne 7. septembra 1904. Boji okolo Liaojanga so ponehali. Ru- skof Nagi. Tako mu — saio računali — glavna vojna sila se umika proti Muk- odtegnem > vsako izgovarjanje, češ, da so drugi »nepoklicani« činitelji motili in pokvarili njegovo akcijo za rešenje riemanjskega vprašanja. VTedoči, da je dobil iz Kima tozadevne ukaze, emo mu hoteli prepustiti popolno svobodo akcije, da bo (po naB predvi- denu. Ker znaša daljava od Liaojanga do Mukdena le 60 kilometrov, zamorejo dospeti tja čete v dveh dneh in večji del armade je že dospel do reke Hunho, ki teče par kilometrov južno od Mukdena. Zelo ve-rojetno je, da so začele ruske Četa ža okolo so pričeli veliki boji. Istočasno bo pričeli Rusi odvažati prjvijant in streljivo in druge djam) nevspeh škofa Nagla tem eklantantneji! 20. avgusta zapuščati Liaojang, torej preden Za to emo Be bili odločili tem legije, ker se nam je namignilo od duhovske in posvetne strani, naj mirujemo, nai ničesar ne prina-j vojne potrebščina proti severu. Kuropatkin šamo, naj puščamo škofa Nagla na miru, se noče spuščati v veliko odločilno bitko, češ, da mu bo potem možno urediti sporno j dokler ; nima dovelj vojnih sil, da zamore vprašanje. prestopiti v ofenzivo, zato se umika pred Mi emo ustregli tem željam tem raje, J sovražnikom, ki se od svoje operacijske baze ker smo biii ža v naprej uverjeni tako trdno, j čjm dalje bolj oddaljuje. kakor je trda siva skala na kršnem Krasu, j Ju nižje prinašamo članek, ki ga je da se vsa napovedana akcija škofa Nagla nek:i višji ruski državnik pieat uredniku predstavi svetu kakor kolosalen — nič. Mi poznamo ljudi in razmere in te nismo ao-til;. Čakali siro in pričakovali in smo sled- lista »Deutsche Ravue«, v katerem označuje mnenje vladajočih ruskih krogov glede vojnih dogodkov. Rusija ne sklene prej miru, zmage in ruake nezgode ne približajo obe bojujoči se sili niti za ped do sklepanja miru, ker le Rus j a zamore predpisovati mirovne pogoje, nikdar in nikoli pa Japonska. Zato pa zamore trajati vojna dva, tri in tudi štiri leta, Rusija ne odneha od svojega stališča. Nasprotno, čim dlje traja vojna in čim več žrtev bo ista zahtevala, tem nemožneji bo položaj japonskih čet na azijskem bojišču. Rusija razpolaga z vsemi Bredstvi, da zamore še par let nadaljevati vojno in ves ruski narod napne vse svoje sile, da upogne svojega bojaželjnega rumenega nasprotnika. Bo-li pa japonski narod zamogel neprestano izpolnjevati praznine v japonski armadi, bo-li zamogel zaustaviti tudi financijelni polom, ki ga mora seboj privesti večletna vojna — o tem nas pouči bližnja bodočnost. njič doSakali potrjenje tega, o čemer smoj dokler Japonsko popolnoma ne porazi in naj b;li uverjeni že v naprej: škof Nagi n i traja vojna tudi dve, tri in celo štiri leta. nič ukrenil in nič storil. Kar je Xa Ruskem so prepričani, da konečna zmaga dosegel, je edino to, da odelej tudi o b bo na ruski strani. najpošteneji volji ne more ni Č j Reka Taltsi doseči, ker ga danes ni Rici n , m • i ^ • - j - u 1 & Resa Taitsi, o kateri se je v zadnjih m a n j c a — rszun enega ali dveh izdajic dneh mnogo pisalo in ob kateri leži mesto Liaojang, je po velikosti in važnosti druga stranska reka veletoka Liao. Taitsi izvira na zapadnem obronku gorskega hrbta Šamušan, (»0 kilometrov južno od mesta Siutsintin ter se izteka v reko Liao blizo vasi Sant*ahe. . , Reka je dolga 350 kilometrov. Gorenji tok r.aekj škofa Nagla je kolosalen. A tem , t T. . . , ., , « 4___ _ . do mesta Liaojang meri J00 Kilometrov. Za časa deževja reka silno naraste ter prestopa svoje bregove. Rusko mnenje o trajanja vojne. Nek ugledni ruski državnik je poslal — ki bi se z Naglom sploh hotel pogajati! Stvari so dozorele tako daleč, da danes ni le vprašanje, da-li bi pogajanja dovedla do kakega vspehs, ampak stvar stoji tako, da so že vsaka pogajanja z Naglom izključena. evidentneji je, ker se ne more izgovarjati, da bi mu bili mi zadnje mesece križali ra-1 čane. R cmanjsko vprašanje estaja med nerešenimi na sramoto vsem onim, ki so reševali to vprašmje — z bajoneti!! Dne 3. septembra t. 1. je minolo leto, izdajatelju lista »Deut. Revuec članek, ki odkar ie sv. Stolica izdala glede R cmanj zaslužuje posebno pozornost, ker podaja mne-ukaz, kako naj dr. Nagi uredi to vprašanje. nJe višJih političnih ruskih krogov. Iz članka Škof tržaški je imel torej prilike in časa do- j€ poanet> sledeče : volj. Niti ob vprašanju župnije ni storil ni-; »V Rusiji ne misli še nihče na mir. česar, da si rešitev tega vprašanja ni bila Toda na Japonskem napravljajo že sedaj težka stvar, ker obstoji ministerijalni dekret mirovne pogodbe, v katerih so natančno od 3. septembra 1900. in ker se je plede izdelani pogoji, ki jih misli Jtponska staviti pokritja kougrua ponudila sama vlada. Akof Nagi pa ni storil nič za rešenje tega vpra-, Kakor piše japonski list »Taijoc, ki je šanja, ker mu ie na poti — g 1 a g o- ' v tesnih zvezah z japonsko vlado, zahteva lica. V nadomestilo za nerešeno riemanjsko Japonska sledeče: Japonska prevzame v svojo vprašanje pa je škcf Nagi storil nekaj dru- upravo vztočno-kitajske železnice ter povrne zega : ubirati je začel na sploh začasno Mandžurijo Kitajski, dokler ne pride poti škofa Flappa! ugoden trenotek, da si te dežele ne osvoji. Maj tem torej, ko je z jedns strani mi- Sibirija mera postati japonska do Jenizeja nola dobe, ki smo si jo bili pami določili za ali vBaj do Lene, ter seveda tudi Port-Artur opazovanje bolj v ozadju, kako bo škof Nagi in Daljni, kakor tudi del poluotoka L:aojang. reševal riemanjsko vprašanje — je pa na Radi ribarstva izroči Rusija Japcnski otok drugi strani ta poslednji smatral za umestno, Sabalin. Konečno dostavlja japonski list, da da vrže od eebe zadnji obzir in je ee svojimi bo Japonska zahtevala od Rusije le eno odloki objavi enimi nedavno v škofijskem milijardo rubljev vojne odškodnine. Kako uradnem listu odkrito stopil na Flappovo vel kedušno! To zahteva Japonska preden stran, na etran narodnih sovražnikov nfš h! je padel Port Artur, preden je bilo uničeno Mi nismo torej le odvezani od lastnovoljno rusko biodovje in poražen Kuropatkin. Kaj naložene Bi rezerve, marveč nam veleva na- bo še le zahtevala pod pritiskom javnega rodna dolžnost, da govorimo in branimo pra-j mnenja, ko bodo žs vsi ti vspehi zap sani nai vico našega naroda v cerkvi! In uverjeni japonski zastavi ! smo, da bo to našo dolžnost sedaj umeval, Uboga Japonska ! Nima še medveda in tudi marsikdo med onimi, ki nas niso umeli že deli njega kožo. Prijatelji Japoncev bi niti tedaj, ko smo bili z vso energijo posegli storili dobrj delo, ako bi ta prepirlji/ in v r.cmanjeko vprašanje. j bojaželjen narod, ki je ve3 omamljen radi —— i —i^———— dosedanjih vspehov malo streznili. Razjasni naj si pravi, resnični politični položaj in pogledi naj ne moč svrjega nasprotnika. Ako me Vi gospod urednik v puši te, * * ' kedaj d« pride trenotek. ko bi zamogla Ja- Popoludne so se vstavile \Veinrebove ' ponska resno staviti Rusiji gori navedene sani pred dvorcem, a iz njih je ttopii itali-I predloge, tedaj Vam moram odgovoriti, da janski učitelj. b\ je pudil pri peči ; ko pa ga kadar bo — japonska armada v Moskvi! je opaz i, je fct sn i zo je, da se ni nasmejal. ■ Prej gotovo ne, pred zsvzetjem Moskva so Vendar te ni mogel vzdržati ter je, da skrije taki pogoji naravnost blazni. Ne da bi v smeh, jel tepsti lovskega psa, ki je začel najmanjši meri kazal svoj šovinizem, ki mi žalostno cviliti. V tem vpitju je predstavil je mrzek moram priznati, da po mojem pre-prebristni Žid milostljivi gospej Valerijana I pričanju zamore Japonska le v Moskvi pred-Kohanskega pod imenom: Giuaeppe Scar- pisavati kateresibodi mirovne pogoje, latti. V tej točki tiči strah sedanje vojne na Neka sobar ca je pritekla vsa zmešana v skrajnem V7toku in o tem si je treba biti v — Jutri? — Ne Jelka. še danes je zapovedala Jelenino sobo. — Ah, kako je lep! — je vzdihnila, pogledavši proti nebu. političnem iivljeoju popolnoma na jasnem. Vse japonske zmage na kopnem in na morju ne privedejo do sklepanja miru, ako noče — Je-li plav ? j® vprašala Jelka, po- j Rusija ponehati biti in ostati — Rusija, pravljaje ai lase — jaz nimam rada blon- Možno je, da pade Port-Artur vkljub bajni dinov. hrabrosti svoje posadke; pripeti se lahko, da — Ni, ni; rjavkast je. ! doživi Kuropatkin Se nekoliko nevspehov; ! tudi ni izključeno, da zadene port-artursko (Pride še.) brodovje ie kaka nesreča v samem pr;8ta- n šcu aii ra morju. Toda vse te japonske Domače vesti. Dogodki v Ricmanjib. Iz Ricmanj nam pišejo: Tržaški škof dr. Nagi je zopet čutil potrebo, da izda »pastirski list« na Ricmanj ca ; to je že četrti od kar je ukazal zapreti tukajšnji cerkvi, V tem »pastirskem listu« na9 imenuje celo: »V Gospodu ljubljene vernike !c Početkom lanskega leta je pošiljal na nas cele čete orožnikov, par meBecev potem smo bili pred njegovimi oči »banditje«, v . svojem »pastirskem listu« od dne 3. septembra 1903 nas je nazival že »vernike« in sedaj nas imenuje že »v Gospodu ljubljene ver-j nike«. Zdi se, da se škcf dr. Nagi polagoma popne do »serafinake« ljubazni nasproti nam. , Vidi se pa, da je v tam pastirskem pismu tudi zapel labudovo pesem in se od nas za vedno pctt'.ovil, potem, ko se je ša malo z nami ponorčeval in zapisal o našem cerkvenem vprašanju nekoliko neresnic. V omenjenem pastirskem pismu od 13. septembra 1903 povabil je škof Nagi k sebi tri riemanjske može z besedami : »Poživljam Vas po očetovsko, pridite s tistim zaupanjem in s tisto ljubeznijo k meni, kakoršno gojim jaz do Vas : izberite tri zastopnike, koji se bodo posvetovali z menoj o obnovljenju cerkvenega življenja...« In res so se našli trije možje, ki so šli dne lfi. oktobra 1903 k škofu Naglu s svojim legalnim zastopnikom dr. Bmč'cam, seveda le v imenu kakih 13 družin. Tem povodom so mu izročili pisane predlege, kako bi bilo urediti riemanjsko cerkveno vprašanje- Škof dr. Nagi je deputaciji obljubil, da ji bo tekom 8 dni odgovoril, se hoče li nadalje pogajati na temelju podanih predlogov ali ne. Nu ta »dobri oče«, ki hlini tako »očetovsko ljube-1 zen« do nas, ni »svojim sinovom« do danes 7. septembra 1904 na omenjene predloge še besedice odgovoril; in vendar si je upal zapisati v zadnjem »pastirskem listu« od 4. t. m. besede: »Nikar na verujte, da se škofza Vas ne briga«. Pustil nas je ves ta čsb, kakor se je baje sam izrazil »duhovno« Btradati, ! mis'o da nes tako prisili, da se udarno na milost in nemilost pod njegovo nemško batine. Ša do danes čika torej omenjena trojica, ki je šla z a u p l j i v o k »dobremu očetu«, i škcfu Naglu, odgovora na svoje predloge! Po enih predlogih bi imela biti riomanjska cerkvena zadeva že za božične praznike lan-ekega leta kječana, a kakor nam v zasmeh so prišli na božično viljo zvečer v Ricmanje 4 erežniki, ki so na Božič in na sv. Štefan po Ricmanj;h patrulirali. Vprašamo škcft.Nagla, kje so bile v vsem I tem času »neumirajoče duše«, za katere pretaka v svojih »pastirskih pismih« kiokodi-love solze ? Zakaj ni še do danes ničesar. odgovoril ca predloge, kakor je to obljubil ' ste riti ? Za danes rečemo le to : C. kr. na-mestništvo v Trstu naj reši našo ulogo od 10. novembra 1903 ter naj pcšlje v Romanje posebnega komisarja, pred katerim bomo podali svoje izjave glede prestopa na pravo-slavje. Za isti dan naj pozove e. kr. namest- j ništvo v R cmanje zastopnika zaderskega i pravoslavnega škofa dra. Milaša in če hoče i tudi tržaškega škcfa dra Nagla. V par urah , bo riemanjsko vprašanje rešeno in dr. Nagi bo videl, da tudi onih par »poštenih Ricmanj cev« prestopi na našo stran. Torej pogum ! Koraiža velja! Iat(.časno ponavljamo gospodu tržaškemu škcfa vnovič : Da je v Ricmanjih popolnoma nemogoč, da mu lukaj nihče nič: sar več ne verjame, ne izvzemši njegovih zauprikov i a da nima tukaj nič več iskati. Konečno zamoremo torej že od njega zahte • vati, da nas vendar enkrat pusti na miru ! Z njim se več ne pogajamo!« Iz Doline nam pišejo: Volitev župana in občinskega svetovalstva. V ponedeljek [se je vršila v tej občini volitev župana in obč. svetovalcev, ob navzočnosti voditelja okraj -nega glavarstva v Kopru c. k. komisarja g. Josipa (iasserja. Zbralo se je vseli 30 občinskih odbornikov, ki so soglasno zopet izvolili županom g. Jjsipa Pangerc a poseetaika i a trgovea v Dolini. Mož v resnici zasluži, ra so mu občinski odborniki zopet poverili t> častno a težavno mesto, ker se v resnici mnogo žrtvuje za blagor ta širne občine, kar sa je pokazalo v minoli triletni dobi njegovega županovanja. Skoraj jednoglasno so bili izvoljeni občinskimi svetovalci gg. Pasarit Petar iz Ka-stelca, Prašelj Ivan iz Prebenega, Siavec Ivan iz Oapa, Križmančič Ivan iz (iabrovica Samec 1'rh in Štranj Ivan iz Doline, Kra-ljič Josip iz Boljunca, Petaros Jjsip iz Barata in Kuret Ivan iz R emanj. G. Ivan Bardon ostane pa na svojem častnem mestu kakor župan ricmaDjsii iu občinski odbornik. Po izvršenem volilnem činu polož li to slovesno obljub) v roke prej imenovanega zastopnika c. k. okrajnega glavarstva g. župan in gg. obč. svetovalci. Popoludne so se vsi Bestali pri kozarcu vina na dvorišču g. župana, kjer se je marsikatero reklo. Tudi si je —na predlog g. V. Samec nabralo svotico 32 K za dijaško podporno dru štvo v Pazinu, kar svedoči, da imajo gg. zastopniki iea rodoljubna Brca. Pod noč razatali smo se v nadi, da je mož — kakor je g. Pangerc — na pravem mestu, pravi svetovales istrskega kmeta-trpinu, v narodnem oziru cdločen in neizprosen, ?a trpina pa milosrčen. 1'verjeni, Brno da mu je s častjo poverjeno *ežko breme, ker treba pomisliti, da smo v Istri, kjer naa vBi m(žm činitelji preganjajo in zatirajo. Nis Vodoran III. Na c. kr. pripravnici za srednje šole na Prošeku se prične šolsko leto dne Iti. septembra s sv. mašo. Sv. maša bo ob 8. uri zjutraj potem se bode upisovalo, na kar sledi redni pouk. Učenci se morajo javiti v Bt rem-stvu roditeljev oziroma njihovih namestnikov ; prinesti morajo s eeboj zadnje šolsko spr ča-valo, krstni list in spričevalo zdravili oči j. — Vodstvo c. kr. pripravnice za srednje šole. Pričetek šolskega pouka na učiteljišču v Kopru. Vpisovanje za šolsko lt to 1904/5. se bo vršilo dne 13.—15. eeptembia t. 1. od 'J. —12. ure predpoludne. Dae Ki. septembra se pričao sprejemni in ponav'jalui izpiti, na vadnici pa redai pouk. V t?Čaj h se le-ta prične s sv. mna^ šele po djviš^nih sprejemnih izpitih. Nevarnost za setalce. Prejeli smo: Jaz imam navado, da se po dokončani službi rad nekoliko šetam, kar često storim tu ii predno mstopim tlužbo. Dotpdi sa mi pa pj* gostoma, da se moram iz prostorov namenjenih za šetališča umikati raznim kcleearjem ni celo voznikom. To se mi največkrat dog.uji v zgornjem delu ulice Chiozza pod takozvanim »Boecho dei pini« ;n pa na ulici delit* Arquedotto. Tudi na miramarski cesti hi upajo kolesarji na prostor določen itk jučjo za pešce. Redarstvo, drživno ia meatao, naj pazi da se to odpravi. Iz Dekani nam pišejo: Vfselics, katero je priredilo pevsko - bralno društvo »Zrinjski« v Dekan h v nedelje, dne 4. septembra se je izborno izvršila. Zihveljujemo se na bratskem sodelovanju pevskemu dru stvu »Svoboda« iz Sv. Antona in tamburu-škemu zboru iz Dekani. 7.1 dijaško podporno društvo v Pazi) u so darovali o tej priliki : gOBp. Dragotin Š -škovič, c. k. poštar in trgovec v Ornemkalu 5 K, Josip Hrvatin, posestnik na Bad hi pri Plavjah 3 K, Josip Bertok, nadučiteli n* Lazaretu 2 K, France Piciga iz Trsi a 1 K, Josip Piciga, nadžupan v Dekanih 1 lv, France Klemenčič, občinski tajnik v D^knn h 1 K, Š.me Defar, župnik v Dekan h <>0 stotink. Vsem cenjenim darovalcem bodi izrečena tu saj najsrčnejša zahvala. Odbor pev. braln ga druatva »Zrinjaki« v Dakan h. noto društvo. v Opatjeca Belu snujejo bralno in peveko društvo, ki bo nosilo ime »Kras«. I stanovni občni zbor je bil pred kratkem. Ob ednem saujejo tudi zarovalnico za govejo živino. 48.000 Trei* riža je prinesel včeraj iz SantDsa sem dospeli Llcvdov parnik »Mel-pomene«. Parnik se je usidral v svobodnej luki, kjer bo razložil riž. Gibanje prebivalstva na Kranjskem. V drugem četrtletju 1904. je bilo sklenjenih na Kranjskem 885 porok ; rodilo se je 4431 otrok, zmed teh jih je bilo 10t> mrtvorojenih, umrlo je pa 29S3 oseb. Na zadnjem ljudskem štetju 1900. se je naštelo 509.H64 prebivalcev. Nekoliko statistike. Minoli teden, t-> je od dne 28. avgusta do dne 3. t. m. Be je zvršilo v občini tr/iški 39 žmitev; (cd 1. januvarja do eedaj 1041, naaproti 1046 v istem času lanskega leta). Rodilo se je živili otrok 1220, in sicer možkega spola 73, a ženskega 49; (od prvega januvarja do eedaj 43' »6, nasproti 408* v istem čnsu lanskega leta). Vmrlo jih je 86, in sicer 3S moškega, a 48 ženskega spola: (od 1. januvarja do sedaj 3357, nasproti 3384 v istem času lanskega leta. Število rojenih od 1. januvarja do 3 t. m. je torei ra 1009 višje nego število umrlih. Lani je bilo število rojenih v istem Času za 704 višje nego število umrlih. Od 68 umrlih v minolem tednu jih je bilo 34, ki niso bili šd doživeli enega leta, jih je bilo mej 1. in 5. letom, 1 mej 5. in 10., 1 mej 15. in 20., 5 imj 20. in 30., 12 mej 30. in *0., 13 mej 40. in 60. ia 11 mej 60. in SO. letom. Vreča kave. Fran Trošt iz Podrage, je bil prišd včeraj v Trst z vozom, da tukaj nakupi raznega blaga. M9j drugim je fcupil pri trgovcu z je9tvinami g. Aleksandru Zgur eno vreča za 60 kg kave, vredno 114 kron. OJpravivši svoje opravilo v mestu, je pognal konje, da se vrne domov. A ko je b1 v ulici (i'.ulia je ustavil pred hišo št. 32, da si konji nekoliko odpočijejo, a on je stopil za bip v vežo iste hiše. Toliko, da se je v v«ži obrnil, a ko je pr gledal na voz, že ni bilo % eč vreče s kavo. Ni mu pr€ostajalo diugo, nego da se je vrnil v mesto ter na policiji prijavil to tatvino. Odbor »Kola« ho imel prihodnji petek dne 9. t. m. ch 8. uri zvečer, v prostorih uredništva »Edinosti« izredno Bejo. Ker so na daevnem redu važne t -čke vabi podpisano v#e odbornike in namestnike, da se gotovo vdtlsža te;e. Predeedništvo. Plesne vaje t Trž. podpornem in bralnem društvu ulica Stadion 19. pričnejo j v nedeljo dne 11. t. m. in se bodo vršile. vsaKo nedeljo ia praznik od 4. do 8. ure popo udne. Posebne vaje za začetnike pričnejo ; v ponedjelek dne 12. t. m. in bodo vsaki p;>na- j d.eljek, sredo in soboto, cd 7. do 9. ure zve- j čer. Podučevali s) bodo vsi aavadn'", sesta\ - i ijeni. stari ia najnovejši plesi. Tatova v kavarni. Nekemu gospodu ie bila predvčerajšnjim v kavarni Fanelli ufcra- j dena iz žepa listnica s svoto 360 kron. Sum : je padel takoj na dva mlada človeka, ki sta prej seiela blizu okradenega gospoda. Po srečdo se j9 izvedet', da sta si najela izvo-šeeka ter se daia odpeljati v Konsr, a v | Kopru so ju našli v neki krčmi ter ju takoj , areto^ ali. i Tatova sta 26 le'ni Karol Suban in 26 letni J-»s:p Davetak. Našli so pri njima še prece šen del ukradenega denarje. Are t ovan je bil včeraj predpoludne 29-letni vozni* Ivan Lamprtcht, po domače »Caharija«, stanujoči v u'ici Concordia štev. 5. Lamprecat je namreč močno na sumu, da je sodeloval na tatvini onih treh vreč r ža, ki so bile ukradene na škodo tvrdke Aleks. Kabiglio. Tatvina v cerkvi. V noči od eobote na nedeljo so ee dosedaj še neznani zlikovci utihotapili v cerkev Matere božje na .10 „ v srebru 100.15 100.15 Avstrijska renta v zlatu 119.20 119.15 v kronah 4*/„ 99.30 99.30 Avst. investicijska renta 31/,*/. 90.95 90 90 Ogrska renta v zlatu 4% 118.95 118.90 „ v kronah 4°/t 9<.10 97.10 „ renta 31/, fS-90 88.90 Akcije nacijonaine banke 1614— 1615.— Kreditne akcije 650.— 650.25 London, 10 Latr. 239 65 239.65 100 državnih mark li7.27 117.30 20 mark 23.45 23.46 20 frankov 19.03 19.011/* 10 i tal. lir 35.— 95.— Cesarski cekini 11.34 11.34 Parižka In londonska oorza, Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98.60 5°/0 italijanska renta 103.85. španski ezteneur 88.05 akcije otomanske banke 572.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnic —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 87.35 menjice na London 252.40, avstrijska zlata ren.« 102.60 ogrska 4°/0 zlata renta 101.—, Lfinderbank —.— turške srečke 122.50, parižka banka 11.84, italijanske meridijonalne akcije--, akcije B5o Tinto li>.84. Mlačna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 881 V,« Lombardi 3»/, srebro 26'/,, španska renta 81V4 it* lijanska renta 103 V«, tržni diskont, 25/„ menjice ne Dunaju —.— dohodki banke 53.0C0 izplačila bankf —.—. Nepravilna. Tržna poročila 7. septembra. Budimpešta Pienica za oktober 10 49 do 10.r0; ?a april 10.80 do 10.8 i Kž za oktober 7 9cJ do 7 91; za april 8.25 do 8.26 Ove« za okt. K 7.10 do 7.11; z« » pril 7.40 do 7.41 Koruza za september 7-28 do 7.29, za maj 7.33 do 7.34. PSenicaf ponudbe srednje; povpraSevan 6 omejeno. ugodneje. Prodaja 33.000 meter, stol , za 5 stotink zvišanja. Druga žita vzdržana Vreme: lepo H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good av» rage za tek. mesec po 50 kg 44.25 frk, za dec. 14.75. H am b u r g. (Sklep pop.) Kava Santos fec average za september 36—, za de<\ 361/*, za marec 37 llA, za maj 3iB/4 vzdržano. — Kava Rio navedna loco 36—37, navadna reelna 3^—40, navadna dobra 41—43. Hamburg. (Sklep) Sladkor za sept. 2170, za oktober 22.30, za dec. 2210, z» januvar 22 20, za maj 22 45, za avgust 22.75. Mirno. — Vreme: oblačno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 63.00, za september K —.— do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassž in Melispilć promptno K 68.30 do 69.30. za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 10s/4 Sh. Java 11.4»/, bh. Slabotno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodo če dobave, vzdržano, 5 stotink zvišanja,. Pariz. Rž za tekoči meaec 15 40. rž za okt. 15.75. za november-december 15.90, za nov. februvar 10.25 (mirno.) — Pšenica za tekoči mc-sec 22.40 za okt. 22.75, za november-dccember 23.15,ta november-febr. 23.40. (mirno). Moka za tekoči mesec 30.U5 za okt. 30 40, za no/, -december 30.70, za november februvar 30 95 (mirno) Kepičao olje za tekoči mesec 49.75, za oktober 4'.»50, za nov.-december 50.— z.\ januvar-april 51.— (mirno. Špirit za tekoči meaec 43.2.">, za okt. 41.75 zb nov.-december 40.50 za januvar - april 4J.50 (mlačno). Sladkor surov 88° uso nov 26--2S1/* (mirno), bel za tekoči me-iec 29"','a za o!ct' 303/s, za okt. -jan. 30"/4, za januvar - april 311/, (mirnoj rafiniran o2—621 Vreme: oblačno. ZOBOZDRAVNIK Univ M Dr lakso Brillait v TRSTU ulica S. Antonlo št. 9. H. nadstr. naznanja, da radi odsotnosti ne bo ordiniral do 10, septembra t. 1. Tovarna pohištva, Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. - (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nlkake konkuone«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tuci p d posebnih načrtih. Ilaitrovan oenlk br^sol&Aao la firwk» Gospodarsko. Slike o gospodarstvu v Ameriki. Kadar hoče Evropejec označiti kako vest ali dogodljaj kakor posebno neverjetnim, tedaj pravi, da je amerikanski. Tako označevanje sicer deloma odgovarja, namreč v toliko, v kolikor se hoče a ta besedo pov-darjati nenavadnost, tli nekoliko predaleč vendar le poseza, kaiar ee to besedo rabi mesto beeede laž. Evropejci bi bolje btoril:, ako bi proučevali gospodarsko življenje v Ameriki mesto, da neverjetno zmajujejo z giavo, kadar čujejo ali čit*jo, da v Ameriki zidajo hiše s 2f> nsditropji, da tam prelete železnice po 100 i u vtsč kilometrov na uro, da imajo ob padcih reke Niagare turbine, ki dajejo na stotisoče mDČij konjakih sil itd. No, v zadnjem času počela se je tudi Evropa nekoliko bolj baviti z odnošaji v Ameriki, preučevaje tamkajšnja posebno gospodarska podjetja. Neki avstrijski Nemec, ki se je bil napotil v Zjedinjene dižave samo z namenom proučevanja, nam podaja kaj zanimiv popis skladišča tvrdke Marthail Field in drug v Chicagu. Predno prehaja v popis one tvrdke razpravlja o vprašanju : zakaj je bilo mogoče, da se je tako visoko povspela trgovina in obrt v Zlruženih državah. Na to odgovarja mej drugim, da je rdino v Združenih državah to mogoče, kjer neomejena prostost poveptšuje razvitje močij v obrtnem življenju, kjer je zahteva spričeval o vsposobljenju in vsi slični nazadnjaški predpisi nekaj povsem nepoznanega, kjer država nikdar s prepovedmi ne ovira razvitka v kupčiji. Tam se vsak vspeh občuduje in pri* znava brez zavisti; ne b tem, da be katerega ovira, ampak ■ tem da se ga prekaSa, stremijo tam po vapehih. Kar se je enemu posrečilo, to tudi drugemu ni nedosegljivo. Omenjena tvrdka Marsball Field in drugovi, ta velikan mej velikani, največe in najmogočnejše skladišče blaga na svetu, ima Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem. ^Bg Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar ]e treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 f^^I zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J Yia dsi Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tii ceite Sy. Petra ? hiši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izkljuCena. Rlbum pohiStva poSlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRU! (ORJENT). F. PERTOT, urar, v TRSTU nI. Delte poste 9, palača 6alatti (zadej ]taro9nega doma) = Prvi slovenski urar. == Ima velikansko zalosro ur tscIi vrat iz mijsloviteljšili tovarn. Veliki izbor zidnih ur, koje daja tudi na obroke. Priporoča se svojim slovenskim rojakom! Pekarna I na j;iko dobrem krnju mesta, ki je tudi! ^ :»rij»r:tviiii z:t j»r<»pluh za vsako obrt se proda takoj po nizki rt ni. Ponudbe sprejema: Calžirsich. kavarna Aiia Posta . T7/I AVf^ <>cl«"l;i po jako ni/ki ceni W Vtkls^' \f CL eno sobo s lunno dvom uradnikom. Naslov: ul. T~<;o Fosc<*lo 12 pri tleh. ¥ | y~ | sprejiue na doni pranje JL—i r\. OLI 1 n likanje porila |h» zelo nizki ceni. Naslov: ul. IFoseolo pri tleh. Vinske stiskalnice in valerji prve vrste se doMrnjo pri tvrd k i Živici dr.(Schiv tz&C.)., Trgovinska u ica 2 kjer se odda tudi velika neprenehnlna s iskalnih na kolesih, eventuvelno tudi v najem. RUDOLF MADBALENA ul. Usro l oseolo 11 (vogal ul. Parini) Zaioca novega in starasa Dolilštva, = posamezno priložnostno pohištvo. = Bogat izbor spalnih in obt-dovalnih sob, podob v okvirjih, zrcal itd. : Poštene ceme. : m i * X v a B orehi jt- umrla, danes zjutr.; j ol> '.t. uri po kratki a mučni bolezni, previđena s<* svetotajstvi za umirajoča* Od žalosti potrti brat Mihael, sestri Eiiza in Klementina kakor tudi svakinja Evgen'j* roj. Scheidenbsrger, javljajo to žalostno vest v svojem in v imenu drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem. Prenos zeinskih ostankov preblage pokojnice bo vršil i/. Komna, dnu s. t. ni ol> 'J. uri pred pol mine. Sv. mača ziulušnica se bo e tala ob 11. uri v Sežani, kjer se pokoplje tudi truplo pokojnice. KOMEN, dne <5. septembra 1004. Se prosi z l opustitev sožaljnib posetov. — To obvestilo je smatrati kot neposredno. Pogrebno podjetje Zimolo, Trst, Corso 43. Prodajalnica jestvin in koionijal, napoljskih in iuzemskih testenin, olja, kisa in mila Iiran Fočkaj v Trstu ul. Petronio 2, vogal ul. Settefontane. Zaloga moke, žita, otrobov na izbero. JOSIP TALAMiN! Trst — ul. della Pieta 13 (dvorišče) — Trst,- i _______ j Zaloga istrskega in dalmatinskega vina-I maršale, vfcrniutha ter n»1tiuejše^a re loška v botiljkah. Dostavljanje na dom. CHBS2 Trgovcem z jestvinams v Kozini in okolici priporoča svojo veli ©§10 1330 iz parnih mlinov SchoeiBP & C.O dvornih z vlagatelje v v Ebcnfartu in na Dunaju = IVAN ŠIŠEOVIG = trgovec v Kozini. im CB Ticijan Salvatore ornament, kamnoseški mojster. Delavnica spominskih kamnov in marmorja za pohištvo. Trst, ulica Farneto 37. _ te proaa pod ugodnimi plačil -H UjCIl III nimi pogoji nova hi^a s 'J sobama in kuhinjama, vrtom in voinjakom. Našlo/ povč upi »va Edinosti V Dovi prodal« n ri le^tvjn 'n koionual Petra Pcternel v ulici Giulia tu. Te vdobiti vsakovrstne jestvioe kakor : Kave, riž, testenina (lapeljskf) sladkor, turššno iu lelo moao, baravno uisa'.o. svtče milo, jedilno olje I. visi« po 36 novč. Blago vedno sveže. Tovarna kisa Jruschina S JCrovath Trst. — Ki^a drmnula ti — Trst. Zaloga vinskega kisa in različnih specijalnih kisov 0ET3 isr JKafiepia večerna zabava "^m je prisostvovati koncertu v Ijuiskent vrtu Konkurcičie cene. ^EEBSEZSEESESSS akovltom Fo visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena radnicom čista alkaličko-muriatička ^Spatovačka kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, već je i uaj-koristnija i najglasovitija liekovita voda, koja je od pivih liečni^kih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo ko»i bolesti želudca, pluća, grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca. hemeroida tzlatne žile), nateklih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAĆKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama. trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. i. -.v • •' ' ^r* .it -,rv M. SALARINI j v ulici Ponte della Fabbra it. 2. (Vogal ul. TorrenteJ Prva zaloga izgotovljenih oblek za mo^ke. dečke Joj»e ćrne in barvane v veliareai izboru 1 ee od satena in platna. koUumi na^eneni ! platneni za otroke. Velik izbor saovij za obleke po j meri, ki !*e izgotove v lastnej krojaenici ; rtOO oblek po K 30 za moške, 400 po K 8 za dečke. Zalogi je | vedno obložena z izdelki najboljših tovar en Češke , t Kormina in Červinjana. PODRUŽNICA; . ALLA CITTA Dl LONDEA" J Ul. Poste naove Št. 5. 'o^nr»plto) v barvah, kskor tndi nejmoderne 83 s ik°. CENIK: 6 slik „Secesija46........K 1.00 ti „ „Vizft"........... 2.40 fi „Marjeta".......... ^.80 G „ „Kabinet"........„ 5.80 Fotosmalto: 1 slika na kod ino.......K 1/20 1 „ „ srebro.......„ 3.20 1 „ „ ylato ((» karat.) . . . . „ 5.20-Spoštovanjem Karlo Pittoni. V mirodilnci ALOJZIJA MERMOL nasl. LEBAN v Trstu, ulica Barriera vecch a 18. ?e nahaja velik izbor barv. fopicev, pokosti, tiskanih pol za tapeciranje sob. olje za barve, petrolej, špirit z:i žiruti. najfinejši prali proti mrčesom, žveplo in modro gralieo itd. itd. Prodaja redilnega praška za živino. _—————————^———— prodajalnica izgofovijemh oaSck te „Alla Gitta Hi Triestu" ^ tvrdko EDVARD KA.I.ASCH Via Tor rente št. 40 n ^ nasproti gledališču „GOLDONI" 9 krojačnico, kjer ee izvršujejo obleke ^ W po meri in najugodnejših cenah. V — Q prodajalnici ima tudi zalogo po-^ rila za delavski stan po izvenredno jH* nizkih cenah Izbor boljših ;n navadnih Haovij. veliki izbor izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki ho na- pravijo po mori. Avtorizovana krojacnica. © K K K X M. K « „ K Sioji k sTt'jim I Podpisani priporoča svojo zalogo oglja., drva, premoga i 11 drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha. uliea Čuvana (uhod ulica Cavazzeni štev. 3). Pisarna za vojaške zadeve. Dovoljena od vis. c. kr. namestništva v Trstu Fiazza della Borsa št. 5, II: n. Podaje ustmeno in pismeno ra^vete in pojasnila v vsrh vojaških in brambenili zadavab. Seitavla pioŽDje ;n uloge zadevajoč jednoietiie piostovoljce, nabore, oprrščeoja in preložitve orcžn:h vaj ter kontroln h zborov; pie.lcasne ženitve, sprfjem gojcccev v vojaške odgajališča, utoke (rekurzt), rekiamselje itd. Uradne ure vnak dan od (J. do 1. io od 4. do 7. popoludne. a » S JLJUBLJAJNSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja j vn vrate rent, sastavnih pleem, prijoritet, kom analnih ij, sreč*, delnic, valut, novcev in devic. ivdajft k ▼Bftkimn trtb&aja. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava in ukomptoja Izžrebane vrednoetne papirje in vnovćaje eapale - kupone. -- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni - izgubi-- VInkuluJe ln dfvinkuiuje vojadke žemtnlnske kavolje. ligtftTf in fikneo —»to. 'Vi MV Bor~nm naročim. Podružnica v Spljetu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim '3 obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do j — — — dne vzdiga,--— > Promet i deki in nakaanioami. i\