PRIMORSKI
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI L, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-80*
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugollr; FLRJ: 55,165, 330. 650 din.
Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski drevnik*— uprava 60-4045-34.
Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
TRST četrtek, 27. novembra 1947
Poštmua plačana y gotovim Sp-dizione m abbon. postale
^Stev. 757
Nemško vprašanje se mora rešiti
» korist svetovnega miru in vseh narodov
Sporazum
o vrstnem redu razpravljanja - Nota Beneluxa - Komentar moskovske „Pravde“
London, 26. — Na današnji seji 83 se zunanji ministri sporazumeli Slede vrstnega reda, po katerem kodo razpravljali o vprašanjih, ki 80 vpisana na dnevni red. Ta predvideva: razpravljanje o avstrijskem Vprašanju, ki pa se z navodili odstopi namestnikom zunanjih ministrov. Nato je na vrstnem redu vprašanje o nemški mirovni pogodbi vključno določitev meja in vprašan je o postopku. .Kot tretja točka Pridejo na vrsto gospodarska vprašaja, potem politična organizacija Nemčije, praktična rešitev sklepov Slede razorožitve in končno pogodba o varnosti, kakor jo je predlagal evoječasno Byrnes v imenu
£da.
Danes so bili izbrani tudi namestniki zunanjih ministrov, in si-za Sovjetsko zvezo Kortomov, ^ ZDA Dodgč, za Anglijo Banks in za Francijo Gen. Cherrier. Namestniki marajo predložiti zunanjim ministrom svoje poročilo najkasneje do 2. decembra.
Da današnji seji je Molotov raznežil stališče svoje vlade ter oznaki, da je svet razdeljen v dva tabora, v onega, ki je za demokratičen mir, in drugega, ki se zavzele za imperialistični mir. Nadalje le Molotov zahteval, da se osnutek 18 travne pogodbe predloži odgovorni nemški vladi in da je treba v ta namen mirovno pogodbo takoj prijaviti.
, Marshall je izjavil, da mu je na em, <ia ^ odstopi avstrijsko vprašuje v preučitev namestnikom, se reši vprašanje gospodarske hotnosti in političnega režima Nemčije. Po Bidaultovem mnenju N mogoče rešiti avstrijsko vprašanje v nekaj minutah. Končno je jedliagal Bevin, naj bi zunanji ministri izmenjali svoje mnenje glede niirovne pogodbe z Avstrijo. Zunanji ministri bodo pričeli jutri razstavljati o mirovni pogodbi z Nem-'ijo.
V rešitvi avstrijskega vprašanja ni mnoigo nasprotstev. Vendar je *>'ačil,no, da so zunanji ministri na konferenci v Moskvi naložili za-Ve^ni,sk.i komisiji na Dunaju, naj ^"•Pravi osnutek mirovne pogodbe * Avstrijo ter odstrani vsa. obstoje-»asprofstva, toda zavezniška, komisija je rešila le nekatere nespo-rezume.
^ glavnem gre za nesporazum neradi južnih avstrijskih mej, pri
bier podpira ZSSR zahteve Jugovi jp, jej z vso upravičenostjo re-
,-Amira zase slovenski del Koro-*«. 2DA in Anglija se temu pro-lv>jo in proti vsemu pričakovanju v^raja celo Francija, da mora Avblja obdržati meje iz leta 1938, to J6 kakor so obstojale na dan an-shiea.
Nadaljnji spor obstoji glede defi-j c'lje nemške imovine. V tej za-
-gi je francoska delegacija pred-
ske industrije, ki jih smatra Sovjetska zveza kot nemške in na katere uveljavlja svoje pravice iz naslova vojne odškodnine.
Holandska, Belgija in Luksemburg so predložili londonski konferenci skupno noto, v kateri predvsem zatrjujejo, da je sicer obnova Nemčije potrebna za blagostanje Evrope, da pa je treba na vsak način preprečiti nemški gospodarski potencial, ki služi za izdelavo orožja. Nadalje se zavzemajo za gospodarsko enotnost nemškega ozemlja. S tern v zvezi zahtevajo gospodarska in politična jamstva, ki naj bi obstepala v federalni organizaciji Nemčije, nadzorstvu razorožitve in demilitarizacije, v mednarodnem nadzorstvu Porurja, kakor tudi v trajni zasedbi nekaterih strategič-nih točk. Končno zahtevajo navedene države, da se Demško vprašanje brez njihovega sodelovanja ne sme rešiti.
Francoska, 'angleška in ameriška vlada so sporočile kitajskemu zu-
nanjemu ministrstvu, da niso nasprotne njeni zahtevi, naj bi Kitajska sodelovala na mirovni konferenci z Nemčijo. Sovjetska zveza še ni zavzela svojega stališča.
Moskovski radio je ob' pričetku londonske konference objavil komentar, v katerem poudarja, da zanima nemško vprašanje zlasti Sovjetsko zvezo. Pri tam spominja na Stalinove besede, ki je izjavil, da sta demilitarizacija in demokratizacija Nemčije najvažnejša pogoja za utrditev trajnega miru. Sovjetsko stališče se naslanja na sklepe, sprejete v Jalti in Potsdamu in na načelo mednarodnega sodelovanja. Komentator opozarja, da se na žalost navedeni sklep; niso izvedli, za kar ni treba iskati vzrokov v kompliciranosti nemškega vprašanja, marveč samo v postopanju ZDA, Anglije, kakor tudi Francije.
Glede izjav maršala Sckolovske-ga, ki ugotavlja, da zasledujejo za. padne države v zasedbenih conah politiko, ki je y očitnem nasprotju
z jaltskimi in potdamskimi sklepi, navaja komentator, da je položaj na sovjetskem področju popolnoma drugačen, kajti tamkaj so bile ukinjene vse nemške vojaške formacije, kakor tudi vse nemške vojne industrije. Nasprotno pa obstoji politika ZDA, Anglije in sedanje Francije v utrditvi in opravičevanju delitve Nemčije, pri čemer hočejo te tri države, čeprav sabotirajo rešitev nemškega problema, zvrniti vso krivdo na Sovjetsko zvezo.
Komentator v svojem zaključku še izjavlja, da je ZSSR nasprotna vsaki politiki, ki stremi za delitvijo Nemčije in se zaradi tega upira vsem tozadevnim anglo-ameriškim spletkam. Sovjetska zveza pa je nasprotna tudi obnovi nemškega imperializma in noče, da bi se Nemčija spremenila ponovno v orodje ekspanzije in napada zapadnega kapitalizma. Zato zahteva ZSSR rešitev nemškega vprašanja na način, ki bo odgovarjal interesom miru in vseh narodov vključno nemškemu.
Udeleženci varšavske konference
MILOVAN DJELAS, minister v vladi FLRJ je predstavljal jugoslovansko KP na varšavski konferenci.
Rojen je bil leta 1911 v Ko-lašinu v Črni gori. Ko je dokončal gimnazijo, se je vpisal na leposlovno fakulteto, nato pa na juridično fakulteto v Beogradu. Deloval je v dijaških naprednih organizacijah. Vodil je vsa javna protestna zborovanja, dijakov in delavske mladine proti takratnim protiljudskim režimom. Sodeloval je s številnimi levičarskimi listi v Zagrebu in Beogradu; pisal je politične, leposlovne in umetniške članke pod raznimi psevdonimi. Leta 1933 ga je posebno sodišče obsodilo na tri leta zapora.
Od vsega začetka je sodeloval v ljudski vstaji. Bil je član vrhovne komande od vsega začetka. Njegovo delo med osvobodilno borbo je bilo zelo plodno. Kot član prve vojaške misije narodno-osvobodilne vojske je bil tudi v Moskvi.
Predsedstvo AVNOJ-a ga je odlikovalo z redom partizanske zvezde I. reda in z redom na-rone osvoboditve. Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR ga je odlikovalo z rodom Kutuzova I. reda •
RAZPRAVA PROTI MORILCEM VRABCEVE
Kljub močnim dokazom proti obtožencem
skuša obramba zvaliti vso krivdo na odsotnega Ucropino
Prva priča na procesu raradi umdra Vrabčeve je bil včeraj zjutraj policijski agent Cesar, ki se je 13. teptembra t. 1 ob 11.30 zvečer vračal domov pa ulici Skorkija. Takoj za tem, ko je slišal strele brzostrelke, so mu pritekli nasproti štirje • mladeniči. Ko jih je vprašal, kaj se1 je zgodilo, so mu odgovorili, da so od nekod streljali nanje. Ko je šel dalje, je našel na tleh šaržer za brzostrelko. Ker se mu je zdelo sumljivo, je začel slediti štirim mladeničem, izmed katerih je imel eden, po postavi najmanjši, v rokah violinsko škatio. Na vogalu ul. Virgilio pa «o mladeniči začeli streljati proti njemu. NasledAega dne §e je vrnil na lice mesta in je na kraju, kjer se stikata ul. Romagna in Skorkija, našel v smeteh skrito brzostrelko. V bližini pa še dva izstrelka samokresa kalibra 6.35, 30 do 40 metrov od teh pa še tulce. Na vprašanja odvetnika Annoscie in tožilca kapitana Dyea, ali je priča spoznal katerega izmed mladeničev, je Cesar še enkrat poudaril, da se mu je vtisnil v spomin samo eden izmed njih, nizek po postavi s črnimi
^Sala, ti a j bi prejete Sovjetska zve-* odškodnino za vse one avstrij-
ZDA protizakonito
zadržujejo jugoslovansko zlato
Beograd, 26. — Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministra Badnjevič je izjavil na tiskovni konferenci, da ameriška vlada še vedno zadržuje zlate in. valutne rezerve, ki jih je jugoslovanska vlada poslala leta 1940 in 1941 v ZDA iz varnostnih vzrokov. Badnjevič je poudaril, da ni nobenega vzroka še nadalje zadrževati te zaloge in da so ameriške zahteve za odškodnino za nacionalizirano imovi-no pretirane. Na vsak način pa te zahteve nimajo nobene zveze s pridržanjem jugoslovanskega zlata, ki bi izhajala iz trgovinskih eli finančnih odnosov z ZDA.
Obveznosti, ki jih mora Jugoslavija izpolniti do ameriških družb in ki jih je nova Jugoslavija priznala, bodo brez vsakih ugovorov spoštovane, Imovina drugih držav, ki je bila izročena ZDA pod istimi pogoji, Je bila deblokira na, in samo glede Jugoslavije 60 ZDA, u-vedle ta nepravilen in krivičen postopek.
Zmanjšani obroki kruha v Avstriji
Dunaj, 26. — Včeraj je avstrijski minister za prehrano izjavil, da se bo moral zmanjšati obrok kruha in da primanjkuje 16 tiseč ton krompirja za potrebe dunajskega prebivalstva. Komunistični poslanec Koplenik po je izjavil, da ministrstvo za. prehrano ni nič drugega kakor centrala za izdajanje živilskih kart in da nima nobenega vpliva pri načrtih za preskrbo živil. Omenil je tudi težek položaj glede oskrbe prebivalstva z mesom, mlekom in jajci.
OB OBISKU MARŠALA TITA V BOLGARIJI
ENOTNOST JUŽNIH SLOVANOV je jamstvo »a mir na Balkanu
Navdušenje bolgarskega ijudstva - Vsi listi poudarjajo važnost sedanjega obiska
Sofija, 26. — Vse bolgarsko ljud-. vil, da bo z uresničenjem stolet-stvo proslavlja prihod jugoslovan- nih želj jugoslovanskih in bolgar-
Dvojno
dmokristjansko dnevno glasilo črraj zopet kot po navadi priv-
0 za lase nov argument za svo-abrtkoval.no gonjo proti J\sgo-
4 ji. To pot ji je za to poslu žilo Manje razširjanja pom-oči AUSA
1 na istrsko okrožje, ker je an-dmeriška VU demantirala, da je VJA o tem razpravljala. Ta do-'ti smo priobčili včeraj tudi mi -di informacije, čeprav naš list se»n. ostalim resnično demokra-'m tiskom o tem ni ničesar po-d za razliko od ostalega tiska, i® o zadevi — kakor trdi Gior-
5 di Trieste — tzbral razne raz-■'te govorice», češ da. so pre-btbene razmere pod upravo J A * drugo kot sijajne», najbrže za iifco « Trstom, kjer pač teče med bileko in se zato tridesetim ti-'fbt brezposelnih — ki se s tem “Oin in mlekom že kljub AU-1 hranijo — pravkar pridružil-‘vedno nove stotina in tisoči od-‘enih delavcev.
btenjeni list hoče pač povedati Jesni* obliki tisto, kar njen po-pbisfci dvojnik bruha z le novih 'tjoo vredno nesramnostjo. A to Tam pač ljudje umirajo od gin-1 zato prosijo oblasti AUSA za Iznašamo vse to le kot nov načina blatenja vsega, kar mgoslovansko, kajti vsakomur '°*no, da VUJA za STO prav do-' ”e, s kom, kje in zaradi česa reba voditi pogajanja. uRnzšir-govorice* in njihovo registri-o tisku, po so piškavi argu-zlasti za list »resne* oblike, 't>no če »e jih redno poslužujejo.
da se je omenjene dokazne tihe zavedlo tudi'samo demo-■lansko glasilo, ker se je v' na-■ll(lnju svojega filozofiranja f.fhilo ob sama pogajanja med i in anglo-ameriško VU, ki včerajšnjih vesteh sklenil — n°! — da se bodo sestanki tir-brakih osem dni. Zaradi tega ija’,0rnale* boji, da bodo poga-0( Hlede dosege gospodarske C glede obeh področij pre-fofftekoseine. Sklicuje se na čl.
V/7 mirovne pogodbe, ki 1 ° nadaljevanju obeh uprai;. h ^hoda guvernerja in pri-
ij(( “o zaključka, da sme o enot-n^j^pravljati Is tisti, ki ima, t,, * mirovno pogodbo menjati i držaoe, ki so jo podpisale, ’t/ 1 i6n zaradi tega VUJA in zpfj^h nekompetentni o tem djati, kar pomeni, da v nas-'Soctj’1 PriHverit Mita mirovna
06 tem novem poskusu sabotira-r.ja gospodarske enotnosti STO-ja in njegovega obstoja sploh, ugotavljamo, da se je ponovno oglasil v obrambo mirovne pogodbe prav tisti, ki je sploh ne priznava, kar je že večkrat dokazal (g(ej predzadnjo sejo conskega svetal). Človek se tudi lahko vpraša, čemu se bojijo več ali manj obširnega zedinjenja obeh področij Tržaškega ozemlja, saj je to vendar v duhu mirovne pogodbe, kat<re vsa določila slonijo prav na predpostavki enotnosti STO-ja, tiste enotnosti torej, o kateri ne bi obe vojaški upravi niti razpravljati smeli. Medtem pa isti list priznava kompr-tentnčst ZVU, ko gre za primer sklepanja pogodbe med STO-jem in Italijo. V svojem članku, objavljenem v zadnji nedeljski številki «Oblaki nad trgovskim obzorjem Trsta» zahteva namreč člankarr na temelju čl. 11 omenjene priloge VII mirovne pogodbe, da se takoj sklene sporazum med STO-jem in Italijo, čeprav je tudi postopanje po teh i členu rezervirano po logiki sGiornale» le za guvernerja. Pripomniti pa moramo pri tem, da‘ni-mamo nič proti trgovskim sporazumom z Italijo ,ker stojimo na stališču, da mora^STO živeti v dobrih trgovskih odnosih z vsemi sosednimi državami.
Prav pri tej zahtevi sporazuma z Italijo pa se postavlja vprašanje, ali more tak sporazum, ki ji« tako zelo nujen, skleniti v imenu STO-ja anglo-ameriška vojaška uprava sama. Očitno ne, ker ona vlada samo na enem dthi STO-ja. Zato j* torej nujno, da, prid do vzpostavitve nekega koordinacijskega organa obeh vojaških uprav. To pa je ravno tisto, kar je predlagala Jugoslavija in SIAU z zadovoljstvom sprejela.
eGiornale» ima torej dve merili; po eni strani hoče zagovarjati fi nančne interese STO-ja v duhu pogodbe, ker ga pač noto nujno sili
eke vladne delegacije pod vodstvom maršala Tita. Bolgarski delavci so proslavili ta dogodek s tem, da so povečali svoje napore pri delu. Delavci in kmetje v vsej Bolgariji so v zadnjem času delali z večjim poletom, tako da bo čas bivanja jugoslovanske delegacije v Bolgariji hkrati tudi čas največjih naporov za povečanje uspehov proizvodnje.
Liati posvečajo mnogo prostora prihodu jugoslovanske. delegacije
a objavljajo posebne članke o politični in gospodarski obnovi ter o kulturnem razmahu nove Jugosla-v!je. «Rabotničesko delo* poudarja, da preživlja danes Bolgarija zgodovinske dhevč, v katerih se bo zaključilo delo, ki se je začelo pred meseci na Bledu. Vsi Južmi Slovani, pravi članek, čutijo danes, da se je med dvema sosednima slovanskima državama dogodilo nekaj velikega, ki se ne da opisati in izraziti v di-piomatičnih formulah in paragrafih. Gre za spontano zbližanje med tema dvema narodoma, ki so jim deset in desetleteja odrekali to željo.
List «Otačestveni front* poudarja, da bo današnje zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo velike važnosti za utrditev ljudske demokracije v bratskih državah in da bo delo, ki je bilo napravljeno na Bledu, do največje mere spopolnjeno v korist borbe, ki je demokratični narodi pod vodstvom velike Sovjetske zveze vodijo proti hujskačem na novo vojno in proti temnim načrtom' imperialistov.
Na sprejemu, ki ga je sinoči priredil začasni predsednik Kolarov, ja po odlikovanju posameznih članov jugoslovanske delegacije Ko-lerov med drugim izjavil, da narodi obeh držav ne bodo dovolili, da bi tuje imperialistične sile narekovale svojo voljo njihovima vladama. Z združitvijo naših sil, je dejal Kolarov, bomo zagotovili mir in varnost na naših mejah in bomo odbili sleherni sovražni napad. Utrditev enotnosti Južnih Slovanov bo dogodek neizmerne važnosti, ker bo napravil konec neredom, ki so toliko stoletij kalili mir balkanskih narodov.
Maršal Tito je v odgovoru izja-
skega naroda po bratskem sožitju ustvarjena mogočna skupnost Južnih Slovanov, ki je nobena stvar ne bo mogla razbiti in ki bo uživala zaščito velike Sovjetske zveze in prijateljstvo vseh naprednih sil v svetu.
Novi zakoni v FLRJ
Beograd, 26. — Oba doma jugoslovanske ljudske skupščine sta odobrila zakon, ki urejuje odnose med starši in otroci. Na podlagi tega zakona so zakonski in, nezakonski otroci enakopravni. Starši morajo vzgajati in skrbeti za pouk mladoletnih otrok. Oče in mati imata enaka pravice do svojih otrok.
Izglasovan je bil tudi dodatek k zakonu o agrarni reformi in o obdelovanju zemlje.
Kandidati Slov. Primorja za volitve 30. t. m.
Ljubljana, 26. — V olivna komisija LRS je odobrila liste kandidatov za volitve poslancev v Zvezni svet Ljudske skupščine Jugoslcu vije, ki bodo 30. novembra, in sicer za on\ del Slovenskega Primorja, ki je bil priključen k Jugoslaviji. Prvi kandidat na listi OF je maršal Tito. Kandidati za posamezna votivna okrožja pa so sledeči: Boris Kraigher, minister za notranje zadeve, za okraj Gorica, in Albert Sirk za okraj Gorica-Aj-dovščina. Boris Ziherl z namestnikom Dujcim Albinom za okraj Idrija-Tolmin, Jože Primožič z namestnikom Kukom Brankom za okraj Ilirska Bistrica - Postojna, Ivan Regent, minister za delo, z namestnikom Dovganom Ervinom za okraj Sežana in Benčič Drago z namestnikom Vatovoem Jankom za okraj Divača.
Madžarska delegacija odpotovala iz Bukarešte
Bukarešta, 26.	—	Madžarska
vladna delegacija, ki je med bivanjem v Romuniji podpisala dogovor o kulturnem sodelovanju med Madžarsko in Romunijo, je včeraj odpotovala te Bukarešte. Vladni predsednik dr. Groza je izjavil, da
Množične aretacije
Slovencev na Koroškem
Izločiti hočejo vze mlovenske voditelje v času, ko se začen'a razpravljanje o avstrijskem vprašanju - Protestna zborovanja proti aretacijam
Ljubljana, 26. — Včeraj je bilo zborovanje Zveze koroških borcev, na katerem so ugotovili, da je namen množičnih, aritacij in neopravičenih obsodb koroških Slovencev v tem, da na predvečer razpravljanj avstrijskega Vprašanja na londonski konferenci odstranijo vse voditelje slovenskega koroškega javnega življenja. Ugotovili so tudi preganjanje tistih mladincev, ki so delali na mladinski progi 8a-mao-Sarajevo. Ob zaključku zboro-prav danes prizadeti krog njegovih',Bnia 80 sprejeli resolucijo, ki so
pistašev; po drugi strani pa se bori proti enotnosti STO-ja, kar uresničenje prve zahteve izključuje.
Zato ponovno ugotavljamo novo protislovje, ki se uvršča med tista, v katera zapadajo vsakodnevno le oni, ki nočejo, da bi na STO-ju prišlo do gospodarske ustalitve, do mirne obnove in vsaj prvih korakov k blagostanju. Ti ljudje pač zasledujejo druge, temne in protiljudske cilje, kar je obenem tudi vzrok in namen njihovega obstoja.
jo poslali izvršilnemu odboru OF za Slovenijo, v kateri poudarjajo, da so koroški Slovenci oropani vseh svojih pravic, in da imajo britam-oke okupacijske oblasti, ki jim pomagajo bivši nacisti namen z vsemi sredstvi uničiti kulturno življenj« bratov, ki so ostali onstran Karavank.
Ob Vrbskem jezeru je bila konferenca Pokrajinske zveze slovensko koroške mladine, na kateri so
bo madžarsko-romunsko prijate,Ij-e.tvo utrdilo obrambno silo demokratičnih ljudskih držav proti imperialistični nevarnosti.
Romunska pomoč grškemu ljudstvu
Bukarešta, 26.	— Romunsko
'Judstvo še vedno pošilja pomoč za grško ljudstvo. Organizacija, ki je bila za to ustanovljena, je nabrala rad milijon lejev ter večjo količino zdravil in oblek v vrednosti 2 milijonov lejev.
Protiiiudsko delovanje katoliških organizacij v ZDA
New ,York, 26. — Udruženje katoliških vojnih veteranov v ZDA, ki je zadnji čas vodilo veliko gonjo proti manifestacijam naprednih organizacij, ne izvzemši napadov na ostbe, je razširilo svoje protidemokratično delovanje tudi na umetniško področje. Ta organizacija zahteva, naj se v kinematografih ne predvaja Chaplinov film «Gospod Verodux», in grozi, da bo organizirala bojkot Chaplinovih filmov zaradi njegovih političnih nazorov. Razen tega je ta organizacija zahtevala, naj se uvede sodno postopanje proti desetim filmskim pisateljem, ker so odklonili podatke o svojem političnem delovanju. Ti igralci in pisatelji bodo morali plačati globo 1000 dolarjev.
Italijanski delavci
odločno odgovarjajo na policijski teror
De Gasperijeva vlada, kaže vedno večje nenazpoioženje proti delavskim množicam, in. svoje odkrito nasprotovanje proti njihovim zahtevam. Socialno vprašanje in ne-vzdržnost gospodarskega položaja delavskega razreda hoče rešiti s policijskimi napadi, avtoblindami in s pritegnitvijo socialističnih odpadnikov ter republikancev v vlado.
Medi tem prihaja po vsej Italiji do, dramatičnih prizorov. Se se ni poleglo vznemirjenje zaradi dogodka, ki se je prip.-til v Bisignanu, kjer so karabinerji streljali na delavsko množico ter pri tem ranili dva delavca, od katerih je eden umrl, je vlada v Crotoni in Ceren-zi, kjer so poljedelski delavci napovedali splošno stavko in organizirali veliko zborovanje, posčala nanje policijo in številne čete.
V občini Mcntelupo blizu Firen-ze so desničarji položili bombo v sedež komunistične stranke. Delavci so zaradi tega ukinili za nekaj ur vse delo. V Modeni je položaj še vedno napet. V Intri pri Vare-seju je tudi izbruhnila splošna stavka. 'Razjarjene.- delavske množice so vdrle v sedež kvalunkvistov ter vrdčiJe pohištvo. V Salernu je proglašena splošna stavka, jn sicer v znak protesta proti vmešavanju po-l.cije v sindikalna vprašanja.
Komunistična stranka je izdala proglas, v katerem navaja, da d,e-mokristjanski in liberalni tisk namenoma raznašata vest, da pripravljajo komunisti državni udaa-. Tiskovni urad italijanske komunistične partije zanika podobne novice kot navadne provokacije, s katerimi hoč:jo navedeni krogi prikriti nova teroristična nasilja reakcionarjev in fašistov. •
Dansko ljudstvo zahteva umik tujih čet z Grenlandije
Kopenhagen, 26. — List »Land Og Folk* piše, da želi dansko ljudstvo razveljavljenje dtogovora o Groenlandiji in da preneha ameriška okupacija tega otoka. Dansko zunanje ministrstvo pa se sploh ne zanima, in ponižno gleda, kako A-meričani gospodarijo na Gronlan-dlji. Kaj je vzrok tega ponižnega zadržanja?, se sprašuje list. Ni morda to pripisati ameriškim poskusom, da bi kupili Groenlandijo'7
To ildejo so pred časom eproždi v ZDA, poslanec Bennett pa je vztrajal, da je prodaja Groenlan-dij? ZDA glavni pogoj za ameriško pomoč v okviru Marshallovega načrta. Evo čemu nima Danska poguma protestirati. Boji se namreč, da jo bodo uvrstili m5d države, ki eniso vredne*, te pomoči.
List zaključuje, da je treba Marshallov, načrt »prejeti z nezaupanjem.
sprejeli resolucijo, ki eo jo poslali maršalu Titu in konferenci zunanjih ministrov v Londonu. V resoluciji protestirajo proti nasilju avstrijskih in britanskih oblast' nad koroškimi Slovenci, Nadalje zahtevajo priključitev Slovenske Koroške *k Jugoslaviji. V drugi resoluciji, ki so jo poslali zavezniškemu nadzorstvenemu svetu za Avstrjo, pa protestirajo proti izjavi guivčr n er j a za Koroško, v kateri je grozil Slovencem. Ravno tako so protestirali proti obsodbi Karla Prašnika, tajnika pokrajinskega odbora OF za Koroško, in zahtevali spoštovanje demokratičnih pravic na Koroškem.
V noči med 20. in 21. novembrom so neznani zločinci vdrli v prostore okrajnega odbora OF v Beljaku ter so ukradli ves arhiv 'n seznam« članov. Zločincev še niso izsledili. Prebivalstvo je zaradi tega zločinskega napada zelo ogorčeno* letov.
Fašisti v Angliji vedno bolj predrzni
London, 26. — Londonski dopisnik Tanjuga sporoča, de. zaščita, ki jo nudijo britanske oblasti fašističnemu voditelju Mosleyu' pri organiziranju fašistične stranke, vzbuja ogorčenje vse demokratične in poštene javnosti. Laburistični poslanec Hynd je zahteval od ministra za notranje zadeve, naj Mo-s!eyu prepove zborovanja, in poudaril, da postajajo fašisti vsak dan bolj predrzni ter se izdajajo za člane «Zveze bivših britanskih bojevnikov*, kar je za »ledinje žaljivo. Mosley je na nekem zfborovanjif v Londonu izjavil, da ima namen ustanoviti novo politično stranko.
Brezplačna plesna šola
Beograd, 26. — Pri beograjskem Narodnem gledališču so odprli brezplačno plesno šolo. Do sedaj se je vpisalo 5000 učencev.
Razen praktičnih vaj poučujejo tudi druge predmete, kakor n. pr zgodovino glasbe, zgodovino umetnosti, zgodovino gledališčne umetnosti ter zgodovino plesa In ba-
lastni in pa z neko čudno hojo. Ker pa priča pri soočenju z obtoženci ni mogel točno označiti, ali je bil izmed mladeničev, ki mu je ostal posebno v spominu, obtoženec Car-dile, se je to posebno smešno zdelo nekaterim mladim sorodnikom obtožencev.
Duhoviti odvetniki
Gospodje cdvetn.ki, ki jim primanjkujejo argumenti, da bi rešili svoje kliente, so s klavrnimi dovtipi, za katere so pač mislili, da so duhoviti, skušali nekako osmešiti položaj priče, ko ni tnogel označiti Cardileja kot člana te tolpe. Tudi Obtoženci so se med stalnim žvečenjem ameriškega gumija začeli nekako spakovati. Med njimi pa se je posebno odlikoval Card.le.
Priča Scamacca Stefan ki stanuje v vili Sollinger, od koder so zločinci streljali, je v težko razumljivem sicilijanskem narečju, katerega ni razumel niti tolmač, čeprav je .pohglot, pravil, kako je 13. septembra slišal neznane glasove na vrtu. Ko je zavpil, so začeli streljati proti njemu. Policijski agent Arčon Alojzij je takoj ko je telefoniral gospod Scamacca, prišel s policijsk.m avtomobilom v vilo Sollinger. Tam je pri preiskavi našel 24 tulcev za brzostrelko, poleg tega pa je opazil, da so bila vrata na dvorišče vile odprta, čeprav jih je gospodar zaprl. Za to pričo je prišel v dvorano policijski narednik Graziolli, kj Je vodil preiskavo proti zločincem. Aretiral jn zaslišal je Cardileija, ki je po daljšem zasliševanju na policiji priznal, da je izvršil z drugimi soobtoženci zločin. Priča je tudi potrdil pravilnost zapisnika izjav, ki jih je dal obtoženec na zasliševanju. Ko je hotel tožilec kapitan Dye predložiti sodišču kot dokaznj material, to 'zjavo. se je zagnala kvišku obramba jn se upirala temu, češ da ne pristane na to, ker bi ta izjava obtoževala ostale soobtožence sedaj, ko še ni sodišče zaslišalo samega Cardileja in mu obramba še ni zastavila vprašanj. Predsednik Mac Holm je sicer dal odgovor na to, vendar pa ne tak, da bi se lahko sBlepalo, ali je odbil ali pa sprejel protest zagovornikov. Vendar pa obrambi še ni nehala s svojim zaviranjem poteka razprave. Takoj ko je kapitan tož lec Dye predložil priči še neki zapisnik, ki opisuje soočenje med Giubilom in Cardilom na policiji, so se zagovorniki zopet začeli Oglašati in protestirali proti temu, da bi sodišče sprejelo kot dokaz soočenje, ki ga je izvrš.la civilna policija v svojih urad h. Pri tem so se sklicevali celo ra postopke angleške in ameriške policije, ki baje ne dovoljujeta, da bi policija vršila soočenja. Toda predsednik je s tem argumentom obrambe kmalu pometel z utemelj-tvijo, da postopka teh policij nista merodajna za tukajšnjo civilno policijo. Odvetnik Giann ni pa je še skušal opravičiti zavogom:ke s pripombo, da sicer priznava veljavnost soočenja na pol-ciji, vendar pa se protivi temu, da bi se to soočenje preneslo v sodno dvorano.
roliciia proti deiaucem
Surov nastop policije v Lionu - Stavka se vedno bolj širi - Pogajanja med vlado in CGT
Pariz, 26. . — Stavkovno gibanje v Franciji se še vedno širi. Kljub temu pa ne kaže vlada posebne naglice, da bi rešila sedanji socialni spor, ki je eden najve’jih zadnjega časa. Nasprotno, zdi se, da imajo vladajoči krogi ob strani prišepetav-ce, ki so naklonjeni rešitvam s s"lo, Tako priporoča reakcija, naj pod-vzame vlada izredne ukrepe, kakor razpustitev komunistične stranke ja Glavnega udruženja dela, preganja^ nje delavskih voditeljev, delno mobilizacijo vojske in podobno.
Predsednik vlade Schuman je imel danes ponoven razgovor s predstavniki Glavnega udruženja dela. Zdi se, da se vlada zaveda, da stavka trenutko okoli poldrug milijon delavcev. Zato piše «Frano Tireur», da bo moral Schuman spoznat;, da je potrebno za dosego trajnega sporazuma z Glavnim udruženjem dela razpravljati, nikakor pa diktirati pogoje. Vladni oredsednik Schuman je po razgovoru z delegati Glavnega udruženja dela sprejel tud; deputacijo delodajalcev. Njen voditelj Villiers je podal značdno izjavo, in sicer, da si delodajalci želijo, da bi vlada uvedla takšno gospodarsko politiko, na podlagi katere bi bilo mogoče uvesti stabilnost kupne moč; delavskih slojev, ne da bi bilo treba povišati mezde. Istočasno je omenil, da se bodo morale zaradi povišanja mezd dvigniti tudi cene industrijskim in da bo skoro nemogoče izogniti se povišanju cen živil.
V Lionu je udruženje dela priredilo manifestacijo, na kateri so zastopniki delavsta podkrepili svoje gospodarske zahteve. Zborovanja so je udeležilo na deset tisoče delavcev, pri čemer je vlada, zavedajoč se svoje slabosti nastopila s policijo in poskušala razgnati manifestante.
Udruženje železničarjev Je napovedalo splošno stavko, kise je v glavnem tudi pričela.
Vlada se zaveda pomembnosti sklepa železničarskega udruženja, zato je minister za premet Pmeau pozval železničarje, naj pričnejo »o-
pet z delom, hkrati pa jim grozi, da bo vsako njihovo gibanje, ki ne bo imelo sindikalnega značaja, kaznoval.
Prav tako se širi stavka kovinarjev. Nadalje je v Le Havru 50 sindikalnih sekcij sklenilo, da se pridružijo splošni stavki, s čemer je prenehalo vse delo v ladjedelnicah in pristaniških tovarnah.
Vlaidini predsednik Sdhuman je nocoj po radiu sporočil ukrepe, ki jih je podv®ela vlada za zboljšanje položaja delavstva. Vlada je odredila začasno draginjsko doklado v korist vseh delavcev, in sicer v znesku 1500 frankov za vse pariške delavce zasibnih podjetij in v znesku 1125 frankov za državne nameščence, kakor tudi 30% rezi-denčne dioklade. Končno zagotavlja enotni povišek 7500 frankov mesečno za vse upokojence. Schiuman je dejal, da bodo ti sklepi veljavni s 24. novembrom in da delavci za stavkovna dneve ne bedo prejeli plačila.
Nocoj je delavska zbornica v Parizu soglasno odobrila predlog, s katerim poziva zvezo javnih nameščencev, naj napove ukinitev dela z dnem 28. t. m. Sindikalne organizacije s »klepi vlade niso zadovoljne.
ZSSR bo Franciji
dobavila 2ito
Pariz, 26. — Zunanje ministrstvo poroča, da je bil 25. t. m. dosežen v Moskvi prvi načelni sporazum za zročitev žita iz ZSSR v zameno za francoske manufaktume proizvode.
Sovjetska zveza bo izroč.la do prvega januarja več sto tisoč ton žita, Francija pa bo izročila razne proizvode, med katerimi tkanine m barvila.
PRAGA. — Poročajo, da je bil danes podpisan v Pragi sporazum o sodelovanju radijskih postaj Jugoslavije in Češkoslovaške. Sporazum predvideva široko sodelovanje in vzajemne oddaje raznih kulturnih in drugih programov.
Mnogo zanimivejša je bila [opoldanska, razprava, na kateri je najprej predsednik sodišče dal konč-noveljaven odgovor obramhi na njen jutranji protest, da bi sodišče vzelo kot cbtežilen material zapisnik Cardllejev h izjav na zasliševat nju. Odbil, je namreč vse te proteste in sklenil, da se zapisniki za- , sliševanj vnesejo med dokazni material. «
Medtem ko so na popoldanski razpravi vsi odvetniki stavili vprašanja priči Graziolli ju glede na zapisnike izjav, ki so jih dali obtoženci na zasliševanju, je bil odsoten odvetnik Giannini, ker je baje bil na nekem sestanku. Tako je sicer dejal odvetnik Annoscia. Odvetnik Turola se Je v izpraševanju prič odlikoval s tem, da Je polagal inšpektorju v usta zaželene odgovore. Ti odgovori naj bi dokazali, da je glavni kriyec vsega odsotni Ucropina (Toto), katerega za čudo policija «ne more* prijeti. Vsi drugi pokvarjenci, kj sede na zatožni klopi, naj bi bile nedolžne ovčice, ki so kar tja v en dan streljale, samo da bi prestrašile ljudi. Saj niso imelj nobenega namena, da b: koga ubili. Seveda po odvetnikovih željah,. Ko so baje drugi dan •izvedeli iz časopisja, da je bila Vrabčeva mrtva, so še celo rotili Ucropino, kaj je napravil (!) Ubogi Glorgini pa je bil celo prisiljen, da je sodeloval pri tej akciji, ker mu je grozil vedno m istj Ucropina. Ne vemo, ali je bil gospod Graziolli cd kega navdahnjen, da je yljudno dajal odvetniku take odgovore. Sedaj ko je sodišče odbilo predloge obrambe, da bi obtožence smatralo kot duševno balne, so se odvetnik! začeli posluževati nove taktike. Krivec vsega naj bi bil odsotni Ucropina, na katerega bi zvalili vso krivdo, ter bi se tako zadeva o zločinu ustavila pri tem. Vsekakor naivne misli nekaterih krogov, če mislijo s tem uspavat: javnost.
Na Akvedotu ga je spoznal
Malo zmeden pa je ostal odvetnik Annoscia, ka je nehote Sblat-tero vprašal pričo, naj mu kot star znanec zločincey pova, kako se je vedel obtoženec Cardile. Iz vprašanj. ki jih je zastavil odvetnik Filiputti priči, smo zvedeli, da je «nedolžno jagnje* dorgini streljal s samokresom v zrak, da bi prestrašil Scamacco (Stefana v vili Sollinger tedaj.'ko so člani tolpe streljali z brzostrelko. Obtoženec pa je zanikal, da bi streljal proti policijskemu agentu Cesarju. Iz nadaljnjih vprašanj odvetnika Sbiattera je priča nekaj iztisnil iz sebe in ponovil to, kar so obtoženci izjavili na zasliševanju. Ko so obtoženci Streljali, sta baje bila na vrtu vile Sollinger samo zloglasni Ucropina. na katerega so zvalili soobtoženci vso krivdo, in pa Giorgmi. Izven vile pa naj bi bili Giubilo, Zotter! in Cardile. Priča Je še naivno omenil, da je Zotteri pa zasliševanju govoril, kako Je baje rotil ostale obtožence, naj ne gredo streljati!) Vendar pa je priznal sam inšpektor, da se je še celo njemu zdela ta izjava tako malo verjetna, da jo je ni niti dal na zapisnik. Odvetnik Annoscia pa se je lovil za to brezpomembno izjavo kot človek, ki se pred potopitvijo lovi za bliko. Končno je inšpektor pravih kako je prišel na sled zločincem. Najprej je aretiral Cardile ja. Na policiji je ta končno zaradi tgga priznal dejanje, ker je sumil, da ga je kdo izdal. V tem smislu je izjavil, da bo vse povedal, ker nima sm sla zanikati. Na yprašanje, ali je kdo podpiral te zločince, je kajpada inšpektor to zanikal. Najbrže je bil gospod inšpektor po tolikem zaslišanju izmučen in je pozabil omeniti, da so bili zločinci dobro oboroženi, kar je dokaz, da jih je kdo denarno podprl. Najzanimivejša priča je bil 17-letni študent Fabiani Rudolf, ki je spontano povedal, da se je seznanil na Akvedotuf!) s Cardilejem. Ta ga je v drugi polovici septembra prosil za uslugo, naj b: mu shranil violinsko škatio. Nič hudega sluteč se je fant nekega dne res nameril na glavno pošto, kjer mu je obtoženec izročil prazno violinsko škatlo, ki jo je potem shranil pri sebi doma, dok'er ni prišla policija in jo zaplenila. DaSi je priča fant, ki poseča družbo z Akvedota, je na vprašanja odvetnika Sbiattera prostodušno priznal, da je bil Cardile normalen. Isto usodo je doživel odvetnik Annoscia, kateremu je priča naivno v tržaškem narečju povedal, da je bil Cardile duševno normalen. Medtem je odvetnik Annoscia naenkrat, sporočil sodišču, da odvetnik Ganni-ni ne more danes prisostvovati popoldanski razpravi, ker se ga je nenadoma lotila vročina Sicer res malo čudno, saj je bil še ob 14. uri popoldne živ m zdrav kot rba in je bil ves čas med jutranjo razpravo zelo bojevit- Policist Aviano je še pokazal Cardilejevo violinsko škatlo, ki jo je zaplenil pn Fabianiju.
Razprava se bo nadaljevala v petek zjutraj.
Kot predvčerajšnjim, so se tudi včeraj na razpravi mudili nekateri znanci iz sodne razprave proti znanemu Uleriju, za katerega je sodišče na podlagi predlogov odvetnika Gianninlja odredilo psihiatrični pregled. Kaj, ko bi bi bila oba dva primer* sorodne narave?
PRIMORSKI DNEVNIK
27. novembra 1947«
Spletke z upravnim svetom ACEGAT-a
Na mestnem svetu so se nekega dne malce «skregali» ln zahtevali, da poda upravni svet ACEGAT-a ostavko. Ko pa so opazili, da je ta vest vse nameščence ACEGAT-a razveselila, so se hitro premislili, odklonili ostavko tega sveta in mu ponovno izrazili svoje zaupanje. Prišli so namreč do zaključka, da ta svet najbolje Ščiti interese «:tall-janstva» in da bi njegova odstranitev utegnila tem interesom škodovati.
Nameščenci ACEGAT-a in tržaško ljudstvo pa ne mislijo tako. Gospodje svetniki namreč nimajo noben h. sposobnosti, upravljati to mestno podjetje in se morajo zahvaliti za svoja mesta le raznim političnim spletkam. Gospodi na občini nd prav seveda nič mar, če gre podjetje po zlu in če narašča njegova pasivnost. Dosledni svojim načelom, se svetniki krčevito upirajo upravičenim zahtevam nameščencev in sklenitvi normativnega delovnega sporazuma. Ce gre pa za fašiste, tedaj jim brez slehernega odpora priznajo vse, kar zahtevajo. Položaj podjetja se zato vedno slabša in vse seje sveta ne morejo seveda nič pomagati. Zato je pač skrajni čas, da ta svet pobere šila in kopita, da zasedejo njegove mesto ' sposobnejši ljudje, ki jim bodo interesi tržaškega prebivalstvu resnično pri srcu.
Tako razumejo pomen Trsta nasl ljudje
V nedeljo 23. t. m, je bil v Dragi množični sestanek, katerega se je udeležilo okoli 100 ljudi. Ljudje so ee v diskusiji, ki je sledila predavanju, pritoževali, da oblasti ne skrbe za to, da bi popravili pot, ki pelje v vas, tako da ljudje raje pre-naš a jo bremena na hrbtih, kot pa da bi jih vozili z vozovi. Vas Draga leži na takem kraju, da bi lahko preblvalici dovažali od svojega pre-viška nekaj drv v mesto, s čimer bi si zaslužili nekaj denarja. Prav tako so mlekarice skozi vso vojno nosile v mesto mleko ter preskrbovale z njim Tržačane v tistih dneh, ko mleka ni bilo mogoče skoraj nikjer dobiti.
Danes pa vojaške oblasti ne store ničesar, da bi se tem ljudem, ki so pomoči v resnici potrebni, kaj pomagalo. Skrbe pa za razne esule, za sto in sto potrebnih in nepotrebnih stvari, ki velikokrat prav nič ne koristijo. 84-letnl Bak Anton iz Drage št. 14 je dal izraza svojim čustvom in s prepričanjem vzkliknil: »Mi ne moremo živeti brez Trsta in Trst ne more živeti brez zaledja!*. Tako razumejo pomen Trsta naši ljudje, le vojaška oblast ga ncče razumeti.
Narodna študijska knilžn c1 v Trstu
si hoče nabaviti vse izdaje slovenskega tiska (knjige, revije, časopise, listine, rokopise itd.) iz Primorske in Trsta v dobi pred 1. 1918, posebno pa še izpred 1. 18G0.
Vse, ki imajo tako gradivo, ali ki vedo za njega, prosimo, da nam sporoče na naslov: Narodna študijska knjižnica, Trst, poštni predal 8. Obenem naj na vedejo tudi pogoje odkupa ozi roma posojila publikacije.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Povezava zgornje okolice s Trstom
Bazovica potrebuje zvezo z mestom
Ze prejšnji teden so prebivalci zgornjega dela Sv. Ivana, Lonjerja, Bazovice, Padrič in Gropado poslali pristojnim oblastem in ACEGAT-u pismo z okrog 500 podpisi, v katerem predlagajo podaljšek fdlobusne linije iz ul. P. Severo do Bazovice, s čemer bi bila zelo olajšana povezava teh krajev s središčem mesta, kamor hodi mnogo ljudi dnevno na delo in kjer imajo tudi vsi ostali često opravke.
Ako zaradi pomanjkanja materiala sedaj to podaljšanje ni mogoče, naj bi se določilo zaenkrat vsaj avtobus, ki hi opravljal to službo v veliko olajšanje prebivalstvu bližnjih vasi, številnim delavcem Fuc-canonijevega kamnoloma in delavcev, ki so zaposleni pri gradnji nove ceste. Upravnik gostilne Dodič je pripravljen dati na razpolago prostor za postajališče takega prometnega sredstva prikladno zemljišče, ki Je njegova last in leži ob začetku ceste, ki se odcepi proti kamnolomu.
DELAVCI PROSEKA SE PRITOŽUJEJO
Tudi prebivalci Proseka ln bližnjih krajev so poslali tržaški občini posebno pismo, v katerem predlagajo vzpostavitev redne avtobusne zveze med Trstom in Prosekom. Preko 500 ljudi iz tega kraja je stalno zaposlenih pri raznih podjetjih v Trstu in poleg teh so še mlekarice in drugi, ki morajo vsak dan vsaj po enkrat v mesto. Zato bi bilo nujno, da se občinska uprava spomni tudi Prosečanov, ki so trža-šli občani.
KAJ PRAVIJO ODGOVORNI ORGANI?
V zvezi z gornjimi upravičenimi zahtevami prebivalcev zgornje okolice, smo se infcrmirjili na odločilnem mestu, zlasti pri vodstvu ACEGAT-a, kaj m'sldjo ukreniti, da bi pomagali prebivalstvu in olajšali njegovo zvezo s Trstom.
Glede podaljška katere koli ftlo-busne linije pravijo, da zaenkrat ne morejo dobiti potrebnega materiala. Tudi avtobusne linije, pravijo pri ACEGAT-u, nd mogoče organizirati, ker ni sredstev za nabavo novih avtobusov, starih pa da nimajo. ACE-GAT je sicer že zaprosil za potreben denar za zboljšanje svojega prar.et-nega cgntežja in voznega parka, toda prošnja še ni bila rešena. Tudi prevoz s kamionom, čeprav bi ga 'meli na razpolago, ni ekonomičen, ker vzame lahko le malo potnikov in porabi preveč goriva. Podobno v?lja po izjavi predstavnika ACEGAT-S tudi za progo Trst-Fro-sek, kjer tudi oni priznajo, da bi bila avtobusna proga od svetilnika na Greti do Proseka zelo potrebna in koristna.
šnjo cesto. Saj bi tak promet itak ne bil potreben ves dan, ampak samo ob tistih urah, ko se ljudje vračajo iz dela, ali hodijo na delo.
KAKO IN ZAKAJ SE TROŠI DENAR?
Ako smo prav razumeli, niso torej te zveze z mestom mogoče samo zato, ker ni denarja za nabavo filobusnega materiala ali potrebnih avtobusov, čeprav je neoporečno dejstvo, da so take zveze ne obhodno potrebne in koristne. ZVU ima dovolj denarja za gradnjo raznih predorov, kd vsaj v sedanjem času riso n;ti nujni, niti potrebni in so požrli preko 1 milijarde lir. ZVU ima dovolj denarja za gradnjo cest, ki niso prav nič potrebne za potrebe STO-ja, pač pa jih gradijo za več ali manj hipotetičen promet več ali manj oddaljene bodočnosti.
Prav ta ista vojaška uprava pa ne more spraviti skupaj tistih nekaj milijonov, ki bi omogočili boljšo prometno zvezo med posamezrimi
KONGRES BIVŠIH POLITIČNIH PREGANJANCEV STO-ja, KI BI SE MORAL VRŠITI V NEDELJO 80. t. m. JE ODLOŽEN ZA NEDOLOČEN ČAS.
ZVEZA BIVŠIH POLITIČNIH PREGANJANCEV ANTIFAŠISTOV VABI SVOJE ČLANE NA PREDAVANJE, KI G.A ORGANIZIRA ZVEZA PRIJATELJEV REPUBLIKANSKE ŠPANIJE, KI BO V NEDELJO 30. t. m. OB 10. URI V KINU MASSIMO. GOVORIL BO TOV. VIDALI VIKTOR, ŠPANSKI BOREC IN BIVŠI POLITIČNI PREGANJANEC.
Tekmovanje med člani SIAU
Ob mestnem kongresu SIAU je mestni odbor razpisal tekmovanje med vsemi demokrati. To tekmovanje, ki se je pričelo 20. novembra in se bo končalo 7. decembra 1.1., ko se prične kongres, vsebuje tri točke:
a) Vpis 3000 novih članov v SIAU.
Kaj vse se dogaja
na tržaški mestni občini
, „	.,	najtežja	in	najslabša	dela	m	*
b) Dovrsitev obnovitvenih -kodijo kjer le ^rejo. Za £iE,
deli tržaške občine in pomagali de- del v raznih sedežih.
c) Zbirka 1 milijona lir za otroško božičnico.
Tako se bo ponovno pokazala požrtvovalnost in tekmovalni duh, ki preveva tržaške demokrate, ki so sprejeli z navdušenjem poziv mestnega odbora.
lavcem, da bi hitreje in laže prihajali na svoje delo. In vendar bi donašale te avto- in filobusne proge mnogo več koristi, tudi s finančnega stališča, kakor pa jih bomo deležni od predorov in več ah manj strateških cest.
Kakor povsod, So tudi na tržaški občin; zaposleni razni šovinisti ’n bivšj fašisti, ki gospodarijo po svoji mili volji. Vse, kar je naprednega, jih bode v oči, toda tega ne priznajo, temveč se skrivajo za krinko obrambe italijanskih irieresov. Gospod Miani, ki Jim načeluje, se skuša celo ogrinjati z nekim plaščem nepristranosti, toda ta vna-njost ne more nikogar, ki pozna razmere na občini, »iti malo varati.
Klika raznih gospodov, katerih imena bomo, če bo to potrebno, naknadno objavili, je začela v zadnjih mesecih pravo gonjo pror.i delavcem in nameščencem tržaške občine, o katerih sumi, da niso «fede-ilssimi*, kaj šele, če so člani Enotnih sindikatov! Ta gonja traja že več mesecev in se vedno bolj stopnjuje. Člane Enotnih sindikatov in resnične demokrate na yse načme nadlegujejo. Delavce pošiljajo na
>m
škodijo, kjer le mčrejo. Za sindikalni odbor pa jim ni prav nič mar, kakor da ga ne b bilo. Ze teden dni se sploh' nočejo s tem odborom pogajati in to o čisto sindikalnih zadevah.;
Najbolj strupen je pri vsem tem šef personalnega odseka, ki pa po drugi strani gre vedno na roko
bivšim fašistom. Na občini imajo tudi organiz rano pravo obveščevalno službo, da nadzirajo delavce in nameščence, poizvedujejo, kakšno je njih prepričanje, kako živijo, s kom se družijo. Tudi pri tem poslu se odlikuje in je baje za to službo odgovoren omenjen, šef personalnega odseka. Okrog njega se je zbrala družba bivših fašist č-n h epurirancev, ki so jih (morda po pomoti?) izločili iz civilne policije. Take ljudi je seveda obe na' nato sprejela v službo.
Zaganjajo se zlasti y delavce ekonemata. Mnogi delavci in nameščenci še sedaj riso stalno zaposleni in j h imajo za dnevničarje, čeprav so že dosegli predpisana leta službe. Sedaj tudi tarnajo, da imajo preveč osebja, čeprav so v zadnjih mesecih zaposlili 60 novih ljudi, ki so seveda njihovi elementi. Pr; novih zaposlitvah tud vprašujejo prosilce, ali niso morda vpisani v Enotne sladkate; seveda za take ljudi ne bi bilo mesta. Zelo agilna je tudi neka šefinja, ki se vedno vrti okoli snažilk, jih ustrahuje m jim grozi z odpustom.
Take razmere na mestni obč‘ni se morajo prenehati, “ker so občinski uradi in podjetja v službi vseh Tržačanov, med katerimi so napredni demokrati v večini-
KOLEDAR
Četrtek 27. novembra
Ahac, Vi ja Sonce vzhaja ob 7.20, zal11? ob 16.22. Dolžina dneva 9.02.
Jutri 28. novembra
Bazilij, Radivoj
Gregorčičeva proslava pri društva »Simon Jenko"
V nizu Gregorčičevih proslav je v torek zvečer počastilo tudi prosvetno društvo ■sSimon Jenko» spomin našega velikega goriškega rojaka, pesnika Simona Gregorčiča.
Uvodno predavanje je imel predsednik društva prof. Jože Kosovel. Poudaril je velik doprinos, ki so ga prispevali vprav goriški rojaki k slovenski kulturi od Trubarjevih časov (Sebastijan Krelj), mimo Janeza Svetokriškega pa dt>' naših dni (Pregelj, Bevk, Budal). Vendar je nocojšnja proslava namenjena vprav Simonu Gregorčiču, ki mu je ljudstvo po vsej pravici nadelo ime goriški slavček, saj je njegova pesem prav tako (preprosta in od srca prihajajoča kakor slavčevo petje. Z bogatimi citati je neto osvetlil pevsko osebnost Simona Gregorčiča.
Dve lepi uglasbitvi Gregorčičevih pesmi je zapela sopranistka Justina VugoVa s toplim in čustvenim glasom. Močna je odjeknila v poslušalcih Miklova uglasbitev veličastne Gregorčičeve ode eCloveka nikar*, ki jo je z močjo in toplino zapel baritonist Dušan Pertot. Pevski zbor «Emil Adamiči) pa je predvajal pod dirigentstvom tov. Draga Curka tri znane zbbrovske skladbe po Gregorčičevem besedilu.
Kako so take prege res potrebne,	le*>
I nam kaže primer avtobusa k Lovcu.
'prej so prodali	na	progi do	Sv.	J»Znomo zadovoljil^
Alojzija po 2000	Vstkov dnevno.	Se-1	........
I daj jih prodajo	1500	in 500 pa	do	Harmonikarji iz ladjedelnice
Tržaško prebivalstvo v številkah
Še vedno preveč političnih priseljencev - Ljudstvo ne verjame v novo vojna - Kakšni so novi pari?
tPrimorski dnevnik» je edini slovenski dnevnik na STO-ju. Zato mora biti vsak Slovenec njegov naročnik!
Lovca, kar poceni, da Je prej moralo hodit; peš vsaj 500 ljudi dnevno od Sv. Alojzija do Lovca. Prav na tej progi pa bi se avtobusni promet lahko z nekaj sto metri podaljšal do Katinare In do Ključa brez nabave kakšnega novega prometnega sredstva, če bi le pristojna oblast hotela popraviti tamkaj-
FIZKULTURA
PRIMORJE PK NA VRHU LESTVICE
Po zmagi nad Vesno Primorje PK samozavestno in nemoteno nadaljuje svojo pot
Miislili smo, da se bo spor med sosedoma, to je med Primorjem in Vetrno končal zadovoljivo za oba, toda samozaveitno moštvo Primorja ni bilo zadovoljno z našim mnenjem ter je kratko in malo dokazal, da je moštvo, ki ga je treba spoštovati. To Je pač na lastni koži občutila enajsterica Vesne, ki je v nedeljo morala kloniti pred svojim sosedom kar s 5:0.
Podajamo lestvico okrožnega nogometnega prvenstva:
3
3 2 1 3 3 3 3 3 3 3 2 3 3 2 3
pet mest so zasedli sovjetski telovadci. Od Fincev Je dosegel najboljši rezultat 52 točk Lempinen, ieGl, je nabito polna dvorana dala
Sv. Marka v Nabrežini
Ze dolgo ni bila Nabrežina tako veselo razpoložena kakor v nedeljo, ko so prišli med nas harmonikarji iz ladjedelnice Sv Marka.
Harmonikarji so igrali s srcem in njihova pesem je našla pot v srca vseh prisotnih. Petletna p onirka je z bratcem zaigrala koncertni valček, potem pa še enega neka druga prav tako majhna pionirka. Navduš 11 so tudi solisti: sopranistka, mezosopra-nistka in tenorist. Zal nam Je bilo, ker je manjkal bariton, ki Je moral peti v radiu.
Na sporedu so bila dela iz oper, v drugem delu pa slovenske narodne !n stare tržaške popevke, k! Jih je ljudstvo popevalo v spremstvu harmonikarjev.
Za zaključek so zaigrali delavsko hitrno, saj so otroci delavcev — in »Internacionalo«. Z n.vdušenim ploskenjem, k; se kar ni hotelo po-
Frimorje PK
Sv. Marko
Kotenja
OMMSA
Aquila
Tiskarji
Proleter
Sv. Vid
Skorklja
Crtta
Col
Vesna
Arzenal
Bolniška blag.
3
2
2
2
2
2
1
1
0
0
0
o
o
o
0 15
0	5 0 6 0 6
1	14 1 10 1 6
2 17
Kratke vesti
ki je zasedel šele deveto mesto. Moštvo ZSSR je nagalo s 341,65 točkami pred finsko vrsto, ki je dosegla 298,65 točk.
Obvestila
V nedeljo 30. t. ra. bo v organizaciji ZAM-a tekma štiričlanskih ekip v hitri hoji v hrib. Proga bo naslednja: Ul. Fabio Severo, ul. d: Fiume, ul. dol Monte Spaccato do Pvdrič, povratek po Lonjerski cesti, ul. di Fiume, ul. Fabio Severo. Start bo dan točno ob 10. uri.
Vsa mladina izpod 25 let se lahko vpiše dnevno pri mestnem odboru ZAM-a, kakor tudi pri ostalih rajonskih, sektorskih in tovarniških odborih.
priznanje mlad m umetnikom. Predstavnika SIAU se jim Je prisrčno zahvalil ln jih povabil, naj še pridejo.
Vlom pri belem dnevu
Prejšnji dan ob 11. uri so tatovi vlomili v stanovanje 47-letne zaseb-
TdžaSko prebivalstvo še vedno narašča. V normalnih razmerah naraščanje mestnega prebivalstva zavisl od presežka rojstev nad umrlimi, ali od gospodarskega razvoja, kjer je delo in zaslužek, ki privablja vedno nove priseljence. V Trstu pri tr.no-žlci brezposelnih ne more biti govora o kakšnem blagostanju in tudi trgovina stalno nazaduje, zlasti od kar je nova meja oddaljena od mesta komaj za streljaj.
Presežek rojstev v oktobru (255) nad umrlim! (234) znaša komaj 21 ljudi. Ves ostali presežek (835 ljudi) gre na rovaš priseljencev. To so v ogromni večini politični priseljene!, ki prihajajo, ali ki jih pošljajo v naše mesto z namenom, da b! tukaj rovarili ter za vsako ceno preprečili, da bi'prišlo do pomirjenja. Ob koncu oktobra je Trst kljub pomanjkanju stanovanj in kljub bedi štel že 271.601 vpisanega prebivalca.
Znatno je b’lo v tem mesecu številu porok (241), kar je najboljši dokaz, da ljudstvo ne 'verjame dosti tistih, ki vedno strašijo z novo vojno. V zadnjih osmih mesecih je bilo samo v juniju več porok (253), kar pa se lahko razloži tudi kot sezonski pojav toplih poletnih mesecev. Ce primerjamo poroke v tem mesecu z istim mesecom v drug h letih, opazimo, da je od 1946. dalje letošnje številka največja. Ako pol-kcvn*k Keefe ne bo držal svojih obljub glede gradenj novih hiš, se nam obeta za prihodnje leto nadaljnja zaostritev krize na stanovanjskem področju.
V glavnem so bili novi pari sestavljeni tako, da so ženini od 1
do 4 let starejši od nevest in v šestih primerih je razlika nad 16 let. V več primerih so pa bile ženske starejše do 2 leti (32) in ena eelo 16 let ter bi'prav lahko bila mati svojemu ženinu.
Med rojenici je bilo pretekli mesec 143 moških in 112 žensk. Največ otrok se je rodilo po bolnicah in porodnišnicah (144), dočim jih je zagledalo luč sveta doma 117.
Tudi pri umrlih imajo moški (122) prvenstvo nad ženskami (112)‘. Od teh jih je umrlo na domu 68, po bolnicah in sanatorij h 149, po zaporih, ubožnicah itd. 5 In 12 zaradi raznih nesreč na cesti ali morju. Med nesrečami im(.i.T.o dva primera moških in dva ženskih samomorov ter en uboj. Na splošno merljivost v pr meru z oktobrom zadnjih let pojema in je najmanjša od 1941. leta dalje, čeprav je v primeri z zadnjimi meseči letošnjega leta na-rastla, kar pa je sezonskega značaja, ker ljudje v zimskih mesecih bolj pogostoma umirajo, kot pa polet!.
Tatovi v ženskem samostanu
Zadnji čas so se začeli tatovi zanimati tudi za samostane. Tako so v noči od ponedeljka na torek neznanci vlomili v nunski samostan v ulici Skorklja 7.
Bomba na strehi
Aldo Sanvidussi iz ulice Monte Kuko 27 je javil policiji, da je našel na strehi svoje hiš? bombo vrste Sipe. Bombo so položili neznanci verjetno med nevihto, ki je bila pretekli ponedeljek, pa na srečo ni eksplodirala.
Predkongresne konference ZAM-a
V tem tednu bodo konference z izvolitvijo zastopnikov v sledečih sektorjih:	*
V sredo: Zgonik ob 20 uri, Salež ob 20. uri, Mavhinje ob 20. uri.
V . četrtek: Sempolaj, Tmovica Praprot, Prečnik-vse z začetkom ob 20. uri.
Z začetkom ob 12. uid bo v istem dnevu konferenca v tovarni Koz-mann.
V petek: Slivno, Cerovlje, Kave z začetkom ob 20. ur.; Tomasi ob 2C.30. 1. decembra ob 20.30., Rinaldi. 2. decembra ob 20.30, Redivo in Ce-bulec.
Predavanja Rdečega križa za STO
V četrtek 27. t. m. mestni center v kulturnem krožku Tiskarjev ob 20. uri.
V Boljuncu, Dolini, Malem Rep-nu, Hrvatinih, Cerctih ter zgornji Kolonji z začetkom ob 19. uri.
V petek 28. t. m.: Sv. Ivan, kult. krožek «SkLiX'perle» ob 20.; Rccol, kult. krožek »Marušič« ob 20; Boršt, Prosek-Kcntovel, Premenzano ter Jelariji ob 19.; Opčine ob 20. uri.
V soboto 29. t. m.: Sv. Vid, Sv. Just, K.K. Perossa ob 19.30; Grisa -Milje, Farnei ob 19. uri.
V ponedeljek 1. decembra: Velik: Repen - Ool, Škofje ter Plavje ob 19. uri.
Gregorčičeva proslava v Trebčah
V nedeljo 23. t. m. smo počastili tudi m: spomin pesnika S. Gregorčiča. Ob ltpo okrašenem odru Ljudskega doma je bilo obširno predavanje o življenju in velikem narodnem delu preroka naš h dni, goriškega slavčka, k; je naš narod budil in ga tako pripravljal v borbi do svobode. Nekaj najboljših pesm, so podali recitatorji, pevski zbor pa je odpel nekaj Gregorčičevih uglasbenih pesmi.
Spominski dnevi
19',2 so partizanske sile napadle utrjeno sovražno postojanko Suhor v Beli krajini.
191,6 se je pričel prvi mednarodni kongres žena.
Enotni sindikati
Odsek za tisk. Tiskovni referenti spodaj imenovanih tovarniških odborov so vabljeni, da se udeleže seje, ki bo danes 27. t. m. ob 17.30 na sedežu v ul. Imlbriani 5: Aquila, Beltrame, Sv. Mačko, Salto, Strojna tovarna, Ladjedelnica Sv. Roka, Dreher, Genel, Fcmt, Gaslinl, Ilva, Tržaška ind. znanstvenih izdelkov, Stock, Fabiani, Acegat, Julijske ladjedelnice, Telve, Rafinerija Sv. Sobota, Tržaški arzenal, Flemt, Ommsa, Konopljarna, Slaščičarna Lorenzetti, Tergeste gazo-se, tovarna testenin Mullich, Delavske zadruge, Kozman, Tržaška tovarna testenin. Isto tako so vabljeni, da se udeleže seje tiskovni referenti upravnih odibcrov kemikov, kovinarjev, stavbincev, prevoznikov, tiskarjev, občinskih nameščencev ter kmetov.
Lesna stnka. Danes ob 18.30 je odborova seja.
Stavbinci. Jutri ob 18.30 so vabljeni na sestanek zaupniki raznih gradbenih podjetij im glaivni odbor. Sestanek je važen.
Gradbene zadrug* v Trstu, Člani povratniki in partizani so vabljeni, da se javijo v ulici Gambini 36-11. od 18. do 21. ure zaradi važnih »poročil.
Tekstilna stroka. Danes ob 19.30 je na sedežu odborova seja.
Odgcdeno sindikalno zborovsnje
Sindikalno zborovanje, ki bi moralo biti drevi ob 19.30 v ul. Conti, je odgodeno na ponedeljek 1. decembra t. 1. Zborovanje bo v istih prostorih. K udeležbi so vabljeni posamezni odbori, tovarniški odbori, pododbori in zaupniki.
Občni zbor pekov
Vabimo vsa pekovskj nameščence na občni zbor, ki bo v petek 28. t. m. ob 16.30 v ulici Oonti 11, z naslednjim dnevnim rodom:
1.) imenovanje delegatov za ustanovno zborovanje Zv:ze Enotnih kndikatov za prehrano; 2.) odpoved delovne pogodbe; 3.) poročilo podporne blagajne pekov; 4.) razprava o raznih sindikalnih, vprašanjih.
Vabimo člane k oblin; udeležbi.
Patronp.tski odbor za božičnico otrok 1947 sporoča
Pod patronatom RK za STO se je v Miljah ustanovil patronat za Otroško božičnico 1947, h kateremu so pristopile sl deče športne, kulturne in pilitične organizacije: Podporni socialni odbor. ZFP, Jadralno društvo, Zveza bivših političnih preganjancev, Zveza invalidov, Kulturni krožek- «L. Frausin*, Enotni sindikati, ASI?. Z, SIAU, ZAM, Pionirska organizacija ter Komunistična partija za STO. Zaradi človekoljubnega dola t:ga patronata, vabimo miljsko prebivalstvo, da pomaga omenjenemu patronatu.
Slovelo nrosvRtna društvo
«S. Škamperle«
priredi danes 27. t. m. ob 20.30 Gregorčičev večer s predavanjem prof. Kosovela, recitacijami in petjem.
Koncert prvoma sklh pesmi ureinjfeu
28. t. m. ne bo koncerta komornega pevskega zbora, ker je
Predkongresna zborovanja
Drevi bodo v naslednjih kraj h sektorska in terenska zborovanja. Ob 20. uri I. sekt. 3. teren Strada Friuli 202, IH. sekt. 1. teren Marija Longa. St. Vid-Sv. Just 4, teren Perosa, St. Vid-Sv. Just 5. &■ ren Perosa, Kolonja 3. teren pei®r’ Sv. Ivan 6. teren Škamperle, P™' ionjer, 4. teren Stella, Lonjer, Tovarna strojev, Chimici, občinski delavci in nameščenci, Chiiric., Bors, Boijunec, Ricmanje, Skedenj, Ljudski dom, I. sekt. 4-8 teren Gregorič. II. sekt. 4-6 teren, Cebulec, iv-sekt. 2. teren Saic, V. sektor 2. teren Redivo, VI. sekt. 4. teren DU-golin.	....
Ob 20.30 Sv. Alojzij 4. teren c£r melj, Skoljet 4. teren Benčič.
Ob 16. uri v čistilnici pri Sv. sobo«, ob 16.30 y ladjedelnici Fe‘‘ sz egi-
Ob 19. uri Cereji, cb 19 30 v ni vatinih.
Gledališče «Verdi»
Od dane« delijo pri gledalajo blagajni abonentske vstopnic6 I. in n. gailerijo za abonente re A C, D za lanske abonente, K** j za obiskovalce, ki so obnovili t letos svoj abonement. Interes®!?^ naj dvignejo vstopnice jutri do
Planinsko rajanje
priredi Planinsko društvo Trst v boto 29. t. m. ob 20. uri v dvora" prosvetnega društva Škamperle p* Sv. Ivanu. Za smeh in dobro voF bo skrbelo Slovensko narodno P dališče za Trst in Primorje. N***, pilo bo s šaloigro, skeči in š&lji™" prizori. Po sporedu bo ples, sre lov in loterija z bogatimi dobit1*-' Vabila dobite v ponedeljek, t°rj_ in sredo ob 19.30 do 21. ure ^ dežu Planinskega društva, trg p terosso štev. 6. II nadflt.
Izlet v Ljubljano
priredi PD v Trstu v dneh ’y 7. decembra. Vpis in pojasni* y trgovini Višin, ul. Roma 15 1I1 čevljarni Pirc, ul. Settefontane *
Izlet v Ljubljano
Sektor Mitnica priredi v nede')° 7. decembra izlet v Ljubljano. sevanje na Garibaldijevem trg", 7 v kavarni (na vogalu ul. del sco) tčr v ul. MoBino a vaP°.re.; y 9 pritličje. Vpisovanje se zakljuc-ponedeljek.
avtobus?*, StanJey M., J. -jj f0.
Z ukradenim avtom ne prideš daleč
V torek okreg 18.30 je pustil dr. Ivan Pan jek svoj avto za kratek čas brez nadzorstva pred hišo v ul. Torrebianca št. 19. To priliko je neznan tat izrabil in odpeljal njegov avto znamke «Bianchi».
Panjek je takoj odhitel na policijo in Javil ^Rtvlno. Brž so i ■osiali policijski kamionček na lov za tatovi. Vendar je bclj kot policija ptmagalo srečno naključje, da je dr. Panjek zopet prišel do svojega vozi la.
V rez rvoarju Je bilo le mate bencina in tako tat ni mogel prit: dlje kot do ul. Šalita di Gretta, kjer je zapustil avto in šel iskat bencin. Medtem je prišla tja policija ln odpeljala zapuščeni avto v bližino prefekture. Nekaj policistov »e Je
S”*Sa? J aVCLln^ilrJv skrilo v bližini mesta, kjer so avto št. 20. Neznani tatovi so splezali ....	»	.
preko zidu na dvorišče, kjer »o šiloma odprli neko okno, skozi katero so prišli v spalnico. Tam so pobrali dve zlati verižici, uro znamke «Zenit» in 52 tisoč lir. Sussano-va ima skupno 90 tisoč Ur škode. Za vlom »o uporabili tatovi priliko, ko je bila gospodinja odsotna.
našli in res s*S je čez malo časa povrnil tat noseč posodo z bencinom. Takoj so ga aretirali in spoznali v njem 35-letnega Viktorja Veochisttija iz ulice Bonomea 51. Ker so ga tako nepričakovano prijeli, je takoj priznal svojo krivdo in sedaj premišljuje v zaporu o
svoji kratkotrajni vožnji. Avto je bil vrnjen tvrdki Jakob Vatovec, ker je nj :na last.
Prišel :e iz Palestine
V ponedeljek je policija aretirala v pristanišču 34-letnega Webra IVornerja, doma iz Češke Lipe v Avstriji. Weber se je skrivaj vkrcal v Haifi na švedski parnik cjo-nasaon* in se hotel skrivaj pripeljati do Trsta. Med potjo pa so ga odkrili in izročili pristaniški policiji v Trstu. Naslednji dan v torek pa se mu je posrečilo pobegniti iz zaporov «Port Securlty "Service*. Policija je takoj napravila lov za njim in ga ujela še tisti večer, ravno ko je hotel v neki trgovini ukrasti možko srajco. Tako j? mož srečno prijadral iz Palestine v tržaške zapore.
V policista preoblečen tat
Prejšnjo noč okrog 2.30 je srečala policijska Izvidnica v Mira-marskem drevoredu neznanca, ki je bil oblečen v popolnoma novo
MIRKO G. KUHEL
Praga: Madžarski telovadci so zmagali na troboju delavskih telovadnih organizacij v Pragi. Rezul-tat4 so naslednji:	1. Madžarska
270,51 točk; 2. Avstrija 262,11; 3. Češkoslovaška 227,22. Med posamezniki je zmagal balkanski prvak Madžar Pataky z 58,81 točkami pred Avstrijcem Bobuachem, ki si je nabral 55,91 točk.
Bukarešt: Romunski lahkoatlet Sotttr je postavil nov romunski rekord s skokom v višino 192 cm.
Lizbona:	Francija	-	Portugalska
4 2 (0:1). Preteklo nedeljo so odigrali v Lizboni ob prisotnosti 70.000 gledalcev mednarodno nogometno tekmo med Francijo in Portugalsko ki se Je končala z zmago Franclje s 4:2.
London: Anglež Bergman Je na mtdnarodnem turnirju v namiznem tenisu premagal svetovnega prvaka Cehoslovaka Vano s 3:1.
Helsinki: V dvorani «Mesuhali» so nastopili z velikim uspehom sovjetski telovadoi. Pred 6000 gledalcev Je nastopila n.oška vrsta ZSSjR in vrsta delavske športne zveze (TUL). Prvo meeto Je zasedel Be-ljekov-ZSSR s 57,35 točkami. Drugi je bil Tokajšvlli (75,05), tretji pa Tlmošin (56,80), Vseh naslednjih
Molčeče ljudstvo govori
——	"■■■■'	■■■■. r ™"^
Vtisi Roberta St. Johna o Jugoslaviji
V.
Uvažanje tuje valute v evropske države je zelo omejeno ta /e podvrženo zaplembi in strogim kaznim. V Jugoslaviji ni v tem oziru nič bolje, oziroma slabše, kajti neprijavljena tuja valuta lahko najde pota na črno borzo. Proti črni ftorsi pa se Jugoslavija bori z no/id in zobmi. Nerodnosti se zgodijo, če nisi vajen domačega j-zika. To težavo sem izkusil tudi jaz. Seveda, veliko je zakrivila tudi moja brada, za katero bi se lahko skrival kak grški špijon, Nf.kdko take občutke sem imel, ko so me vojaki na meji precej čudno ogledovali. Po dolgem čakanju, vročini in žeji, kruljenju v želodcu in utruje-nosti me je vendar reši/o priporočilno pismo. Ves ta čas je hodil za mano vojak, si polnil ielodeo in tolažil suho grlo na moj račun Hotel sem se mu prikupiti. Kasneje sem pa zvedel, da stražnika sploh nisem imel, temveč da se mi je ta vojak pridružil is golt. radovednosti in da so mu je moja gostoljubnost in napitnina toliko priljubila, da mi je sledil kot kužek svojemu gospodarju... Po 8lo-vt.niji sta me nekaj časa spremljala Božidar Jakac, akademski slikar — o tebi, Louis, je veliko govoril in te smatra za velikega dobrotnika svoje rojstne dežele — in Albert Rejec, ki je tudi zelo fin dtčko. Govoril sem tudi s tvojimi sorodniki. Veliko jih je.*
Adamič je rekel, da je dobil iz Slovenije umetniško sliko svoje matere, ki so jo naslikali mladi slovenski umetniki kot darilo in spomin ea njegovo delo v pri d nove Jugoslavije v Ameriki. Nekateri
, 5V%5W.WVVlVAVVVVVl.^WVWJVVV.VWi,AVVlVA
od teh bi morali priti v Ameriko v jeseni na ameriški slovanski
kongrrs, pa so Jim ameriško oblasti odklonile potna dovoljenja.
sPrtdno se razidemo*, je dejal Robert St. John že stoje, «naj reč-m še to: Mnogo sem že slišal, kako postajajo Jugoslovani ameriški državljani, toda nobenkrat, da bi kakšen Amerikaneo naprosil za jugoslovansko državljanstvo. Najbrže, da tudi men i tega ne bo treba. Toda če b: kdaj moral izbirati novo državljanstvo, tedaj bi postal Jugoslovan!*
Zaključne besede Roberta St. Johna so me iznenadlle, če hočem milo itrazltl svoje veliko začudenje. Nehote sem se še enkiat ozrl v njegove p/avo-sive 0Či, ako se mož morda ne šali. Toda njegove resne oči so m( mirno vrnile pogled in imel sem globok občutfk, da ta Člosrek »i izgovoril teh pomembnih bes d kar tja v en dan. da je o t<.m premišljal že prej in da so posledica globokih vtisov, ki jih Je prinesel iz Jugoslavije.
*...teda) bi postal Jugoslovan !*, je največji poklon novi Jugoslaviji iz ust Amerikanoa, kar sem jih do sedaj slišal.
Ko smo se poslovili in sva z Adamičem odšla i* hladu- ga fo-jerja hotela eAlgonguin ter se peljala severno po Fifth Avcnutji, so sgvmi misli zopet vrnil• na primer bivšega veleposlanika Pattersnna. Nikokor mi ni šlo v glanx>, čemu bi se Patterson nenadoma upit temu velikemu sobotnemu tedniku in postal branileo čast i maršala Tita. To se ni prav nič skladalo z nj govim prejšnjim nastopanjem, s katerim je spravljal v zadrego celo državni departement n <e bilo freba poiskati izgovore za prekinitev njegove zgovornosti. Spomni sem se na St. Jobnov* besede: posebno se je upirala gospa a, r sonos:a! Danes se mi postavlja v mislih še drugo vprašanje,. ni merda gospa imrla več zaslug pri odklonitvi klevetanja marša a nego gospod sarmt Kdo vet
Adamič me je prebudil Ur zamišljenosti: tKako ti j* ugajpl sestanek s svetim Janežem t*
eThs sil"nt ptople Bpeak*, (molčeče ljudstvo govori), sem mu odgovoril v angleščini.
KONKC
uniformo civilne policije. Ker pa se jim je zdelo njegovo obnašanje sumljivo, so ga legitimirali in kmalu doznall, da to ni bil nikak kolega, pač pa nek' Giordano Mar. ch:si, 21 let star, doma iz Grete št 469, ki si je hotel s policijsko uniformo olajšati svoje tatinske podvige.
Odpeljali so ga na policijo, kjer je prebil noč v zaporu. Naslednji dan so ga zasliševali v sobi št. 26. Tam se je izogibal vsak mu priznanju in je grozil policajem, da jih bo ubil. Nato je simuliral živ-čen napad in s pestjo razbil šipo na oknu, hoteč skočiti na ulico. Policaji pa so ga pridržali, njemu pa je le uspelo, da je vsaj začasno. na«n. sto v zapore, prišel v bolnico, kjer mu bodo zdravili ranjeno roko.
Izprijen mladoletnik
Machnlg Gicrglo je 24. ti m. ob 19.-uri izvabil 7-letno deklico Id-dilio Debeli; v najtemnejši del ulice G. Stampa. Ko ni bilo v bližini nob:-ncgta človeka in se zaradi nastale teme ni videlo, je skušal Machnig malo deklioo zlorabiti. Deklica je nato jokaje pritekla domov in povedala očetu ves aogo-d 'k. Oče je mladega pokvarjenca prijavil policiji.
Bencm je boljši kot orožje
Prejšnjo noč so neznane; vlomili »kozi okno v delavnico za orožje v ulici PletA 19. Čeprav Je bilo tam precej orožja rm razpolago, se ga tatovi niso niti dotaknili, pač pa so odnesli dva gumijasta plašča, S vrčev po 20 litrov bencina in nekaj olja. Lastnik delavnice Maral Nunzio ima okrog <0.000 lir škode.
Slovenska sekcija kulturnega krožka «Ravber» (Greta)
javlja svojemu članstvu, da zaradi
tehničnih zaprek ne bo rednega članskega eestanka in obenem opozarja svoje članstvo, da se udeleži v torek 2. decembra ob 20. uri literarnega vrče ra v Domu pristaniških delavcev.
Radiiski sporedi
TRST II (m 238.6/Kc 1260) v četrtek 27. novembra
11.30. Simfonična glasba. 12.00. S"<1*>bnn Anglija. 12.10. Češka glasba, 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Koroška narodne pesmi. 13.15. Pevski koncert tenorista Karlova. 13.45. Pestra glasba. 14.15. Pregled tiska. 14.29. Cltanje sporeda. 14.30. Zaključek. 17.30. Salonski orkester, 18.00. Pravljice za nujmlaj-še. '18.15. Klavirske skladbe. 18.30. Zenska ura. 19.00. Milojevič: Sonata za violino ln klavir, Izvajata: Karlo Rupel in Lavra Ferlan. 19.30. Lahka glasba. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Iz Pavlihove dvorane. 20.30. Vesele melodije. 20.45, Slovenščina za Slovence. 21.00. Glasba raznih narodov. 21.30. Lahka glasba. 21.45. Slovenska književnost. 22.00. Boreaovsky: Koncert za harfo ln orkester. 22.00. Plesna glasba. 23.00. Večerne melodije. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Cl-terje sporeda. 23.35. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek.
S potrtim srcem javljamo sorodnikom, znancem in pri' jateljem, da je sinoči ob 18.45 po dolgi in mučni bolezni preminula in v Gospodu zaapala naša ljubljena hčerka ln sestra
tifarica-0lga Pahor
Spremljali jo bomo k večnemu počitku v petek 28. t. m. ob 15. uri iz stanovanja v ulici San Nicolo 13,	*
Trst, Kostanjevica, Mala pristava 27. 11. 1947.
Žalujoči: oče Franc, mati Mari)3’ brat dr. Boris, sestra Evelina. Družine Spacal, Pahor, Ambrožič in ostali sorodniki.
B2KMSMTOWr
Trst, Trg sv. Ivana 4, III nad. tel. 230/3
VELIKA IZBIRA CENENINIH IN DRAGOCENIH KR^
Rjavi janjči* kr/eni plašči
od 22.000 lir dalje
POSEBNA RE KLAMNA
PRODAJA
DEŽNI PLAŠČI
OBLEKE, HLAČE, PLAŠČI
V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V
MagazziiiitielCnrso-Tist
CORSO 1 - PIAZZA DELLA KOKSA (Galleria A. Prott*)
KRZNA
So-
Popolna Itbira za vsak °*cU!>k0}u
vodne, zr>dnje tn dragooene hovin*. - Plačilo tudi na o
brokt
KRZNARSTVO ZILIOT^ Trst - ul. Trento 11 - tel.	^
KINO OB MORJU. 15.30: «NeV»r' na pot*.	v(e-
FILODRAMMATICO. 15.00: hiški iskal h zlata*, P. Mo"1’ Davis, B. Aheme.
CENTRALE. 15.00:	«Vedno	11
nesrečo*, Stanlio in Olio. , MASSIMO. 15.30: »Hazardna Marie:# Dietrich.	Jj.
ARMONIA. 15.30: »Padovar.ski nog*, C. Calamai, A. Varen*' ROSSETTI. 16.00:	»Milredo*'
man*, J. Crawfcrd, J. Cars° # IDEALE. 15.30: »Njeno Ki»lFvpe Visočanstvo je zaljublj.n0*' IIawilland, R. Cummings. ,,|3 RADIO. 15.30: »Zakaj si za m««
pari1^'
FENICE. 16.00:	»Življenjski
man*, Spencer Tracy. .
BELVEDERE. 15.30: «SarKt*° st i val*.
**» oe.
KINO V NABREŽINI. Sobota, , delja in ponedeljek: «Kamev življenja*.
dvorana pri Sv. Ivanu zasedena. I odg. urednik D1JSAN HREt?c'^ Koncert bo prve dni decem-1 TlBk gtabilimeato Tip. Tri«*11^ bra. Dan, uro in kraj bomo nak-!, nadno javili.
ZELEZtfE VZMETI
USNJEN KOVCEG in VOLNENO ODEJO proda
TRST, COBALTI, UL. DEL
KAMIONČEK
1000 kg nosilnosti, z b'ur^^. v najboljšem stanju, se P- „ ULICA VALDIRIVO S, sk'ad>s