180. itevllka. U UiNlanl. i sredo, I ovjusta 1906. XXXIX. leto. 9 *Haj» fUMk dan mrtvih, ostali so pobegnili. Iz vseh teh bojev se vidi, da niti grški, niti bolgarski propagandi ni za prave reforme, temuč da se hočejo le zaradi verskih razlik pobiti. Položaj na Ruskem. Vojaške diktature ne bo. Petrograd, 7. avgusta. V včerajšnjem ministrskem svetu je dvorna stranka priporočala vojaško diktaturo. Proti temu je odločno nastopil ministrski predsednik Stolypin, grozeč z demisijo, nakar se je tudi car izrekel proti vojaški diktaturi. Car odstopi? Lvov, 7. avgusta. Vest o odstopu carja Nikolaja se je raznesla iz Lvova. Tukaj biva že več tednov neki ruski grof, ki je komornik na dvoru.Včeraj je dobil komornik uradno, strogo zaupno brzojavko o položaju na Ruskem. Brzojavka se je glasila: „V kronskem svetu, ki je bil pretečem petek ter trajal vec ur, je predlagal ministrski predsednik Stolvpin razne stvari, s čimer bi se pomirili in potolažili revolucionarji. Med predlogi je bil načrt o nakupu zemljišč, ki se naj razdele med kmete in zakon O enakopravnosti vseh v Rusiji živečih narodnosti. Proti temu zakonu so odločno nastopili reakcionarni člani ministrstva, češ, da take reforme ne more kratkomalo izdati car, temuč jih more skleniti le duma. Car se je zavzel za Stolvpinove predloge, vsled Česar je nastal hud prepir. Končno je car izjavil, da se odpove kroni v prilog velikima knezoma V1 a-dimirju in Nikolaju Nikolaj e-vieu. Veliki knez Vladimir je bil takoj brzojavno poklican domov iz Nemčije." Potem je bilo v brzojavki povedano, da se za sedaj carjeva namera ne razglasi, ker ga skušajo vplivne osebe pregovoriti, da ostane na prestolu. Obenem je komorniku brzojavil minister na carskem dvoru baron Frederik, naj se takoj vrne v Petrograd z ozirom na politične dogodke. Vojaški punti. Odesa, 7. avgusta. Moštvo dveh vojnih ladij se je polastilo ladij in topov na njih. — Iz Sebastopola beže prebivalci trumoma, ker vse kaže, da vsak čas izbruhne vojaški punt. Admiral Skrvdlov je v hudih zadregah. Ako pusti topove na trdnjavah nabite, začno lahko topničarji, ki se tajno že puntajo, vsak čas bombardirati mesto; ako pa topove zapre, ostane pristanišče brez obrambe v slučaju, da se spunta moštvo na vojnih ladjah, česar se je tudi bati z vsakim dnevom. — V Vladikav-kazu se puntata dva polka. Puntarji so postrelili več častnikov. Štrajk Moskva, 7. avgusta. Zveza železni Carje v je naznanila delavskemu svetu, da se železničarji izjavijo za splošni štrajk, toda potrebujejo več dni, da ustavijo vse delo. Dosedaj je železniški promet normalen, tudi v velikih mestnih delavnicah se redno dela, le črkostavci štrajkaj o. Danes zjutraj so ustavili delo delavci kurske železnice. Na kolodvoru so štrajkujoči streljali na osebje dveh osebnih vlakov. Varšava, 7. avgusta. Vsled poziva moskovskih delegatov se je v industrijskem okraju Sosnovice proglasil splošni Štrajk. Dosedaj štrajka 40.000 delavcev. Petrograd, 7. avgusta. V Pe-trogradu že zopet delajo skoraj v vseh tovarnah. Celo med najbolje organiziranimi črkostavci ni sloge. Danes je izšlo pet Časopisov, dasi so Črkostavci sklenili, da puste iziti le vsak dan po en časopis v informacijske namene. Odbori štrajkarjev 30 dobili iz Moskve poročilo, da tudi tam ni mogoče doseči sloge. Atentati. Moskva, 7. avgusta. Na progi kazanske železnice se je izvršil atentat z dinamitom ter je del železnice raz-djan. Tudi kolodvor je porušen. Dva železnična delavca je raztrgala bomba. Riga, 7. avgusta. V mitavskem predmestju imajo nemški naseljenci društvo „Selbstschutz^. Pod njihovo strelišče pa so položili revolucionarji peklenski stroj, ki se je razletel, po- LISTEK. Slov. limiti v Beistfldu. Opisal Danilo. Misel, naj posetimo Belgrad, gOJll sem tri leta in pri tem me je vo dii namen, da se seznanimo z našimi jugoslovanskimi kolegi, in da 8e odpre pot slovenskim igralcem do Bel- grada in srbskim kolegom do Ljubljane. Slovenski igralci imamo edino le ljubljansko gledališče, naš delokrog je omejen le na Ljubljano in na gostovanja po Čitalniških odrih, in to je tudi en vzrok, da nimamo naraščaja. Vsako približevanje jugoslovanskim bratom zna biti koristno tudi slovenski dramatični umetnosti. Moja triletna potovanja pO slovanskem jugu so nas seznanila s Hrvatsko, s Slavonijo, z Bosno, s Hercegovino, Dalmacijo in Srbijo. Naša Kranjska je med južnimi Slovani komaj znana. Doživel sem večkrat, da so me inteligentni ljudje vprašali: ^Kje pa biva vaš narod, saj govorite naš jezik in vaše pesmi poznamo.u Naloga, sestaviti dostojen reper- toir za tako potovanje je bila težavna. Naša gledališka literatura nam ne nudi izvirnih komadov, s katerimi bi se dalo nastopati lostojno na malih odrih, vrhu tega se je pa bilo ozirati tudi na igralski material. Važno vprašanje je tudi bilo, ako nastopimo z igrami, v katerih se rešujejo duševni problemi, nas h bode Občinstvo radi jezika točno razumelo ali ne. Posegel sem torej po igrah, v katerih je mnogo dejanja. Sestavil sem repertoir po načelu, naj spoznavajo južni bratje naše umetne pesmi, naše narodne pesmi, našo konverzacijo, našo vezano besedo in naj nas igralce vidijo tudi v burki. Naš repertoir je vzbujal senzacijo, kajti s šestimi igralci in pevci smo imeli repertoir za dva večera in vsak obiskovalec naših predstav je našel nekaj, kar ga je lahko zadovoljilo. Dospeli smo v Belgrad brez vsake večje reklame. Prijavil sem se pri prvih belgrajskih časopisih, pri občini in napravil nekoliko formalnih vizit, tako pri ministru prosvete in drugod. Reklama se težko napravi v Belgradu, ker ni ni kakih kioskov za prilepljanje plakatov. Edino časopisje naznanja pojave gledaliških družb, umetnikov, orfejev itd. Taka naznanila^ gledaliških družb so v Belgradu vsakdanja stvar, saj je tam pet gledaliških odrov in ravno toliko dvoran. Naj-popularneja gledališka dvorana je „Dobrotvor-Kolarac". Odločil sem se torej za prvo belgradsko dvorano, ki je stala za en večer 8 koncertnim glasovirjem in medglasbo Q70 frankov. (časopisje se je Šele zadnji dan zavzelo za naš nastop in predstava je bila vsled tega tudi precej slabo posečena. Imeli pa smo pri predstavi vso belgradsko elito. Posetili so našo predstavo poslaniki, atašeji, minister, vojaštvo, umetniki, žurnalisti, profesorji, advokati; še dvor je bil zastopan po knezu Luju Vojnovicu, odgojitelju prestolonaslednika. Navzoč je bil šef pressbureaua in dramaturg kraljevega srbskega gledališča. Lepa vrsta vseh tu navedenih me je Čakala po predstavi, da mi čestita na našem umetniškem uspehu. — Ono ledeno skorjo, ki so jo provzro Čila neka pisma iz našega rodnega kraja, je naša igra in pesem popolnoma razdrobila in stajala, ter nam odprla srca do brezmejne gostoljubnosti, ki jo edino le pozna Jugoslovan. Korektni in umetniški nastop naŠ priboril nam je prvi večer prijateljstvo prvih dostojanstvenikov Belgrada in drugi dan je pisalo trinajst časopisov o našem pojavu. D an na to mi javlja ofncier du jour, da naj sestavim kratek program in da smo vabljeni v častniški dom. Program je obsegal pet točk, drugih pet točk pa je izvrševala gardna godba, ki je imela v programu samo slovenske pesme. — Na poziv intendanta kr. srpskega gledališča g. Jau-kovića, da se predstavimo intendanci, smo se peljali v gledališče in bili predstavljeni dramaturgu, režiserjem in kolegom. Tretji dan je bil koncert v oficirskem domu ob polu 8. uri na večer. Da smo se skrbno pripravljali na ta nastop, je ob sebi razumno. Za njega veličanstvo sem pri prvi tvrdki dal kaligranrati iztis našega programa. Ob Y| 8 pridejo častniki z ekvi-pažami po nas, dame v belih toile-tah, mi v fraku, zased emo vozove in v petih minutah smo v kazini, [kjer nam odkažejo sobo, v kateri nas je Čakalo okrepčilo. Točno ob polu osmi uri se postavijo častniki v veliki uniformi v prostorno „avlou, pričakujoč kralja. Dame so čakale stoje v dvorani. Ekvipaia se pripelje in gardni oficir naznani, da se kralj oprosca in da ne more priti h koncertu. Koj na to se je pričela predstava. Prvo točko je imel nas bariton Ourednik, kije žel prave salve aplavza za Parmovo pesem „To sladko, zlato vince", istotako Vida KoČevarjeva za svoje ljubke narodne pesmi. Zadnjo točko je imela Danilova. Deklamacijo „Domovina" od Gregorčiča na zahtevo g. podpolkovnika Vukasovića. Po tej dehlamaciji izbruhne živahen aplavz ter klici, in kapitan garde vroči Danilovi krasen buket s trakovi. Po koncertu so nas peljali v veliko dvorano in pričelo se je igrati jjkolo", katerega smo se morali udeležiti. Ob tej priliki smo bili predstavljeni raznim oficirjem in dostojanstvenikom ter njih damam. Končno je bil skupen obed z oficirji in njih damami. Ob sebi sedečega podpolkovnika g. Vukasovića vprašam, kako naj se zahvalim za čast vabila v to Častno družbo, in ali naj napijem kralju in vojski. Tega pričakujem od vas, mi odgovori. Bila je to najvažnejša naloga mojega gledališkega delovanja in to brez psuiierja". A rešil sem to nalogo častno in korektno, kakor mi je pozneje zatrjeval g. podpolkovnik. Po končanem govoru in napitnici je rušil poslopje ter nevarno ranil dva Nemca. Bivši poslanci dame. Petrograd, 7. avgusta. Minister notranjih zadev je naročil gu-bernatorjem, naj se osebno prepričajo, zaradi česa so bili zaprti posamezni bivši Člani dume, in ako ni bilo zadostnega povoda, se morajo zaprti takoj izpustiti. Punt Evropejcev v Afriki. London, 7. avgusta. V Kap-stadtu je vec tisoč brezposelnih Evropejcev provzročilo punt, ki se je iz mesta raztegnil v kmetske okraje. Puntarji so skušali pridobiti množico za veliko ljudsko vstajo. Oblegali so gubernatorjevo palačo ter zahtevali, da mora država preskrbeti vsem brezposelnim redni zaslužek. Ker se njihovim zahte\ am ni ugodilo, naskočili so gubernijo, izropali trgovine in poklali več trgovcev, ki so se jim zo-perstavili. Policija ni bila puntarjem kos ter se je morala poskriti. Dopisi. Sv- Duh nad Krškem. Dne 7. junija t. 1. je odšel od nas župnik Jenko in z njim vred njegovo ljubeznivo MiČe. Sicer je moralo to „dekletce" že prej iz župnišča, ker je hotelo gospodariti s celo faro; a ker Jenko nikakor ni mogel prebiti brez nje, prišla je njegova rejena punca nazaj, četudi je rekel ljubljanski Tone, da ne sme nič več k Jenkotu. Tone ju sedaj lahko poroči, saj ju ima blizu. Nam se je Jenko res že smislil; tak je bil, odkar je bila kuharica pregnana, da smo mislili, pred oltarjem nam bo „skup padel". Sam je tudi rekel, precej ko je Miče odšlo, da ne more pridigovati, ker ima tako bolezen, kakršno je imel pred 11 leti. Pred 11 leti so mu namreč Mičeta v Knežaku pregnali. Zdikoval in jokal je ponoči, da je bilo groza, pa tudi na prostem smo ga nahajali, kako je naslonjen ob kakem plotu ali pa pri cerkvi jokal za Mičetom. „Će bi vedeli, daje med njima taka ljubezen, ne bi mu bili vzeli Mi5eta, raje bi še potrpeli. rFajinošter in kuharica sta huje zvezana kot drugi poročenci", se je govorilo po fari. Ker je pa le pil in pil ter se danzadnem bolj tresel, je dobil svojega Mičeta nazaj. Prosil je pa precej prvo nedeljo, naj mu damo mir, da bo šel kmalu stran. In pustili smo mu jo res v miru, posebno ko smo videli, da je Jenko zopet kar momentano ozdravel. Vesel je zopet hodil okrog, doma pa vedno stal pri Mičetu in ga ogledoval tudi izven župnišča. Sicer je pripovedoval, da bo kmalu šel proč, prej pa morata iti še dva, namreč g. učitelj kot or-ganist in cerkovnik Rudan. Ta dva sta mu najbolj ležala v želodcu. Po hramih je pripovedoval, kaj bo vse napravil z njima. Seveda ni nihče dal nič na njegove besede, saj je znano, kako imenitno je znal lagati. Toliko „korajže" pa le ni imel, da bi dal na hodniku v šoli vrata zabiti, kakor je storil za časa Osana. Jezilo ga je s kaplanom Jeričem vred, da ju ni mogel odpraviti iz cerkve. Farani bi bili sicer s tem zadovoljni, da bi župnik in kaplan nastavila po svoji volji cerkovnika in organista, a bi ju morala plačevati sama. Tako je ostalo pri starem. Predno pa je Jenko odšel, se je pa moral urediti račun. Bili smo zaorelo po dvorani, godba je zasvi-rala „Naprej zastave slave" in klicanja „Živeli slovenski umetniki! Živeli ni bilo konca. Slovenci!" Nato sem bil povabljen k mizi, kjer je sedela generaliteta z damami. Gosp. Sava Paunović, polkovnik in komandant konjiške divizije, se je zahvalil za moj govor ter mi ponudil pobratimstvo, objel in poljubil, ter rekel, da s tem poljubom poljublja ves „slovenski narod in da naj poročam slovenskemu narodu njegov srčni pozdrav." — Zahvalil sem se, dejal, da sem ponosen, biti „ambas-sadeur" te častne naloge. Potem sem bil odveden v pisarno, kjer mi je bil vročen zlat dar. Dolžnost naša je bila, da sem se zahvalil v imenu kolegov tudi slovenskemu rojaku gospodu podpolkovniku Ivanku Vukasoviću, komandantu žandarmerije, za aranžma večera. Gospod Vukasović uživa v Srbiji največjo popularnost in simpatije, njegove prsi diči polno redov in svetinj, in ako bi ne imel tako obokanih prsi, ne bi bilo prostora zanje. S tem je bil oficialni večer gotov. Pričel se je na novo ples v veliki dvorani in je trajal do jutra, nakar nas povedo častniki v ekvipaže, zelo radovedni, koliko premoženja ima vender naša cerkev. Sešli so se vsi ključarji (kateri so bili tudi radovedni glede cerkv. premoženja) z dekanom vred, da bodo pregledali (bolje ključarje nafarbali) imenovane račune. Naš župnik Jenko je račune predložil in povedal, da ima cerkev Sv. Duha premoženja 3 K 30 h. Teh 30 h je le zato dejal zraven, da je bolj imenitno. Ključarjem se je Čudno zdelo, da bi ostale bore 3 K, ko je pred 3 dnevi bil v cerkvi ofer, a pred enim tednom pa je pobral od cerkvenih stolov. Sedežev je v cerkvi na moški strani 50, na ženski pa 60, Od vsacega sedeža je dobil 1 K, od nekaterih pa več, ker stranke mrjo in kupujejo sedeže drugi, v tem slučaju se plača pa več. Od 110 tih sedežev bi moral dobiti minimalno 110 K, moral je dobiti pa več, zakaj, je omenjeno. Ofer je bil na binkoštno nedeljo zjutraj kaj klavern. G. učitelj Ponikvar je namreč prenehal orglati, ko se je imel pričeti imenovani ofer. On je namreč vedel, da župnik ne bo dal denarja cerkvi, ampak ga bosta imela z Mičetom za pot. Slo je okrog oltarja le nekaj oseb, te pa precej v začetku, ker niso vedele, kako bo. Jenko je težko dobil 3 K. Mogoče one, katere je pustil v jezi cerkvi. Da je bil jezen, se sprevidi iz tega, ker drugi dan, binkoštni ponedeljek, niti ni hotel „ vzeti slovesa od faranov, dasi so ljudje ravno zaradite ga prišli v obilnem številu v cerkev, da bi zvedeli, kaj jim bo Jenko še „za pot" povedal j on nam pa ta dan niti pridigovati ni hotel. Ob lOtih bila je cerkev polna ljudi, ofer pa je imel kaplan. Neki mož je g. učitelju svetoval naj le orgla, vsaj radi tujcev, kar je tudi storil. Otra se je udeležila veČina vernikov, in je kaplan dobil že nekaj kron; kje so ali kam so šle ne vemo, skoro gotovo so jih 4 roke štele: župnikove in Mičetove, kakor po navadi. Jenko je torej v 12. letih, kar je bil tu, prigospodaril 3 K 30 h. To so dohodki od zvonov, pušice, stolov, pogrebov (zadni pogreb 46 K z mašo vred) otrov in drugih milodarov v dobi 12tih let. A stroški za cerkev? Stranski oltar je preskrbel g. kaplan Miklavčič, orgle so plačali farani, kakor tudi obhajilno mizo. Popravo cerkve pa tudi farani posebej plačujejo. Sicer pa, kam gre denar pri drugih cerkvah? Bisaga farjer ni bila in ne bo nikdar polna. Tako je odšel sedaj Jenko z Mičetom, za spomin pa nam je pustil 3 K 30 h. Sedaj gospodari s cerkvijo in z denarjem kaplan Jerič. Ta je pa bolj vroče krvi, nego Jenko. Dne 31. decembra 1. 1. je na prižnici prebral 2 članka v „Slov. Narodu" od Sv. Duha na Krškim. Seveda je rekel končno, da je vse laž, četudi Jeriča še pri nas ni bilo, ko sta se tiskala ona članka. Jezil se je tudi nad izrazima „zarnaševati" in „zaorglati", češ, da ta izraza sta popolnoma nova, ter se moreta roditi le v svetoduških glavah, ki pa nimata nikakega smisla. Izraz „zarnaševati" je zelo star in se še dandanes dobi mnogo ljudi, ki zelo drže nanj. Drugi izraz pa je le logično nasproten prvemu kakor imajo poglavitni grehi nasprotne čednosti. Da pa nimata oba izraza nikagega smisla, kakor ste rekli na leci, pa radi verjamemo in vemo. Velika nesmisel je tudi, g. Jerič, pri shodih vaše rMar. družbe" obrekovati ljudi. Nekoč ste omenili pri takem shodu g. učit. Poni-kvarja in njegovo soprogo. Svetujemo vam, da to opustite, če nimate drugega dela na shodih kot opravljati, še tega ni treba. Zadnjič pa ste rekli pri „Mar. družbi", da imajo cerkovnik s katerimi smo se Čez Kali-megdan peljali v svoj hotel. Še nas sluga Ivo je ponosno sedel na kozlu. Gospića Nadežna Petrovič, ravnateljica višje dekliške šole, nas je prišla osebno vabit, da priredimo gledališko predstavo in koncert v dvorani višje dekliške šole. Dvorana je bila natlačena mladih gospic, ki so nas obsipale s cvetjem za vsako pesem in igro. Nato je sledila mala ju-žina v družbi učiteljic. Končno smo imeli čast sodelovati pri otvoritvi novih prostorov „Jugoslovanskega kluba". V teh elegantnih prostorih se je zbralo polno-številno članov in prijateljev, in tu je došla depeša, da nas „Kragujevac" vabi prirediti predstavo. Vožnjo po Srbiji za brzo vlak smo dobili od direkcije srbske železnice brezplačno. Pri vseh naših nastopih nas je spremljal časnikar g. Plut. S tem poročilom izpolnujem dolžnost napram srbskemu narodu, obenem pa desavoiram dopis tega lista, ki je spomladi vzdignil v tukajšnjih gledaliških krogih glede mojega umetniškega potovanja toliko prahu. in še trije drugi dolge repe. Kaj ste s tem mislili, pa res ne vemo. Na cerkovnika ste jezni, ker neče na vaše povelje službe pustiti in vam je pred nosom raztrgal odpoved, ki ste mu jo spisali. Prav ima. Ali morda vi plačujete cerkovnika? NaŠ cerkovnik je pošten mož, a ker je natanjko prora-čunil, koliko se nabere denarja med letom v pušco in koliko se porabi za sveče in olje, ste dali pušce zapreti, ključ pa hranite vi. Tako denar zopet „rajža" za govedino in dr. kakor pri Jenkotu. Ker bi pa farani vendar radi vedeli kam je šel in gre cerkveni denar, ki je rekel g. Jerič dne 29. m. m., da se v crkveno premoženje nima nihče vtikati, gospodar je Jerič. Po fari pa se sedaj govori, da še v puščo sami dajajte, potem pa gospodarite kakor hočete. Slišali smo, da v kratkem odidete. Le pojdite, za vami se bomo toliko jokali kakor za Jenkom. Novega župnika pa naprej pozdravljamo in želimo, da bi žnjim vred prišel zopet red in mir v faro, katerega ni že bilo leta in leta. Duh. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. avgusta. — Osebna vest. V imenik tržaških odvetnikov je vpisan kot odvetnik g. dr. Konrad Vodušek. — Dr. ŠusterŠiČU je razpravljanje o njegovem izdajstvu koroških S'ovencev jako neprijetno in zato bi rad javno diskusijo odvrnil od tega Črnega svojega hudodelstva. Spisal je za „Slovenca" nov članek, v katerem pravi: „Celovški intermezzo je končan." To je vse, kar ima Šusteršič povedati na razkritja dr. Brejca in monsignora Podgorca, to je ves odgovor dr. Šusteršica na zadnji „Mir-in njegove senzacijonalne članke. Le „Slovenec" je še na svoj račun malo ozmerjal koroške rodoljube, ker ne-Čejo priti na katoliški shod in vsakega posebej malo osumničil. Šusteršič smatra mogočni upor koroških Slovencev za brezpomemben intermezzo, preko katerega poj de kranjska klerikalna stranka na dnevni red. V tem, ko kličejo koroški Slovenci o b-upno na pomoč vse slovan-stvo, naj jih obvaruje nečuvene krivice in otme narodne v smrti, pjavi dr. Šusteršič, daje ta stvar končana in jo skuša potisniti v ozadje s tem, da hvali Načeta Žitnika, koliko je storil za obrtnike in da zabavlja na Plantanov načrt o uredbi kmetskih volilnih okrajev na Kranjskem, o stvareh torej, ki nimajo prav nobenega pomena več. Kar se tiče obrtnega reda, ve vsak razumnejši obrtnik na Kranjskem, da je bilo vse besedičenje dr. Žitnika le pesek v oči. Saj razume Žitnik o obrtništvu še veliko manj, kakor o bogoslovju. Govoričil je, da bi s tem obrtnike lovil na svoje limanice. To je že klerikalna navada, da love ljudi z besedami. Dejanja pa kažejo, koliko so njih besede vredne. 18.000 obrtnikov je na Kranjskem, in sicer največ po mestih in trgih, a Šusteršič in Žitnik sta prodala koroške Slovence samo zato, da bi ti obrtniki Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) Manfreda je prebledela in z milim pogledom se ozrla na Zlatopoljca. „In ker nimaš brata, ki bi ti branil, zadostiti svoji osvetoželjnosti, hočeš mene odstraniti, smatraš mene za tisto oviro, ki ti brani, doseči svoj smoter ?" Vsa žalost, ki je navdajala Man-fredo, je odmevala iz njenega glasu. Zlatopoljec se je sklonil k nji in ji pogladil lice. „Ne, ne, motiš se. Nečem te odstraniti, ker se bojim, da bi me ovirala pri mojih namenih. Toda tvoja navzočnost v teh borbah je zame nova bolest in jaz jih moram že toliko trpeti, da jih komaj prenašam." Manfreda je sklonila glavico in je tiho zaihtela. „Moja navzočnost ti je bolest?" „Da, Manfreda," je nežno a odločno rekel Zlatopoljec in zopet sedel v travo. „Moral bom gledati groznih reči . . .u „Tudi jaz jih bom prenesla. Močna sem, da sem le pri tebi. Ljubim te, in ta ljubezen mi daje Čudovite moči. Če hočeš bom hodila s ne imeli nobenega poslanca. Se smeŠ-nejŠe je Susteršičevo zabavljanje na Plantanov načrt glede razdelitve kmetskih okrajev. Šusteršič vedno vpije, da kranjska mesta in trgi nimajo nobenih specialnih interesov, da se mestni interesi popolnoma vjemajo s kmetskimi interesi, zdaj pa je iztak-nil, da imajo posamezni sodni okraji različne interese, da imajo kmetje kranjskega okraja bistveno drugačne interese, kakor kmetje radovljiškega okraja. To je že prebedasto in pač spisano samo v silni zadregi v namen, da bi se odvrnila diskusija o koroških Slovencih, katerim klerikalci — to je zdaj čisto jasno — neče j o in neČejo pomagati. — Slovensko narodno-radi- kalno dlJaŠtvO priredi dne 25. in 26. t. m. svoj sestanek in ljudski shod v Št. Jakobu na Koroškem. Na shodu in na sestanku se bodo obravnavala vprašanja, ki se tičejo specijalno Slovencev na Koroškem. Izlet v St. Jakob bo prav velikega pomena za nas, ki so nam koroške razmere večinoma še — španska vas. Zato je želeti, da dijaštvo porabi to ugodno priliko ter pohiti dne 25. t. m. v Št. Jakob. Prijave se sprejemajo v „Prosveti" „Mestni dom" do 15. t. m.; tam se tudi dajejo ob uradnih urah vse natančnejše informacije. — Pangermanstvo v armadi. Pretečeno nedeljo je nekaj podčastnikov topničarskega polka, ki se je na poti v Krško ustavil v Sevnici, prišlo zvečer v neko narodno gostilno na trgu in tam so ti možakarji v družbi nekega nadutega nemčurskega adjunkta iz Planine, kjer služi dotič-nik v slovenski hiši svoj kruh, provocirali slovenske goste s petjem pesmi 7,Die "\Vacht am Rhein". Vprašamo kompetentne vojaške oblasti, Če se strinjajo s takim početjem podčastnikov? — „Moderni11 pedagog Remic hoče baje na vsak način priti v Ljubljano, da bo organizatoricuo pomagal veslati barko S. L. S. Ljubljanski klerikalci si mnogo prizadevajo, da dobijo to diko klerikalnega pedagoga in soproga v svojo sredo. In sicer hoče priti na učiteljišče v Ljubljano. Na podlagi popolnoma verodostojnih dopisov in osebnih pritožb, ki so nam došle iz Kranja, nikakor ne moremo verjeti, da bo razen duhovskih zastopnikov še kdo upal glasovati v deželnem šolskem svetu zanj. Ne glede na njegovo znano pedagoško načelo, ki se začenja pri ušesih, so tudi po Ljubljani znani njegovi rodbinski škandali. In to je znano ne samo po Kranju, temuč tudi po Ljubljani, med dijaki. — Odbor „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" ima v petek 10. t. m. ob šestih zvečer v uredništvu „Slovenskega Naroda" svojo sejo. Gospodje odborniki se prosijo, da se te seje zanesljivo udeleže, ker se bo razpravljalo o zelo važnih zadevali. — Odkritje Vilharjevega spomenika. Poživljamo vse udeležnike tega slavja, ki se mislijo s posebnim teboj tudi v oklopu in poj dem tudi v boj." „Ne gre za to, ljubo moje dete." Časi velikega telesnega trpljenja so minuli. Kaj to, če pride do kakega malega boja. To nič ne šteje. A Čakajo me druge grozovitosti in rad bi te obvaroval bolesti, ki bi ti jih pro-vzroČile te grozo vitosti." „Meni?" Manfreda sije otrla solze in jasno pogledala Zlatopoljcu v oči. rKaj naj provzroči meni bolesti?" „Različni dogodki. Na primer ljubosumnost." „Jaz bi morala postati ljubosumna? Ali ljubiš drugo? Krištof, govori odkritosrčno." „Ljubim samo tebe, moja Manfreda. Vsa ljubezen, ki je je zmožno moje srce, je posvečena edinole tebi. Prej sem poleg tebe ljubil še svojo sestro in svojega očeta, svojo domovino in svojo vero — zdaj si ti vsa moja ljubezen. Toda lahko se zgodi, da me boš ti slišala govoriti kaki drugi ženski tako, kakor zdaj govorim tebi, postala boš ljubosumna, trpela boš in tega bi te rad obvaroval. Zato želim, da se nastaniš za nekaj Časa v Ljubljani. Pusti me, da sam izvršim svojo osveto." vlakom peljati v Postojno, da prineso seboj slovenske trobojnice, s katerimi bomo okrasili svoj vlak. belimo, da store isto tudi Tržačani. Na zdar! — Akadem. fer. društvo „Pro-s veta". — Odbor za Vilharjev spomenik V Postojni naj ne zabi o priliki odkritja spomenika v prid družbe sv. Cirila in Metoda razprodajati na slavnostni dan tudi Ciril in Metodovo pivo narodne tvrdke G. Auerjevih dedičev v Ljubljani. V ta namen naj se blagovoli postaviti na priličnem prostoru paviljon, v katerem se bo točilo pivo. Tudi v jami in drugi narodni gostilničarji naj ne prezirajo tega poziva ! — Slovenskim izletnikom v Sofijo. Kakor smo že včeraj naglašali, se je nadejati, da nam tudi ogrska železniška uprava dovoli na ogrski železniški progi čim največje ugodnosti. Za slučaj pa, da bi se to ne zgodilo, česar se pa ne bojimo, potujemo naravnost iz Zagreba v Belgrad in sicer tri dni kasneje, kakor je projektovano, ako se peljemo preko Pešte. Ker se bo naša vloga v Pešti rešila morda šele nekaj dni pred 20. t. m., opozarjamo one, ki so se prijavili za potovanje, naj bodo pripravljeni na to, da se odpotuje 20. t. m. Najbrže bo namreč odbor „Društva slovenskih književnikov in Časnikarjev" šele v zadnjem hipu mogel natanko označiti dan odhoda. Najvažnejše vprašanje za izletnike je sedaj sestava programa za potovanje. Da se sestavi čim najbolj ugoden program, se vabijo vsi oni izletniki, ki bivajo v Ljubljani, da pridejo jutri v četrtek 9. t. m. ob poludevetih v restavracijo „Narodnega doma", da se posvetujejo in po možnosti v medsebojnem sporazumu fiksirajo program potovanja. — Kranjska industrijalna družba je imela dne 4. t. m. odborovo sejo, v kateri so bile sklenjene važne premembe. Na mesto umrlega g. Jos. Luckmanna je bil izvoljen za družbenega podpredsednika ravnatelj dunajske Bodenkreditanstalt gosp. Julij D e u t s c h, v odbor pa je bil izvoljen sin umrlega podpredsednika g. Josip Luckmann. Na mesto umrlega ravnatelja kranjske industriji alne družbe g. Karola Luckmanna je bil imenovan komercijelnim ravnateljem g. Karol Noot, sedaj tovarniški ravnatelj na Dunaju. — Trgovska šola v Ljubljani je pred kratkim končala letošnje šolsko leto in razpošilja ravnokar svoje letno poročilo. Zavod sestoji iz gremij alne trgovske šole in privatne Mahrove trgovske šole; prva je imela v pripravi j alnici in treh tečajih 123 učencev, slednja pa v dveh tečajih 134 učencev, in sicer po narodnosti 146 Slovencev, 42 Hrvatov in Srbov, 35 Nemcev, 31 Lahov ter po 1 Francoza, Grka in Romuna. Učiteljski zbor je imel 16 članov. Slovensko trgovsko korespondenco je poučeval računski revident Vole, slovenski jezik pa nadučitelj Dimnik. Oprostilno preizkušnjo je z dobrim uspehom napravilo pet učencev gremij alne trgovske šole. Prihodnje šolsko leto se prične dne 1. oktobra. — Bazmere v ljubljanski tobačni tovarni še vedno niso take, da bi jih mogli pohvaliti in nikakor ne odgovarjajo veljavnim predpisom. Toda o tem pri kaki drugi priliki, danes naj pojasnimo nekaj posebnega. Tudi v tobačni tovarni se agitira za 3W~ Dalje v prilogi. ~W Manfreda ni več slišala zadnjih besed. „Ti hočeš drugi ženski reči, da jo ljubiš?" je vprašala in glas se ji je tresel silne razburjenosti in iskrene žalosti. „Morda bo treba." „In rekel ji boš to s takim glasom, kakor meni, tako mehko, nežno, da vselej kar zakoprnim po tvojih poljubih in bi za en poljub dala življenje?" „Da, Manfreda^ ravno tako.u „Boš-li to sploh mogel storiti." „Če bo treba, bom tudi mogel; kar bo treba, bom storil." „Ali pa bo treba?" „Ne vem; na vsak način hočem doseči svojo osveto." Manfreda se je zamislila. Težko ji je bilo pri srcu in le s težavo je zaduševala solze, ki so ji silile V oči. „Dobro, Krištof," je končno rekla z globokim vzdihom. „Če je tako, pa bodi: vedela bom, da je vse le igra in spletka in se sme-jala." „Ne, Manfreda, smejala se ne boš. Jokala boš in trpela boš velike muke. Morda bodo tvoje muke celo tako velike, da bodo premagale tvojo Priloga „Slovenskemn Narođn" St. 180, đne 8. avgnsta 1906. abstinenco. Voditeljica je jako vneta za stvar. Po vseh shodih upije: proČ z alkoholom in ima res plemeniti namen, osrečiti vse stanove z abstinenco. Toda tu se neha šala: gorje tistemu, kdor se noče pridružiti abstinentom, ker doticnik nima več miru pred njo, njega sovra/.i in mu jela škodo. Sicer je ta voditeljica časih rada zvrnila kak kozarček in kdo ve, če ni šla med abstinente, ker je zmanjkalo kredita, ali vsaka stvar ima svoje meje. Svoj Čas je ta voditeljica nosila delavkam vino iz ?iške, dobila je za vino vsak dan denar in gostilničar je prišel Šele iz rrda do plačila. To so sumljive okoliščine. Omenjamo to, ker so gotove agitatorice v tobačni tovarni deležne posebne protekcije. Voditeljica abstinence n. pr. je vzela v tobačni tovarni dopust, češ, da je bolna, in dobiva menda celo bolniško podporo. Zdaj pa hodi v družbi treh duhovnikov, g. Moškrca in dveh gospodicin — toliko spremstvo potrebuje menda zato, da bi se ne izgubila — po raznih planinah, čeprav se ni tega bati, saj je že dolgo, kar je ljubila svojega Pavelčka. Drugim delavkam in delavcem se strogo določi, kdaj >mejo biti na sprehodu, tej voditeljici abstinentov in njeni tovaršiei se pa vse spregleda. Kaj je vzrok, da ju uradništvo tako protežira? Voditeljica abstinentov je — upraviteljica .Naše moči" in pokroviteljica klerikalne družbe, za take ljudi pa ne velja noben predpis, ti smejo delati kar hočejo. Direkcija se klerikalcev boji in zato se ne upa biti pravična. No, ta glorija menda ne bo dolgo trajala, kajti tačasna voditeljica abstinentov si je še povsod krempeljčke opekla, kjer je imela kaj opraviti. V .Naši moči" je pred nekaj tedni strašansko hvalila tovarniško kuhinjo in obetala, da bo vedno boljša. Radovedno pričakuje delavstvo, Če se res kaj izpremeni, ko se vrne gospodična s počitnic, kajti sedaj je hrana sLaba. Voditeljica abstinentov že dobi kaj boljšega iz kuhinje, posebno dobi mleka toliko, da ga je večkrat domu nesla. Spet protekcija. Da se je bolj prikupila g. delovodji, mu je podarila cvetlice, ki so jih delavke kupile :ieseca majali arij i na čast. V „Naši rnoči" je pisala, koliko sadja ^e v tovarniški kuhinji skuha za delavstvo. Seveda so jo delavke vprašale, kako se upa kaj takega pisati, ker iz tovarniške kuhinje še niso dobile sadja. In kaj so izvedele ? Da se ;-e kuhalo v tovarniški kuhinji para-dajzarje in češpljevo kašo. Abstinenti so res lahko ponosni na tako voditeljico in čestita delavstvo duhovščini, klerikalni inteligenci in klerikalnemu delavstvu, da ima tako „vrlo" moč na svoji strani, ali od uradništva zahtevamo, da vsakemu meri z enakim merilom in da ne sme delati izjem z agitatoricami za klerikalne namene. — Godbeno društvo v Idriji naznanja, da se vrši koncert v korist Vilharjevega spomenika v Postojni v nedeljo 1*2. t. m. popoldne na vrtu gosp. Jana Grudna na Jeličnem vrhu. Vstopnina znaša 20 v za osebo. Preplačila se z ozirom na rodoljuben namen koncerta hvaležno sprejemajo. — Prostovoljno gasilno dru-Štve V Idriji javlja, da priredi dne 2. kimovca letos na „Zemlji" skupno s spodnjeidrijskim gasilnim društvom večjo veselico na korist gasilnemu domu v Spodnji Idriji. Slavna društva v Idriji in okolici se vljudno prosijo, da blagovolijo vpoštevati to dico pri določanju svojih priredb. — Prostovoljno gasilno društvo v Ljubnem priredi dne 2. septembra veselico v prid novemu gasilnemu domu, ki si ga hoče društvo sezidati. Darila hvaležno sprejema in se priporoča odbor. — Promet na novi ioleinici. Pretočeno nedeljo se je po državni žeieznici iz Trsta odpeljalo 34 li*, pripeljalo pa 2767 oseb. — Iz Trbovelj se nam piše: Naši duhovniki hočejo očividno prekositi celo svoje kranjske tovariše. Zlasti skuša to z uspehom mali petelin L on čari č. Kaj si to farče vse upa! DoČim so na skupščini Ciril-Metodove družbe v Logatcu kranjski duhovniki, čudite se, znali prikrivati svojo klerikalno prenapetost, se je vzdignil kaplan Lončarič iz Trbovelj na štajerskem ter se z gnjevom zaletel v družbenega blagajnika, ki se je drznil povedati, da je največ prispevkov za družbo nabral napredni dnevnik „Slovenski Naroda. Ta LionČaričev Čin bi se dal pričakovati pač le od kakega kranjskega popa in da bi bil Lončarič v Bonaventu-rovem pašaliku — mestna fara bi mu izvestno ne izostala. A k nesreči je Lončarič v Trbovljah na Štajerskem in govoril je kot zastopnik — narod-roduih Trbovelj cev. be je to v Čast narodnim Trboveljcem, Če jim je v Čast, da pošljejo na skupščino takega zastopnika, to naj razsodijo sami. Mi poudarjamo le to: skrajni čas je, da se vržeta iz odbora Ciril-Metodove podružnice onemogli Erjavec in klerikalni Lončarič. Pokažimo, da podružnica obstoji tudi brez klerikalcev in da bo izbacenje teh dveh podružnici le v prospeh. Otresemo se pa tudi blamaže, ki nam jo je nakopal Lončarič v Logatcu pred vesoljnim Slovenstvom. Poleg tega mora izginiti madež, ki smo si ga nadeli vsled svoje brezbrižnosti s tem, da smo izbrali načelnikom kmetskega bralnega društva ravno Lončariča. Ali nimamo med seboj sposobnih ljudi? Sicer pa, izgnali smo Rabu z o, spodili Berka in znebimo se tudi Lončariča. (Kajne, gospod urednik, čedne vzor-farje nam pošilja gospod škof?! — Več ponosa! Iz Celja: Pri komediji, ki jo je priredilo tukajšnje veterausko društvo ob svoji 251etnici na „Festwiese", je bilo zopet — kakor sploh ob takih prilikah — vse polno naših ljudi; a ne le prostega ljudstva, marveč tudi dosti ljudi iz „boljših" slojev. To kaže pač malo narodnega ponosa. Vsaj naša „haute vole" še tudi dalje zahaja k Zampar-ruttiju, kjer se nas je z znanim izzi-vajočim napisom, kakor je to Vaš list omenil, tako žalilo in bagatelizovalo !! Kako hočemo Slovenci socialno napredovati tersi pridobiti ugled, Če se pa našim nasprotnikom naravnost izpostavljamo vzasmeh?! — iji? — — Šolske sestre v Celju so res predrzne babnice: popravek si upajo še popravljati, ko imajo vendar toliko smrdljivega masla na glavah. — Šolske sestre v Celju puste po vseh razredih nabirati za luči, ki noč in dan gore raznim Marijam i. dr. v šolskih sobah in kapeli; vsak dan pogori za najmanj 00 vin. olja. Bi-li ne bilo boljše kupiti kruhka sirotam za ta denar? Šolske sestre puste nabirati vsako leto denar, da se kupujejo dragocena darila Č. materi i. dr. Šolske sestre puste nabirati za zamorčke itd. Fehtarija dan na dan skozi celo leto. Šolske sestre v Celju ukazujejo, da morajo gojenke šole in mostovže pometati in ribati skozi celo leto. Ako katera sestra v svoji zamišljenosti (!) kakšno reč založi, ali Če katera učenka kaj izgubi, gre včasih celo cel zavod med učnim časom v kapelico, kjer molijo tudi po cele ure v čast sv. Antonu, da bi se stvar srečno našla. Gojenke se tam drugega ne nauče, kakor hinavščine, babjeverstva in beračenja. To je gola istina, ki se pač ne da spraviti s sveta. Imamo še v rezervi pikantnosti, o kojih bodo bralci strmeli. C. kr. deželni šolski svet, kje si? Od kdaj pa je vodstvo te šole ravnateljstvo postalo? Ravnatelj ica Benedikta, le zopet na noge! — Umrl je v Gradcu g. kaplan Juri Sumer, doma iz Trbovelj. V svoji bolezni se je zatekel v domači kraj in sprejeli so ga v tukajšnji farovž. Župnik Erjavc ga je sicer trpel tu, a računil mu vse prav dobro. Dati mu pa najprvo ni hotel svojega voza, da se popelje k zdravniku, doeim se njegova kuharica vozi v lepi kočiji po meso itd. Tri dni pred Šuniarjevo smrtjo se je župnik tega nesrečneža naveličal ter ga odposlal v bolnico v Gradec, kjer je tudi umrl. Ker je bil zavarovanko truplo prepeljali domov. G. župnik, bodete li tudi zaračunili, da je mrtvec ležal eno noč v farovžu? — Umrl je v Gorici g. Fran Budan, bivši profesor na nekdanjem moškem učiteljišču v Gorici in okr. šolski nadzornik. Pokojnik je bil doma iz Štandreža. — Veliko narodno slavje v Tolminu. Svojo udeležbo k slavnosti so priglasila nadalje nastopna društva: Kolesarsko društvo iz Gorice korporativno. Pevsko društvo „Slava" pri Sv. M. Mag. spodnji pri Trstu korporativno. Pevsko in bralno društvo iz Podmelca korporativno. Nastopili bodo z zborom: „Slovan na dan". Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu korporativno. Društvo „Edinost" iz Ajdovščine korporativno. Pevsko in tambu-raško društvo „SoČa" iz Sv. Lucije. Ofic. bodo peli: I.Aljaž: „Na bregu"*. Pevsko in bralno društvo iz St. Andraža. Ofic. nastopijo z zborom: I. Ipavic: ^Rojakom". Pevsko društvo „Kolo" iz Trsta nastopi z mešanim zborom: Slavjanskv: a) „Bulgarskaa, b) „Mihil". Pevsko društvo „Lipa" iz Bazovice korporativno. — Impresario in časnikar, v Trstu na ulici dello Scogiio je včeraj dopoldne gledališki impresarijo O. Lovrich napadel časnikara Jakoba Giacorr.ellija, ker ga je le-ta žalil v neki notici v listu „Temporale". Lovrich je tako pretepel časnikarja, da je moral iskati zdravniške pomoči na rešilni postaji. Lovricha so zaprli. — Angleške vojne ladje v Trstll. Oddelek angleške sredozemske eskadre pripluje okoli 20. t. m. v Trst, kjer ostane teden dni. Poveljnik tega brodovja je podadmiral Sir H. Lambtou. V Trstu se usidrajo te-le ladje : „Leviathan", „Carnarvan-, „Sutfolk", „Lancaster", „Diana" in „Bartham". — Ker ni dobil večerje, se je Obesil- Pleskar Cesar Arrigovi v Trstu se je v nedeljo opolnoči pijan vrnil domov ter zahteval od svoje žene večerjo. Ker žena ni hotela ugoditi tej njegovi želji, ga je to tako ujezilo, da je sklenil vzeti si življenje. Sel je na stranišče ter se tamkaj obesil. Zjutraj so ga našli na stranišču mrtvega. — Glas od slovensko-italijan-ske meje. Iz Devina se nam piše: Deputacija našega županstva je bila te dni pri goriškem nadškofu in mu je izročila pismeno prošnjo, naj se Premesti devinski kaplan Ivan Mezinec. Povedala je tudi ustmeno svoje razloge. Devin je edina slovenska vas ob Jadranskem morju, ki je v slovenskih rokah, ue od nekdaj streme razni rodoljubi naše dežele in De-vinci sami, da se ta postojanka ohrani našemu narodu in da ne dobe tu naseljeni Lahi najmanjše naše pravice v roke. V okras vsi vasi je občina zidala prelepo poslopje „ Občinski dom", v katerem sta tudi slovenska dvorazrednica in otroški vrtec, kjer se pripravlja naš mladi naraščaj v vrle sinove našega naroda. Ustanovili smo tudi bralno-pevsko društvo „La-dja", ki je duša vsemu življu. Društvo prireja vsakoletne veselice, ki jih posečajo tudi druga društva. Gotovo je še vsakemu v spomin prva teh veselic, ko je bil Plesov vrt kar preplavljen občinstva. Bili so časi, ko je učiteljstvo, duhovščina in občinstvo delovalo združeno v nas blagor. A danes? Vse je razkropljeno! Nekemu gospodu, ki je pred letom dni prišel iz učiteljišča iz središča Slovenije — Ljubljane, smo Devinci prenizkega stanu, da bi občeval z nami Pač pa občuje z različnimi Lahi. In ta „steber" Slovencev v Devinu naj še dalje poučuje našo deco? Naš kaplan Ivan Mezinec, ki je cela 3 leta v Rimu za „doktorja študiral", je vedno, kadar more, nam Slovencem, nasproten, dasiravno ni njegov rojstni kraj Gorjansko tam kje v Kalabriji in je njegov oče pristen — hudomušni kraški kmetic. Po odhodu slovenskega organista je spravila duhovščina proti naj odločnejšemu protestu županstva y najzagrizenejšega Laha k orglam. Čudimo se, da ta vneti čestilec margarit orgija in prepeva slovenske pesmi. Vendar je bil enkrat ves drugačen naš g. dekan Skočir, pristen sin naših tolminskih hribov. Pokojni stari kneginji Ho-henlohe, ljubiteljici sinov neodrešenega kraljevstva onstran luže, se je dekan svoj čas hudo zameril, ker ni hotel ugoditi njeni prošnji, naj bi vsaj oznanjeval v cerkvi tudi v italijanskem jeziku. Izgovoril se je, da je prisegel za slovensko faro. Tega bi kaplan Mezinec gotovo ne storil. Tudi za občinskega tajnika je bil kaplan, a le mesec dni. Ko pa je župan izvedel, da je kaplan neko zadevo izdal Lahom, ga je odslovil. Pri kaplanu se zbirajo Biksner, Bereta, italijanski organist in slavni mežnar j?na briskolo". Povej mi s kom občuješ, in povem ti, kaj si! V postu je imel kaplan v cerkvi tri italijanske propovedi. Minule nedelje pa je oznanil, da prično s 1. avgustem zopet italijanske propovedi in tisti Slovenci, ki niso s tem zadovoljni, naj odidejo iz cerkve. Sram vas bodi, g. kaplan. Ako bodete irneli italijanske propovedi, bodete delali proti dekanovi volji. Dobro nam je znano, da želite p ostati devinski dekan. Saj ste vendar bili v gradu pri kneginji Taxis, katera ima patronat glede imenovanja, in ste ji obljubili, da v slučaju, ako ostanete po odhodu g. dekana v Devinu, bodete uveli italijanske propovedi. Vedite pa, da dekanijski stol je za Vas previsok; za to skrbimo že mi. Tudi v gostilni je kaplan Mezinec govoril o svojem stanovskem tovarišu g. dekanu. Med drugim tudi to, da g. dekan ne bode nikdar kanonik v Gorici, ker drugače protestujejo vsi drugi kanoniki, ker ga nobeden ne mara. Kadar učimo male otroke imena prstov na roki, opišemo najmanjšega — mezinec —: „povem," „povem," „povem." Naš Mezinec je tudi tak „povem," ker vse ljubezen. Obšla te bo želja po osveti in kdo ve, morda izdaš celo mojo tajnost in ugonobiš mene in sebe, predno izvršim in dosežem svojo osveto." „Jaz — da bi še maščevala?" Manfredo je očitno žalila ta Ziato-poljceva domnevanja. „Ah. Krištof, kako malo me Še vedno poznaš. Ne, ne! Maščevala bi se gotovo nikdar ne. OsvetOŽeljnost je čuvstvo, ki zamori srce." „Ljubo dete! Ti še nisi trpela, ti se ne poznaš ljubosumnosti, zato govoriš tako. Trpi najprej, potem boš drugače sodila. Pomisli, Manfreda, kaj bi bilo, če bi me videla klečati pred žensko, ki se s teboj še primerjati ne more, ce bi bil jaz primoran, postopati s teboj žaljivo in poniževalno, dasi se imam samo tebi zahvaliti, da sem še živ in da sem svoboden, in če bi a teboj grdo in morda celo kruto ravnala hudobna ženska, ki ni vredna, da ti obriše prah s Čevljev." „Pa saj bi bila to samo igra, kaj ne, Krištof?" „Ali pa boš ti sploh mogla verjeti, da je vse to le igra, le zvijača, potrebna za dosego mojega namena V Vem, da me ljubiš, moja Manfreda in zato nimam vere, da bi mogla to prenesti." „Poskusiti hočem, Krištof," je rekla Manfreda, toda z glasom, ki je kazal, da že sama sebi več ne zaupa. „Ne poskušaj tega, Manfred-i, saj bi podlegla. Premlada si še za take grozovite izkušnjave. Glej, golobica moja! Zame in zate bo najbolje, da me za nekaj Časa zapustiš. Ce greš V Ljubljano, se bodeva lahko večkrat videla in ob novem letu se zopet združiva — za vse življenje. Pojdi, Manfreda, zakaj jaz Čutim, da bi ne mogel storiti vsega, kar bo treba, če bom v svoji bližini gledal tebe in čital v tvojih rosnih očeh bolest in očitanja." „Med tem ti lahko umrjeŠ. Morda te umore. Ne, ni mogoče jaz te ne zapustim, in če bi vedela, da moram storiti smrt." Zlatopoljec je obupaval, da pregovori Manfredo. Žalostno je povesil glavo in se ni zganil, dasi seje Manfreda trepetajo stisnila k njemu m mu poljubljala roko z vso ljubeznijo in vdanostjo, katere je bila polna njena duša. „Ne gre in ne gre, Manfreda," je čez nekaj Časa zopet povzel Kn- škof. „Težave bi bile prevelike. Pomisli še nekaj. Boj bo trajal še več mesecev. Ti ne boš imela v tem času nobene druge zaslombe in opore kot mojo besedo, ki sem ti jo danes dal. Ce ostaneš pri meni, nama ne bo ves čas sojena niti ena ura, ko bi se mogla nasloniti na moje srce. Veljala boš za mojega sužnja, za krivo verskega dečka, ki sem ga v jutrovih deželah kupil in prisiljen bom s teboj tako ravnati, tudi če bi mi krvavelo srce." „In ko bi morala veljati za tvojega psa, ostala bi pri tebi,u je vzkliknila Manfreda. „Potovala sem s teboj celo leto v moški obleki in vsi me smatrajo za dečka, vsi mislijo, da sem tvoj suženj, vsi me kličejo Manfred. Rekel si mi že, da si tudi zame samo Še Marko pl. Pinn in res si se ves izpremenil od dneva, ko sva vesela in srečna prijadrala v Trst. Žrtvoval si svojo brado in jaz sedaj niti ne vem, kaki so tvoji poljubi, ki so me nekoč opijanjali. Tvoje lice je postalo resno, tvoji pogledi so zdaj mrki. A jaz te vendar ljubim, kakor le kdaj. Tvoja sem in tvoja ostanem in zato te ne zapustim, naj se zgodi z menoj karkoli.44 „Bog te Čuvaj in ti daj moči, da bi mogla prenesti vse ure bolesti in vso trpko žalost, ki te čaka," je zavzdihnil Krištof, potem pa stisnil dekle na svoje prsi in pil z njenih vročih usten slaj ljubezni tako strastno, kakor bi vedel, da je to zadnjikrat. Peket konjskih kopit je prebudil Krištofa in Manfredo iz njiju ljubezenske razvnetosti. „Evo me," je kričal Luka. „Dolgo sem se zamudil, zato pa sem tudi vse dobro poskrbel." Krištof in Manfreda sta zajezdila svoja konja in z vojščaki sledila Luki Čez polja in travnike do precej velike na samoti ležeče koce, kjer jim je bil Luka preskrbel prenočišče in večerjo. Zlatopoljčevo vojaštvo se je nastavilo na skednju in v hlevih, Krištof in Manfreda sta pa dobila prenočišče v hiši, kjer sta ostala do pozno popoldne naslednjega dne. „Iu zdaj — v Mengeš," je za-klical Zlatopoljec, ko je zopet sedel na svojem konju in je zdirjal naprej, dočim je Manfreda obrnila konja in nekoliko zaostala. Ko je nihče ni videl, je pobrala drobno arabsko bodalo, ki je je bil Krištof izgubil, ter je skrila v svojih nedrih. (Dalje prih.) pove. Za flfijakerja" je tudi. Konja in kočijo ima ter kaj pridno vozi vrt-narico Legine šole k maši in na postajo. Njegov cilinder, podoben babilonskem stolpu v starem testamentu, in rdeči lasje omenjene gospice še bolj bodejo v oči. Tudi neko „milostljivo" s hčerjo je kaplan peljal k italijanski tomboli v Tržič. Ali Vas je kaj grelo „milostiva", kajti solnce je pripekalo neusmiljeno? Nadejamo se, da bode g. kaplan toliko pameten, da poj de kam drugam duše past. Tu nabiramo prispevke za zastavo društva „Ladja". Odličen ljubljanski rodoljub, ki je bil pred časom nekaj dni v Devinu, je obljubil, da bode tudi v Ljubljani nabiral prispevke za našo zastavo. Bog ga živi, da bi le bilo obilno uspeha. — Devinci. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca julija so pričeli v Ljubljani izvrševati obrt sledeči obrtniki: Josip Podržaj, Krakovske ulice 27, hranjenj o in malo trgovino z žganjem v steklenicah; Ivan Chalupnik, Jurčičev trg 3, prekajevalski obrt; Anton Achtschin, Wolfove ulice 8, ključar-ski obrt; Melhijor Ravtar, Emonska cesta 10, trgovino s perutnino in jajci ter pitanje perutnine; Avgust Beniger, Rimska cesta 9, prodajo čaja, rumove kompozicije, esence za slivo vko, tropinjevca in brinjevca, kisove esence, raznih opojnih pijač in dezertnih vin v zaprtih steklenicah ; Marija Kuhar, Vodnikov trg, prodajo živil; Alojzij Orehek, Radeckega cesta 20, pohisno mizarstvo : Marija Moser, Vodnikov trg, malo trgovino s perutnino ; Donato Alojzij Fonda, Marije Terezije cesta 11, trgovino z vinom in žganjem; Fran Klemenčič, Ljubljana (stanuje na Glincah G) sobno slikarstvo; Evgenija Subic, Marije Terezija cesta 11, pletenje nogavic ; Marija Kozinec, Pogačarjev trg, prodaja sadja in zelenjadi: Leo-poldina Pokora, Marije Terezije cesta 11, trgovino z vinom, pivom in sodavico v zaprtih steklenicah: Meta Garbajs, Vodnikov trg, prodajo živil; Fran Sajovic, Cigaletove ulice 7 (v hiši dr. Pircaj, trgovsko agenturo ; Katarina Samec, Vodnikov trg, prodajo jajec in kuretnine; Josipina Vidmar, Pred škofijo 19, skuharski obrt; Fran Kušar, Gosposke ulice 4, omejeno pogrebno podjetje, Konvent usmiljenih hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega, Zaloška cesta 2, pogrebno podjetje — Od-glasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Ivan Kopač, Metelkove ulice 4, mesarski obrt; tvrdka hladile, Wutscher & Komp. Valvazorjev trg 6, trgovino z železnino in kovinskim blagom; Ignac L R. Tilgner, Dunajska cesta 2, trgovino s prte-nino ; Antonija Rottig, Sodnijske ulice 4, trgovino s prekajenim mesom, delikatesami, mineralnimi vodami, vinom, pivom in žganjem v zaprtih steklenicah: Marija Mekinc, Cesta na loko 18, malo trgovino z mešanim blagom. — Stavbne vesti. Letošnja stavbna sezona se razvija nekoliko živahnejše kakor lanska. Zgradba druge državne gimnazije na Poljanah hitro napreduje in bo obsežno poslopje, v katerem se bo nahajala tudi licejska knjižnica, vsekako meseca oktobra pod streho. Drugo leto se zavod že izroči svojemu namenu. Na voglu Miklošičeve ceste in Dalmatinovih ulic zgradi tiskar B a m b e r g lepo dvonadstropno hišo. Nelepo premogovno skladišče, ki sedaj kazi ta del Miklošičevo ceste, bo torej kmalu izginilo. Posebno živahno pa je sedaj stavbno gibanje na bivšem škofovem svetu pri Sv. Petru. Vpokojeni kotarski predstojnik Miško Kokalj je zgradil v Škofjih, oziroma Ilirskih ulicah tri dvonadstropne hiše, ki so že pod streho ter bodo do novembra popolnoma dograjene. V Škofjih ulicah je ravnokar začel graditi dvonadstropno hišo mesar Zaje, v Ilirskih ulicah pa sezida Še letos učitelj Jeglič enonadstropno hišo. Ob vogalu Skotjih in Vrhovčevih ulic se zgradi v kratkem dvonadstropna hiša, v kateri se baje otvori kavarna. V Cerkvenih ulicah si zgradi novo hišo posestnik I. Selan, na Opekarski cesti pa posestnik A.. Steiner. — The Royal Vio. Kakor čujemo, še ostane ta kinematograf v Ljubljani do 17. t. m. Prihodnji teden priredi predstavo, katere skupilo se izroči mastnemu magistratu v podporo mestnimjrevežem. Program predstav je vseskozi izbran in velezani-miv. Pri vsaki predstavi je dvorana malodane razprodana, kar izpričuje, da predstave izredno ugajajo občinstvu. V petek je predstava s popolnoma novim programom. The Royal Vio odide iz Ljubljane v Zagreb. Ob priliki vsesokolskega zleta bo dalo podjetje napraviti «like s te slavnosti in se bodo te slike potem porabile pri predstavah v Pragi. — Skrajna hudobnost. Ko je snoČi ob Vi 10. zavil električni voz z Dolenjske ceste na cesto, ki vodi proti dolenjskemu kolodvoru, je pod vozom počilo, kakor bi bil kdo ustrelil z možnarjem. V tem trenotku se odpre v vozu šiloma pod in bilo je v vozu takoj toliko dima, da se je skoraj naredila tema. Detonacija je bila taka, da bi bil sprevodnik Stern kmalu padel, voznik Grrubar pa je obledel. Pok je bil tak, da so mislili v obližju stanujoči prebivalci, da je na Gradil ustrelil. Iv sreči ni bilo takrat v VOZU nobenega Človeka, kajti ko bi bil VOZ poln, kakor je vcasin, ko pridejo ljudje z vlaka, bi bila vsled tega gotovo nastala mučna panika. Ko so potem iskali vzroka, so našli na relzi papir, v katerega je bil neki hudobnež zavil dinamita, ki je ko je šlo čezenj kolo, eksplodiral. Tudi pred par dnevi se je baje cul ob istem času in v istem obližju pod nekim vozom pok, ki je pa bil mnogo slabši od tega in ni provzročil nikakega učinka. Ker je zlobnež uvidel, da je bila prvič premajhna množina dinamita, ga je snoči položil na progo več in s tem vse-kako nameraval provzročiti nesrečo, ki bi lahko postala za vozeče se občinstvo usodna. Želeti je, da bi prišel lopov v roko pravice. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 50 Slovencev in 40 Hrvatov, nazaj pa je prišlo %25 Slovencev in Hrvatov. V Heb je šlo 40, na Westfalsko 25, v Hirt 35, v Olomuc pa '25 Hrvatov. Na Hrvatsko se je odpeljalo 35 slovenskih šumarjev, v Kočevje pa 25 rudokopov. — Izgubljene in najdene reči. Kontoristinja gdč. Ela SušteršiČeva ie izgubila zlato ovratno verižico z obeskom liki štiriperesne deteljice, vredno 30 K. — Sobni slikar Franc Parkelj je izgubil srebrno, kratko verižico, vredno 7 K. — Črevljar Dra-gotin Majce je našel „coklou, katero dobi izgubitelj na osrednji policijski stražnici. — Dama, katera je pozabila črn, svilnat solnčnik v manufakturni trgovini J. Kostevc, Sv. Petra cesta št. 4, se prosi, da pride istega sama iskat. — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer na vrtu hotela „Ilirija" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za Člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri zvečer je na vrtu meščanskega hotela „L 1 oy du (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jngoslovanske vesti. — II. jugoslovanska umetniška razstava v Sofiji. Med hrvatskimi umetniki iz Dalmacije in Banovine je nastal konflikt zaradi sestave ju-ryje in radi aranžma na razstavi, vsled česar so dalmatinski umetniki sklenili, da se razstave ne udeleže, ako se jim ne rezervira posebni izložbeni prostor. Ta razpor se je pa srečno rešil in vsi hrvatski umetniki razstavijo svoja dela v skupnih prostorih. Vlaho Bukovac razstavi 6, Vidović 8, Meštrović pa 6 svojih umotvorov. Bukovac bo med drugim razstavil tudi rKlitijou, ki je bila izložena že v dunajski „Secesiji", Meštrović pa „0b izviru življenja", katera slika je vzbujala na razstavi dunajske „Secesije" silno pozornost. Vidović pošlje na razstavo sliko „0as, ko se vzbuja koprnenje". Meštrović in Vidović odpotujeta te dni v Sofijo. — Vsesokolski zlet v Zagrebu. Na zlet v Zagreb pride več nego 1000 čeških Sokolov. Iz Prage bosta vozila dva posebna vlaka. Ker je južna železnica Cehom delala zapreke, se peljejo češki Sokoli preko Pešte, kjer bodo na povratku priredili javno telovadbo skupno s tamkajšnjim češkim Sokolom, ki slavi takrat svojo lOletnico. Po zletu odpotujejo Cehi preko Reke v Dalmacijo, obiščejo Šibenik, Split, Dubrovnik in Kotor, od koder krenejo peš V črno goro in na Cetinje. Čehom se pridružijo hrvatski, srbski in slovenski Sokoli in vrnejo tako poset Črnogorcev v Pragi ob pri liki IV. češkega vsesokolskega zleta 1903. Vendar pa potovanje v Ornogoro in v Dalmacijo se ni zagotovljeno, ker je zaradi pomorskih vaj vojne mornarice težko dobiti primerno ladjo za izletnike. Na zletu v Zagrebu bo zastopan tudi mestni občinski svet zlate Prage, kakor je to posebni sokolski deputaciji izrecno obljubil župan dr. Groš. — Nova hrvatska revija. Meseca septembra prične V Zagrebu izhajati revija za politiko, narodno gospodarstvo in književnost „Hrvatska Smotra". Revija bo urejevana v strogo starčevićanskem duhu in bo izhajala dvakrat na mesec v veliki kvart-obliki na 48 straneh. Urejeval in izdajal bo to revijo Zvonimir pl. Vuketić. Naročnina znaša do konca leta 6 K. — Izvirne hrvatske novitete v bodoči gle d. sezoni v Zagrebu. Nova sezona hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu se prične meseca septembra. To pot se vprizori cela vrsta hrvatskih izvirnih novitet. Predstavljale se bodo te-le izvirne operete: Zajce vi opereti Srečko Albinijevi„BaronTrenku in „La petite Marquiseu in Mukvi6eva„Persidau. Od izvirnih dramskih del pridejo na vrito ti-le umotvori: Begovićeva „Gospa WTalewskau, Brkićev „Ivan od P o m u k a", Markovićeva „ J e 1 i s a v a", Vojnovieeva „Smrt majke Jugo-vića", Miletićev „Grof Paližna", Milčinović - Ogrizovićevo „Prokletstvo", Hrčićevo „More", Kišurjev „Sin", Nehajev „Teater" in „Život", Nikolićeva drama „Pred jesen", Dečakova „Pjesma", Prej-čeva „Turci idu" in „Dolazak Hrvata" od anonimnega pisca. — Kakor se vidi, so hrvatski dramski pisatelji zelo plodoviti. * Najnovejše novice. Kardinal R a.m p o 11 a je nevarno zbolel. — Zapriboritev ženske volilne pravice zboruje v Ko-dauju mednarodna ženska zveza. [Zborovanja se udeležujejo zastopnice vseh dežel Evrope in Amerike. — Princ don Jaimes de Bourbon, sin španskega pretendenta don Karlosa, se baje poroči v kratkem z neko avstrijsko princeso. — Pri potopu ladje „Siriš" v Kartageni so rešili največ Italijanov, nadalje 10 Avstrijcev m dva Črnogorca. Kapitan je prvi skočil v rešilni čoln, za njim so si priborili vsi Častniki z noži v rokah pot do čolna. — Precej močan potres so imeli včeraj zjutraj ob 8. uri na Tirolskem. — Pet oseb je utonilo v nekem ribniku pri Brnu. V čolnu so bile štiri mlade delavke in trije delavci. Vsled neprevidnega veslanja se je čoln prekucnil in dva delavca ter tri delavke so utonile. — V samostan je Šel ogrski veleposestnik grof Jurij Eszter-hazv. Grof je izpolnil 48. leto. — V jezuita preoblečeni Juri AVeiniger z Dunaja je po Budapešti nabiral mlade deklice za javne hiše v Orijentu. — Ameriški konzulat v Karlovih v ari h. Ameriška vlada je imenovala konzula in podkonzula za Karlove vare. * Koliko Židov je na Ruskem? Glasom najnovejše uradne statistike živi v celi Rusiji 51 o milijonov Židov, t. j. 4 2n „ vsega prebivalstva. Izmed tega števila živi 1,321.000 Židov na Poljskem. V zadnjih 25 letih se Židje močno izseljujejo v Ameriko ter seje v tem času izselilo 1,250.000 Židov. * Strupeni pajki. Tudi med pajki, ki žive pri nas, je več takih, ki imajo strup, ako ugriznejo. Tudi znani križasti pajk grize in je strupen. Ako se ta strup vbrizgne mački pod kožo, v kratkem crkne. Zato je treba otroke svariti pred to vrsto pajkov. * Moderna razsodba. Gostilničar V. Pokornv v Pragi se je kmalu po poroki sodnijsko ločil od svoje žene. Sedaj je zvedel, da mu je ločena žena med tem časom rodila otroka ter jo je tožil zaradi zakono-lomstva. Ločena žena je priznala, da je imela ljubavno razmerje z drugim moškim ter tudi rodila otroka, toda ne Čuti se kaznive, ker je njen katoliški zakon, ki pravzaprav nikoli ni bil v veljavi, sodnijsko ločen, tako da se smatra za svobodno. Sodnik dr. Papanek je ženo oprostil z utemeljevanjem, da sicer glede zakono-lomstva ni razlike, ali je zakon sodnijsko ločen ali se obstoji, toda V nasprotju z drugimi veroizpovedanji, kjer je mogoče razveljavljenje zakona, bi se katoliško ločenemu zakonskemu naložil večni celibat, ako noče zapasti kazni. Tako stališče katoliško ločenega pa ne odgovarja duhu zakona. Tem manj je mogoče izreči obsodbo v tem slučaju, ko zakonska pravzaprav nikoli nista živela v zakonski zvezi. * Legenda o hiši Matere božje v Loretu. Te dni je izšla v Parizu brošura kanonika Chevaliera, ki dokazuje, kako je nastala legenda, da so prenesli angel-ji hišo Matere božje iz Nazareta v Loreto. Dejstvo je, da na vztoku ni vedel nihče, kje je stanovala v Nazaretu Mati božja, vrhu tega pa je ljudstvo v srednjem veku nazivalo bolnišnice „hišeMatere božje". Tudi v Loretu je bila baje taka bolnišnica. Drugi mislijo, da je zgradil cerkev v Loretu inženir De Angeli ter je od tega nastala legenda, da so angeli prenesli tje hišo Matere božje. Takih legend je bilo v srednjem veku vse polno, v Italiji pa je več cerkva in svetišč, o katerih se pripoveduje, da so jih angeli prinesli. Z ozirom na delikatnost predmeta kanonik Chevalier ni dobil „imprima-tur" niti od pariškega nadškofa niti od Lapideja, kateremu je poverjeno podeljevanje za „imprimatur" knjigam, tiskanim v Rimu, pač pa je Lapide v privatnem pismu na Chevalierja pohvalil njegovo delo ter se strinj« z njegovimi izvajanji. To znači, da so najvišji cerkveni krogi priznali in odobrili Chevalierjevo delo, katero . * Nenavadni testament. Najdaljši dosedaj znan testament je napisal angleški pastor Hulsen, ki je na 400 straneh navadnega poslovnega papirja zapustil vso svojo imovino vseučilišču v Oambridgeju. Do leta 1305 je bil znan kot najkrajši testament nekega Angleža, ki je zapisal: „Gospa N. naj ima vse, kadar umr-jem." Sedaj ga je prekosil Anglež Thorn v Streathamu, ki je zapisal in in podpisal: „Kse materi." Sodnik je ta testament priznal za veljavnega. Znpustil je 160.000 mark. Poln sarkazma je sledeči testament nekega Angleža: „Moja žena, ki je postala vsled moje neumnosti moja boljša polovica, in ki je s priznano eneržijo vlačila moje dobro ime v blato, zapuščam letnih 5 funtov Šterlingov, ki se ji morajo izplačati v najmanjših bakrenih novčičih. Nadalje naj dobi brezplačni pre iz mojega prvega, sedaj sodnijsko razveljavljenega testamenta, v katerem sem jo bil postavil za univerzalnega dediča svojega premoženja 130.000 funtov šterlingov." Neki drugi nesrečni mož je zapustil svoji ženi en vinar s pogojem, da se ji mora odposlati v nefrankiranem kuvertu, tako da je vdova morala plačati še kazen. — Zopet drugi je zapustil ženi ravno toliko, da si kupi vrv za obesiti. * Kraljičina bluza. V ženskem društvu v Bukarešti, ki mu pripadajo naj odličnejše dame rumunske prestolnice, so delali že več mesecev bluzo za kraljico. Bluza je bila iz pristne zlate vezbe, prava umetnost ženskega ročnega dela. Te dni bi bila morala oditi posebna deputacija v Sinan, da izroči bluzo kraljici, toda ravno prejšnjo noč je bluzo nekdo ukradel. Vsa mestna policija je na nogah ter išče dragoceno bluzo, dosedaj zaman. Telefonska m ufcojavna poročila. Dunaj 8 avgusta V vladnih krogih je ecergični nastop koro ških Slovencev obudd veliko zanimanje a tudi o s u p -njen je. Viadni krogi so bili prepričani, da so koroški Slo venci popolnoma zado voljni z načrtom volilne reforme, češ. da je postopanje dr. Šusteršiča to jasno kazalo. V ostalem pa so vladni krogi nmeDja, da v z 1 i c cdporu koroških Slovencev ne premene kranjski kleri kalci svojega stališča in du ne bodo ničesar stordi, da po morejo K< rošcem Petrograd 8. avgusta. Pre memba v ministrstvu je iz vršena Trgovinsko ministrstvo je pretZ 1 Filozofov, poljedelsko ministrstvo Vasilčikov. Višji prokurator sv. sinoda postane dosedanji podminister Iz v o lsk i, ker je Sam ar in, ki ga je hotel ministrski p edsednik postaviti na to mesto, na očeh tako b lan, da te ponudbe ni mogel sprejeti Ostali portfelji 03tanejo v rokah dosedanjih ministrov. Petro grad 8 avgusta Trgo vinsko ministrstvo razglaša, daje poskušana generalna stavka popolnoma ponesrečila Razen v Petrogradu in v Moskvi niso delavci nikjer usta vili dela. Moskva 8. avgusta. Generalna stavka se je ponesrečila Vlada je onemogočila vsako demonstracijo in vsak izgred. Ker SO revolucijonarni agitatorji areto-vani, se vrača delavstvo na delo. Berolin 8. avgustva. Vlak iz Sosnovic v Vratislavo je 20 mož brojeČa Četa ustavila na progi blizu nemške meje in pograbila vse vrednosti, kar jih je bilo v poštnem vagonu. Tudi več drugih vlakov so revolucij onarci ustavili in izropali. London 8. avgusta. Kitajska vlada zahteva, da mora vse tuje vojaštvo zapustiti kitajsko c zemljo Poslano.*) Neki posebni časopis, kateri se imenuje „Naša Moč", ali bolje „Glasilo ljubljanskih cigararic", so začeli izdajati naši blaženi krokarji, prva številka „Naše Moči" je bila tako neukusna, da veČina tovariŠkih delavcev na Jesenicah ni hotela sprejemati tega lista. V resnici dohaja ta list na Jesenice v mnogih eksemplarih, a te tudi ostanejo večinoma na pošti kot *) Za vsebino tega spina je uredništvo l AdMffoma le toliko, kolikor določa s »kos. „Staubfanger". Naš gospod Janez Zabukovec, kateremu je vse drugo liga, samo da njegov ^des liebe ich" V pošte v pride j je vendar tako lju-beznjiv, da se tudi on poganja za ta neukusni papirček, seveda pa tu za to, ker hoče povsod prve gosli igrati, na katere se pa razume kakor zajec na boben. Pa nesamo neukusno marveč hudobno po predpisih Sv. Lignorija se zaganja dopisnik v osobe, katerim on še vreden ni Črevljev od vezati. Omenim samo tukaj zadnje pšice s Save, katere doprinaša „Naša Moč" v št. 34 z dni 3. avgusta 1906: „Rdecemu Praporju" časti tamo k njegovemu najnovejšemu dopisniku, hudemu Tončku, ki je bil že vse. Bil je nemškutar, iz nemškutarja se je prelevil po naši stavki (tedaj po Za-bukovčevi) v slovenskega liberalca, iz liberalca je postal klerikalec in zdaj pa socialni demokrat. Po tem ključu prav lahko Še izračunamo, kdaj postane še anarhist o n, ki hoče igrati prve gosli pri nas in ki potegne vsakega za nos, ki je tako otročji, da mu zaupa in se mu pusti, ga vpreže pred svoj voz „ad maiorem dei gloriam". G. župnik Zabukovec vdaril jo je* enkrat po latinsko, ker je gotovo že slovonskega kruha sit. Res ne vem, ali bi se ti neumnosti smejal ali bitse jezil! Mislim pa, da je s to neumnostjo več zvezana hudobnost, da se meni nič, tebi nič, kar po ključu izračuni, kako človek lahko anarhist postane. Takega ključa Še ni do danes nobeden matematik iznašel, gotovo pa naši tonzuriranci v šoli škofa Antona Bonaventure, če ne ne bi mogli tako govoriti, ali je pa morda za to matematiko vzel patent jeseniški fajmo-šter Zabukovec! — Ne svetujem pa, da tukajšnje strokovno društvo nastavi gospoda fajmoštra Zabukovca za profesorja matematike, kar jim je gotovo, da vsi člani tega društva postanejo kmalo patentirani „anarhisti". Jeseni c e, dne 5. avgusta 1906. 2843 „Hudi Tonček". poziv) odpošiljatelju anonimnih pisem strankam v Kolodvorskih ulicah. Več let dobivamo stranke od nekega nezmičajneža anonimna, skrajno razžaljiva in nesramna pisma, katerih vsebina se ne more že radi javne morale obelodaniti. V kotiček anonimnosti skrivajo se pa navadno le taki Človeški izmečki, kateri se s svojim umazanim imenom ne upajo nastopiti javno in so edino le skrajni lažnjivci in podli obrekovalci, kateri njim pristoječe lastnosti anonimno zvračajo na druge poštene ljudi in eden od te baze ljudi ste Vi, pisatelj takih pisem — rekru-tiran. Sicer pa temu izmečku ne zadostuje edino pismeno žaljenje ljudi, temveč pričel se je tudi dejansko lotevati napadov in sicer z metanjem opeke. Poživljam toraj ta izrodek v imenu vseh prizadetih strank, naj odloži svoj šlem in nastopi javno s svojim imenom, da se lahko javno pomeniva, kaj da ima proti nam, ako pa tega ne stori, ga izjavljam kot nesramnega obrekovalca in tata Časti poštenih ljudi, kateri ni zmožen kateregakoli Človeka več razžaliti in zavračam vse morebitne prihodnje žalitve na njegovega rojstva kosti. Dobro Vas poznamo, toda žalibog da Vas nemoremo zasledovati tako kakor takim Človeškim izmečkom pristaja. Ker se bojite ime naznaniti, primorani smo bili Vam javno sporočiti naše mišljexije o Vasi Črni duši. Pišite zopet kaj kmalu! V Ljubljani, 8. augusta 1906. Josip Kolenc priv. uradnik v imenu prizadetih strank. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlita- pra*ek", ker vpliva na prebav ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dao lekar A MOLI,, c. in kr. dvorni zalagate'!" na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 31—u * Lekarnarja Julija Mrliau-imtiBBiM not za iflotl«*«* je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo, kar dokazujejo no-brojna priznanja. Vpliva točno in zanes Ijivo pri različnih nerodnostih prebavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravi j an ju kisline, pri vspehavanjuitd., tako daje kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racionalni sestavi. Matere, dojite some! Z:t Hm nevaren letni čas. Na stotisoče otrok, ki pijo inU'ko iz steklenice, žalostno pogine za drisko, medtem ko izborno uspevajo otroci pri pr9ih. L a c t a k o I u-t t var j a mleko in OmOgOČtlje VSHki materi, da doji sama. Priporočajo ga prvi zdravniški Strokovnjaki. Dobiva a- po lekarnah in đregerijah. Knjižico o prirodni prehrani do-jeocev" razpoHilia zastonj in po&tntne prosto Viljem Maager na Dunaju, III., Heumarkt 3 p. P oti pranajeni luskinam in izpadanju las raiiiu-ckiBifi im m atera uUrrpf njf Im.mI rt*«*, odtitra* njuje liielte in prrpr^čuj* Izpa-danjr las. 1 RteUlenlea z navodom 1 14. lazpoSilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici- Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil! medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leustek* v Ljubljani, Resljira cesta it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefovaga m bil mosta 49—31 Zahvala. Vsem onim, ki so bodisi z denarjem, v. dobitki ali z osebno udeležbo pri dne 5 t. ni. vršeči se tomboli podpisanega gasilnega društva pripomogli k lepemu gmotnemu uspehu, bodi tem potom izrečena prav iskrena zahvala. Prostovoljno gasilno društvo v Šmartnetn pri Litiji, dne 7. avgusta 1906. Ivan Razboršek s r. Ivan Robavs s. r. tajnik. načelnik. Zahvala. Prostovoljno gasilno društvo v Škofji Loki zahvaljuje tem potom najprisrčneje vsa bratska društva, deputacije, zastopnike gasil, društev, odbor zveze gasil, društev in vse goste, kateri so s svojo navzočnostjo omogočili, da je društvena tridesetletnica tak* sijajno uspela. Osobito izreka toplo zahvalo mestnemu županu blagorod. gospodu Niko Lenčeku za prijazen vsprejem in pozdrav ter vsemu občinskemu odboru; preč. gosp. mestnemu župniku za blagoslovljenje gasilnega doma in daritev sv. maše kakor tudi mestnemu kaplanu, č. g. K. Ćerinu, gosp. zvezinemu tajniku Fr. Troštu za njegov krasen govor; g. tovarnarju Al. Krennerjti kot velikemu dobrotniku društva; gospodu Fr. Papa, voditelju deške ljudske šole. ki je prepustil šolsko sobo v vporabo za zb -rovanje; gospodu lekarnarju E. Burdych,: in gospici Jerici Dolenčevi; gosp. Otonu G uze 1 ju, kateri je tako ukusno priredil svoje prostore za popoldansko veselico: gospe Ani Potočnikovi za izvrstno postrežbo; gospicam Mirni. Lavriče vi, A\ i c i Potočnikovi Lojziki Špuntovi, Tončki in Pepci V i sne rje v i, ki so delile došlin. gostom duhtece šopke in tudi sodelovale pri popoldanski veselici. Domačinom pa, ki so nas gmotno podpirali in okrasili svoje hiše z zastavami, ter poskrbeli za dostojen vsprejem, pravimo: lepo ste s tem poslavili sami sebe, saj ste pokazali, da ste vneti za človeštvu koristne naprave. Prostovoljno gas. društvo v Škofji Loki, dne 3. avgusta 1906. Friderik Kramar Iv. Debelak tajnik. načelnik. Umrli so v Ljubljani. Dne 4. avgusta; Jožefa Rozman, zaseb 73 let, Gradišče 2, ostarelost. Dne 5. avgusta: Jožefa Globočnik, urad. vdova. 86 let, Škofje ulice 4, ostarelost. Elija Kristan, gostač, 81 let, Radeckega c II, ostarelost. V deželni bolnici: 1. avgusta: Stanko Simčič, revizorjem sin, 3* 4 leta, jetika. Dne 2. avgusta: Jožefa Erbežnik, gost., 54 let, sekundar. bebost. — Marija Nachtiga! likarica, 67 L, srčna hiba. — Marija Schleimer. zasebnica 82 let, kap.. Cne 3. avgusta: Avgust Greisinger, del., :8 let, jetika. — Gregor Dimec, zidar, '21 1. Fraktura humeri. Uabilo na naročijo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da ;jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI velja v Ljubljani na dom dostavljen Vs? leto .. R 24'— I Četrt leta .. R 6- Pol leta.....12'— I En mesec . .**„ 2-- V upravništvu prejeman na mesec R1-90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto .. R 25-— I ćetrt leta .. R 6-50 Pol leta ... „ 13«— I En mesec .. „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 R. Za Ameriko in druge detelevse leto 30 K. IV Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. WgjT List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini breg o tira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo ..Slovenskega Naroda". MU Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 7. avgusta 1906. 4'i 4: i 4',% Malofbeni papirH- 4 j;# majska renti.... ago 9950 99 70 99 35 99 55 99 60 99 80 117 70 117 90 94 8C 95 — 11280 113 99 15 100 16 100-50 101 50 99 70 100 70 10035 101 30 99 50 1« 0 30 10035 10185 10010 10110 104 75 106 76 100 20 106 70 lPO— 10015 10015 101-15 100- 101- 100 60 101-60 99 90 99-50 100- 320 35 322 35 100 40 101 40 220 50 226 50 278 - 280 154 50 "6 50 289 — 296 — 293— 301- 257 50 267 50 97 — 103 25 1^2- 163 — 22 05 24 05 461 - 471 — 79 8 > 85 92 - 67 64 — 48 7* 60 75 29 5" 3l-5o 68 63- -72 80 611 — 521 — 164 50 165 50 671 60 672 50 1764 —11776 — 671 25 87226 810 — 242 728 -577 75 2764 f>72 60 276 -679 134 — 11-33 19 10 23 47 83-96 117 37 95-50 250 — 4-84 811 — 243 50 730- -578 71 2764'— 578 50 278 50 58 > — 137 — 11 38 19 13 23 65 2404 17 57 95 70 251 — 6- ?ž , oktober . . m (oruza 9 avgust 9 , „ maj za 1. 1907 „ Oves n oktober . . r 5 višje. Žitne cene v Budimpešti. Dne 8. avgusta 1906. Trriia. ■senica za oktober . . za 50 kg K 50 60 50 60 740 6 24 6 24 546 6 35 neteorolosično poročilo. lena nad morjem Ort-2 Srednji ir»ctu tlak 736 0 mm S Cas ^ opazo- Stanje barometra r mm e- s Vetrov* Nebo xv. ; 7352 I 20 2 slab vzhod 7. aj. 2. pop, 736 4 737 0 15 8 I ar. vzjvzh 24 9 'sr. vzjvzh. jasno jasno jasuo Srednja včerajšnja temperatura: 20 0 , nor «le: 19 41 — Padavina v mm 0'0 Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povesi iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) *ična brošura obseza 363 strani ter bdeloje v zanimivi povesti kmetski punt ]a Vrhniki in okolici ter napad na sa mostan krutih menihov v Bistri, -ena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri . Schwentnerju, kn.jigar.jii f Ljubljani, Prešernove ulice. Frirodni ia pomladni razstavi na Dunaji z oliko zlato svetinjo in v Londonu L 1906 s častno diplomo, krili em in zlato svetinjo odlikovan- ji kakor tndi drnga Prirodna domača žganja se dobivajo pri l Pustotnlku v Ljubljani U Sv. petra cesti it. 31. naročila se razpošiljajo iz lastne frijarne v Blagovici, poŠta Lnko-— Na zahtevanje se cenovnik in vzorce pošilja franko. 2526 6 „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani t»odrM±mc» v CELOVCU. t4tap»««j * %m §»ro4a\j» fse vrate rent, sastavnih nisem, prijoritet, ko m analnih obligacij, areclt, delnic valut, novcev *u đeviB promasa 'sdaja k vaakaanu tfrabanju. Akcijski kapital K 2,000.000'- Rezervni zaklad K 200.000"—• iaSrebane vrednostne papirje In 1 ^r-cu}*. «r«ek« proti vnovCnje sapalu kupone, kurzai latg-u."fc>l. Vmkuluje in deviakuluja vojaška ženitnlnske karvorje UP K*>*.: K X K X S X X X X X knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3. Naznanjam, da sem r>r^vz«! od »Narodna Tiskarne* v Ljubljani v izključno razpredajo Jurčičeva brane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v a Lož bi „Narodne Tiskarne". — T*> knjige so: Josipa Jnrdloa »brani iplai, zvezek I. do XI, broširan k 60 kr., elegantne ve- zau a 1 gld. Posamezne številke Ljubljanskega Zvona'4 po 4^> kr. Zbirka aakonov. ). Kazenski i&ko dir vezan a 3 gld. Zbirka zakonov II. K az. pra- dni red, vezan a 2 gid, 80 kr. Samlkovl zbrani &plsl. i. zvezek, broširan k X) kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broS. a O'v' kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broL. a z« • kr. Turgenjev: Otol In sinovi. Bomazi, brofiiran a 50 kr. — S tiri novelo, brofi. a ^0 kr. BeneS-Tf ebizsky: Blodne duae. Lefebvre: Par vi v Ameriki, broSi ran & 50 kr. Stat nominis ambra; Časnikarstvo In nas! oasnllci. broširano a 40 kr Jeli nek: TJkrajlnika dame, Povest, brosirau* k lf« ur. Hal:- vy: Dnev;iU\. broširan a 10 kr. — Jn>£kS2L» pripovedko, broširana a — ©ve povesti, bros. h 25 kr. Thearler.: TJndlna. Povest, broš. a 2" kr A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod k 1 gld. Jarcift: Listki, bros. k 15 kr. — Crreg-or6i6evlm kritikom, broš. h Avstrijski patrijot: ,,Fartelwesen der Slaven", broširano k 50 kr. X X X X X X Roman, bro&iran k 70 kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 60 kr., sedaj »i±u»o 30 Kr. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. T£4| Trgovski pomočniK Mladenič Špecerijske stroke in učenec se sprejmeta pri A. Sušniku na Zaloški Cesti Št. 2L 2854-1 Mlad človek z lepo pisavo, ki je že deloval pri stavbnem obrtu, se išče. Ponudbe na npravniŠtvo „SIov. Naroda" pod „Mlad Človek11. 2848 1 Št. 28.537. 2852—1 Sinje i najem! V mestni hiši v Gradaških ulicah št. 16 v Ljubljani »e odda v na jem stanovanje v I nadstr., obstoječe iz 4 sob in stranskih prostorov takoj ali pa s 1. novembrom 1906; v II. nadstr. pa stanovanje, obsto ječe iz 4 sob in postranskih prostorov s 1. novembrom 1906. Pogoji najema se izvedo ob uradnih urah pri magistratnem gospodarskem uradu. Mestni magistrat v Ljubljani dne 2. avgusta 1906. star 16 let, zmožen slovenskega in nekoliko nemškega jezika z lepo pisavo išče službe pisarja. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2810—2 Veš noniiiib! sprejme takoj v stalno delo JOStP MELE ključavničar v Cerknici. 2830 2 Na Gorenjskem se proda iz proste roke veliko zemljišča, lepega gozda in lepo, tik glavne ceste stoječe poslopje, pripravno za vsako obrt. — Naslov pove upravništvo nSl. Naroda". 2431 11 Naprodaj ste pod usodnimi pogoji dve enonadstropni Več se izve pri lastniku na Trnovskem pristanu št 14. 1633 15 Zdravilišče Toplice1 na Kranjskem, Dolenjske želez, postaja Straza-Toplice. Akratoterma 38°C. Pitno in kopalno zdravljenje. Posebnega učinka za protin, revma, ischias, nevralgijo, kožne in ženske bolezni. Veliki kopalni basini, posebne kopeli in mahovnate kopeli. Udobno opremljene sobe za tujce, igralne in družabne sobe Zdravo podnebje. Gozdnata oko lica Dobra in cena restavracija. Sezija od I. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. St. 10.198. Objava •2850—1 Podpisani deželni odbor bo oddal dobavo pečij za razširjalno gradnjo domobranske vojašnice v Ljubljani potom javne ponudbene obravnave. Tozadevne ponudbe, opremljene s 5% vadijem je vložiti pri deželnem odboru do dne 20. avgusta 1906 do 12. ure opoldne. Vsi na razpis nsnašajoči se podatki so na razpolago v stavbni pisarni na Poljanski cesti. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 7. avgusta 1906. vedno svežega I douskega in trboveljsbesa i m) A*«41 MMJT IM KaIMMM JAlMAIliif W* je pri FR. STUPICA, LJubljana, Marije Terezije cesta it 1 1463—17 Poleg ^igabirta1 Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg TelelOD it 163. L^jubljanl Telefon št. 163. istorno pivo v sodcih in v steklenicaL O&T Zaloga v Spodnji Šiški. — Telefon štev. 187. 1606-29 10 Priložnostni nakup modernih moških klobukov vseh barv tucat po 8,10 in 12 gld. „Ansleško skladišče oblek" 2S24 3 O, v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 5 Cee, fcr. avstrijske {^jjf državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. lamama v Berjak*. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Janifa 1906. teta. Odhod lx LtabUaae \ul. kol. Praga aa Trhli. Ob 12. mi 52 m ponoči osebi* rlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Setztat i Aussee, Solnograd, čez kDctn-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. ufl 05 m zjutraj oseb*4 vtak v Trbiž »d 3. junija do 9. septembra ob nedelja* in prazr.ikik. — Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Po n tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljuba* Dunaj čez Seiztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, Bmlejevke Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. aa 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Seiztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni v tak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein - Reifltng v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prage (direktni voz I. in N. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 rr. ponoč> osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in Ii. razr.) — Proga v Nove mesto In Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ta Trbiža. Ob 3. ur 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo ^direkt. voz 1. in II. raz.) Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 ir zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čei Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ot jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vtak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebn* vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Seiztal, od Solnograda in Inomosta, Čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob IG. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija dr 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ganod li Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri o in pop ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznini* -Prihod t Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o! M), uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob neaeliah ir izntkih. — Srednjeevropski čas je 7a 2 min. ored kraievnim Časom v Liubliani Prva kranjska tvornica klavirjev v LJubljani Rimska cesta št. 2. Hilderjeve ulice št. 5. piani so neprekoslilvi I Prepričajte se osebno. Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, elektriški. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi naposodo. Poprave, ugla sevanja se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene, 51etna garancija. 21&9 17 Aviso. Glasom razpisa odd. 13, št. 1121 od 21. julija 1906 namerava državno (skupno) vojno ministrstvo obutev in različne opravne predmete iz usnja za c. in kr. vojsko priskrbeti si od malih obrtnikov. Ponudbe se imajo vlagati do 7. septembra pri trgovski in obrtniški zbornici. Natančnejše pogoje obsega dne 31. julija t. 1. v „Laibacher Zeitung" objavljeni popolni razglas, ki se pa tudi lahko ogleda pri intendancah vojaških teritorijalnih poveljstev, pri monturnih skladiščih v Brnu, Buda-Pešti, Gradcu in na Dunaju (Kaiser-Ebersdorf), dalje pri vseh trgovskih in obrtniških zbornicah, V Gradcu, dne 27. julija 1906. 2792—2 C. in kr. intendanta 3. voja. si Več kleparskih pomočnikov sprejme takoj 2836 2 IVAN ROJI IVA, klepar v Spodnji 8'škl. Zdravo dekle za čavajko k otroku in mala hišna opravila se sprejme s 1. septembrom. Kje, pove npravn. nSlov. Naroda". Lokali primerni za pisarno ali prodajalno, za vsako trgovino aH obrt se takoj oddajo v Šelenburgovih ulicah št. 3. Već se izve v trnovim Dragotina Hribarja v isti biši. ^37 2 Spretnega okuiziterja išee pod ugodnimi pogoji na Kranjskem ie dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode. Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 17-63 HISO s peterimi stanovanji ima naprodaj Josip Grablovic v Spodnji Šiški ftt. 53- Zraven hiše je 700 kvadratnih metrov sveta. ,: ggj " -S Cenjena31e~bila~hiša" 6800 kron, dohodkov je 560 kron, proda se pa za 6400 kron. 2829—2 »l • Ravno za polovico ceneje kakor vsak prodajalec na obroke pošiljam čisto nove Singerjeve šivalne stroje prav popolne konstrukcije, trdno, fino opremljene, ki se gonijo z nogami, s pokrovom b'2 kron; Sigerjev stroj ,,Ringschiff", za rodbine 78 kron; „Ringsehirr*, velik za krojače llo K; „Zentral-Bob-hin*' 92 kron; 5letno reelno jamstvo. 15 kron se plača takoj ostanek po železniškem povzetju Bogato ilustr. cenovnik koles, pisalnih in š valnih strojev št [82>bre*plačno. Slovenska korespondenca. 31. ICNDBAHIN DUNAJ, Liechtensteinstr. 23. Ustan. 1874 II 1920-5 K. grof Strnssoldo, v Strassoldu na Primorskem Izpričuje, da je želodčne bolečine, vsled katerih je trpel dve leti, odstranila edino le uporaba (tudi odvajalno) II 37*9 7 želodčne tinkture G. Piccolija lekarnarja V Ljubljani, Dunajska cesta. 1 steklenica velja 3! » vin. in se vnania naročila izvršujejo 2 obratno pošto. iz masivnega lesa, v neposredni bližini kolodvora Bohinjska Bela (Proga Jesenice-Trst) se je postavila lansko leto po stavbnem podjetju v svrho restavracije. Sedaj se skupno z ledenico, z zemljiščem ali brez njega ceno proda. Pripravna je za prireditev poletnih stanovanj, ker stoji v krasnem kraju in je od letovišča Bled le 8 minut po železnici oddaljena. 2812—2 Vprašanja naj se pošiljajo na stavbinsko podjetje v Bohinjski Beli. ===== r^njižna ncue^t: ====== Ljudmilo Poli« Poezije. V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti ^Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. — Priporočamo jo posebno slov. naobraženemu ženstvu. 54 77 Ceaa broš. K Z'—, po pošti K 2-10, eleg. vez. K 3-—, po pošti K 3-10. Založništvo L. SCHUENTNER o Ljubljani. n Zidanje rokev H na novem centralnem pokopališča izvrši po najnižji ceni I stuvitel] novega pokopališča H po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. B Natančneje se poizve T— v tehnični pisarni g. Ferdinanda Trumlerja m mestnega stavitelja H 1561—29 v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 3. & A ± « ± Odvetnika Ir. Kari Triller ii ir. Fran M -*fc3£> naznanjata, da sta v Ljubi združila svoji odvetniški pisarni ter ju hkratu »m mrmw premestila V Ljubljani, dne 4. avgnata 1906. 2827 3 Dr. Kari Triller. Dr. Fran Houak. '§ Naznanilo. Usojam si svojim častitim prejšnjim naročnikom in slavnemu ob I činstvu najvljudneje naznaniti, da sem 31. julija t. L zopet otvoril zalogo piva v Metelkouih ulicah št. 19. Prodajalo se bode uležano, marčno in dvojno marčno pivo v sodčkih po V$9 74 in 1 » hektolitra, kakor tudi marčne in ■