Stev. 48
TRST, četrtek 17. februvarja 1910.
Tečaj XXXV.
IZHAJA VSAK DAN
ludi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogik tobakarnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Šfc. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele šteT. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. min, osmrtnice, zahvsle, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do o vrst 20 K. vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „ Cdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
- Plačljivo in utožljivo v Trstu. =
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se prava ne ozira. Karoonlna na nedeljsko Izdanje „ED1-. ISTI" stane: za oele leto Kron 5'SO, za pol lete Kron 3-60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN (JODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
- Giorgio Galatti štev. 18. =====
PcStno-hranilnični račun Jt. 841 652. TELEFON It. 11-57.
jJjjp
BRZOJAVNE UE5TI.
Goriški dež. zbor.
GORICA 16. Današnja seja je trajala od 11 predp. do 1 pop. in od 4 do 8.30 zvečer. Na dnevnem redu le bilo 250 točk.
Najprvo je utemeljeval dr. Bugatto predlog o takojšni ustanovitvi italijanske juridične fakultete v Trstu. Ta predlog je bil sprejet s spopoljnjevalnim predlogom dr. Pettarina, da se vlada poživlja, naj ustanovi v Trstu popolno italijansko vseučilišče in s predlogom posl. Berbuča, da osnuje v Ljubljani čimpreje slovensko vseučilišče. Predlog posl. Faiduttija, glede reforme štatuta za goriško mesto je bil oddan juridičnemu odseku.
Na to so bili sprejeti sledeči zakonski načrti:
1. Uvedba mirovnih razsodišč pri občinah ; 2. uvedba odstotne pristojbine na najemščine v mestu Gorica; 3. Osuševanje močvirja v občinah Oglej, Cervinjan in Terzo ; 4. Ognjegasni red za Gorico; 5. Dolžnost hišnih posest, v Gorici, da morajo upeljati v hiše na lastne troške vodo iz no-novega vodovoda ; 6. Zakonski načrt o varstvu koristnih ptic; 7. glede gozdnih in vodno-policijskih odredb; glede uvrščenja nekaterih cest med skladovne.
Dež. zbor je sklenil resolucijo na vlado glede uvedbe dveletne vojaške službe in drugih olajšav v vršenju aktivne službe. Potem je bilo dovoljeno večje število subvencij, med drugim 300.000 K za goriški vodovod, 100.000 Kron za vodovod nekaterih občin v vipavski dolini, 20000 Kron za ustanovo „Za otroka", ki je bila osnovana o priliki cesarjeve 60-letnice in sicer za sirotišnici, po polovico za slovensko in ita-Ijansko, 60.000 Kron za cesto Belvedere-Gradež, 30.000 Kron za vodovod v Sv. Križu pri Ajdovščini, 100.000 K za železnico Gorica-Červinjan-Belvedere, 100.000 K za železnico Sv. Lucija-Kobarid in Sv. Lucija Kranjska meja, 21.000 Kron za ureditev Vipave in Raše, za cesto Grgar-Bate-Banjšče 76.000 Kron, za cesto Tržič-Trst 80.000 K itd.
Sklenilo se je zahtevati od vlade železnico iz Gorice v Brda.
Kot zadnja točka je bila posvetovanje o proračunskem provizoriju. Dež. odbor se je pooblastilo, da izplača dovoljene svote pod dano previdnostjo in da vzame za pokritje primankljaje, ki znašajo 1,200.000 kron, 500,000 kron iz blagajniških preostankov in &J0.000 kron potom kreditne operacije, dalje, da se obrne na vlado, za dovoljenje, da se soviša davek na pivo od 4 na 8 kron.
Poslanec F a i d u 11 i se je izjavil proti najetju posojila 600.000 kron. Posojilo bi ne bilo potrebno, ko bi se ne bilo pri gradnji dež. norišnice prekoračilo za 470.000 kron.
Konečno je prečital posl. Pinancig interpelacijo glede ital. univerze.
Potem je začel čitati posl. Venier interpelacijo glede slov. učiteljišča v Gorici.
Slovenski poslanci so pri tem zapustili dvorano, na kar je moral deželni glavar, ker dež. zbor ni bil več sklepčen, sejo zaključiti.
Prihodnja seja bo naznanjena pismenim potem.
Zaplemba Narodnih kolkov pred sodnijo.
LJUBLJANA 16. Danes se je vršila pred tukajšnjo dež. sodnijo obravnava radi za-
plembe narodnih kolkov „Ptuj" in „20. 9. 1908". Sodnija je razveljavila zaplembo obeh kolekov. Glede koleka „20. 9. 1908" je prijavil državni pravnik priziv. Glede raz-veljavljenja zaplembe kolekov „Ptuj" se drž. pravnik ni pritožil. Te poslednje koleke se sme torej zopet rabiti.
Avdijenca pri cesarju.
DUNAJ 16. Cesar je danes ob 2. uri popoludne vsprejel v posebni avdijenci skupnega finančnega ministra Buriana. Avdijenca je trajala skoraj tri četrt ure.
Slovanska Enota«
DUNAJ 16. „Slov. koresp." poroča: „Siov. Enota" je imela danes pod predsedstvom dr. Šušteršiča triurno, sejo, na kateri je sklenila pooblastiti posl. Šušteršiča, Udr-žala in (radi odsotnosti posl. Kramerja) Pa-caka ter Hrubana in Ploja, da se udeleže konference, na katero jih je za jutri popoludne povabil ministerski predsednik baron Bienerth.
Industrijski svet.
DUNAJ 16. Tretji oddelek industrijskega sveta je razpravljal na današnji seji novelo k zakonu o osebnem davku.
OGRSKA.
BUDIMPEŠTA 16. Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je danes pred-poldne vsprejel nekoliko deputacij in se je posvetoval z več nadžupani-kandidati. Tekom današnjega predpoludne sta minister-skega predsednika posetila nadalje tukajšnji romunski generalni konzul Derussi in minister za poljedeljstvo Sereny. Nato je imel ministerski predsednik daljši razgovor z bivšim državnim tajnikom Berczewiczy-jem.
BUDIMPEŠTA 16. Posl. Karol Henz je izstopil iz ljudske stranke.
Pruski princ Henrik v Londonu.
LONDON 16. Pruski princ Henrik je posetil danes ministerskega predsednika As-quitha in ministra za unanje stvari sir Edvarda Grey-a.
Grška.
ATENE 15. Venezelos je danes dospel semkaj. — Vzlic temu, da je vojaška liga ukazala časnikom, naj opuste vsako kritiko o narodni skupščini, namerava pet listov izdati proglas na prebivalstvo. Vojaška liga je potem opozorila liste, da prepreči obeloda-njenje. Ti listi niso izšli danes zvečer.
ATENE 16. Spori mej vojaško ligo in časniki so poravnani. Jutri izidejo spet vsi listi.
ATENE 16. (Atenska ag.) „Kronos", glasilo vojaške lige, je na čelu današnje številke priobčil izjavo, v kateri pravi, da je napačno in krivo mnenje, češ, kakor da bi se imelo sklicati narodno skupščino v svrho, da se omeji pravice kraljestva oziroma da se spremeni oseba vladarja. Narodna skupščina se bo imela konečno baviti le z notranjimi reformami.
Nevarnost nove povodnji v Parizu.
PARIZ 16. Nek višji uradnik minister-stva za javna dela je izjavil nekemu sotrud-niku „Petit Parisiena", da se je vsled zadnjih nalivov in narasle reke Marne zopet bati, da prestopi Seina svoje bregove. Hiše v Alfortville, Maison Alfortu in v drugih krajih pariške okolice so morali vnovič izprazniti.
PARIZ 16. Kakor poroča tehniški urad,1 se ni dosedaj resno bati, da bi izstopila!
PODLISTEK.
Največe razočaranje.
Povest.
(Italijanski spisal Gavino Boy, poslovenil Rip.)
—	Potrpi! Če bi ti nekega dne videl to osebo, kateri dolguješ življenje, da vrši podel, sramoten čin, bi-li ti to osebo ovadil, ali bi radi hvaležnosti molčal?
—	No!... Kakor bi bilo...
Če bi ti to osebo zasačil na licu mesta in če bi bil potem ti obdolžen storjene tatvine, bi-li povedal resnico, ali bi tudi v tem slučaju... molčal?
—	Ampak ti mi staviš jako čudna vprašanja, Bianca! Jaz resnično ne morem u meti, kam meriš s tem!
—	Na to merim: da ti povem, da se je Ožbalt zato pustil obdolžiti te tatvine, da plača svoj dolg hvaležnosti...!
—	Ti... ti torej veš za pravega tatu?
—	Pravi tat je Julijan Brucksted, Ož-baltov rojak in prijatelj. On, ki je bil zaigral
Seina. Seina je v zadnjih 24. urat J; za 15 cm. _ '	m
Dunaj 18. Deželni zbor je v~ \ nt—, gledališki zakon za Nižje-Avstrijs .j. ;-riho~ nja seja jutri.
Dunaj 16. Generalni nadzornik čet Fiedler je obolel za pljučnico Danes zvečer se je njegovo stanje znatno poslabšalo.
Montreal 16. Včeraj je bil podpisan trgovinsko-politični dogovor med nemško državo in Kanado.
Češki denarni zavodi v letu 1909.
(Po „Češkem Merkurju", —c.)
Minolo leto bode v zgodovini čeških bank (če se poslužujemo običajnega izraza) zapisano z zlatimi črkami. V zadnjih letih smo sicer opažali dosti obetajoče naraščanje in ojačenje čeških denarnih zavodov, a tako velikanskega napredka kakor smo ga videli v letu 1909, še nismo opazili nikdar. Vse češke banke, celo mala in nova Češka banka, so izdatno povišale svoj lastni kapital, in vsi ti veliki zneski, ki jih danes objavljamo, morajo naša srca napolniti s tem večjim zadoščenjem, ker so bile vse emisije izvedene gladko in brez težkoč. Živnostenska banka je zvišala svoj kapital za 10 mil. kron, Češka industrijska banka za 8 mil. kron, Osrednja banka čeških hranilnic za 5 mil. kron. Praška kreditna banka za 3 mil. kron, Hranilno in posojilno društvo v Kraljevem Gradcu za 4 mil. kron in Moravska agrarna in obrtna banka za 2 mil. kron. Skupno se je zvišal tedaj kapital čeških bank za 32 milijonov kron. Razven tega ste bili v letu 1909 ustanovljeni dve novi češki banki in sicer zemljiščna banka s kapitalom 3 mil. kron in „Bohemia" s kapitalom 1 mil. kron, tako, da se je v vsem izdalo bančnih delnic za 36 milijonov kron. Komaj toliko kapitala pa so imele pred petimi leti vse češke banke skupaj! Iz tega dejstva je tudi najlepše razvidno, kako velikanski pomen je imelo minolo leto za češke banke !
Zvišanje kapitala moramo predvsem pozdravljati s čisto gospodarskega stališča, ker značaj moderne banke ne dovoljuje, da bi se delalo le s kapitalom, ki je v bankah naložen in ker samo lastni silni kapital daja bankam možnost, da dosezajo svoj namen med hitro se razvijajočimi denarnimi zavodi in med obrtnimi in trgovskimi zavodi.
Zvišanje kapitala kaže le na zunaj razširjajoči se promet čeških bank. Sploh pa je bilo lansko leto za banke prav ugodno, ker prvič nalaganje gotovega denarja ni delalo dosti skrbij, in drugič, ker tudi oživlje-nje na borzah ni ostalo brez vpliva posebno na komisijonarsko trgovstvo. Kar se tiče vlog, je treba pripomniti, da so se v čeških bankah v letu 1909 povišale za 30 milijonov kron. Kar se tiče delovanja posamičnih bank, objavljamo sledeče:
Deželna banka kraljevine češke, največji emisijski zavod v Avstriji, je na novo spravil v promet za 35 mil. kron 4°/0 kom. dolžnih pisem in za 2 mil. kron 4°/0 meli-joračnih pisem. Kar se tiče vlog in vrednostnih papirjev, stoji ta banka še vedno na prvem mestu; svota vrednosti v tej banki naloženih se je zvišala za 50 milijonov kron in znaša sedaj 300 mil. kron.
Živnostenska banka za Češko in Mo-
neko veliko svoto, je vkradel denar. Imel je mnogo dolgov in upniki so ga pritiskali od vseh strani. Nekega dne je bil ostal za par minut sam v Ožbaltovem uradu, videl je denar v odprti blagajni, udal se je skušnjavi in pograbil dva paketa tisočakov. Povrnivši se v svojo sobo je Ožbalt videl, kako je julijan zardel in hitel skrivati denar. Ožbalt se je delal, kakor- bi ne bil nič videl in ni nikomur nič povedal. Le meni je povedal vse. Rekel mi je, da ne more na nikak način obdolžiti onega, ki mu je nekoč rešil življenje, in da raje pusti, naj obdolžijo njega, vsled česar da torej raje odide kam daleč, pa bodisi tudi pod težo javnega zaničevanja. Dovolj da mu je, da jaz verujem v njegovo nedolžnost in da ga še nadalje ljubim. In jaz ga sedaj ljubim še bolj, nego prej, in ga bom ljubila vedno, do smrti.
Nepričakovan hreščeč očetov grohot jej je prekinil besedo.
—	Nisem verjel, da ljubav tako otem-nuje duh človeku — je rekel. — In ti...
Bianca ga je presenečeno pogledala v obraz.
—	In ti si zares verjela to pripovedko ?
—	Zakaj naj bi ne bila verjela njego-
vim besedam ? Prisegel mi je pri spominu svojega očeta. In jaz menim, da bi se umorila se svojimi lastnimi rokami, predno bi po krivem prisegla pri tako svetem spominu. Ko se ima priseči po krivem, se ne opira te prisege na spomin ali na zdravje najdražje osebe na svetu. Jaz mu verujem... in ga ljubim.
Oče je bil vstal in hodil sem in tja po sobi.
—	Še nekaj! — je rekla Bianca. — Niti besede o tem z nikomur. Obljubila sem njemu, da tega nikomur ne povem... hotela sem napraviti izjemo le glede tebe. Glej, da me ne izć?Z, kajti... pazi... v tem hipu niti sama ne vem, kaj bi vse mogla storiti, če bi ti komu, pa bodi tudi najzvestejemu prijatelju, povedal to, kar sem ti jaz sedaj zaupala.
—	Oh... ne! — je odgovoril oče bridko. — Bodi le gotova, da tega ne izve nihče. Bilo bi preneumno verjeti, pa bodi tudi le za trenotek, take bajke.
Umolknil je za hip, kakor bi nekaj premišljal, potem je pa odločno stopil proti hčeri, ki je bila stopila k oknu in je skozi Šipe gledala na vrt, jo prijel za Iakt jo stresel:
—	Ali ne umejtš, nesrečnica, da je vse
ravsko, je zvišala svoj lastni kapital na 50 mil. kron. Banka je ustanovila filialko v Olomoucu, in „Hrvatsko zemaljsko banko" v I Osijeku. Izvedla je spremenitev firem F. in <G. Kovarik v Prostjejovu in J. Hrdina v ^elhrimovu v akcijsko družbo. Razširila je zdatno odelek za železo in ustanovila Lom-bardni zavod. Tekoči promet je zelo nara-stel in se zato pričakuje zvišanje dividende za 7»"/o-
Češka industrijalna banka ima za seboj izredno vspešno delovanje. Ustanovila je akcijsko družbo za vporabljanje lesa, akcijsko družbo mlinarjev v Pragi, in otvorila novo ekspozituro na Kraljevih Vinogradih. Koncem leta je s krasnim vspehom zvišala akcijski kapital.
Pražka kreditna banka je lani zvišala kapital od 6 na 9 mil. kron in dosegla tako lepe vspehe, da se pričakuje zvišanje dividende. Ob koncu leta je stopila s Srbijo v ožjo dotiko glede trgovske zveze.
Hranilno in kreditno društvo v Kraljevem Gradcu, zvišalo je svoj kapital od 6 na 10 mil. kron, ustanovilo podružnico v Pragi in vstopilo s tem v vrsto onih bank, ki delujejo gospodarsko za vse češke dežele.
Češka banka, najmlajša izmed trgovskih bank, je uredila in vtrdila notranjo organizacijo. Na novo je organizirala prodajo hmelja v Žatcu, kar je za češko pivo-varstvo zelo važen moment.
Moravska agrarna in industrijalna banka se je vdeleževala na ustanovljanju industrijskih podjetij na Moravskem ter vstanovila podružnice v Šleziji.
Zemljiška banka je bila vstanovljena 1. septembra 1909 in torej do danes še ne more izkazovati velikih vspehov.
Osrednja banka čeških hranilnic je dosegla lansko leto mnogo lepih vspehov. Na koncu leta je presenetila javnost z ustanovitvijo nove banke „Bohemie", ki naj služi gospodarskim stikom med Cehi in Slovani v starem in novem svetu (Ameriki).
Končno naj še omenimo, da so se tudi češki zavarovalni zavodi prav lepo razvijali.
Banka Slavija, je vstanovila nov oddelek : zavarovanje proti tatvini in vlomu, ter uvedla zavarovanje stekla in vodovodov.
C. kr. privatna prva češka zavarovalnica in pražka mestna zavarovalnica, ste uvedli v novejšem času zavarovanje za življenje.
Prva Češka zavarovalna banka ima za seboj mirno in vspešno leto.
Podajemo teh par vrstic našim kapitalistom in trgovcem v prevdarek; lahko raz-vidijo iz njih, kako gospodarsko silo imajo v rokah naši bratje na severu.
K notranje-političnemu položaju v Avstriji.
Dne 24. t. m. se torej sestane državni zbor. Dnevni red prve seje je: 1. Volitev dveh podpredsenikov (rusinski in romanski). 2. Prvo čitanje kontigenta novincev — za leto 1910. 3. Poročilo socijalno-po-litiškega odseka o vladni predlogi zakonskega načrta proti pijančevanju. 4. a) Prvo
V protest proti napadu ljubljanskega lista „Slovenec" na dr. „sv. Cirila in Metoda", se vpišite vsi v isto ali pa darujte vsak po svoji moči.
to preneumno, absurdno ? Ali ne umeješ, da je vse nemožno in torej vse zlagano, kar ti je oni človek natvezel, da se opere pred teboj ?... Ne pomisliš...
— Vse zastonj, oče ! — ga je prekinila mirno in hladno. — Rekla sem ti in ti ponavljam : Ožbalt je nedolžen! Ti si misli in veruj, kar ti je bolj drago. Jaz sem ti vse povedala, če že ne zato, da bi te prepričala, pa vsaj zato, da te opozorim pred javnim mnenjem in dozdevnostjo. Na vsaki način ti pa moram povedati, da ljubim Ožbalta, da ga bom vedno ljubila in da bo mene imel on, ali pa nikdo. To ti pa zato povem, da bi ti kakega lepega dne padlo v glavo, da bi mojo roko obljubil kakemu morebitnemu prosilcu, ki bi ga jaz ne mogla nikdar ljubiti in ki bi ga najodloč-nejše odklonila, tudi če bi se oblasti vseh očetov tega sveta naperile proti meni v svrho, da bi mi velevale storiti nekaj, ki je popolnoma nasprotno mojemu čutstvu, mojim idejam in moji dostojnosti!
Na to je odšla, pustivša starca, ki je ves zmešan in vžaloščen nervozno korakal sem in tja po sobi, pod težo groznih mo-rečih misli na bodočnost, ki se mu je ka-
zala temna in grozeča.
(Pride še.)
Stran IT.
„EDINOST' št. 48.
V Trstu, 17. februvarja 1910.
čitanje proračuna za leto 1910. b) Prvo čitanje vladne predloge, zadevajoče nekatere premembe določb o davku na žganje, c) Prvo čitanje vlač.-e predloge o spremembi nekaterih določb zakona o osebni dohodnini, d) Prvo čitanje vladne predloge o davku na dedščine in darila, e) Prvo čitanje vladne predloge o davku na naravne mineralne vode. f) Prvo čitanje vladne predloge, zadevajoče davek na sodovko in slične umetne osvežujoče pijače. 5. Razpravljanje o vseh še ne potrjenih državno-zborskih volitvah iz leta 1907.
Kakor razvidno iz gornjega so na dnevnem redu same takozvane državne potrebe Kontingent bo bržkone srečno pasiral, a težj
da bi v imenu „narodnosti in rodoljubja« trepetali pred klerikalnimi sencami, ki strašijo po Slovenskem. Čast poštenega dela zakteva, da se ne ponižuje in ne onečašča. Vladnih in rimskih hlapcev vendar ne moremo prositi in vabiti k narodnemu delu, kar trem gospodarjem tudi oni ne morejo služiti, to bi že tudi enkrat lahko spoznali razni solzavi rodoljubi po Slovenskem, ki so še vedno pripravljeni resno prepričevati jato klerikalnih vodjev v Ljubljani, da je njih pi-saijenje nedostojno in nenarodno".
Mi bi sicer lahko pozvali gospodo pri „Nar. dnevniku", naj nam iz sedanjega boja proti „Slovenčevemu" napadu navedejo izglede, ko smo pri kaki prodani duši prosili
pojde pri proračunu. To pa tembolj, ke ^miljenja in trepetali pred kakimi sencami, hoče vlada — kakor se zdi, tihotapskim n5atJn če Yl bili maliciJ'ozni» kakor so gospoda
cmom — uresničiti s proračunom za 1910 tudi del svojega finančnega programa. Če se vladi z neznatno večino štirih ali petih glasov to posreči, — je seveda drugo cvprašanje.
To je tembolj dvomljivo, ker so tudi krščanski socijalci izdali komunike, iz katerega bi se dalo sklepati, da nikakor ne mislijo več čez drn in strn za Bienerthom in nemškimi liberalci.
„Neue Freie Presse" priobčujo razgovor z nekim državnikom — bržkone je to Bie-nerth sam — „ki ima priliko poznati od bližje gonilno silo politike". Ta se je izjavil sledeče:
„Pri rekonstrukciji ministerstva prideta v pošte v predvsem dve zvezi, ki si stojita nasproti. Kar se tiče zveze nemški svobodomiselnih strank, ni misliti resno ;ia zameno sedanjega pravosodnega ministra dr. Hochen-burgerja in nemškega ministra-rojaka dr. Schreinerja. Bržkone bi bila vlada poprej pripravljena, ozirati se na raspoloženje Jugoslovanov. Mogoče bi bila sklenila predlagati, da se imenuje enega Jugoslovana resortnim ministrom. A slovenska obstrukcija v štajerskem deželnem zboru je to onemogočila. (Bravo stric! A nemška obstrukcija v češkem dež. zboru ? Tam je seveda vse v redu! Op. ur. Ed.). Vlada je želela, da bi pritegnila „Slovansko Enoto" k delavni večini......
A če se Čehi za nič ne obvežejo in vstrajajo v najstrožiji opoziciji, ne znam, kako korist naj bi imelo, ko bi se jim dalo tako močno zastopstvo v kabinetu. Mogoče da pride do zopetnega imenovanja češkega ministra-rojaka. Ne morem pa razumeti, kake koristi naj bi imele večje premembe v razmerju strank do vlade?"
Na vprašanje, če misli da bi utegnila biti vlada prisiljena do odredb, ki bi vsilile Nemcem opozicijo, je odgovoril državnik:
„To smatram za izključeno. Sedanje ministerstvo ne stori tega pod nikakim pogojem. Politika, ki bi potisnila Nemce stalno v opozicijo in manjšino, je že iz važnih razlogov in z ozirov na najvišje interese, nemo ž no."
Konečno je izjavil „Pressin" državnik, da se bo bila odločilna bitka še-le o priliki razprave finančnega programa. Takrat da se odloči usoda vlade.
Jasno je, da ta državnik, — kakor že omenjeno — ni nihče drugi, ko Bienerth sam. A iz vsega razgovora, ki ga je imel z urednikom „Neue Freie Presse", je razvidno, da se drži ministerske stolice, kakor klop kože. Na račun Jugoslovanov govori nekako tako, kakor mati otrokom: „Ko bi bi bili pridni, bi bili dobili bonbončke, ker ste pa bili poredni, ne dobite nič."
Pa pri vsem tem vendar Bienerth ne bo več dolgo vodil državne barke. Da se mu tla res majejo, je najbolji dokaz to, da je že zopet cesarja poslal v boj. Glasom poročila „Vaterlanda" se je namreč cesar baje izrazil, da on ne privoli v nikako rekonstrukcijo vlade, ker da želi neke stalnosti v vladi. A kako si Bienerth, ki nima v državnem zboru nikake večine, predstavlja to stalnost — tega bržkone niti sam ne zna.
Novo poštno ravnateljstvo v Opavl.
Trgovinsko ministerstvo je osnovalo v Opavi posebno poštno ravnateljstvo za Šle-zijo. Dosedaj je spadala Šlezija pod poštno ravnateljstvo v Brnu. „Neue Freie Presse" pravi o tej priliki, da bo bržkone v kratkem ustanovljeno tudi posebno poštno ravnateljstvo za Koroško v Celovcu. Za Koroško torej posebno poštno ravnateljstvo, dočim bi Kranjska, ki je večja nego Koroška, ostala še vedno pod Trstom. Kakor povsod, tako se meri tudi tukaj Slovencem z eno in Nemcem z drugo mero.
Dnevne vesti.
Manija celjskega „Nar. dnevnika"
je. da ob vsaki in tudi najneumestniji priliki dreza — v solzarje. Tako ni mogel opustiti niti prilike sedanjega boja v obrambo družbe sv. Cirila in Metoda, da ne bi serviral svojim čitateljem — solzarjev. Ob sebi je umevno, da je mislil pri tem v prvi vrsti nas. No mi ne bi se menili za to, da ni ob enem izrekel mnenja, ki se mu moramo kar najodločneje upreti.
Z ozirom na „Slovenčevo" „Cirilmeto-darijo" piše namreč :
„Naše delo je vsakomur odprta knjiga: v Ciril-Metodovi organizaciji zbiramo zdrav in življenja zmožen slovenski rod, zato nam niti od daleč ne pride na misel, da bi prosili usmiljenja pri raznih prodanih dušah,
pri celjskem „Narodnem devniku" bi lahko vprašali, kje so razne „sence" zmagoviteje: — ali pri nas ali na Štajarskem I Ali mi nočemo tega, ker vemo, kak trd in težaven je politični in narodni boj, in kako je često težko dosezati vspehov tudi ob največih naporih,!
Čemur se pa moramo najodločneje upreti, je mnenje, da bi morali opustiti vsako „prepričanje", da je početje „Slovenčevo" nenarodno !
Ali so gospodje pomislili kaj so napisali ? ! Taka pisava je sicer res jako rezka in se imenitno čita kakor izraz ponosa in nekake vzvišenosti! Da-li bi koristili slovenski stvari, ako bi se ravnali po tem nasvetu !! Javni listi se ne pišejo samo za kake prodane duše, ampak v pouk in vzga-nje naroda, ki si daja kaj lahko sugestijo-nirati tudi najkrivičneja mnenja ter veruje tudi najperfidnejim obdolžitvam in klevetam, ako te ostajajo brez odgovora in pojasnila.
Mari naj bi puščali brez odgovora krik: da je cirilmetodijska ideja strup za narodno stvar, da se v naši družbi dogajajo lumparije: da hoče naša narodna obrambena organizacija trgati ljudstvu vero iz src ; da je vsaki pristaš družbe sovražnik ljudstva: da ni pravi katoličan oni, ki žrtvuje le en vinar za našo obrambno organizacijo ?!
Mari naj bi molčali na vse te perfidne klevete in peklensko-zlobne laži?! Z odbijanjem takih napadov in obrekovanj vršimo le velibo dolžnost, ki se jej ne bi smelo od-tezati nobeno zares narodno slovensko glasilo. —
Če pa „Narodni dnevnik" tudi v tem — lahko rečemo — svetem boju vidi le solzarstvo, je to le znakom, kako je zapal svoji nesrečni maniji.
No, to pot smo mi na dobrem, ker se „solzijo" z nami sirom domovine tudi še razni slovenski listi in se „solzi" vsebno tudi konsorcij „Narod, branika" ! Vsi smatrajo za potrebno, da se trudijo „prepričava-vanjem", da je bil napad na družbo nedostojen in nenaroden !
Brez pardona hočemo — tako nam pišejo iz narodnih krogov — obračunati z vsakomur, ki bi se v teh resnih časih težkih narodnih bojev drznil napadati našo obrambeno organizacijo. Tako je neki človek, ki je svoječasno menil, da cerkve so za konje, a ki je potem iz dobičkarstva pljunil na vso svojo minolost in uskočil iz narodnega tabora, tako drzen, da te dni po tržaških ulicah odobrava glasno in usiljivo hvali napad na družbo sv. Cirila in Metodija!
Ta žalostni junak se ne sramuje za-sramovati svoje krvne brate s „ščavarijo", ali gleda naj, da je ne skupi. Za danes ga še ne imenujemo s polnim imenom. Ako pa ne jenja rogoviliti, ga postavimo na sramotni oder tako, da mu sleherni pošteni Slovenec lahko pljune v njegova nesramna usta!
In druzega tudi ne zaslužuje takov brez-značajnež! Nesramneže, ki bi si tu med nami upali napadati in žaliti družbo naših svetih bratov Cirila in Metodija, moramo takoj razkrinkati. Naj jih svet spozna in zaničuje po zaslugi!
Klic iz delavskih krogov. Slovenci! Ena nujnih narodnih dolžnosti v krajih, kjer se bijejo narodni in tudi konkurenčni boji, je, da podpirate svoje delavstvo in da se ozirate posebno na one, ki so brez dela in zaslužka. In takih nas je v Trstu mnogo — premnogo. Pomislite vendar 'in zamislite se v naš položaj! Italijani in Nemci nas nočejo in nas odklanjajo brezobzirno. Le vi imovi-teji Slovenci, ki potrebujete delavske roke, nam morete pomoči in nam omogočiti obstanek. Te pomoči nam ne smete odrekati v prvo: iz človekoljublja in usmiljenja do nas — a v,drugo z ozirom na naš splošni nar. položaj! Čim številneje in čvrsteje so široke mase, tem trdneja je podlaga vsej narodni poziciji!
Poglejte Nemce in Italijane, kako skrbijo za svoje ljudi. Vabijo jih semkaj od vseh strani in potem tudi skrbijo zanje — na našo škodo. Zato dela naroden greh vsakdo, ki daja zaslužka tujincem, ko njegovi lastni rojaki stradajo.
Rojaki I Vršite Vi svojo dolžnost proti nam in imeli boste v nas zvestih neustrašenih soboriteljev za narodne cilje.
Obravnava proti napadalcem na sodnega avskultanta dr. Masovčiča v Zadru. Pred deželno sodnijo v Zadru začela je dne 15. t. m. obravnava proti 11 Italijanom, ki so svoj čas napadli in skoro do smrti pobili sodnega avskultanta Hrvata dr. Masovčiča, o čemur smo svoj čas poročali
tudi mi. Večina obtožencev so visokošolci in drugi dijaki. Tudi en odvetniški kandidat je med njimi. Lep cvet naroda to! Dalmatinski Italijani so lahko ponosni na svojo akademično mladež. Na razpravo je pozvanih okoli 105 prič.
Izpraznjena služba. Na c. kr. državni dekliški ljudski in meščanski šoli v Trstu je s 1. aprilom spopolniti mesto šolskega sluge. Prošnje je uložiti na c. kr. namestni-štvo v Trstu do 15. marca t. 1.
Slikar Ludovik Grilc je umrl v Ljubljani minolo soboto. Rodil se je v Idriji leta 1851. Učil se je slikarstva najprvo pri idrijskem slikarju I. Tavčarju, bil je potem na slikarski akademiji na Dunaju in pozneje je bival na Reki in v Gorici. Potem je bil zopet na Dunaju v akademiji, od koder je odšel v Benetke. — Na to se je nastanil v Ljubljani. Pokojnik je bil ugleden slikar.
Slovenci v Ameriki so po tajniku I. Ciril-Metodove podružnice v New-Yorku, g. Iv. Zupanu, že zopet poslali naši družbi K 400, katerim je sledilo pismo ognjevito rodoljubno. Pomislite si! Od 4. julija 1909 so že poslali naši rojaki iz Amerike K 800 naši družbi, ustanovili, podružnic 20, ki štejejo členov čez 900. Število pa se vsaj to leto podvoji. Dragim rodoljubom v Ameriki iskrene Ciril-Metodove pozdrave in zahvalo !
Družba sv. Cirila in Metodija je bila navajena šteti naprej, da se preje paralizira Roseggerjev nevarni naskok, štejemo sedaj tudi od tisoč nazaj. Neimenovan rodoljub na Štajerskem si je namreč prilastil Številke 991—1000 incl., prijaviti se na te številke za C. M. brambovca. Častitemu rodoljubu 2000-kratna hvala !
Za Ciril-Metodov obrambeni sklad
so se nadalje priglasili: 558. Pavlina Seidl c. kr. prof. soproga v Gorici (plačala 200 K). 559, Neimenovani v Ljubljani (plačal v papirnati renti 200 K). 560. Vesela družba pri Rošu v Hrastniku. 561. Viktor Meden, trgovec v Ljubljani. 562. Miha Malik trg. Ajdovščina. 563. Skupina rodoljubov v Škednju pri Trstu (plačali 160 K). 564. Neimenovani v Ljubljani (plačal 200 K.) Neimenovani 10 kamnov pod štev. 991, 992, 993, 994, 995, 996, 997, 988, 999, 1000.
Na adreso „Dramatičnega društva". Na letošnjem „Silvestrovem večeru" tržaškega „Sokola" so uprizorili v naši gleda-liščni dvorani komično opero „Parlament v deveti deželi" — delo našega vrlega domačega skladatelja g. Mirka. Ker pa nam okoličanom — ker smo bili zadržani doma po običajnih Silvestrovih večerih — ob oni priliki ni bilo možno udeležiti se one prireditve, se obračamo do našega „Dramatičnega društva" s prošnjo, da bi uprizorilo čim prej reprizo rečene komične opere, da bomo mogli tudi mi poslušati to Mirkovo delo.
Več okoličanov.
(Zimski izlet v Bohinj), ki ga je priredila Tržaška podružnica S. P. D. v nedeljo, je izpal kar najlepše,- ne-le po krasnem vremenu, ki ga je nudil ta zimski dan, ampak tudi po veliki udeležbi.
Že v soboto popoludne je poletel oddelek naših planincev v bohinjski svet ter se napotil v krasni zimski noči po snežnati gorski poti na Koprivnik. Lep je bil večer; saj je bila zbrana krog široke tople gorske peči z obširnim zapečkom družba veselih planincev, kjer ni manjkalo mične pesmice in tudi ne pristne planinske godbe. Koprivnik je idilična gorska vasica, oddaljena 2 uri od Bohinja. To je oni kraj, kjer je naš prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik pasel svoje pobožne ovčice, kakor piše sam v svojem opisu. V spomin stoletnice so mu postavili tu Koprivčani jako lep spomenik s primernim napisom.
Lepo zimsko jutro nas je poživljajo na odhod in tako smo dospeli zopet v Bohinj, da pričakamo ostale planince, ki so imeli dospeti s športnim vlakom. Kmalu je bila zbrana mnogoštevilna družba, ki pa se je po kratkem odmoni razdelila na razne strani, da se naužije divote, ki jo je nudil ta krasni zimski dan. Večina se je podala na sanka-lišče, kjer je bilo zbrano že veliko Število izletnikov, ki so se radovali na tem zimskem športu. A tudi naši planinci so pokazali, da so kos svoji nalogi v vožnji na sanka-lišču.
Po obedu v „hotelu Triglav" je pohitela družba na razne strani. Pravi boj pa je bil za sani, s katerimi so se vozili izletniki k bohinjskemu jezeru. Le težko je bilo priboriti si na saneh kako mesto; a to ni čuda, saj bilo je zbranih ta dan v Bohinju preko 500 izletnikov.
Drugi pa so se podali zopet na sanka-lišče, kje se je ob sviranju vojaške godbe vršila prava dirka vožnje s sankami. A ne le na športnem sankališču, ampak tudi v vsem obližju si videl po snegu izletnike, ki so se zabavali z raznimi športi.
Zvečer je bil v hotelu „Triglav" velik vojaški koncert; in tako je nudil ta dan vsakteremu zabave na vse strani.
Čeravno je bilo zbranih na stotine izletnikov razne narodnosti, je vladalo povsod nekaljeno soglasje in veselje in sleherni je gotovo ponesel najlepše spomine iz tega divnega kraja naše slovenske Švice.
Omenjati nam je, da se je tudi naša posestrima Soška podružnica S. P. D. odzvala vabilu in se je v jako častnem številu
z odborom na čelu udeležila tega lepega zimskega izleta.
Rabljene poštne znamke dobivajo v družbi sv. Cirila in Metoda vedno več prijateljev: takih, ki jih darujejo, in takih, ki jih kupujejo. Nekatere teh po-šiljatev so naravnost dokument strogo rednega darovalca, ker so čuda lepo sortirane. Sicer nimamo navade, da bi te vrste darove, oziroma darovalce redno in imenoma izkazovali, — prav mnogim bi to tudi všeč ne bilo, — omeniti pa moramo zahvalno g. Fr. Petana, kontorista v Ljubljani, ki je daroval družbi cel svoj album znamk. Hvala !
Roditeljski sestanek na Prošeku. V
nedeljo 13. t. m. smo imeli na Prošeku zopet važen dan. Tamošnje učiteljstvo je sklicalo prvi roditeljski sestanek, na katerega so bili vabljeni vsi očetje jn matere. In zopet enkrat smo lahko videli, da se naše priprosto ljudstvo res zanima za vsak napredek, da res stremi po njem, da se hoče povsod in vsestransko izobraziti ne samo za svojo korist, ampak tudi za korist našega celokupnega slovenskega naroda. Zopet so pokazali Prosečani in Kontoveljci, da jim je res mnogo do otrok, do te naše nade. Pokazali so, da res ljubijo te svoje malčke, da se res brigajo za njih vzgojo in zato so prišli v častnem številu, 180 mož in žena, da slišijo iz ust vzgojevalca par besed o stiku med šolo in domom. Z veseljem sem gledal, kako je to priprosto ljudstvo pazno in z zanimanjem sledilo raznim izvajanjem gospodov predavateljev in ko smo se razšli, sem bil prepričan, da je beseda padla na dobra tla in da bo rodila gotovo dober sad. Saj je vendar največja in najsvetejša dolžnost vsakega roditelja, da skrbi ne samo za telesno vzgojo svojega otroka, ampak zanimati se mora tudi za njegovo dušno razvijanje in napredovanje. Saj je vendar to „kri .njegove krvi, meso njegovega mesa".
Sestanek je s primernim nagovorom otvoril vodja proseške šole, gosp. F. M a r-t e 1 a n c.
Pojasnil je starišem: čemu so se pravzaprav sešli! Dokazal je, da moramo pri vzgoji svojih otrok delovati skupno: šola in dom morata hoditi povsod roka v roki.
Vzkliknil je: Mnogo del je na svetu, ki so težka; a najtežje izmed vseh, pa je, narediti iz človeka človeka ! Težko, res težko je vzgojiti dobrega, značajnega človeka I Da si pa to nalogo malo olajšamo, smo sklenili, da bomo večkrat prirejali take sestanke, kjer se lahko pogovorimo, kako nam je skupno postopati pri vzgoji otrok. Kratkim, a jedrnatim besedam gospoda voditelja je pa sledilo obširno predavanje o stiku med šolo in domom, ki je je jako skrbno sestavil g. Edvard S o s i č, učitelj na tamošnji šoli.
Polagal je na srce starišem mnogo zlatih naukov in povdarjal je potrebo, da se stariši pobrigajo za napredek otrok, da prihajajo večkrat v šolo povprašat učitelja o uspehih svojega otroka ; in, kar je glavno, da ne podirajo tega, kar je učitelj sezidal z velikim trudom. Dajal je starišem marsikateri nasvet, kako morajo ravnati z otrokom v predšolski dobi, da vzbude v njem ljubezen do šole, do učitelja in do učenja.
Velik greh napravite, o stariši, če slikate otroku šolo kakor kako mučilnico, če žugate, čež: „Ko prideš v šolo, ti bo že pomagal gospod učitelj!" Pa tudi v času, kadar začne otrok obiskovati šolo, se večkrat stariši pregrešajo zoper vzgojo. O tej dobi je g. predavatelj govoril jako obširno. Predočil je starišem napake, ki jih večkrat store v tej dobi in ilustriral je tudi svoje besede s primeri iz vsakdanjega življenja. Konečno je priporočal starišem list-mesečnik „Domače ognjišče", brez katerega ne bi smela biti nobena slovenska hiša. V njem najdeta vsaka mati in vsaki oče mnogo lepih naukov, ki jima bodo lajšali težavno delo, vzgojevanje otrok. G. predavatelj je komaj končal svoje lepo predavanje in že se je oglasilo nekaj mater in očetov — mislim da jih je bilo okolu 16 — da si naroče „Domače ognjišče".
Saj je cena vendar jako nizka; komaj 2.50 K na leto.
Sestanek je trajal dobro uro in ko smo se razšli, je bilo videti vsem udeležencem neko zadovoljnost na obrazih. Šli smo narazen z zavestjo, da smo storili nekaj plemenitega, nekaj dobrega ne samo za-se, ampak za najdražje, kar imamo na svetu — za otroka! In enkrat pride gotovo čas, ko se bomo veselili uspehov, ki smo jih dosegli s svojimi malčki in z nami se bo veselila tudi naša širja mati — Slovenija.
V napredku je moč naroda !
J. Slavkov.
Veliko zanimanje vzbuja — opereta „Mamzelle Nitouche" (Santorellina) ki jo St. Jakobška Čitalnica na splošno zahtevanje ponovi prihodnjo nedeljo 20. t. m. v gledališki dvorani „Nar. doma". Mnogo jih je, ki niso še videli te krasne operete. S to predstavo bo vstreženo vsem. Opozarjamo, da prične predstava točno ob 3.30 uri popol. ker za večer ni bilo možno dobiti dvorane. Zato naj nihče ne izostane, kdor hoče še enkrat videti to izredno predstavo. Vstopnice, sedeži in lože so v predprodaji pri vratarici „Nar. doma" in pri N. D. O. za organizirane delavce.
V Trstu, 17. februvarja 1910.
EDINOST« št. 48.
Btran IH
V odgovor „Slovencu"
radi napada na našo šolsko družbo.
V protest proti „Slovenčevi" blaznosti daruje za moško podružnico sv. Cir. in Metoda Kari Kovačič 2 K. Denar hrani uprava.
—	V protest proti bedastemu članku „Slo-venčevega" dopisnika darujeta namesto za knjige družbe sv. Mohorja dva Prosečana vsak po 2 K za družbo sv. Cirila in Met. Denar hrani uprava.
—	V protest proti „Slovencu- darovali rodoljubni Povirci in Povirke K 5. Denar hrani uprava.
—	Nova Ciril-Metodova podružnica snuje se v Bazovici za Bazovico, Padriče, Gropado in Lipico. V ta namen se bo vršilo v nedeljo 20. t. m. takoj po blagoslovu v prostorih „Gospodarskega društva" posvetovanje. Tem potom vabimo vse zavedne rodo- in mladinoljube na važen pogovor. Naj nihče ne manjka! Sleherna koča naj izve, kaj je Ciril-Metodova družba, posebno za nas tržaške Slovence !
Sklicatelji.
—	V protest proti|članku v „Slovencu" so doposlali za moško podružnico sv. Cir. in Met.: i. Eržen 50 stot., Al. Obersnel 50 st. I. Ogrizek K 1. L Ćehovin Kl, Al. Štolfa K 2. Neimenovani carinski uradnik K 2 z željo, da bi ga njegovi boljše situirani kolegi posnemali in prekosili; na predlog g. Boleta v gostilni I. Zega v Koprivi nabrali med Koprivskimi narodnjaki K 6; v gostilni
F.	Čehovina v Branici nabrali K 6. Ajdovski rodoljubi poslali K 13. — Te svote hrani uprava.
—	V protest proti „Slovenčevim" napadom na našo šolsko družbo se je nabralo v gostilni Babi če vi za obrambeni sklad Nar. pip. kluba K 3.06. Gosp. Jos. Godnič, kovaški in kolarski mojster pri Sv. Jakobu je daroval v isti namen K 2 20.
—	Osobje odvetniške pisarne dr. Ry-bara se je prijavilo k obrambenemu skladu s zneskom K 200.
—	Iz Lokve. V protest proti „Slo-venčevemu" napadu je prejela jnaša podruž. nadaljne darove : prvomestnik g. Ivan Fran-kovič 10 K, gospica Ivanka Dietrich trgovka v Divači 6 K in g. Anton Mljač potovalec 1 K. Društvo „Tabor" je imelo na Silve-strovo veselico in nabralo 5 K 72 st., cerkveni pevci so zložili 5 K 10 st., v Divači na shodu „Cirilmetodaijev" se je nabralo K 8, g. M. Žagar mesto neplačane pijače 2 K in pri krstu prvorojenčka Dušana Hreščak se je nabralo 12 K. Podružnica izreka vsem darovalcem iskreno zahvalo !
—	V protest proti „Slovenčevi" lopovščini je darovalo za moško podruž. sv. Cir. in Met. sedem slovenskih železničarjev K 8.
—	V znak protesta proti nezaslišanemu napadu v listu, ki se — žal — imenuje „Slovenec" proti Ciril-Metodovi družbi pristopile so kakor nove členice ženske podruž. Cir.-Met. družbe, ter so vplačale po 2 K : Frančiška Marc, Fani Benčina, Frančiška Benčina, Marija Lekan, Apolonija Škrinjar, Marija Mahorčič, Marija Ostrovška, Amalija Kopitar, Elizabeta Princ, Zofija Mladovan, Ivanka Brezar, Jožefa Nussdorfer.
Slovenke ! Slovenci! Z odločnostjo in skrajno energijo odbimo sovražni bratomorni napad s tem, da se plemenito maščujemo, žrtvujoč po svoji moči za „Cirilmetodarijo".
—	„Slovenec" dela reklamo za družbo sv. Cirila in Metoda s svojo „Cirilmetoda-rijo" : Omizje pri „Belem Volku" v Ljubljani je vplačalo 3. pokroviteljnino družbi vsled „Slovenčevega" nesramnega napada. — C.
G.	Pikel iz Postojne je poslal družbi 23 K — naročnine na „Slovenca", ker ga ni hotel več sprejeti radi nesramnega članka „Ci-rilmetodarija". — G. P. J., nadučitelj, je poslal K 5 v pohleven odgovor slovenskemu Efijaltu. Bo$* odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. — G. Lavoslav Bučar v Kostanjevici je nabral, oziroma sam daroval K 10, kakor odgovor na nesramni napad v „Slovencu" dne 7. 2. t. I. na našo dično družbo, ki je edina narodna organizacija na Slovenskem. — Družbi prihajajo pozivi, naj založi narodni kolek „7. 2. 1910". Živeli, zavedni rodoljubi!
Tržaška mala kronika.
Neki „AJphonse"! Marij Fratnik, 24 let star, ne vkrcan mornar iz Trsta, stanujoč v ul. Capitelli št. 11, je že osem let imel Ijubimsko (!) razmerje do prostitutke Ide Otzwirk (!), stanujoče v zagati Marinella Št. 12. Fratnik, ki mrzi delo, se je dajal vzdrževati od te nesrečnice in jej žugal s smrtjo, ko se je branila mu dati kaj. Predsinočnjem se je Fratnik podal zopet k njej in zahteval od nje najbolj ognjusne obscenitete.
—	Ker se mu ni hotela udati, jo je Fratnik vrgel na tla, jo vlačil semtertje, ji strgal lase, jo teptal in ji še žugal z nožem. Na vpitje nesrečnice je njena tovari-šica poklicala policijske agente, ki so nasilnega „Alphonse" aretirali. Isti je bil že 11-krat obsojen radi raznih pregreškov.
Drzen uzmovič. Gospej Emi Pervek, stanujoči v ul. S. Nicolo št. 7 se je pre-včerajšnjem zvečer, ko je šla po ul. Becche-rie, približal neki drzen lopov, ki jej je strgal iz roke torbico, v kateri se je nahajalo K 31*20. Na vpitje gospe so najprej neki mornariški podčastnik in za njim dva pa-santa tekli za uzmovičem, ga ujeli in dali
aretirati. Tat je 34-letni Emil Tomanšinčich iz Gorice.
Na visokem morju. Vsled ovadbe nekega častnika angleškega parnika „Britania", ki je predvčerajšnjem priplul sem iz Angleškega, je bil aretiran ladijski krmilar Fran Agmaldes, Portugalec, ker je ta-le častnika med vožnjo inzultiral in ranil.
Loterijske števile, izžrebane dne 16. februvarja : Praga	34 10 82 50 39
Lvov	79 1 6 11 88
Koledar in vreme. —JDanes : Donat in tov. muč. — Jutri: Kvat. petek.
Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -f- 10J Cels. — Vreme včeraj : oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. — Temperatura malo spremenjena. V začetku slabo, potem bolje.
Naše gledališče.
Naši igralci skrbno pripravljajo za to nedeljo krasno igro z domačih tal. Komu ni znan dr., Tavčarjev roman „Otok in struga" ? Človek ga čita po večkrat in se ga še ne more naveličati; toliko krasne in omamne, božujoče romantike se vije v tej lepi povesti.
Že roman vsebuje najlepših dramatskih in resničnih momentov, kar je napotilo igralca Borštnika, da je ta roman dramatiziral. In tako ima slovenska literatura novo dramatično delo, ki sta ga vstvarila najboljši slovenski novelist in najboljši slovenski igralec. Dramatizacija tega romana je lepa, strogo se-držeča dejanja v romanu.
S tem delom stopi pred svoje občinstvo naše gledališče v nedeljo, 20. t. m.
Delo zaslužuje vse pozornosti, ker je vzeto, iz domačega slovstva, z domačih tal.
Če človek gleda vprizoritev te igre, ga dejanje z neodoljivo silo zaziblje v one toliko opevane in prelestne čase romantike, ko je bog amor bil bog bogov, ko je ljubezen, idealna in visoka, vodila in vladala ter obvladovala svet.
Najlepšo vlogo (grofa Eogna) igra g. Danilo iz Ljubljane. G. D a n i 1 o se je dozdaj izkazal v tej vlogi tako dobro še vselej, da lahko imenujemo to vlogo njegovo paradno vlogo. Že bonvivantska vloga zadovoljuje vsakogar; vsi, ki posetijo to nedeljo naše gledališče, se bodo vračali zadovoljni, ker bodo imeli res umetniški užitek in mnogo zabave.
Društvene vesti.
Narodna Čitalnica v Rojanu sklicuje za dne 20. t. m. izvanredni občni zbor. — Prostor in uro se objavi pravočasno.
Pevsko društvo „Kolo" priredi na pomlad najbrže za Binkoštne praznike izlet v Vipavo. Podrobnosti se objavijo pravočasno. Nove pevske moči se še vedno sprejemajo do 6. marca t. I., potem se do izleta ne sprejema novih pevcev.
Prihodnja vaja bo v nedeljo 20. t. m ob 2. uri popoludne, katere naj se člani vdeleže polnoštevilno.
Dne 6. marca priredi društvo pevski večer v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu. Vse potrebno se objavi v kratkem.
Odbor.
a—
otroke
Prve avtoritete tuzemstva in -- - inozemstva priporočajo -
u f e Ke
odrasle
kot najboljše! - - živilo proti bljevanju driski, črevesnemu katarju itd.
Odlikovana pekarna in sEaščica
z ziato kolajno ln križcem n » mcdaarudni obrtni rozUari t Londouu 1909
Rcquedotto 15. - Podruž, ul. Miramar 9 trikrat na fon sni krah.
Vrodajalni/a 'e tudi dobro preskrbljena z vsakovr3tiinl bišioti posebno za ; ima razna fina vina in likerje v buteljka1) in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne tjrte, kro^ante itd., kakor tudi vsake pređ-nete za speči. — Ima tu li n^jfinRišo mrko iz najboljših mlinov po najnižji ceni BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam »e «a obi-en obiak z odlič*- im spoštovanjem	Vinko Skork
llCH DIENl
Allein echter Balsam
•ufct:
A.Thiirry ia Pitfrada wi
LeRurs A. ihiemi balzam
= (postavno obvarovan)	=
Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko.
Učinkuje proti želodčnim krčem, napetju, slabemu pribavljanja, kašlju, pljučnim in pranim boleznim, zagrljenju itd. — Čisti rane, ublažuje bolesti, 12 malih ali 6 dvojnih steklenic, ali pa velika posebna steklenica K 5.
Lekarnarja Antona TMerry pristno mazilo Iz VRTNIC
(CENTIFOLIUM) zanesljivo učinkuje pri oteklinah, ranitvah, vnetjih, 2 lončka 93/T K 3 60. "ŽS N-slovlja se na lekarno:
A. THIERRY, PREGRADA pri ROGATCU ' p«bi » *
VELIKI DOHODI ZA ZIM&feO SEZONO
JOSIP SPEHAR
TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z veliko izbero *mr zadnjih novosti 28 simsko 88Z0I10 po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA.
Iztosrajc, PTratnitOT, nnatnin, zanetfric itd. - Na želm sp <Mm uzorci.
&
LASTM HlaA = Telefon H. 262
LAST1A HloA = Tatafoa M 262
Največje narodno spedicijsko podjetje —— na Kranjskem =====
JOSIP SKKRLJ
Ljubljana, Dunajska cesta 29 (ex Ba*ar. dvor)
s? priporoča za *sa v ppedšejsko st-ok • spadajoča naroČila,	fcatera 1 s vrit tofiao ia solidno
: po najnižjih cenah.
P<*aHq qq otroška postelja, majhna kopalnica k UUd O« iz cinka, pokrivalo za dve osebi. Via San Giovanni 10, II., desno.	2*6
UMETNI ZOBJE
Plombiranj« aobov
Izdiranje zobov brez S vsake bolečine
v soboidravniškom kabinetu
Dr. 3. Čennak in Ij.Čuscher
•• TRST •
ulioa delia Caaerma St. 13, II, n.
SiiTAŠlIO visoke cene se večkrat pla-
za moška in damska sukna.
To lahko preprečite, ako direktno naročite iz tovarne sukna. Zahtevajte zato, da »a Vam brst* plafino dopoljemoja pomladna ln poletna zbirka nzoroev. Imam izdelke samo I. vrste in apartne novosti sezone. KazpoSiljavna tvrdka sukna
Franz Schmidt, Jagerndorf 103
gmpi AT»tm«>> Šlezlja. ■ VHHBHBF
ANTON SKERL
mehanik, zaprle«ženi izvedenec
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11
Zastopnik tovarae^olesjn^motokoles „Piči"
ln JUiio^-*. «.:«ktrifnlL STCSCtor, .041 ia prolajs grm • aiofonoT, Eonafoaor, !o fonogmfe". Zalog* p.Iprv- za tofiti »• in« d«l«TQlca e» po^»Tl]»nJ» Ifv. »trojet, kolu, naotokoes itd
Velika zaloga pnpadkov po tovar, cenah.
TELZFGN štev. 178 i.
Pozor! M. LEVI Pozor!
Trst - nL Ombrelle 6, III. nad. - Trst Kupuje rabljeno pohištvo, penoiene obleko In Šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom.
POZOR NA NASLOV!

VELIKO SKLADIŠČE IN POSODA I
glasovirjev :: pianino
harmonijev prvih tu- in inozemskih tovaren.
■ Uglašenja in poprave se izvršujejo z natančnostjo po eajzmernejiih cenah.
starodavna tvrdka LOIGIZANNOHI
TRST, Piazza Sen Oiaoomo 2 (Coreo TRST
R
19
REDKA PRILIKA
za ag-ilneg-a trgovca Slovenca, kateri razpolaga s primernim znanjem in nekoliko glavnice, se nndi
z nakupom hiše
in v isti že /eč let obstoječega dobro vpeljanega
trgovskega podjetja v mestu.
Hiša sama se obrestuje na prejeti najemnici po 5 od sto čistih.
Trgovina pa, katera se da z majhno obratno glavnico še izdatno razširiti, nndi kupcu zajamčeno eksistenco.
Vsa potrebna pojasnila daje in sprejema ponudbe iz prijaznosti gospod
ANTON KLUN
GORICA
Št. Peteraka cesta števr. 60
Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij
Paolo Gastvvirtb ::
IBT, Il-SMCU a S - Telefon 22-85 (hBo SMulIHo FtakO
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. C— wn>.
Bogata izbere izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne sobe- Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejsem slogu. — SPECIJALITETA. : Železno in medeno pohiitvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolic. — Popolne opreme in posamezni deli.
^mmmmmummmmmmmmmmmwmm&wđmr
Via Malcanton št. 9
KONKURZNA MASA s: MACCARI A PROSS
se je odločila k popolni likvidaciji in prodAji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE ang!., franc. in domačega.
TBSTf tfia Malcanton štev. 9, TRST.
Stran IV.
»EDINOST« št. 48.
V Trstu, dne 17. februva, rija 1910
PAHžfEOIO SANI' AN DRE A it 38
Toči Izvrstno olvo, vinol. vrste Oobra kuhinja. Ve'ika — ~	bivši lastnik gostil.
::: ALLA STELLA
dvoran* in posebna F CviHnOP soba za društva .-. !• CIJUVCl
jm MICBICAMPI ELIJI"
• t
Učiteljsko društvo za Trst In okolico vabi vse tovarišice in tovariše na sestanek, ki bo danes, v četrtek, ob 5. uri popoludne v šoli — Acquedotto 22, II. — Na dnevnem redu so važne stvari; torej pridite J	_
DAROVI.
— V počeščenje spomina blagopokoj. Ivana Pečarja predsednika hran. in posoj. v Klancu darovali so občinski odborniki in pevci društva „Slavnik" K 20 za družbo sv. Cir. in Met. To svoto hrani uprava.
Ženski podr. C. M. dr. so pristopile kakor nove udinje gospe : Franjica Najdič, Anica Kuščer in Roza Kjuder. G.a Anica Kuščer je podarila še 4 K. Živele !
Vesti iz Goriške.
x Mestno gospodarstvo v Gorici. V
zadnji seji mestnega sveta je bilo sklenjeno najeti posojilo 410.000 Kron pri Goriškem „Montu* za pokritje stroškov nakupa palače ex-Ritter.
Bodi povedano, da je šel magistrat pri nakupu te palače na limanice špekulantom, ki so bili raztrosili vest, da menijo Slovenci kupiti to palačo. Seveda je bila dotična vest izmišljena. Ker se je magistrat zbal Slovencev, je kupil posredovanjem laške „Coope-rative" to poslopje silno drago.
Istotako se je godilo pri nakupu zemljišča ex-Maras v Verdijevi ulici.
Tudi takrat so vrgli mešetarji v svet ■ovico, da meni dotični svet kupiti „Trgovska zadruga" in res je magistrat takoj na to kupil imenovano zemljišč in lastnik je napra-vH izborno kupčijo.
V Gorici je splošno znano, da kedar hoče kak Lah dobro prodati kako poslopje, mu zadošča da gre na magistrat in da vstraši mestne očete: ali kupite vi, ali prodam Slovencem ! Magistrat pa je še danes tako naiven in v sovraštvu do Slovencev iako oslepljen, da kupuje kar vse vprek. Zato se mestni dolgovi tako kopičijo, da ne more občina niti obresti plačevati. — To je pristno laško gospodarstvo !
x Regulacija plač dež. vslužbencev. Goriški deželni zbor je potrdil poviške sta-aarine za dež. uradnike, in sicer dobi 11. razred 600 K 10. 800 K, 9. 1000 K, 8. 1140 K, 7. 1300 K, in 6. 1500 K stanarine.
Deželnim slugam ostanejo dosedanje plače, a dobe še šest starostnih doklad po 100 K vsaka tri leta. — Na ta način pride sluga do najvišjega prejemka 2160 K na leto.
Pomožni uradniki postanejo po treh letih definitivni s pravico do pokojnine kakor državni uradniki. Največja plača bode znašala 2400 K na leto.
Dovoljeni poviški so nekaj večji, nego oni državnih uslužbencev, vsled česar je upati, da se je zadostilo stavljenim zahtevam uslužbencev za precejšnjo vrsto let.
x Ženska podruž. družbe sv. C. in M. v Gorici bo imela v soboto, dne 19. t. m. v hotelu pri „Zlatem Jelenu" svoj občni zbor.
Naše Slovenke naj v obilem številu pri-hite na zborovanje naše prepotrebne šolske drnžbe!
Na zadnjem živinskem sejmu je bilo 500 volov, 250 krav, 85 telet, 450 prašičev in 1 konj. Kupčija je bila precej živahna.
»Zveza županov in podžupanov" na Krasu bo imela dne 20. t. m. ob 11. uri dop. svojo odborovo sejo v Nabrežini pri g. Fr. Nemcu.
Dnevni red: 1.) Poročilo o krmi 2.) Akcija za pokončevanje kobilic 3.) Pretre-sovanje naloge: kako pospešiti dovažanje ■aravnih gnojil iz Trsta na Kras ? 4.) Raznoterosti.	_
Vesti iz Istre.
Dopolnilna deželno-zborska volitev
se je vršila v torek za mestno skupino Buje, Novigrad in Umag. Izvoljen je bil Peter Manzutto; od 152 oddanih glasov je dobil 101 glas.
Iz šolske službe. Profesor na koperski državni gimnaziji in sedanji provizorični voditelj italijanskega učiteljišča v Kopru Ivan Larcher je imenovan ravnateljem tega zavoda.
Iz Herpelj. Na Svečnico je priredilo plesni venček v prostorih g. Ivana Baša, tukajšnje pevsko in bralno društvo „Zvezda". Udeležba je bila kaj častna in velika. Vse udeležence je kar presenetila novoustanovljena društvena godba na pihala, pri kateri sodeluje 22 čilih mož. Godba se vežba Še-le pičle 4 meseca, a kljub temu je kaj precizno izvajala poskočne plesne komade. Vsa čast či-
lim močem in vrlemu kapelniku g. Ferdinandu Majcenu iz Trsta!
Na preplačeni vstopnini se je prejelo skupaj 49.20 K.
Vesti iz Štajerske.
Na občinskih volitvah v Šoštanju,
v tem krasnem štajerskem trgu, so Slovenci izgubili tudi tretji razred, ki so ga imeli doslej v rokah. Nemci so zmagali na vsej Črti. Na tej volitvi so se godile velike nezakonitosti, proti katerim ulože Slovenci gotovo pritožbo.
Vendar niso še izgubili upanja, da pride ta kraj polagoma nazaj v slovenske roke.	_
Zadnje brzojavne vesti.
Napad na francozkc čete v Afriki.
PARIZ 16. Kolonijalno ministerstvo potrjuje, da je bila neka francozka četa dne 4. t. m. južno od Abešerja (pri Sudanu) zvabljena v zasedo ter bila skoro vnčena. Umorjen je bil en stotnik, en poročnik, dva podčastnika in 101 strelci so bili ubiti. Samo osem strelcev in nekaj poizvedovalnih vojakov je pobegnilo.
Turčija.
CARIGRAD 16. Sultanov svak, senator Ferid paša je v odseku senata predložil poročilo o reviziji ustave, ki se obrača proti načelu ljudske suverenosti, ker obstaja Turčija iz raznih elementov. Poročilo je za to, da se obdrži ustava iz leta 1876, izvzemši pravico sultana, de bi smel koga poslati v prognanstvo.
SOLUN 16. Na smrt obsojenega bolgarskega poveljnika čet Tingo, so od tukaj z močno eskorto odvedli v Seres, kjer so ga danes predpoludne javno obesili. Dvanajst na dosmrtno prisilno delo obsojenih Bolgarov so poslali v Malo Azijo.
Don Jaime pri papežu.
RIM 16. Papež je vsprejel danes don Jaima Bourbonskega. Razgovor je bil zelo prisrčen in je trajal pol ure.
Nesreča na morju.
GRIMSTAD 16. Danski parniki „Com-bodie", ki je bil na poti v Južno Afriko, se
je danes potopil. Parnik „Aktiv" je rešil 13 mož posadke. Pogreša se čoln s 16 potop-ljenci.
Srbska skupščina,
BELIGRAD 16. — Skupščina je danes odobrila 300.000 K za zaupne namene mi-nisterstva zunanjih zadev.
Razne vesti.
Sluga-podžupan. V Cernovicah so iz-volilili vseučiliščnega slugo Wojta, ki je že bil občinski odbornik, dne 17. t. m. drugim podžupanom.
MALI 08LASS
3; računajo po 4 stot. besedo; mestno tiskane besede »e računajo enkrat več. hajmanjia pristojbina stan* 40 stotin*.
— — — Fla?a s« isirej.---
bMftMMO.^««*,^^	K. ^. SS
Ppnrfjl CO hiša za g°sfcilno in trgovino, pet 11 UUd minut oddaljena od železniške postaje na Tolminskem. Naslov pove Inseratni oddelek Edi osti pod .štev. 264"._264
11Ai4£ I li«**!	*lQžbe kot domača učiteljica.
UUIlvIJlisCi Zmožna je poučevati v slovenskem, nemškem in deloma italijanskem jeziku. Ponudbe na upr. „Edinosti" pod „Učiteljica".
flrirlsa se v bližini mesta na zelo pripravnem UUUa kraju dobro upeljana trgovina je^tvin. Za obilen promet se jamči. Kje? pove Inseratni oddelek „Edinosti" pod štev. '209._209
se meblirana soba v ulici Commerciale št 9, H. desno.	211
Odda
Lepa meblirana Barriera se da v naiem.
Naslov p ve „Edinost".
Barriera se da v najem
260
ISffi
IOOV3 O O za marec ali pozneje. Ulica Madoona del Mare 15, I. n., Federl.	259
g g stanovanje z dvema ali tremi sobami
===== VELIKA ZALOGA
-s- apnenega karbida
! sodček! od IOO ks? kron 30 : 50 k sr 31-20; zrnat) št. 4 in 5 K 32-20 zn IOO ksr ■■ 1 čiste tete, embalaža zastonj. "■■»
PAOLO PATFtiZI, TRST
ulic« San Lazzaro štev. 9
Priporočam slavnemu občinstvu svojo
gostilno v ulici Coroneo 3.
Točijo se izborna istrska in furlanska vina po 72 vin. liter Kraški teran po Ia20 K. Češka Budjev. pivo 56 vin. Kuhinja vedno pripravljena.
Vdani HLAVNIK.
Cene zmerne. Telefon 1395
ICprlllSeppe Waldiiei'
TRST - ulico Medla 3 - TRST
Zaloga jelovega lesa • prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bukovega in je£. lesa,
I gf Isbera vsako vratnih obloženih ln ostraženlh 1 | predmetov Iz baJraveg'a ln Joloveg^a lesa ltđ. W |		
IM izbera oMožKoj. - Li	opate za pekari	e.
|wnn D^nHol	T u i
■ V«" DCli U D« Rorr.agna 3t. 26 po 64 vina
ict vinarjev. Na debelo po 50 kron bi. Se priporoča za obilen obsk.	241
Qp meblovana s ba z dvema posteljama in dobro hrano v ulici Giov. Boc-caccio St. 16, L, levo.	5U>
Odeta
n Trst - ulica Tivarnela št. 3 i «
Telefon 16-64.	Hi
ZALOGA VSAKOVRSTNEGA M
i «
Sir.'-
> I
Oglja in Premoga.
» i
m i* t
Erpesf Pegap, Trst
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom.
Vse Trste salami. Naj fin. sir. Mast. Eonserre. Praške in graške guja ti.
Razne klobase. — Moderno opremljen buffet
Vedno sveže DSEHERJET0 PIVO. — KRAŠKI TE U AN. — Garantirana PRISTNA TINA Iz vipavske vinarske aadrege. — ŠAMPANJEC. — DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK.
Gostilničarjem se daje primeren popust.
k
Zaloga izgotsvljenih oblek In ■■ manifakturneja blaga
O€> Preseljena Iz Barrlere št.
v al. aeir 3stri ste*. ž (Sv. jakob) i
Velika izbora moSkih, dedkih in otrojlcih o-bltk. Zaloga blaga za oblake po a>eri. krajce ■potuje hlače, nngovice, pletenine, ovratniki zapestniki, ovratnic* iui. itd. v bogati izberi.
Zaloga najboljših modrih, rume nih in belih jop za mehanike itd.
Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah.
. V
in bogata naloga w©skowB*sin©gsi
i
I
Spalna in jedilu3 sobe na izbere
Najnovejši uzorci.
Trst Vsa dej Bottori št I
Telefon Št. 71 Romano IV.
ZDRAVNIK
Dr 2). JCarama
specijalist za notranje bolezni in /a bolezni na dihalih (grlo in nos)	/f^
Ordinuje na svojem stanovanju f^
TRST, CORSO 14.	W
v
o* li.1/2 do l.Vs ia od 4.Va do 5.V2 pop. jfv TELEFON 115/IV.	M*

__sad 4(Heten Tspen_
PASTIGSL1E PRENDIftJI
{CTj od ogolunjeno sladbo Skorje. l^-T
m InalditElj in izda at lj P. PRENDI NI 1 Trstu.
::: ZU.-avniSko priporočeno proti :::
grlobolu, kašlju, hripavosti, kataru.
Podeljuje pevcem ia g fvornifcom Cist glas. Zaloga v lekarni P. PREttDINI
in v vseh bollšm leKaiaaH 1 Trstu m Eyroni.'
Zahtevajte vedno „taatislle Prendlni".
j miti je na"~pjflarejaaIF: t
t-?
I
Bogomil Fino
^	ijivši ura ' ^ Sežan
ima svojo
nouo proda-]&lnlco v ur
v TRSTU, ulic* Vincen. Botllni 13
nasproti cerkve bv. Antona novega.
Vsakov. verižic po tov cenah.
: Tovarna in delavnice : hištva in stavbenih izdel-s kov v SOLKANU pri n :::: Gorici. :::: n Lasten železniški tir. = Gorica, drž, kol., Solkan.
:: Mizarska zadruga v Solkanu ::
ZALOGE: SOLKAN,
TRST, nI. Caserma
J
OSREDNJE RAVNATELJSTVO.
ZALOGE: REKA, Via Pile 2, . SPLIT, na novoj obali. | : Kron
Brz.: ZADRUGA - TRST Telefon številka 1631 in-::: terurban. :: Žage v Soteski (Bohinj) « Letna produkcija 1,000.000 Kron
HOTEL BALKAN "A-tSiSrtr-TJT* HOTEL BALKAN