<17* M* PROSVETA m PLAŠILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrwiaUkl ta prostori : MIT S. Lawndals Ave. 818V south U^WAU. Telephone, Rockwell 4004 — AM « a. un. Chicago, III» čotrtek, 14. junija (June 14), 1*28. t* —*— *M>. AM sf Oslu Z. INT. him m im» 14. 191ft. KtL STE V.—NUMBER 139 Vem pol-« D F. pred tíiMa k* Isu je mir Fagodha je bilft u dva premogovnika. — Pod para za rudar jo v Ud ioni nujno potrebna. SpringfieM, M. —' Distriktni I lavni stan rudarako organizacije poroča, da je organizacija podpisala s podjetniki zopet jicksonvilUko pogodbo za dva premogovnika, v katerih dela 700 rudarjev. «gleda, da je v Ulinolsu mir na premogoven» polj*», v resnici pa le vedno tli iftkra nezadovoljno-iti v obeh taborih, v rudarskem in podjetniškem, ki se zopet raz-piha v plamenček, ko poatane produkcija premoga bolj obširna. Podjetniki i« vedno vztrajajo pri svoji izjavi, dajie morejo premoga producirati po jacksonvillski lestvici brez izgube. Rudarji pa pravijo, če je tako, je res čudež, da so podjetniki bogati, rudarji pa siromaš-il ' * Položaj med rudarji v Indiani je pa za rudarje brezupen. «In sicer je tako žalosten, da je A-meriška delavska federacija pri-tnala rudarjem pravico, da se obrnejo na strokovno organizirane delavce v Chicagu za pomoč. Rudarji imajo pravico poslati svoje zastopnike na seje delavskih strokovnih društev v Chicagu in vprašati delavce direktno za pomoč. V Indiani niso rudarjev napadali državni policiji, tudi sod-nijske prepovedi jim^niso zabra-njevale razpostavljeni stavkovnih straž. Kasneje je nekaj premogovniških ^pisalo * delom v premogovnikih niso Pričeli. Rudarji niso bili več na »tavki, a dela vseeno niso imeli, ker »o premogovniki ostali zaprti. V tem dolgem času so rudarji porabili vse svoje prihranke za prehranltev svojih družin, kajti s pičlo podporo, ki so jo prejemali od organizacije, niso mogli oblačiti in prehraniti »vojcev. Rudarji v Indiani se nahajajo v nivno tako slabem gospodarskem položaju, kot rudarji v Pennsylvaniji in državi Ohio. Eni so odpotovali drugam *a delom, ker v premogovnih okrajih ni druge industrije kot premogovne, drugi so pa ostali doma, ker nimajo niti toliko «redstev, da bi odpotovali v kak-ien drug kraj za drugim delom. Strokovno organizirani delavci v Chicagu, naj v teh dneh Postijo seje svojih strokovnih društev in naj stavijo potrebne predloge, da se rudarjem koli-Jor največ nakale podpore . iz društvene blagajne. Potrebni so Jo! RtMbHkiitki cirkus v Imaš Cityju Vse je ftlo gladko kot po loju. Konvencijo so ogrnili s sveča-noetnim plaščem. Umetna pa-nika na wallstreetaki borzi. New York.—0itn »so raznesli Navidezno zdaj C* StlTtu/ da je Co°' ulJST-™: tbsolutno eliminiran in da bo Hoover nominiran republikanskim kandidatom za predsednika, so veliki špekulantie na borzi povzročili paniko s tem, da so vrgli za pol milijarde do-iarjev delnic na trg. V divjem vrvežu so padle cene vsem delnicam, ko so jih prodali 5,233,600 v—največ v zgodovini newyor-ške borze. Kansas City, Mo.—Konvencija republikanske stranke je kakor navita in dobro namazana mašina, ki teče tako gladko, da je ni niti slišati. Stara garda absolutno dominira vse glavne postojanke. Zakladniški tajnik in multimilijonar Andrew Mellon je prinesel nominacijo Hoo-verja v svojem žepu. Dokler ni on podal svoje izjave, so pofttiČ-ni tekači In skakači Še vedno strašili, da se Coolidge premisli in se bo pustil konskribirati. Toda Mellon je obrnil drugače. Mrzlo je naznanil, da kandidat je Hoover in odredil je pennsyl-vanski delegaciji, da glasuje za Hooverja. Platforma ostane z malimi spremembami ista, ki je bila prejeta pred štirimi leti. Se-Fess, predstavnik stare gange, je v slojem "ključnem" govoru povedal, da stranka nima vzroka, da bi krenila s stare poti. Njegov "ključ" je bil magična beseda: prospe-riteta. N Bizniška prosperiteta, kakršne še ni bilo—bizniška prosperiteta mora ostati in rasti! —Senator Borah lazi naokrog in berači, da bi stranka v platformi obsodila petrolejski škandal. Zakaj? Saj je prosperiteta! Konvencijo so otvorili z molitvijo in vsak dan odprejo sejo z drugačno molitvijo. Navihani so operaterji mašine! Najeli so reprezentante štirih ver, da bo ja zadoščeno nebesom od vseh štirih vetrov! Prvi dan je molil episkopalski škof; drugi dan je molil katoliški škof; tretji dan pride na vrsto židovski rabinec, četrti dan pa metodistovski škof. Business je velik. Najžalostnejše figure na konvenciji so takožvani progresivni republikanci ali " radikale!"— Norris, Nye, mladi U Follette in drugi—katerih noče nihče videti ne slišati. Prav tako farmarji. Napovedane farmarske demonstracije ni bilo. V množici je precej farmarskih delegatov, ki izražajo svoje ogorčenje na razne načine, ampak or- . k«. Chicago, III. — 2e nas pesnik Ašierc je pel: "Ce iščeš svojih si pravic, pokonci glavo nosi, ponižnika ves svet tepta in za norca ga ima." Ampak te besede niso najbrž veljale Ameriški delavski federaciji, ki vsaka štiri leta trka na vrata starih strank — demokratične in republikanske, neizprosnih zagovornic kapitalističnega gospo-darakega sistema, da sprejmejo tudi nekaj za delavce v svoj program. Ameriška delavska federacija bo tudi letos ostala zvesta svoji tradiciji in njen predsednik William Green se pojavi na obeh konvencijah,, da predloži zahteve strokovno organiziranih delavcev. Med zahteve, ki jih Green predloži konvencijama demokratične in republikanske stranke, spadajo, da se izdelajo in sprejmejo konstruktivni zakoni za premogovno industrijo. Izpreme se naj . protitrustovski zakoni. Delavstvu naj se prizma pravica do prostovoljne organizacije. Koncem lqta se zahteva tudi iz-preme m ba prohibičnih zakonov in da se dovolita izdelovanje in prodaja piva, ki vsebuje 2.75 odstotkov alkohola. Zaiétta otrok v avstrikki raiwMiU ■IWIIVM ■ NI samo na papirju, ampak ec tudi izvaja praktično. OontJ, Amtrfja. — Mhrtstr 1'lSATEIJICA ARETIRANA. (H>t«*ena je, da je ealeparlla ve« Pri zemljlftklh kupčijah. Denver, Cola. — Elizabeth B. Murray, pisateljica, predavate-J'ca in ženska voditeljica, je bi-u 12 t. m. aretirana v tem me-"tu in pripeljana v mestne zapora na obtošbo, da je pri zemlji-*k'h kupčijah v Floridi oeleperl-* več Htrank za $20,000 in po-«'gnila. •Murray je hči državnega sektorja B. F. HoUingswortha-iz ,0We- V letih 1922-26 je prepoto v*'a ve» «vet in zbirala material ** J klanje zgodovine o a veto v-n-rn makom gibanju. Ona je tu rtllpinaku uiu4k, im!nmn m.iü.tit íúmm mm m Mi.oee.eae i Mi.tec.eea rowWeee MT^M.eee ItT.'tMJM Mî.ieejee ii«,«ae.oea «njMjat Chicago.—Vrhovni sodnik Jo seph David Je 12. t. m. razsodil v zapleteni zakonaki pravdL ki se je obravnavala pred njim, da mož Je po svoji naravi vselej aktiven ljubimec, dočim ja žena pasivna. On zalezuje lenlko, ne pa ona njega. Na drugi itrani Ima Ženska svojo telesno privlačnost ln očarljivost, a katero vleče moški k sebi, toda Dna n kriva tega. Nobene poetave nI, po kateri bi mogla Mtl lensks kaznovana zaradi tega, ker je lepa In prlvlačljlva. Na podlagi te razsodba je sod nik odredil, da porota #proat obtoženko, vdovo Alble C. Dej mek, staro 80 let. katero je tožila mrs. Helen M. Higgln» zs $50,000 odškodnine Iz razloga ker je zapeljala njenega soproga, da Jo Je pustil Sodnik J« Informiral porotnike, da mrt. Higglns nima pravice zahUvstl noben« odškodnine od lope vdo ve, ker ona nI kriva, da Je £d-ward C. Higglns zbijal zs njo; ima pa pravico zahtevati od njega. ds jI plača aljmente. Higglns Je odvetnik In prof» nor prava na Kentovi pravni fakulteti. Star Je 61 let, njegove žena pa 57. * , I Mehiški Lindbergh priletel - Washington, D. O—ilm- 12 t. m. je pristal na leUlIHu glav. naga mesta kapitan Emili« Car-ranza. mehiški letalec, ki je prejšnji dan zapustil M«siro City na ofieijofcie« paleto v Washington, da vrne Undberg hov poeet Mehike v zadnjem de cembru. Carransa pa nI I mri Lindberghove sreče, da M Ml ls-vršll brezprwtanl polet. Ko je (joepel v Meverno Karolino. je za-Predel v gomVo meglo In moral ae je «pustiti na tla pri Maoresvil lu. Tam se je samodl! tri are. sHtoaiia ...... 4,w4.»ee^ee »Mt.Me.eee • Dežele, ki imajo Ukozvano u-godno bilanco ali ki prodajo več kot kupijo so Združene države, Kanada, Cehoalovaklja, Franal Ja, Indija, Malaja, Nova ZaUn dlja, Filipinski otoki in ftvedska. Drugo delale so prlmorane več kupiti v tujini kot prodati. Neugodna bilanca za Veliko Britanijo zneanfekoraj dve milijardi dolarjev, ampak to neugodnoet pokrije letftl tribut, ki se lftlrja v prekomatekih kolonijah. V drugih deželah pomeni več! noma, ako kupijo več blaga v tu jezemstvt kot ga prodajo, da narašča ajih dolg. HKNAT0Š NOMU0 Ot\QO§M PRSDHaDNIKA COOLIDGA. * "žepni velo" Imenuje elrako- Washlngten, D. C. — Henator Norria, voditelj deeetletnegs boja sa oliratovanje električne centrale Musel« Hhoals pod vladno kontrolo, jo ostro In Ironično kri tlziral predsednika Coolidge zaradi njegovega "žepnega veta" [»redloge o električni centrali pr Muscle Ahoalsu. Dejal je. da ta zadnji udarec Coolldga po far marjlh mogočr pranenl zednjo bilko, ki prinea« tretjo atranko. Tiho zada vi Jen Je priloge je po Nor risovem mnenju ne la krivično, ampak tudi strahopet no. Ce M predsednik odprto ve-tiral predlogo, M moral tudi po vedatl. zakaj jo je vetiral. Zda' mu pa nI treba tega storiti. Trust sa proizvejaaje in od dajanje električne alle je prejel dober mi nek, meni eenator Norria. ko ga je razgalila zvezna obrtna kom Ulja. adej ee bo zopet ojunoCil. ker je bila votirana predloga glade laiilkaM v Raalji Obravnava bo trajala dva „ ca. Krivda obtešencev dobiva mednarodni enačaj. Mookva, 18, Jun.—Obravnava proti 58 sabotažnlkom—50 Eu-aov in trije Nemci—ki so obtočni, da so kvarili stroje In drugače nalašč ovirali obrat premogovnikov v Doncu (Ukrajina), ae že vlače meeec dni, pa bo menda trajala še toliko čaaa. Do ( anea je bilo zaallšanlh dvajset prič. Proces je ta tedpn stopil V novo fazo, ko je glavni proeekuter iCrilenko začel iznašati evidenco, da ima uničevanje strojev mednarodno oaadje ln obtoženci so la najeto orodje. Toftttalj zvaja, da za cela zaroto stoja bivši lastniki In caristi, ki ae na-lajajo v Inoeematvu In kateri aa »trošlll $800,000, da povzročijo aploAno propast premogovne in« dustrije v Doncu in 1 tem ne*a-dovoljnoet med Ijudftvom. Doslej Ša n) Krllenko omenil kaka «veae med zarotniki In inozemskimi vladami. Trije obtoženi nemški inženir« i bodo zaslišani ta teden. Prooes ja Izzval v Rusiji tako zanimanje, da so val <|rugi dogodki potisnjeni v ozadje. Do danee j« 88,000 delavcev pose-tilo obravnavo, ki se vrAi v volk! dvorani in katera ima sode- dtžču predseduje profaaor Višinski. rektor moskovska univerze, na vsako stran pa sadita pa dva nižja sodnika, med katerimi §U dva delavna. Val sodniki so še mladi in kadijo cigarete «nad Obtoženci so stlačeni fc ani strani in pred njimi atojt vnUlmY s naseienlmt be , Na mizi sta dva mikrofona in zraven ja vaNka filmska kamera. Potek proaaaa ja rodno razširjan po vaaj deželi po radiu In vsaka vašna scena Je fil-mlrana. VBLCPOROTÀ PtBWKUJie VOLILNE ZLOČINI. Priče ispovedovale # terorju na 1 dna primarnih volitev. ^Chicago* — žrtve terorja v krvavem dvajsetem wárdu, nad katerim gospodari J. Bller, la v sedemindvajsetem, kataraga vlada Homer K. Oalpln, ao bila priče, zaslišane pred veleporoto, ki preiskuje volilna zločine. Prida so opisavalo nasilja* ki so Mla Izvršena na dan primarnih volitev 10, aprila t. L Dve priči, katar* sta bila iz-prašsne na preiskavi, sta Upo-vedeli, da sta bUl ugrabljeni po iMišksrjth Gelptnove mašine In odpeljani v poslopje na 1858 8. Peoria st., kjer so ju puškarjl pretepli ln držali zaprta več ur. V Istem prostoru je bilo v Istem času zaprtih še dvanajst drugih oeeb, ki eo bile tudi ugrabljene na volilni dan. Dotlčno poslopje se nahaja blok stran od stanovanja J. Ellerja. Frank J. Loesch, predsednik meetne kriminalne komisije, jo vodil Izpraševanja prié. Hodnik William V. Brothers s kriminalnega sodišča je po zaslišanju konferlrai 1 Jxwechem ln je po konferenci podal Izjavo, da bo odredil poeebno varstvo za priče, ki so nastopile pri sa-sliaenju, da na ta način prepreči nasilja, s katerimi se je pričam groslto od strani Oalpénove politične mašine. Ugrabljen blagajnik najde« mrtev. ' Libéral, Kane. — Truplo E. A. Keeingerja. ki je Ml ugrabljen, ko so roparji navalili aa First National banke v Lamam. Cola., 28. meja t. U ja Ml najden aw-tev v neki podrti koči v bližini leg« nvata. — Za omenjenimi roparji je bila pod vzeta občima gonja. Uide doeedej jih še nleo Prijeli j AgiUrajta aa I PROSVETA LASTNIMA SLO?ENfU -PB08YETA- Ai T HE ENLIGHTENMEN MOnmti drnmm KAPITALISTI NEZMOŽNI IN NESPOSOBNI ZDRUŽITI AMERIŠKE ŽELEZNICE. lili—tmrni po dobičku jim dela ovire.-Naci jonalizacij« Osem let je minilo, odkar je bil sprejet transportni zakon, ki omogočuje združenje ameriških Železnic pod kontrolo privatnih zelezrfiikih interesov. Veliki so bili slavospevi v dnevnikih in magazinih privatni' inicijativi in apoaobnoati. Kadilo as je zažigalo kapitalizmu, kakor da so kapitalisti sami ženiji in napolbogopi, edjni sposobni voditi produkcijo in distribucijo blaga v sedanji človeški družbi. Minilo je osem let in združenje železnic pod privatno kontrolo je tam, kjer je bilo pfcd osmimi letL Niti en važen korak ni bil storjen za združitev. Privatni interesi so v teku osmih let pokazali, da so popolnoma nezmožni reševati taka gospodarska vprašanja, ker vsak izmed prizadetih gleda, kako bo pomnožil svoje premoženje na račun drugih. Dobro je še v spominu, kako so železnice odpovedalo v vojnem ¿asu. Ko so železnice najbolj potrebovali za prevažanje tovornega blaga in vojaštva, je železniški oktat tako zašepal, da bi bil popolnoma zasUd, da ni vladal v kritičnem trenotku prevzfla obratovanja železnic. In v kakšnem stanju so danes železnice? V nič boljšem. Povišale *o dohodke i povišano voznino, za izboljšanje obrata pa niso storile ničesar. Za zgled vzemimo Chica-fo, Burlington in Quincy železnico. Oglejmo si obratovanje lokalnih vlakov in komoditeto lokalnih pasažirjev. Železnici je bilo dovoljeno, da zviša voznino za dvajset odstotkov. Takrat je obljubila, da izboljša lokalni obrat, uvede večjo komoditeto za pasažirje. In kaj je železniška družba storila? Pred zvišanjem voznine so bila stranišča odprta na postajah za lokalni promet Po zvišanju voorine so pa hOa stranišča zaprta in zaklenjena z avtomatičnimi ključavnicami. In paaažir mora vreči v avtomat en nikel, ako as hoče poslužiti stranišča.. Kaj pa če je pasa tir bolan in pride na postajo ob času, ko ni nobe-nega uradnika na lokalni postaji, pa nima nikela v žepu, pač pa teta drug dmmr. Kaj naj stori? Vlorni ključavnico? Ne! Kaj takega zakon prepoveduje. Paaažir ji, Id prihajajo poisat i* dvajseti cesti in se hočejo poslužiti lokalnega vlaka na postaji Cicero, moralo tvegati tvoje zdrave ode ti tvoje življenje med gorindol šviga-jočimi avti, kar na ammi strani ceste ni nobenega hodnika, ki vodi do past^je. Država Utoutš Iva svojo državno komlUjo, kateri je podrejen lokalni |>iimiiH. Ali ni naloga te državne ko-misije, da pristti to Mesnico, da izvrši svojoX)bljube in "krbi za večjo komoditeto pasažirjev, saj je povišala vožnjo lokalnim paaažirjem za dvajset odstotkov? Vss to pa pokazuje, da je jiScijonalizadja ameriških železnic nujno poUohaa. Ljudstvo ne more pričakovati, da bodo ameriške železnice služIle njemu, dokler so pod privatno kontrolo, kajti privatni interesi gledajo v prvi vrsti le na dobiček sase. Na železnicah uvedejo to, čemur so prepričani, da bodo imeli dobiček. Kar ne n&i dobička, se ne uvede. 2elezniški kapital je močno zvodenem, vfh tega je pa vrednost železnic močno pretirano ocenjena. Privatni interesi zahtevajo, da jim zvodeneni kapital, zA katerega niso nikdar vložili okroglega centa, nosi dobiček. To je dovolj jasno, da železnice ne morejo tako služiti ljudstvu, kot bi mu morale služiti za cene, ki jih plačuje za preva-žanje blaga in potnikov. Zato je treba železnice nacionalizirati, to je da postanejo lastnina ameriškega ljud «tva in da jih vlada obratuje s demokratično upravo, v aateri so zastopniki ljudstva in uslužbencev. Naloga žclezničarskih organizacij je, da se zopet po-primejo agitacije za nacijonalialn|nje ameriških železnic, ki je nekam zaupala zadnja leta. Kadar budo železnice nacionalizirane, bodo ljudstvu prihrsnjenl milijoni na voznini, promet se bo Izboljšal, ker ga bodo vodili in uravnavali strokovnjaki s navodilom, da železnice idužijo ljudstvu, uslužbenci pa bodo bolj aadovoljni In *e jim n<> bo treba za vsak eent mezdnega povišanja trdo bojevati. ■M PROSVETA Po nadjonalizaciji železnic je upati, da se ljudstvo za nacionaliziran je drugih glavnih industrij in se privatnim Mzniškim interesom odkaže tisto vlogi v narodnem gospodarstvu, ki gre ljudem, ki ne vrše nobenega moškega aH ročnega dela v koristTn za obstanek M| vešlce družbe. Letos je volilno leto in ljudstvo ne bo storilo prav nobene pomote, ako od kandidatov za kongres zahteva, kakšno stališče zavzemajo glede vprašanja nacionalizacije ameriških železnic. Odgovor bo povedal, ali kandidat zastopa privatne ali ljudske interese. trivanja. Je prišel te dni končno ^ prebuditi seja otopelosti, bi vinerju »ive lue, ako s, VESTI IZ USELBIN I* amena 0 —„ i T ■ — Pred ¿asom je neki asa poročal, da je Anton Zupančič izvršil tukaj ea-pri tem pa ni povedal vzroka, ampak je le pripomnil da vaM slabih razmer. Toda to ni rtenice. Ker ae ljudje tako ogibejfe navesti pravi vzrok, bom pa jas povedala, ker sanj tudi najbolje vem. POkojni Anton Zupančič je bU 26. avgusta leta 1018 pobit V rovu na Neveau it 6. Nato so mu zdravniki dali poškodovane ude v mavec ter ga čez 8 tednov vzeU proč. Ves Čas sem mu stregla Jaz, njegova iena. Ranteti Je bilo treba z njim kot x detetom. Dve leti in en dan lii mogel pokojni na delo. Od ti-Htega časa ni bil tudi več sdraV. Potem je spet delal v rovu, s se ni dobro počutil ter je le vedno obiskoval zdravnika Smitha v ''ittaburghu, Ksnsa» Tam mu e rekel, da ima raka na mehur* . u. Pokojni Anton je vedel, da ne bo mogel prestati operacij«. Z operacijo Je na to odlašal teden za tednom ter dejal, da mora le to in ono narediti, [»redno gre v bolnišnico. Ker je slutil, da ne bo mogel prestati operacije, je pa revet sklenil storiti hitro smrt. Poleg tega pa je trpel tudi na srčni hibi. Velikokrat je kar padel na tla in pot je lil iz njega kot bi m kdo polival z vodo. Velikokrat je rekel, da bi si najrajši sam življenje vzel, ker ne upa im ozdravljenje. Jaz sem mu dejala, naj počaka ip upa, de bo gsdnrfII, ker smrt itak pride na vsakega. Iz te kratke zgodovine mojega mota, ki sem jo tu navedla. Je razvidno, kaj je bil pravi vzrok, da je šel moj pokojni mOž v pre rano smrt. Dobro bi bilo. da vsak pred svojim pragom ti pomete, pri drugih jih ai treba. 2c čez 16 let šivim med samimi Amerikanci in Italijani, pa še ni bilo niti najmanjšega navskrižja, vsi smo si prijatelji, Ako kaj potrebujem, mi takoj pomagajo, V času bolet ni in smrti človek še najbolj spozna, kje ima prijatelje. Vreme je tukaj letoe skoro vedno deževno, kljub temu pa letina dosedaj lepo kaše, ako Se bo pozneje kakšne vremenske nesreče. Rovi še nič ne obratu-jejo, izvzemši rov št. 2, ki Je pričel delati s štirimi skebi, pa so jih «ita v kar j i drugI dan nagnali, da so odšli s črnimi oče-Bik» Ne 1)0 J'*1 V6fi n**ftJ> ker so «memla dobro zapomnili tisti dsn. — Spomlad je res lepa, posebno je lepo zunaj na dešeli. kjer ptički prepevajo in Je vse zeleno. Se celo pred moje okao pride prepevati takozvanl 'mocking bird' ali oponaševalček vab-Ijlvfrk. Prav pred oknom aa drevemi ml vsako jutro prepeva In me is spanja zbudi, da čtovU-ku nehote pride na misel tista pasem: "Vse se veseli, travca «eleni, moje srce pa ftalosti." lull« Zupančič liti anj. ds pride, v postovoda-jo tudi naš rojak, ki je še mlad in sposoben za te urad. Torej nikdar ne posabite dne 18. junija oddati avoj glas za svojega rojaka Josepfe F. Kotza, ki kandidira za poslanca (repre-•en tetive) v 61. distriktu. Skrbimo, da bomo imeli našega rojaka v postavodaji. Volile*. New York, N. Y. — V nedeljo dne 17. Janija prirede vsa tukajšnja slovenska društva alrap-ni pikqik v pomoč atavkarjem na povabilo društva it 66 8NPJ. Vršil, ae bo v Richman Hillu, L. L? gostilni pri Arme Tenfelnu na Hoffman Turnpike in 82. cesti. Na piknik u bosta dva izredno krasna dobitka: 1. dobitek moška zlata ura, 2. dobitek pa je ienaka zlata ura. Zatem nastopijo pevska društva "Domovina," "Slovan" in "Danka." Poleg tega bo dovolj tudi druge zabave sa vse goste. Slovenci Siveči v N. Y. Cityju naj vzamejo na Amenaborough mostu South Jamaica karo do Hoffman Turnpike Kew. gardens, potem pa na levo do 82. ceste v park. V Brookljrnu živeči Slovenci pa naj vzamejo Richman HIH karo do Lafferty ave. in nato naj gredo, čez hrib v park. Pvpstor je menda vsem že znan. Priporočamo se za veliko udeleibo. Piknik je prirejen V pomoč našim stavkarjem in je potrebno, da se ga vsi udeležimo, da bo prebitek čim večji. — VeneUčni odbor. (Opornim uredništva: - Na znanilo došlo prepozno za sredino Izdajo Prosvete, Datirano je na pošti v New Yorku ob 12, zvečer dne 11, junija, prejeli smo ga v sredo dopoldne dne 18. junija, ko je bil llat ie v tisku.) Trunk jt priznal zmoto, Terre Haute, lad. — G. Trunk je priznal, da je lagal, ko je pisal, da sem jas v lfolekovih hlačah. Takšna priznanja so dobra, niso pa čaatfš. Ali more g.Trunk jamčiti, da je poravnal vso krivico prizadetemu? Koliko jih Je, ki so čitali prvo, pa niso druge-ffa. Dalje pravi ta gospod, da streljamo izza plota. Saj se vendar vselej podpišem, kakor sem bi-U krščena. 8ieer pa Je vselej glavno to, da pišemo resnico, pa ni potem treba preklicevati, kot delajo tisti, kateri lažejo in obiskujejo, ko fe jih prime, pa pre-klicujejo, če ne, jc pa vseeno dobra \ Mid Kovačeva. e artavusMtvu sprejet Zakon o državljanstvu, ki je bil ie toliko časa predmet aktualnega razpravljanja in razmo- njem še enkrat obširno razprav-' I nego on Je prišel, ker so to te-M generali, ker Je to ieiel kralj ... ZA delavce in kmete pa je prav vseeno,-ali je na vladi Vu-kiretič ali Radič ali Pribičevič, kajti vsi ti so po delu enaki. Delavec in kmet bi morala le sestaviti svojo delavsko-kmstska vla- pred zakonodajni odbor, ki je o m morala aktivirati in — tedaj bi bfl položaj Vukičevičeve ge- JUal in ga izglanovaL Bil jespr^Ueralake vlad» res— težak in jc4 s ogromno večino glasov, ni no moderen, toda ker je M nujna potreba, zlasti zato, ker meji Jugoslavija na Italijo, Avstrija in na Madžarsko, s katerimi drla vami baš ne Šivi v najprisrč nejiih odnošajlh, pbe^mo kar se Italije in Madžarske tiče — in ker so bili oni prebivalci, ki so okupirani po imperiSlizmih teh držav morali pretrpeti marsikatere Šikane od strani italijanskih in- madžarskih oblasti. — Ta zakon je bil zato dobrodošel. Vlada je naredila enoten zakon, ki velja za vse dele države. Opo* zicija je glasovala v načelu za zakon, le v podrobnostih je bila na nekaterih mestih proti. Novi zakon je prinesel posebno Slovencem iz Primorja, zasedenega po Italiji, marsikaj dobrega. Zato je tudi razpoloženje med narodom za zakon. — Ta zakon pa je menda edini, s katerim so bili zadovoljni domale-ga vai Jugoslovani., . Položaj vlade ie — krha? Sedanja VukičevMeva vlada i-ma — v resnici povedano — silno mnogo dela. Tako vidimo, da je preobložena z najrazličnejšimi problemi: najetje Zunanjega posojila, ratifikacija nettun-skih konvencij z Italijo, trgovinska pogajanja z Avstrijo, Grčijo. Ureditev razmerja z Madžar ako in Bolgarijo, stabilizacija dinarja itd. Mnogo pa ima tudi dela z notranjo ureditvijo države. — Tako smo videli, da je bilo že sprejetih precej novih zakonov, ki imajo splošen socijalen in gospodarski značaj. Reakcijo-naraa uredba o odpiranju in zapiranju trgovin in dnigih obratov. Mesto osemurnega delavnika so z zakonom uvedli — 10 M še večurni delovni čas. Pa ne tudi nevzdržljtv.*-F. A. to., Se ČETRTEK, 14. JUNIJA ------ MMwtÉiisfr' OPAZOVANJA Plesajoči ameriški proletarij V velikem čikaškem KoliJ ae te dni odigrava tragikome ja, ki bo delala bodočemu zgol ne pomagal z doslej še ne iznaj< Kateri Je najzdrav*jši poklic? Neki francoski časnik Je zastavil pred nedavnim javnosti v naslovu navedeno vprašanje. Do->fl je nešteto odgovorov, iz katerih so sodniki hoUH-fte sklepa-ti, da se imajo najbolje francoski parlamentarci, kajti mnogo jih 'Je med njimi, ki so z desetletnim sedenjem na svojih mehkih senatftih ali poslanskih sedežih dosegli biblična leta. Tedaj pa se Je oglasil v zadnjem trenotku neki Ust is Bresta in navedel sledeča dejstva: Admiral Tonchard šteje 88 let in ae sprehaja pozimi kakor poleti brez plašča; admiral Besson šteje 84 let in.njegov tovariš Four-nier bi rad še s svojimi 86 leti, postaj član akademije; admiral Servan se drži čilo istotako a 85 leti, Nabona pa a 87; admiral Godin je grča v svojih 89 letih a Bellanger celo z 90. Najbolj Jo mi pihne admiral Fourcroy, šteje 96 let in trdno upa, da mu bodo 100. rojstni dan olepšali podelitvijo križca Častne legije. Tako bi bilo vsakomur priporočati, če hoče imeti dolgo in krepko Življenje, naj postane admi ral v francoski mornarici Črički kot toplomeri. Znano je, da se dado žabe uporabljati kot vremenske prerokinje. Da pa je mogoče s živalmi nadomestiti toplomer, ta ugotovitev bila pridržana ameriškemu učenjake Holmesu. jHoJmes je opazi], da ae oglašajo črički ob toplejšem vremenu bolj nogo ob mrzlejšem, mrzlih dnevih pa sploh ne. Oborožil #e je torej s toplomerom Pt kandidat na EljrJu. Bveleth. Mlnn. — Malokdaj se sliši kaj važnega it naše ^ like naselbine Stovohcev. K* kor drugod, tako gre tudi pri nas z delom. Je menda povsod primvnio enako, bolj slabo kot doUro. Kakor menda še znano imamo tukaj sedaj primarne voHtre v državno pusta v oda jo, in sicer dne IS. junija. Večina volilcev glasuj« sa farmerako-dela vsko listo ia pa ta progresivno. Ha glaaovhk * Je tudi slovenski kan sin slovenskega očeta In materr. rojen na Ktyju, Mina., Joseph P, Kotze, ki ksndidira ta poelanca. Pred dvema letoma Je tudi bil ne glasovalci, pa nI dobil dovolj glasov. Sedaj pa val Slovenci tukaj v* VJe«J. Terre Harte, M. — V "Terre Haute PostuH sem čital, da Je ječi v nedeljo dne 10. junija oh 10. dopoldne prsrainul J. M French, star 46 let» Uro in po pred tem je bil pokojni aretiran. Zakaj, ne vem, ker notica v listu ne mre vzroka aretaci je, niti ne sawti. . Vsled zamolčanega vzroka smrti omenjenega ml sili peka misel v glavo» kajti notica pove. da jc bil nekoč uposlen v O'Con-nell Auto Body tovarni. Najbrž no lačnega delavca zaprli, misleč da je pijan. In mogoče so ga suvali In pret, pU. — F. i. Handltje aretirani. Chicago. Policaja George HelsUam in Bernard Smith sta v torek aretirala pet mladih ban-ditov. ki so v sadnjih petih m sseih v prizorih nad trideset ropov. Policaja ste Jih aretirala v stanovanju Julius Dettnerja, 2ÛW N. Spauldin« ave. katerega •ta imela na sumu. da Je vodja V njegovem stanovanju ste našla razne predmete v vrednosti nad $4.000, ki so bili pokradeni v zadnjem času v ste novanjfh na severni strani me- vprašanj Je fte načetih, a vsi so naperjeni proti delavskemu ia lcmetskemu razredu. Pripravlja se redukcija državnega oeobja, reducirati se misli velik del železničarjev, čim se kolčno uredi vprašanje komercializacije železnic. Tendenca novih zakonov in uredb pa gre, kakor smo že neštetokrat fiovedali: — proti delovnemu ljudstvu, za interese kapitala. Jasno pa je, ds mora vlada večkrat naleteti na velike težko-če in sigurno tudi je/da sedanja vlada ne bi zmogla vseh vprašanj, ki si jih je dela v izvrši tev, v svoj delovni program Kmetsko demokratska koalicija pod vodstvom Stjepana Ra-diča in Svetozarja Priblčeviča še vedno vodi hud boj proti te, vladi. Ta opozicija izrablja vsak neuspeh, vsak zastoj, pa naj bo to v zunanje političnem, gospodarskem ali kakršnemkoli ožini. — Vedno zapiše opozidjonal-no časopisje: Glejte Jth! Tako delajo in to nI prav! Po čaeopisnih vesteh v Jugoslaviji sodeč mora človek dobit vtia^da je položaj vlade silno nestalen in silno krhek. Vendar, kdor pozna Jugoslavijo in kdor ve, na kakšen način je prišla na vlado sedanja koalicija g. Vu-kičeviča, te mora breadvoma vedeti, da položaj kljub kakim ne uspehom te vlade — ni krhek, nego še dosti močan. Opoeicija KDK. Radič, Pribi čevič in 2erjav, ali kdorkoli od te etru je, je malomeščanska opozicija, opozicija, ki ne bi smela kritizirati vsega dela te vlade Pravico do kritike bi imela le delavska delegacija v parlamen tu in ne meščanska. Le delavska, socialistična delegacija, ki bi znala zastopati težnje in interne delovnega ljudstva, delavca, uradnika, kmete, bi mogla kritizirati — neaocialno in reakcionarno meščanako delo sedanje vlade. Ne pa goepod Pri bičevič. ki je uvedel zakon o zaščiti države. niU gospod Radič, ki kot minister al hotel odpraviti tega zakona. Kriza sedanje Vukttevičeve vlade nI velika. Položaj vade pa je skoraj — stalen Ni prišel si-g. Vuklčevič na vlado tate. ker Je to želelo ljudstvo, aarod. drugih in uro ter šel to skrivnost iskovat Svoje eksperimente je ponovil 186 krat in Je aa pvoj veliko začudenje opazil, da vlada neko čisto določeno razmerje med temperaturo in številom čričkovih zvokov v stalnem ča-su. Število teh zvokov v 15 sekundah daje temperaturo v času opazovanja, če prišteješ vedno še število 87. In sicer je določil Holmes to razmerje za Fa-hrenheitovo temperaturno skalo. Ce se oglasi čriček v 16. aek. n. pr. 16 krat, tedaj znaša tem peratura 62 stopinj Fahrenheita. Razlike med teko določeno temperaturo in tisto, ki jo je lca-tfl toplomer, je bilo kvečjemu za 1 stopinjo, same v enem slučaju je znašala 80 stopinj, a to bi se dalo razložiti s tem, da je pel čriček pod obžarjenim kam nom, kjer je bilo iz znanih raz logov toplejše nego na prostem Vreme samo na sebi ne vpliva na hitroat čričkovega petja či sto ni$, ob jasnem vremenu al ob dežju Je pel v enakem tempu, če Je bila temperatura v obeh slučajih enaka. Samo enkrat, je prenehal, ko je divjal res močan vihar, a drugič ga Je po solnčnem dopoldnevu zmotil dež in se potem tudi ni več oglaail, čeprav se Je soince spet prikazalo. ' Hoknesova opazovanja bodo znanstvenika napotila do tega, da bodo želeli iskati ti stih organov, ki urejajo čričkovo. petje tako avtomatično ob nara ščanju in padanju temeprature KazveJ ia njegovi pogoji. Znani dunajski zdravnik in fizi-jolog profesor Tandler je predaval te dni o problemih človeške konstttucije in kondicije. Konstitucija obsega po njego-vem vse v normalnih okolščinah nespremenljive lastnosti človekove. dočim pojmuje pod kondi-cijo vse spremenljive lastnosti, ki se dado privzgojiti in pridobiti oz. tudi izriniti. Vsa dosedanja higijena je slonela na kondi eijonalnih lastnostih, a bo potrebno. da si ustvarimo konati-tucijonalno higijeno. ker je prirojena tetesn akonstitudja brez dvoma telo odločilna ta negiranje na bolezni. Posebno pri in-fekcijoznih boleanih Je opaziti, da reagirajo različni ljudje ne i-sto balsasn povsem različna Tandler razločuje po lumsti- nje v§ onih problemov, katerim h najbistrejši možgani niso ko Celih deset dni že plešejo jrekord in visoko nagrado. P se Je začel 2. junija io v teki je stopilo 264 parov fantov deklet. Ples traja noč in d naprej in nap*y, vsak par ima vsako uro petnajst min odmora. Večina.plesalcev je padla, utrujena na smrt, ie pn dva dni Ko }e preteklo 7 ■ plesanja dne 8. Junija, je bilo podu še dvanajst parov, ki ae gibali napol mrtvi. Tedaj bil dosežen rekord 123 plesan in zmagovalci so prejeli *35<| nagrade. To pa še ni bilo dovolj, reditelji tekme so naznani Ples traja dalje toliko časa. kler morejo plesalci vrdrfot Nova nagrada je $6000 za pare. Blazna tekma se tor nadaljuje. V tem momentu še šest parov na plesišču, ki koaajo za omenjenih pet t is J čakov. Plesalci in plesalke medlevajo, padajo kot mrtvi, spet vstajajo, ko zapoje zvoi in vlečejo drug drugega v leni vrtincih — okrog pa stoji na t soče in tisoče gledalcev. Zakaj ta Blazna tekma, ki bije ljudi? Odgovor, Id nas najbolj zan «a, je dal plesalec James P4 drow iz Pittsburgha, ki v te hipu še vztraja s svojo tovar šico v tekmi. Pedrow je deja med odmorom: "Jaz aem mehanik. Pet me*e cev sem že brez dela. Potrebu jem denar, da poplačam svoji dolgove. Zato vztrajam — ii vztrajal bom do konca, pa če prav kri izkaplja iz mene. Po trebujem denar..." Zvonec je zapel in Pedrow <] je zagnal v vrtinec kot pijan... On potrebuje denar... Oj vi dramatiki, ki iščete res ničnih presunkov, tukaj je vasa snov! Ali more biti kaj bolj presunljivega, tragičnega pod ameriškim solncem! Gadji ljudje aranžirajo moderno glsdija torsko tekmo za ubijanje živcev, srca in udov — in delavci, ki so brez dela in priklenjeni na dolgove, se odzovejo pa se ubijajo, ker potrebujejo denar, ljudje pa gledajo! Potem pa pridejo človeški satani in deklarirajo: "Ameriški proletarijat se vozi v avtomobilih! Ameriški proletarijst ne potrebuje svoje proletarsk" stranke, ker že ima avtomobile in vse!" Medtem pa ameriški proletarijat pleše za stavo, pleše po cestah od tovarne do tovarne islcajoč dela, pleše od mesta do mesta peš — ker se nekdo drugi vozi v njegovem avtu — pleše jazz v političnih cirkusih k» kor mu gode visoki boss z oslovskim gobcem ali elefantskim ril; cem, pleše od rojstva do »mrti in vleče za seboj sled svoje gorice krvi... Chlcago. — Mamie Dslv. stara 87 let, je v torek umrla v o-krajni bolnici radi poškodb, katere Je dobila prejšnji dan. ko j? na evojem domu, 28 E. Ohio tU padla po stopnicah. Žrtev svojega poklica. Chicago. — Ognjegasec Fred Sommer jc v torek večer umrl v Billings Memorial bolnici radi poškodb, katere Je dobil prej*"'1 dan pri gašenju pošara v poslom u na 5801 Ellis Ave. tuciji mišičevja tri floveik«- tj-pe: hipertonlke, normaln« tom | in hipotonike, ali po naše p»* krepko razvite, normalno razvite ki premalo razvite. Elem*" U plemenske konstitucija * kaše jo včasih pracei P°*no- a gotovo. Vsi ljudje prihajsj« n. pr. s topim nosom na svet in le po letih ee pojavi tista ob<> ka nosu, ki Je plemenu sli dru-tini prirojena. Vsi etrori aajprvo hipertonični in šek i-li Mmanlfeetacijski dskr * razvijejo v Vestí iz Jugoslavije IjPBASANJE nettunskih ionvkm ij. demonstracije FAŠISTOV in JUGOSLOVANSKIH NACIONALISTOV. (Irrirna.) Beograd. koncem maj». — Ju-fioslovanska narodna skupščina »Beogradu stoji zopet, kar je priznati, pred silno težkim jlemom. To je razmerje na-imperialistični Italiji. V dneh namreč se bo iztekla ona provizorična pogodba, ki sta jo pred leti sklenili IUlija in Ju-•oslavija in ki se tiče državno-političnega in gospodarskega ¡Umerja obeh držav. Zato je se-treba tvoriti novo pogodbo, ili pa to podaljšati. V pofitev pa pridejo takozvape •nettilri&ke konvencije, ki so bile $e sprejete od obeh najvišjih forumov, to je od rimskega in beograjskega parlamenta, samo, katerih ratifikacija, radi "previdnosti" še ni bila izvršena. Nettunske konvencije so velik udarec za jugoslovansko zunanjo politiko. Tf načrt pogodbe med Italijo in Jugoslavijo poštenja — šibkost Jufcoslavije in nadvlado Italije. Saj je bil ta načrt narejen še v Času, ko Jugoslavija ni imela nobenega stalnega in zanesljivega zaveznika, ko še Jugoslavija ni sklenila prijateljske zveze s Francijo, v do-bi, ko se je prosluli italijanski fašizem pod vodstvom Mussoli-nija najbolj oblastno šopiril v Italiji in na Balkanu. Nettunske konvencije pa#pomenijo fcudi kapitulacijo Jugoslavije pred Italijo, ker je Italija diktirala svbje lahteve in Jugoslavija jih je po svoji malo zmožni diplomaciji morala sprejeti . . . Te nettunske (konvencije so sedaj v Jugoslaviii na dnevnem redu. Jugoslovanski nacionalisti imajo silno mnogo interesa na tem, da se ne sprejmejq-jta-lijanski pa hočejo, da se sprejmejo in sicer v še za Jugoslova-l ne — poslabšani izdaji. Tako imamo samo zborovanja, polemiziranje in občno napetost: Ali ostane v tem oziru status quo, ali ne. V Jugoslaviji zboruje parlament, v Italiji zboruje fašističen parlament, v obeh državah pa se vrše burne- demonstracije. V Italiji protestirajo fašisti proti Jugoslaviji, v Jugoslaviji pa protestirajo in demonstrirajo proti Italiji. , /» Ozračje v. obeh državah postaja bas radi nettunskih konvencij zelo napeto in ako se ne to znalo najti od strani resničnih in poštenih demokratov in pacifistov gesel, s katerimi bi se Pomirili nemirni duhovi, zna priti v obeh državah do izgredov, raznih izbruhov, ki So kvarni od-no&ajem med Italijo in Jugoslavijo, in iz vsega zna nastati tudi — vojna . ; . M > Na Hinkošti je bila Dalmacija zelo razburjena. Dalmatinski nacionalisti so demonstrira-11 Proti Italiji in — v svojem navdušenju in raz jar jen ju — razbili nekaj trgovin in resno o-P«zi!i italijanski del mesta. i>rav into delajo seveda iUlijan-■ki fašisti. Razlike med njimt •Ploh ni, kajti skupni so si v km. da »o oboji zapeljani po kapitalističnih meščanskih dema-ki jih izrabljajo za inte-kapitala, proti lastnemu se-bl lialijanski fašisti demon-»tnrajo v Milanu, v Benetkah, v Himu. Jugoslovanski konzulati v Italiji skoro že niso varni. Ved-B" *" demonstracije in razjar mane podivjanih ljudi, ki n" znajo misliti, lahko prav hitro izzovejo konflikt med obema ■rtavama in vojno stanje je po-t« m gotova stvar. Vladal Prebivalstvo je sicer proti ratifikaciji, vendar pa je velik križ v tem, ker so njihovi voditelji na Aorovanjih tudi proti ratifikaciji, v vladi pa so za ratifi-kacijo. Toda naj bo že tako ali tako. Konvencije Jugoslavije in Italije bi morale biti za Jugoslovane dobra šola, kako se sme delati in kako ne. Te konvencije bi ne bile narejene v boljši družabni uredbi, kakor je kapitalistična. Imperializmov ne bi bilo in Italija ne bi hotela zasuž-niti narodov na Balkanu. Da so pa konvencije tako poniževalne za jugoslovanske narode, pa je krivda ignoranca delovnih ljudstev V obeh državah, v Italiji, kakor v Jugoslaviji, kajti ako bi delavski in kmetski razred bil zaveden, bi ¿talija ne mogla niti staviti takih konvencij kakor jih je, kaj še, da bi jih Jugoslavija morala sprejeti. Ko bo delaVskb in kmetsko ljudstvo dovolj 'zrelo, imelo dovolj jasnih pojmov o sistemu kapitalizma, imperljalizma, tedaj brez dVoma ne bi bilo tako, kakor je na žalost danes! Ne bi bilo niti demonstracij, še manj pa nepotrebnega razburjenja. v Beogradu se. v vsem " , Ja * tem, da se konvencije 1 'talijo ratificirajo. Čeprav je ^»i v vladi nekolike drugačen in <«>prav je obstojala na-r**. «1» se vprašanje ratifika-n< 11 „mikih konvencij odlo/.i « dobo, ko a« bo med IUII-V' .JuKonlavijo dosegel splo-Mitičen sporazum, vendar ""«'a zunanji minister, da v ' ko je Jugoslavija tudi ! '<»*nje političnem smisla bolj ; ' »Hrana, da se to vpraša-. **V| na dnral «ii li • nJ-m koočoii prosvetà m-- V Beogradu so silno lepe razmere. O beograjskih šefih, direktorjih, naddirektorjih, ministrih ¿i poslancih govori že cel svet. Najbolj pa to govore Beograjčani. Toda vsi ti šefi in ... so pri vsem tem silno zanimivi ljudje, zlasti po korupciji, svoji olikanosti in različni točnosti. Tako se je zgodilo, da se pretekle dni v Beogradu ni moglo najti šefa beograjske policije gospoda Milana Acimoviča. Mož se je bržkone skril, ker je imel slabo vest Tega šefa je namreč tožil narodni poslanik Sava Kosano-vič, ki je znani član kluba Kmet-ske-demokratske koalicije in ki dela z vsemi močmi na to, da se odpravi korupcija iz jugoslovanske državne uprave. Zanimivo je tudi to, da so slavni beograjski sodniki preložili sodno razpravo proti beograjskemu policijskemu šefu . . Razlog: Ker policija ni mogla najti svojega šefa, da bi mu izročila poziv k sodni obravnavi. Dičnt Rade Pašič obsojen na 15 mesecev zapora. O tem gospodu, ki je sin pokojnega ministrskega predsednika SHS Ni-kole Pašiča, smo svoječasno že precej pisali. Pisali pa zato, ker je ta osebnost — Rade Pašič — namreč karakterističen simptom in primer sedanjih korupt-nihtin gnilih razmer v jugoslovanski parlamentarni demokraciji. Gospod Rade Pašič je že vse počel, je zapeljeval dekleta in hčerke raznih načelnikov v ministrstvih, njihove žene in je prav kradel denar iz državne blagajne, delal denarna nakazila za radikalno stranko, denar pa je seveda spravljal v obleke •vojih ljubljenk. Ni čuda, da so proti njemu nastopili resni in pošteni narodni poslanci in ga dali v javnost. Toda vse to ni nič zaleglo. Vsaj v Beogradu so takih afer navajeni. Le kadar je bil že preveč očiten in da tisti poslanec, ki je stvar spravil javnost, sam ni imel pri stvari umazanih rok.?je Radt. Pašič zgubil in sem pa tja bil obsojen na zapor. Zadnjič pa je imel mož nesrečo. Obsodili so ga, ker je zelo neolikan človek, radi šestih tiskovnih pogreškov. Gospod Rade Pašič je namreč vse ljudi, vse poslance in ministre, ki so se predrznili govoriti o njem, ds je lopov in tisto dokazovali, da je Rade Pašič izvršil to ali ono, kar ne odgovarja morali in zakonu - da jih je v beograjskih listih nazval lažnike In klevetnU ke. Ti ljudje pa so dokazal pred sodiščem, da Rade Pašič nfc ms ¿istih rok. Rade Pašič jebi zato po tiskovnem zakonu obsojen na 16 mesecev zapora, 25,000 dinarjev v korist državne blagajne in vse pravdne stroške, tožite) jem po Moo dinarjev ter 100,000 dinarjev radi dveh delik-tov obrekovanja. Tako se je prosluli Rade Pa-iič zopet enkrat kkasal .. . kak tvorničar — kapitalist. V Kamniku je namreč velika kovinska tovarna "Titan," v kateri je zaposlen večji del proletarija-ta kamniškega okrožja. V tej tovarni dela kapitalist z delavstvom tkkč. kot drugod po drugih tovarnah: Zmanjšuje plače, podaljšuje delovni čas, uvaja redukcije v socialnem in higijen-skem oziru ter izsesava zaposleno industrijsko delavstvo. Pribiti moramo dejstvo, da podjetje "Titan" najslabše plačuje industrijsko delavstvo v Sloveniji in da ubogo delavsko paro strašno izkorišča. Kovinski delavci v tovarni "TlUn" so Večji del vsi strokovno organizirani, zato se je na večjih posvetovanjih s strokov-, no centralo v Ljubljani sklenilo, da se prične z mezdnim " gibanjem in da se podjetnika prisili tudi s štrajkom, ako bi se ne bi hotel ukloniti pravičnim zahtevam delavstva. t Vse kamniško delavstvo slm-patlzlra s kovinarji v podjetju "Titan" in vsi obljubljajo svojo pomoč tem ubogim izkoriščanim delavcem. Meščanske stranke, zlasti klerikalna, je vsa v skrbeh, kaj bo nastalo iz tega, kajti tudi kmet vidi v tem vedno hujšem izkoriščanju s strani lastnika "Titana" — razredno borbo. In kmet, tisti naš mali kmet, ki je stal dosedaj pod vplivom rimskega klerikalizma, stopa na pomoč socialističnim borcem v Kamniku. O tem bomo še pisali. Pred trgovskimi pogajanji z Avstrijo.—Proti sredi junija se prično med Jugoslavijo in Avstrijo trgovinska pogajanja, ki bodo, ako uspe, velikega pomena za gospodarske odnošaje obeh držav. Pričakuje pa se, da bo jugoslovanska delegacija za ta pogajanja po navodilu vlade v Beogradu v marsičem popustila Avstriji, tako, da Jugoslavija ne bo imela posebnih koristi. Posebno pa bo trpel izvoz agrarnih produktov iz Jugoslavije v Avstrijo. Vendar pa se od strani naših kmetov že dela na tem, da se v tako ostri pbliki trgovinska pogajanja z Avstrijo vsekakor le zaključijo. :t w Raketa zafoM v «valov-' "Ji ... H praetor nam nadomesti top s $.000 km. dolgo cevjo, ki bi ga sicer potrebovali. Raketa mora le na poti 3.000 km zase proizvajati go-.. , .nilno silo. Po oamih minutah, ko Mislimo ai da stoji nekje na \m je pognala na potrebno hit-zemlji nebotična gora. Na vrhu Utf, 12 km na sekundo, je nje-postavimo gigantski top in «a- L* naioga ilvriena. Odtod načnemo streljati v vodoravni sme- pr6j uhko leti kot Verneova gra-ri. Za vsak strel nabljemo top Lata sama od sebe svobodno po s večjo mnošino streliva. Metki vsemirju. lete sicer vedno dalje, a končno pade vsak na aemljo. Tisti metek pa, ki bl.aapustil topovsko cev s hitrostjo 8 km v sekundi, Raj je raketa? Raketa, ki mora osem minut proizvajati take ogromne ener- ne bi padel več na tla. marveč bi M* * Ji Podele potrebno hi letel v krogu okrog zemlje. In tr0,t' ni nober* uU»Ua vet V to ne «amo enkrat ali dvakrat, temveč neprestano vse večne čase. Obkroži bi jo kot nova, neskončno majhna luna, vsako Eoldrugo uro enkrat. Ako bi na ijali top Še z bolj izdatnimi na bistvu je čisto podobna svetilnim raketam, ki frče po traku na kresni večer. Rakete ni treba iutrelitL ker se z lastno silo dvigne. V bistvu | obstoja li posode, ki je napol- boji, bi se metkova pot razteg- njena • strelivom. Ii te posode nila iz kroga v elipso, a še pri Polagoma dohaja eksplozivna opisani začetni hitrosti 12 km »nov v manjši prostor, kjer i* v sekundi, bi te. razleknila v pa- *<*eva. Pri Um nastajajo og-rabolo. Granata bi se popolnoma k0™»** množine plinov, ki bi jo oprostila zemeljske privlačnosti razgnale. če bi bila popolnoma in bi svobodno zletela v vaemir- »Prta. Ima pa na zadnji strani je. S Um bi postala granata sa- v*£ tankih šob, skozi katere u-ma od *ebe prostorska ali vse- h*J»J° P»»* « velikansko silo na mlraka ladja. Potrebovala ne bi prosto in potiskajo raketo prad ne kril, ne motorjev, ne vijakov. Gnale bi jo isU sile, ki našo zemljo že milijone brez presUnka Ženejo solnca. Vse bi šlo torej gladko, čp bi mogli zgraditi Ukšen top, da bi pognal granato a to hitrostjo ¡z svojega žrela. A š*l, rasen onega v romanu Julesa Vernea, U kega topa ni bilo in ga nikoli ne JI Uovek lahko mirno zaupa, bo, ker je nemogoč. Topa s 300 Treba je le še bistveni raketi, metrov dolgo cevjo nikoli ne bo to je on^nu delu, ki proltraJa mogoče zgradi«, a tudi tedaj, če gonilno energijo, prldodati proti se to posrečilo, bi bila cev rtor ta potnike, pa Imamo pred mnogo, mnogo prekratka. Ma- »«boj pravi osnuUk vsemlrske tematiki so itračunalf, da bi mo- ladje, rala biti Uka cev dolga vsaj 8 Preglavico nam dela samo Še tisoč kilometrov, to se pravi, da strelivo, ki mora biti ta Uke rabi segala skoro čez Ocean. Pri k«U močnejše od navadnaga krajši cevi pa, bi morala biti ek- smodnjka. kajti ta Uko hitrost splozlja naboja Uko silna, da bi »o potrebne velikanske energije, se granaU «drutnUa kot gnil Izračunali »o, da je potrebno ta sadež. A če takšnega pritiska ne vsak kg teše, ki jo hočemo vre-bi mogla prenesti jeklena gfana- či it zemlje na luno. toliko de- Smrtna keaa. V Ljubljani je umrl višji inšpaktor državne že-eznice v pok. Dqminik Skrdlja — V splošni bolnici je umrja soproga davčnega uradnika v po-coju Tereza Kaprivčeva. Na Erjavčevi cesti št. 4 je umrl profesor srednje Uhnlčne šole v pokoju Henrik Podkrajšek. — V Novem mestu je umrl davčni iz tirjevalec v pok. Schweiger. — V celjski javni bolnici je umrl 24. maja Anton Marolt, posest nik \i Podvrha pri Braslovčah. |Veli k požar v Podkorenu. Dne 29. maja zjutraj okoli pol štirih je zaslišala hčerka posestnika Korobidovca v Podkorenu čudno praskaUnje. Ko je pogledala skozi okno, je opazila, da švigajo plameni iz skednja, oddaljenega le par metrov od hiše. Sklicala je ■fin v ilk je prijazno gorenjsko mesto, kjer sUnuje večji del ma« kmet in deiavec- domače, ki to hiteli gasit zadnjem hipu rešili živino. Komaj je bila živina na prostem, je še plamen objel vse poslopje. Med tem je pričela goreti tudi pažba. kjer so imeli shranjena drva In razno orodje. 2e so prihajali sosedje in domači gasilci, pa se je vnela tudi lesena streha Korobidovčeve hiše. Kljub napornemu delu doma čih kakor tudi gasilcev iz Reteč in Kranjske gore, ni bilo mogoče oUti ne skednja ne hiše. Vsa tri Korobldovfeva poslopja so pogorela do Ul z vsem pohištvom, obleko, kakor tudi z zadnjo zalogo krme. Nesreča a Huntl v Trbovljah Pri koloniji "Za cesto" je povozil hunt, s katerim odvažsjo pesek iz rudniškega kamnoloma, Kletno hčerko rudniškega asluž-benca g. Odlaska; dekletce je dobilo hude poškodbe v kolku in v križu. V osrednji delavnici k prišel med hunU SOletni I Martlnčič; dobil je hude notranje poškodbe. Pri Duktfe« podjetju je prišel med hunte 20-letnl delavec Ludvik Vodlšek; zlomilo mu je ključnico. Vse po-nesrečence so UkoJ prepeljali v rudniško bolnico. Hairtaa fceaa v Trbovlje*. V mrli so: Anton Hafner, rudar p., star 44 let; Marija Ažbarje-VS. zasebnica, M let; Ivan Heeb-kraut. sin rudarja, 1 dan; Ivan K'", radar. 10 let. seboj. (Na podoben način se gfii-_ _ ejo tudi nekatere ribe, ki jih "in milijone iat lekcija vode,-katero tztlskavajo okrogŠkrge, rine naprej.) RakeU se tačne dvigati po-lagoma. Nato leti vedno hitreje in hitreje, dokler ne doaeše one fantastične hitrosti, ki jo lttrga it privlačnosti temlje. Hitrost tako enakomerno narašča, da se tdi, kot db so jzgubili ravnotežje, da pitajo nekam t jbrazno. Morda tega sploh ne bodo "prav občutili, saj ne bodo vedeli. >K gredo navtgor. navzdol, na desno ali leva Čudovit občutek, ki ga doslej še nI Imel noben človek! Medtem hitrost polagoma poje* ma In člsU polagoma se rakeU zmuzne skoal mejo. ki loči pri-lačnoat polja temlje od privlačnosti polja kine. Odtod naprej te privlači raketo luna in hitrost apet narašča. Treba j« tačeti sa-virati. ker bi drugače le malo pretrdo pristali na meaeeu. Zaviranje se vrši «m U način, tla se odpro šobe, skoal katere uha* jajo plini na sprednji strani ra-kete. Takšne šobe so namsMea* tudi ob straneh, da se med vožnjo lahko okrona rakeU malo na detno ali levo, kar bo *koro po-trdbno, ,če bi kakšne motnje ta« nesle raketo It prvotne smeri v ptrsn. Brat tega krmarjenja bi* lahko pripetilo, da bi smuknili t raketo mimo lune. To bi »omenilo avanture, ki petega kombinacije našega razuma: — aablodili hi v neskončno vsemir e, kjer bi Uvali do smeti. * . Pa recimo, da amo gladko pri •tali na luni. Dolgo se na njej n* bi mogli muditi m treba bi b4k> misliti aa povratek, po isti potf seveda. RakeU bi morala ImetCr" tudi ratstreMva ta obratno pot lune na šemijo. Odhod bi bil to pot lažji, ker je lunina «»rlvla čnost skoro šestkrat manjša od semeljske. A treba bi bilo tavi« rati pred prtiUnkom na temlj! n ta t* manever bi porabili rav no Uliko streliva, kakor pri od-etu « temlje. Zaviranju se ne ogniti, ker ti menda noben aeronavt ne želi, da bi pri«Ul pa temlji na U način, da bi te potopil t raketo vred do najglob- ta, bi ga Um manj mogel človek, la, kolikor ga opravlja ttroj ta Tega bi strto v prah, pa naj bi 2« k. s., še toče eno uro. To je bil zavarovan še t tolikimi Ver- silno mnogo In naša običajna neoviml zrščntmi bi akt nami. Kot ratstrellva kaj Ukega ne tmo- veltkl optimisti pa recimo, da bi rejo. V tem je iskati tudi glavno se tudi to kako uredilo; potem o- oviro, da vsemirska ladja do da- stane še tralc. Preden bi ga gra- net Še nI vtleUla. Iinajtl bo to-naU prebila, bi se zaradi trenja treba strelivo, ki bo nadkr segrela na 2.000 stopln Celilja IJevelo vte dosedanje ratatrelil In bi se sUllla. Saj se Isto tgo- ne snovi. Baje ga že Imsjijo, da dl tudi t meteorji. Mnogo jih ti še ne v prav takšni obliki, ko zaide v tetteljtko ozračje, a ma lo jih pade na tla. Po večini bi želeli. Itračunali to, da bi bol, skromnim tahUvam ž« ustreza vtled trenja ob trak Uko segre- pokalni plin, to je smet Ukoče- jejo, da zažare, se sUle In izpa rijo. ga vodika In kisika, ki povzroča najtUnejšo eksplozijo, kar GranaU Juleta Veroea ta po- J »» doslej poznamo. 8 pomočjo tovanje na luno Je toraj nemo- ^očega pokalnega pUM bi bilo goča, In atrel v vsemlrje bo I-mel le tedaj Izglede, da se ures niči, če te posreči začetno hit že danes mogoče pognati raketo na mesec. Za enkrat ticer še pratno, a kadar bo kemikom rost doseči poUgoms, Uko da bo «*U> proiiveJaU vodik v atom skem stanju, tedaj bo vaomlr tka ladja rešen problem. Atom skl vodik vsebuje pri enaki tež MOLJrgggLIg[tortSit toliko energije, kot veliko hitrost, če Je ena ko- „ { f majhne i. Menda prav nfč ne w Uhko ^ Jvell.1 ske kozmične ladje V vse- mogel človeški organizem prene sti nasUli pritisk/ Človek lahko vzdrži ne vem liako merna. Menda prsv| tlš, cenjeni člUtelj, da zdajle v Um trenotku. t stolom vred, ki t«m i,n»iu»H, . . «»• m| rjfi Pridobivanje atomskega ÄÄT ÄP* * v najUsnajši «vez l°í u Zmor U Ura s scbS • «Panjem atomske energije M. Nit« nulo m fut« to pcltlm- .k. hUr«tl. k.Jtl U brzl«. J., »voJ sUma na sebi nezasnsvna. Samoir:..-f_____ sprememba hitrosti all po*|x> šek je tUto, ta kar smo obéutlji- korekoč cvet znanstvenikov vseh1 ¡darJa za rojiav. I narodov, Toliko vemo, da tiči v¡ od srca bi vam privloŠČU še po-očitka, toda saj veste, da ne »mem." Začel Je znova tresti gospo-darja. ^ ,4Proslm te, pojdi vendar is sobe." Je prigovarjal slugi Oblo-mov. misleč, da ga bo t mllej. šim glasom morda preprosti, da odide. - »4 "Da, adaj hočete miru — pozneje te pa boste jealll, da vas nisem vrgel s postelje I" »n i Oh, ti moj Bogi JCaklbnisi vendar! Dovoli mi vtaj, da ie minutko tadremljem; tako dobro ml de!" jc^ llja Iljlč je nenadoma pretr-gai aftavek; spanec ga je obšel znovab« tJ pa cnaš ratpadtUl" Je besedoval Zahar, uverl*infe#a Jblomov ne čuje. "Spiš kakor svet?' VsUniŠsJ Zdaj tiuCazu* en» jat!" js tavpil r .., Kaj — ti se drzneš?" se je predramil Oblomov in gro-teče dvignil glavos ,m ,, ( 2akaj m ne vsUpeUT" je tačivkal Zahar kot gtičiea. t »i mk^l poprej - aT se dftneš Uko — a T" tako7" p turovo vpitimmeT".v >d. U #e je vam le t^-mi je priča, da tU tu- jega dna Oceana, odkoder te najde ithod le v romanu, v resni el pa «a ni. I Mnogo doživljajev nat torej hitrostjo, uko da se smo že omenili. Tema se da k-j is neznatno segreje; po nekaj se-ogniti na U način, da se gre- kundafc Je «e v breesralja. HI saU ne potone t eno samo ek»- trost vss bolj naraAAa In v /t-plotijo. ki nasUne v topovi eevi. mih minuUb, bo marveč da ae vdela strelivo v ¡haejo plini proll semlü, leti granato kjer polagoma s bralno It km na eksplodira. B to (spremembo pa dobimo čisto novo vrsto izstrelke — raketo. . Preden si raketa pobliše ogle damo. bi Wlo še opomniti, da ti. čl njen edini pomen v U Pre-Zemlja krogi» «tteB ■ •ami. Tedaj dBflSH trn potnikom, ki ee Imeli I slej čisto nekje sede eli Ueval sluga t močnej#im gla-som. . ; t.. j Oblomov je obrnil glavo malee v stran in J« MkilJI na slugo poiodprtim očesom, ki ti nI moglo raslepltl* ...... Kdo fr tu T Kaj koče?" h rope mrmral iiospÄJs PoUrHe < Oblomov. stanju vandatn bdtodr Je tagodr-njal Oblomov, obrnivši fa oa drugo stran. Namestu smrčanja se Je j slo ratlegatl skoal nos tenko piskanjs. Zahar nI odna-hali pograbil js gospodsrja "Kaj hočeš?" se je Oblomov letno sadri nad nJim la odprl o-ši. kakor «H Ml pripravljen na "Ukasall sU mf. naj vaa tbu dim!" "Ze dobra. Izvršil si ukaa, idej pa abegom. Hftnir "He gram/' je dejal Zahar in prijel gsspsisrja ta roko. < -"Pravim ti» da me pusti pri miru!" jo krotkeje rtknil Ilja lljiš in taril glavo v blazino jel tepeš smrčati. • "Uja lljič, saj sto se v še naspalif je nadaljeval Zahar; sn «I «er ; a t sn w - ^^op® fes spa* * Ali ne veš, da čujem vse, tudi kada* spim?" »pot ga je pre viel spanec. MítmM da U nI lepo gledati! Uh, ljudje bošjl! In dalje: ^ j | -Pokonci, pokonci, Ilja Iljlč! Poglejte, kaj se godi okoli vas . , Oblomov J« dvignil gUvo In jo topot spustil na blatlno t globokim vzdihom. . »Mi'v» '«-* "Daj mi nu mir," Je d^al no; "velel tem ti le. da me diš - U ti ttorll in ssdaj t gom! Razumeš? Vital bom. dar bo meni drago!" , > Zahar ti pa to pot nI dal ničesar dopovedati. Bpet Je jel vpiti na vet glu: "Na noge! rta noge!* Pope-del je gospodarja ta spalno obleko In ga vlekel t lešlšča. To Je Oblomova Uko rat grelo, da Je škodil na tla. J, tl mrha, naušim U atl gospodarja, kadar Je potreben počitka P je renčal Oblomov. Zahar pa jo je odkurll, kar to ga nesle noget Oblomov Je hoUI v prvem trenutku tkoMtl ta nJim, a te je premislil. Po treh korakih te je m vedel, potem je jel sehati ln te Istosatl. "Prlnesi... kvasa," ja tlogo-val, med tem ko jo odpiral uaU. Za ZaharJevlm hrbtom je kdo praanll v grohot, ki mu hoUlo biti konta no kraja. '«tolt. Stote," jo tdajel vdušeno vzkliknil Oblomov planil gostu v naročje, t "Andrej Ivani« ja prišel," je t nasmeškom ponavljal Zahar. , Stoli te je nepretrgoma trne-Mt^MjU^I vso, kar ss Je ni In bilo godilo. ■ '» r 'V' yÊ fWg, LJmšimIv glasovna sor se Je v slovenščini olajšala Oblomov ni dal glasu od aebo. v sr. n. pr. svraika je zdaj sra "IIJs Iljlč!" Js vztrsino nada- Juti »vrsb - trab, srbeti itd.' O Um te preveriš, ako M* preprostega človeka na. Bledu, ko Isreks "sraUŠŠe" ta dijaško počitniško "svratlšU." da tl ml Baatrkai Le U papanu uro. Bratec: To M bo niš hudega, lenska ne tna čuvati tai Oll. PHEW FRAČE, 15 . PARIS, 22^-15. Il* S Fri^íiSl • M. MM irjrmFji.jff «•i ® J ¡i T«* 1 >1 « ifli II 41 9 ft ijlrilr i fiiMiA rt Jfe.fi M «J 14. JUNIJA Skozi življenje Končal sen. odpel «i PM, Ui- ljudje odidejo, ikfa aakp o-di kavelj je te pripravljen pod roteika — ni g» afkjer. vid iti ufjim bib Je is topet mp umi eredt Pozdravi ml ti. dragi lovartt, Tspnttetrik vagonov. Zunaj pa «ko te nesreča pripelje v to temna not zaduhk» luknjo in bo* bral te NseAa. moje vrstice, ki io napisu» * Trodai «mi Tam ^biJM^ubljanaki Janez te doma v Postojni." Ornem ao in spoanam bivšega avstrijskega tflegrafen oficir" ja. ki ae je hitro prelevil v italjanskega In kateri je bil v Avstriji tudi pri moji ototnijL Najraje bi mu ptanfl v obraz a bili sq preblizu meno bajoneti "Mart v arest." In Hi amo v temno ječo v kateri eem našel te lopo kopico tVttUtN T«r mi pa oonjomo, da gremo domov. Drago jutro nas odpeljejo čez trg sv. Marka. Mogočno stojite stebra — be-oešld Wv — beneško republika. Na lovi mrka palača beneških dotev In tem zadaj zgodovina!* most vgdfliujočih s leno pravi-ce. Golobi krotijo nad nami iz stolpa sv. Marka bije ura oaom. Ukreamo se na ladjo baroe SteriL Sirene zaivttgojo in počasi oo sečne nemikAti veliki kolen mimo jadernk, motornih čolnov in sivih bojnih ladij. Cmoke, črnolaae Benečanke nam mahajo z robci v pozdrav. Balo brazdo refte parnik po valovili. Odprto morje. Kakor zelena oaza se zgubijo v dalji ' "Mama, Franc mi je pii^ko polomil." "Kako pa je to.napravil?" "Jaz sem. jo na jijegovi glavi ...kn. '» Izlet pod ooobnim vodstvom J. pKp-a, člana gl. odbora S. N. P. J„. prirejen po KLETNEM UBADU S. N. P. J*na Berengariji ..TI. Junija. Ce pogledat človeka v obraz, vidiš dvoje modrih, ali sivih, ali rjavih krogel; ali je to res? (Oči so to: modre, sive, črne ali rjave.) Tudi ta je prflozla iz blata solnce gledat Prezgodaj, dušica!" sika zima v nizkotni ma-ščevainooti, ki se porodi iz nezmošnosti. "0, kaj sem morala te vse glodati! Kuščarje, metulje, pajke mod plevelom, fej r Odpočila si je, nič voč ji niso udje teko mehki. Zdaj je treba le še malega napora in konec bo trpljenju I Vzravna se pokoncu. Njeno oko, dozdaj polno gostih, blatnih solz, se poarepi, zalesketa. Tja proti severu so razteza silno snefno morje, ki ga ogleduje z bo-iejočim pogledom, v trepetajoči sreči, kakor ogleduje okraden skopuh kup zlate, ki ga tatovi niso mogli izslediti. Z lahkim korakom poskoči na prvi viiji vrh, odkoder lahko le vso lepše pregleda svoje kraljestvo, ki se Širi v neizmernost in izgublja v nedoglednost 1. 'Nikjer kopnim, zemlja je pokopana pod trdim skorjaotfcn snegom. Rešena je! Obraz oo jI hipoma pomladi, oko so ji zasveti ko demant, telo ji raste, se polni, postaja čudovito lepo. Podobpa jo jodva razcveti roti. Iz orca ji pobegne zadnji strah, na njegovo mesto pa stopi ponos in maščevalnost "Kdo me preganja r Strašen blisk sovraštva ji zasine v očeh, ko se ozre v dolino. "Ta? Kdo pa ol, ki so drzneš r • * • . Spodaj V dolini, kjer nI bik» nikjer več snega, so jo £ul v prirodl lahen dih svobode. Zemljo jo bila narahlo prepregla selena tančica. Prvo evotke so začele trudno, te v polsnu, odpirati svoj» «urzla očesca. Drevesa so začutila, da 00 jim pretaka po udih nekaj toplega. Iz gozde 00 prihajali glasovi tlčlc, ki so kakor v molitvi proslavljalo odrešenje. Po polju pa jo stopala počasi In previdno, da no bi ranile iuhtne kožice svojih finih notic, prelastna spomlad. Zavita v bojen pajfe-lpn rosnih mofttc se je s sladkim usmevom klanjala orefel* posdravljajočlm. Solne« je pogrinjalo pot prod njo z zelenimi in pisanimi preprogami, bolelo njeno roftno telesce, po-Ijubljalo jI u^teoa, vrat In noike ter v silni ljubezni do t|je teko podrhtavalo, da so njegovi larkl nalahko vstrepetavall. Ona pa je stopala ljubko naprej, budila cvetke lt spanj*, odpirala saspančkom trudna očesca In ogrevala njih premrlo u0o s svojim toplim pogledom, žarko zlato njenih las Jo tem novorojenčkom kar vid jemalo. Njena bllftina jo bttai omtmljlva; kamorkdH ss je osr-la, povsod Je vstalo veselje. Vso Je šuštolo za njo. smejalo ae, Aepetalo in vriskalo od velikega vsseljo. Visoke smreke in moleti hrasti, malo grmičevje In plaho bilke, vso oo jo klanjalo rešiteljici in jI mahalo v pozdrav t grtaviml In tankimi ročicami. Njeno obličje, poeuto i milijoni fvotlih praškov zlatega solnca, je bilo kakor čarobno zrcalo: vzradoščono je bilo vso. kar ss Je vanj zagledalo. Radostna pa jo bila tudi ona same, nevestlce solnca. • • • % Sredi lopo doline Jo mirno In brezskrbno letak» prijazno mestece. Hiše ob hiši. velike, širok* nizke In visoko oo v tihi slelnosti dremale v ličnih ulicah Na «trskah je tutntam kosal saspan maček aotneu svoj hrbet Pes prod bUo oo je svil v kolobar ln milo pogledoval mimoidoče. Okne oo ao svetile kakor velike oči. hišne vrata ae kakor ustece paAtrala vstopajoč. ji sopet lobruhovala in poieiie ulleo I ti vi jen Jem. Vitke mladenke in okroglo šenloa. mladeniči In sivi gtarci. vae vprek Je vrvelo v tem nelnom mravljU^», ki ga Je bila ogrela pomlad. Jate rMpoaajanih vrabcev se so ko-seW v kričanju. Mledmka je odprla okno, sedle b klavirju le Is njenih prsi se jo ulila srebrne paaem večnega mojstra, jok ia vriak burne utripajočega srce obenem, otroci no reetab. revnejši te bosonogi, «o gnali vrišč. CUNARD LINE 346 N. Michigan Ave. Chicago, IU. LASTO . RAD BI IZVEDEL, kje se nahaja Marija Koprive, sedaj omoŽen|l SOH piše Sajovic, doma Iz vaal Ločica it. 72, Vransko na Štajerskem, Jugoslavija. Njen zadnji naslov leta 1980 je bil Euclid, Proproty str. — Cleveland, Ohio. Imam ji poročati nekaj zelo važnega v njeno korist Rojaka prosim, naj mi sporoče njen naslov ali pa ako bo čitala ta oglas, naj mi piše na naslov: Anton Chebin, Box 884 — FredericWtown, Pa. — Trudno pokešljevsje stopica hlastno v strmi brat siva sterks zima; pohabljena in nebogljeno, vsa mrtevs ia oguljena. Moči ji pošojo, telo ji gtem, ao topi Premagana In oropana, osramočena, zaničevana od vseh, ki oo ji pred devete lo dvorili, boli, spotika so, vspsejs io peda te dolgih sodom dni po Metu In kamenju, da reši tivljenje tem v mračnih gorah. Kdaj In odkod Je prišlo vso to teko naglo? r-Vsled kznuačonooti nesmošns sovraštva, so /^kaJnlm očeaom one nesej po preganjavelh. 'Mlačno vlaten pihljaj ji udari v obraz. Hu! De ni v tem hipu naglo pokrila obraza, bi so bilo lo ssdušila. Hudo zekošlje v strgeni plašč, ki ge tišči ne usta. Kako ogabna je mebkot-nost io toplote jušnega vetra! Kakor da jo je obilzafl ostudni zmaj s svojim terečim Jezikom. Kako to pole ne hrbtu, kako mlehavo Je njeno telo, podobno umazanemu U*du, ki ss globoko v jsrku semen skriva pred larkl po-mlednoga solnca! V tem trenotku oo Je zdelo vloUdkov pomočeni v gnojnico. 0, tam doli pa bi oo bilo sdej le devno stajsla. da nI pravo-čaano r^o^znile! Debel moj JI pokrije sgu» benčeno čolo ob tej mloU. Naprej, naprej, aa sinje vrhovs, kjer se In sopet korece prihuljeno navzgor, sopi-ha mukoma, troooč so od vročo tejo. So kosti si polomi ne kopnini,#teJ vreiji zemlji, prepojeni s vodo, ki eurlje hlnevsko navzdol! Uh! Kaj je tako zašumeio za njo? Počeši okrene glavo, ko da pričakuje udarca. Ah, kamenje le se jo bilo sproiilo, In, ln — o sramote! Z vrhe hojks oo Je osul teAsk sneteni plašč in oo razpršil v srebrn prah. AumljaJe kot pritajen posmeh pode ne semljo te biserni dot, ki Je potegnil s seboj te druge, pod nJim leteče. Osvobojene veje po se zib-Ijejo veselo in tstegevejo svojo otrplo ude. 8 plahim strmenjem opazuj« starke vso to. Boš «odej, ko gre one mimo! Dvekrat hudo je, oko beti vladarico, ki mora glodati, kako so ruši njeno kraljestvo. Kaj Jo «pet to? Pohuli so sa trenotek In posluša. Doli v malem mestecu je zazvonilo poldan in brezvestni puh*s juge prinaša te glaaove te tople sem gori. O naprej, naprej! Saj jo rešitev blizu. Tem. Um bo stopila na osvetujoči led, da si odpočije. In bolna kraljica eautl pospeši svoj pojemajoči korak. Kolena se JI šibe In grosno drgeče po vsem telesu. Izdana v groznem boju, zapuščena na ponišuJočem begu, mora hoditi blatnih nog po ostrem grušču. Ona, ki je navajena finih pernic, hermelina In mehkih preprog, ae mora spotikati ranjsnih nog ob trdo ksmenje! Ali bllte ss koneo teh strsšnlh muk. Temle je anešena j aaa. ooeo v puščavi. Vendar enkrat, no zdajle, tako, ah —! Vrte ae udobno na aneg. O. kako dobro dan« ta sveti hlad ras. bolalemu telesu, kako aladko krepi Isblčane ude! Nedaleč od njo gloda plaho Izpod snega proti nebu selone bitje, ki jo Jedve pognalo. Iz strahu pred to sovrolek<> tivljenje si ne upa diheti In vztrepete. Toda te Je ujelo oko te potivljono bobe te trepet Predrznost? Is oči jI Avlgno plemen strupenega arde. prate aklene v Jekleno klešče, sekleprt* « svojimi sobmi le rev las cvetki umre te pod pogledom KNJIŽEVNE MATICE S. N. P. J, AMERIŠKI SLOVENCI—isvrataa kraana knjiga, e strani, trdo vaiana, vredna avoje cen«, stane........ SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—«elo peošna razumljiva knjiga sa ečaajs aagkiHss, s dodatkom vaj, knjiga is katera —orate tepsti mnogo asukov ss tslesao ia duševna dobro .... PATES MALA VENTURA—V KABARETU—aaalmiva pevsst is ihrljenja asMriikfli franšiškanov, ia daiivljajl rojake, isvntno ■popolnjena s elikeml«m.....................i......m»TSc SAJEDALCI—resnična povest in prava Ihtetradja doalej «Mtere dela ihrljenja alovenaldk delavcev v AmerOd..............76c JIMMIE HlbGINS—-krasna poveet, ki Ja je spisal aloviti ame\ rfikl pisatelj Upton Sinclair, poslovenH pa Ivae Kolek ....Ms ZAPISNIK S. REDNE KONVENCIJE 8. N. P. J^ £52 strani mehko vessas, stsas samo....... ........ ................. lic "KRETENJCA"»drama V trak dejaaj» s P nisem Ia spUogom Zdravje po bolezni. "INFORMATOR"—knjižica s P. J.—zelo priporočljiva as ▼ae knjige skopaj KNJIŽEVNA MATICA & n. P. i M57 So. Lewadale Ave, Ckieaga, VL SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vrntmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ial kolodvoru, v, ftivinske va-sobet proti Tt-ndrte, ki le-i^Rlove na N. P. J, PRINTERY