2

AKTUALNO
4
7
8
9
10
12
13
14
16

Tema meseca
Karikatura
Kolumni
Taborni{ki vestnik
Taborni{ke novice
Starostne veje
Mednarodna stran
Skavt Peter
Kjotski protokol

RAZVEDRILO
STROKOVNO
POTEPANJA
17
20
21
22
24
27

Bi~ikleta `ur
[kalska liga
Gola` leta
Fe{tival
Intervju
Tabor na obisku

30
31
32
32
33
34
35
36

Astronomija
Taborni{ka fotografija
Koktajli
Kemija v taborni{tvu
Kosobrinovi pripravki
@VN
Orientacija
Nasveti vodjem

37
38
40
41
42
43
44
46
46
46
47

Iz taborni{ke pesmarice
Iz arhiva
SOS
Nate~aj
Dotik
Je`kov koti~ek
Fotostrip
Igra
Rebus
Stric volk
Nagradna kri`anka

KDAJ?

KAJ?

13. - 15. maj
21.-22. maj
27. - 29. maj
17. - 19. junij

Piratski izziv, (R^J) Slovenska Bistrica
^ips; 041-448-901, pipi82@volja.net
[TPM ([e Ta Po~asnemu Mine), (RJZ Velenje)
stpm.rutka.net, vrabic@email.si
Sodni{ki seminar
Pisarna ZTS, zts@rutka.net
Dr`avni mnogoboj (Slovenska Bistrica)
Pisarna ZTS, zts@rutka.net
(ZTS in Rod ~rno jezero)
Te~aj orientacije in topografije
Razpis te~ajev v Taborni{kem vestniku 4/2005
Te~aj bivanja v naravi in pionirstva
Prijave in informacije na znanje.rutka.net
Lokostrelski te~aji
Rok prijav 30.5.2005.
Te~aj za vodje - na~elnike dru`in, klubov, ~et in rodov

25. junij -3. julij
8. -13. julij
30. julij - 6. avgust
14. - 21. avgust

KDO?

Na dr`avnem mnogoboju vse ekipe
Leto{nji dr`avni mnogoboj ponuja prilo`nost, da na njem sodelujejo vse ekipe, tudi v kategoriji M^ (ne glede na predhodno uvrstitev). Odlo~itev je posledica dejstva, da vsa obmo~ja ne organizirajo obmo~nih mnogobojev in zaradi tega selekcija ni mo`na. Komisija za program bo sku{ala do naslednjega
leta vzpodbuditi vse obmo~ne organizacije, da obmo~na tekmovanja organizirajo in na ta na~in omogo~ijo selekcijo. Na ta na~in bo udele`ba na dr`avnem mnogoboju predstavljala dodatno stimulacijo za delo v vodih, seveda pa bo najbolj prizadevne tudi ustrezno nagradila (ve~ o tem na samem dr`avnem mnogoboju v Slovenski Bistrici).

maj-junij

V.D. glavnega in odgovornega urednika: Ale{ Cipot.
Pomo~nik urednika: Miha Bejek.
Urednik fotografije: Bla` Verbi~.
Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak.
Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a,
Jaka Bevk, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~,
Tina Br`an, Meti Buh, Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, Ajda
Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Toma` Hudomalj, Irena
Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Bla` Kova~i~, Jernej
Kova~i~, Da{a Lamut, Frane Merela, Boris Mrak, Du{an
Petrovi~, Tadej Pugelj, Lea Repi~, Tone Simon~i~, Ale{ Skali~,
Iris Skrt, Matic Stergar, Toma` Sinigajda, Katju{a [avc, Goran
Tom{i~ in Jasna Vuradin Popovi~.
Lektoriranje: [pela Gorup, spela.gorup@rutka.net.
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije,
Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za
{olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.
NASLOV UREDNI[TVA:
Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/3000820, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org.
WWW: http://www.zts.org.
Cena posameznega izvoda je 560 SIT, letna naro~nina je 4900
SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.
Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.
Rokopisov in fotografij ne vra~amo.
Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e
leto.
Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu.
DDV je vra~unan v ceno.
Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana.
[tevilka je bila tiskana v nakladi 1800 izvodov.
Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.
Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi
Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.
ISSN 0492-1127
Naslovnica: Bla` Verbi~.

A-janje je bila le
ena od mnogih
delavnic na 9.
Fe{tivalu ob
dnevu tabornikov
v Ljubljani.

UVODNIK
Ale{
ales.cipot@rutka.net

Povabilo k sodelovanju
Hitro se pribli`uje obletnica oblikovanja nove (prenovljene) ekipe. V slabem letu dni smo ustvarjanje revije vidno spremenili. Sicer je `e prej ve~ino
~lankov in fotografskega materiala na Taborov naslov prispelo preko elektronske po{te, a danes navadne po{te skorajda ne uporabljamo ve~, svoj stalen naslov imamo tudi na internetu - tabor@rutka.net. [e ve~, revija Tabor je
v pravem pomenu besede postala vseslovenska. ^lani ekipe smo razpr{eni po
vsej Sloveniji, urednikovanje poteka iz Murske Sobote, ~eprav brez Ljubljane,
jasno, ne gre. [e ve~, risbice so nastajale in pripotovale s pomo~jo interneta
celo iz Avstralije, kjer je nekaj mesecev u`ivala na{a avtorica risbic, kak{en
~lanek pa ob~asno nastane tudi v drugih evropskih dr`avah.
Na{a ekipa je rasla in {e vedno bi `eleli dopolniti {tevilo novinarjev in sodelavcev revije. Radi bi minimalizirali {tevilo belih lis po Sloveniji. Novice iz
nekaterih rodov `al ne beremo, ~eprav bi `eleli, da je obratno. ^e `elite postati
~lan ekipe, se oglasite, ne glede na razlog - ste rodov propagandist, mogo~e
skrivate v sebi nadarjenost za novinarsko delo, ali vam je pisanje in fotografiranje preprosto v veselje. Oglasite se, ne glede na va{e izku{nje in znanje.
Tabor vam bo omogo~il nabiranje izku{enj, morebitnih napak vam ne bomo
zamerili. Hkrati k sodelovanju privabljamo izku{ene taborni{ke ma~ke. Verjamemo, da je lahko kombinacija mladosti in izku{enj samo pozitivna.
Nalo`ba v kader {e vedno ostaja najpomembnej{a.

3

4

UVODNIK
Mnogoboji, najpristnej{a oblika taborni{kega tekmovanja, so vedno
mo~no zaznamovali taborni{tvo. Niso
cilj taborni{kega programa, temve~
samo eno izmed orodij na poti do cilja.
Kljub temu smo jim {e v ~asih biv{e
skupne dr`ave podrejali skorajda vse,
predvsem vodova sre~anja. Ob vseh pozitivnih u~inkih takega na~ina dela so
se prikradle tudi negativne posledice, o
katerih tokrat ne pi{emo.
Osredoto~ili smo se na vpra{anje, v
kolik{ni meri moramo spremeniti propozicije mnogoboja. Verjetno ni sporna
ugotovitev, da bi morali pravila izpopolniti, dopolniti, ponekod tudi korenito spremeniti. Od zadnjih sprememb
propozicij je minilo nekaj let. Tukaj se
pojavi prvo vpra{anje - v kolik{ni meri
posegati v pravila mnogoboja. Sli{imo
lahko zagovornike minimalnih sprememb (recimo temu kakovostnih sprememb), zagovornike korenitih sprememb (zavzemajo se za vidno poenostavitev oziroma laj{anje kriterijev),
najbolj radikalni pa `elijo mnogoboje
odpraviti.
K razmi{ljanju smo povabili nekaj
tabornikov, ki so se z opisanimi problemi v preteklosti spoprijeli, poznajo situacijo tudi kot nekdanji tekmovalci,
danes pa ve~inoma le {e kot kontrolorji
sojenja in organizatorji mnogobojev ali
vsaj posameznih panog. Najdlje je {la
projektna skupina v ljubljanski Mestni
zvezi tabornikov, ki se je problema lotila zelo resno, zato tudi zelo uspe{ni rezultati niso izostali. Vsekakor primer za
vzgled.

Ale{
ales.cipot@rutka.net

Kako globoko bomo posegli v
mnogoboje?
Spremenimo propozicije ali raje izbolj{amo taborni{ko znanje?
No, pa se lotimo dela. Danes imamo na
programu zanimivo in aktualno temo "spremenimo propozicije mnogoboja". In ob~instvo je
Matej B. Kobav zavr{alo: "Ja, super, to ho~emo, ho~emo spreMiki,
membo, dana{nji mnogoboj je zastarel …"
miki@rutka.net,
Na ZTS se ustanovi komisija za sprememRDR Medvode,
bo propozicij. In kdo sedi v tej komisiji? Ve~inospecialist
ma ljudje, ki `e kar nekaj let, ~e ne desetletij,
orientacije in
topografije,
delujejo v taborni{ki organizaciji in tudi pri pristare{ina rodu
pravi mnogoboja. Pa so to res ta pravi ljudje za
spremembo propozicij? Verjetno ne. Zakaj ne?
Ve~ini od njih se zdi mnogoboj v dana{nji obliki primeren na{i organizaciji in dejavnosti, ki jo opisuje tudi osnovni program. Torej bo ob taki sestavi
sprememba propozicij minimalna. Morda bo dodana kak{na nova starostna kategorija, morda se bo
kje minimalno spremenilo to~kovanje in morda {e kak{na malenkost. Ni~ revolucionarnega in spet bo
nezadovoljstvo med rajo, ker do korenite spremembe ni pri{lo. Kaj torej narediti, da bodo v komisiji
sodelovali tisti, ki si `elijo spremembe in imajo ideje?
Se je va{ vod na zadnji orientaciji izgubil ali bolje re~eno za{el z idealne poti? So bile naloge pri
vrisovanju prete`ke, ali se je zgodilo "samo to", da vam je vodnik pozabil povedati, da vrisovanje spada
med taborni{ka znanja?
Glede na to, da zadnjih nekaj let pripravljam orientacijo za GG, PP in gr~e na dr`avnem mnogoboju, sem tudi sam `e dobil idejo, da bi morda le kaj spremenili. Pa sem si vedno premislil, ker se pri
orientaciji, kakr{no izvajamo na sedanjih mnogobojih, zahteva le osnovno taborni{ko znanje, kot je
hoja s pomo~jo karte, uporaba kompasa in vrisovanje. Edina naloga, ki bi jo lahko spremenili oz. preimenovali je "prehod minskega polja". Upam, da nikomur od vas ne bo treba nikoli hoditi med minami
in tudi sam si tega ne `elim. Je pa naloga vsekakor koristna, zabavna in enostavna. Vse kar potrebujete
je meter, (dovolj dober) kompas in znanje dolo~anja azimuta. Je to preve~ za tabornika?
Na `alost ne vidim nobene druge mo`nosti laj{anja nalog ali spremembe panoge. ^e bi spremenili
celoten mnogoboj, pa bi bilo vsekakor vredno razmisliti, da bi bil mnogoboj podoben ROTu, kjer se
panoge med seboj prepletajo in je znanje orientacije pogoj za prihod na ostale panoge. Vendar bi pri
tem izgubili precej dru`enja, ki je zelo pomemben del mnogoboja.
Kak{na se vam zdi orientacija na mnogobojih, je prete`ka? Upam, da ne. Vsaki~, ko trasiram progo, se sre~am z protislovnimi dejstvi; postaviti enostavno progo za najmlaj{e kategorije in zahtevnej{o
progo za gr~e. Seveda bi bilo enostavno, ~e ne bi bili omejeni s {tevilom ljudmi, ki so na kontrolnih
to~kah. Vsekakor bodo gr~e la`je prehodile enostavnej{o progo, ki je ponavadi podobna progi mlaj{ih
kategorij, le da je dodana kak{na mrtva kontrola, kot pa da bi progo naredili bolj zahtevno in bi mlaj{e
kategorije prihajale v cilj s {e ve~jo zamudo in {e manj najdenimi kontrolnimi to~kami. Kaj sledi iz
tega? Proga je speljana po cestah, poteh in ob ali pod linijskimi orientirji. Je lahko {e la`je? Mislim, da
ne.
Kako uporabno je dobro orientiranje boste na svoji ko`i opazili takoj, ko boste zavili iz svoje
doma~e ulice. Sam redno uporabljam zemljevide in tudi danes sem si natisnil zemljevid
(www.mappy.com) in ga uporabil za ve~erni jogging. Pa lep pozdrav iz Lyona.

maj-junij

5

TEMA MESECA

Pionirec na mnogoboju
Mnogoboji `e
leta preverjajo tisto
pravo prakti~no taTadej Beo~anin,
borni{ko znanje. Vsebeo@rutka.net,
bine, po katerih se tana~elnik RMB
borniki razlikujemo
Ajdov{~ina
od ostalih dru{tev,
(neuradno tudi
snovi, ki nas naredijo
specialist
tabornike in nam
bivanja v naravi
dajo znanja in spretin pionirstva)
nosti, ki jih ni mogo~e
pridobiti drugod. Na prvem mestu so to znanja, povezana s pionirstvom in
bivanjem v naravi.
Vsebine pionirstva in bivanja v naravi se na mnogobojih odra`ajo v
kurjenju ognjev pri M^, v spretnostnem tekmovanju pri GG, PP in gr~ah,
postavljanju {otorov iz {otorskih kril pri vseh kategorijah ter pri marsikateri
nalogi na kontrolnih to~kah.
Panoge so pove~ini dobre in jih kot ~lan ekipe pionirstva in bivanja v
naravi na mnogobojih podpiram. Res pa je, da propozicije niso izpiljene do
nivoja, ki ne bi dopu{~al dvoumnosti in nepravilnosti.
Na prvem mestu sta tu klasi~ni pionirski panogi - postavljanje signalnega stolpa in hoja z A-jem. Ti dve je namre~ mnogoboj spremenil, lahko
re~em, da poenostavil, ko je v bitki za to~ke postavitve obeh objektov podlegel hitrosti in pozabil na kvaliteto. Izku{eni ste uganili, kam ciljam - da, to
so vrzni vozli, ki jih devetdeset odstotkov ekip natakne na pre~ne su{ice, namesto da bi jih vpletla na nosilne su{ice, kot nalaga stroka. Stolp je hitreje
postavljen in bo zmogel prestati kratkotrajno ocenjevanje sodnika,
vpra{anje pa je, ~e bi prestal dolgotrajno ocenjevanje gledalcev, ki bi veselo
plezali po njem. Enak problem vidim tudi pri hoji z A-jem, ~eprav se pojavlja v znatno manj{i meri, ker je ve~ina ekip `e izkusila, da vrzni vozli - temelji vezav - na pre~nih su{icah prav ni~ ne koristijo.
Postavljanje {otora iz {otorskih kril je panoga, ki jo vsak tabornik enostavno mora obvladati. Tako kot jo obvladajo gr~e, ki v {tirih minutah postavijo {otor iz petih {otork brez napake. Tudi tako kot ekipe M^, ki z u`itkom postavijo lep bivak iz dveh {otork, vendar pri tem pozabijo na ~as in
posledi~no dobijo za panogo minimalno {tevilo to~k, ki je kar prepogosto
enako ni~. Menim, da bi morali mladim tabornikom dopustiti ~as, ki jim
pripada, da {otor postavijo, tudi ~e to pomeni odmor med pol~asoma nogometne tekme. Ni prav, da so taki {otori ocenjeni z manj{im {tevilom to~k,
kot pa neuporabni {otori, postavljeni v ~asu ko{arkarskega time-outa, v katerih bi nas zmo~ila {e jutranja rosa.
Mnogoboje mo~no podpiram in jim privo{~im udele`bo ekip iz vseh
rodov. Kljub omenjenim malenkostim podpiram vse panoge, ki so v povezavi z bivanjem v naravi in pionirstvom. Podpiram jih zato, ker so na{e taborni{ke. Ker izra`ajo na{e spretnosti. Nenazadnje pa tudi zato, ker bi se
na njih pozabilo, ~e ne bi bilo mnogobojev. Ker bi pre{li v fazo skavtstva, ki
pe~e pi{kotke in jih prodaja sosedom, ki nima ve~ znanj, ki nas lo~ijo od
drugih. Taborni{ka znanja so specifi~na in prav je, da tako ostane - tudi s
pomo~jo mnogobojev, ki spodbujajo vodnike in ~lane k spoznavanju vsebin, ki nas naredijo tabornike. Vidimo se na mnogoboju!

Pot do @aboboja
Da je mnogoboj
na
ljubljanskem
obmo~ju v krizi, nam
je bilo `e dolgo znano.
Od leta 1999 dalje je
bila problematika
mnogoboja v Ljubljani predmet vseh posvetov na~elnikov ljubljanskih rodov, te`ko
je bilo najti zanimanje za organizacijo, prav tako pa je bila udele`ba na mnogoboju s strani rodov zelo majhna. Najve~ji problemi so se kazali v specifiki ljubljanskega
obmo~ja in s tem povezane te`ave pri izvajanju taborni{kega programa in
pri nezanimivih panogah mnogoboja tako za organizatorje, kot tudi za
udele`ence. Glavni obrat se je zgodil leta 2002 na pikniku na~elnikov ljubljanskih rodov, ko smo se na pobudo na~elnikov dogovorili, da se lotimo
sprememb propozicij mnogoboja in tako tekmovanje spet aktualiziramo ter
ga s tem pribli`amo tako tekmovalcem kot organizatorjem.
Posebna skupina za pripravo sprememb mnogoboja je imela pred seboj
precej zahtevno nalogo. @e v za~etku so si bili enotni, da morajo nekatere
panoge taborni{kega mnogoboja ostati nespremenjene. Spremembe so bile
tako usmerjene predvsem na popestritev tekmovanja, uvajanje novih potrebnih panog in izvajanje nekaterih panog na bolj zanimiv na~in. Prednost
tekmovanja je tudi v njegovi odprtosti, saj se lahko katerokoli panogo kadarkoli spremeni, ukine ali zamenja. Pripravljene propozicije smo prakti~no preizkusili na prvem tekmovanju @aboboj leta 2003, kjer se je tekmovanje izkazalo kot zelo uspe{no.
Na posvetu na~elnikov obmo~ij ZTS so bile predstavljene spremembe
mnogoboja v Ljubljani, na~elniki pa so se strinjali, da je @aboboj kvalifikacija za dr`avni mnogoboj v Ljubljani, s ~imer je tekmovanje dobilo {e dodatno priznanje. @aboboj je tako postal prvi ve~ji korak k spremembam propozicij mnogoboja ZTS, o katerih se tudi `e dolgo ~asa govori. Ne samo s
preoblikovanjem panog, pa~ pa tudi s spremembo na~ina tekmovanja, kjer
imajo tekmovalci ve~ mo`nosti za aktivno soudele`bo in zabavo. Pri tem pa
moramo seveda obdr`ati nekatere taborni{ke ve{~ine, prav tako pa ne sme
trpeti kvaliteta izkazanega znanja na tekmovanju. Tega smo se dr`ali tudi
pri spremembah propozicij v Ljubljani.
Pot do @aboboja je bila dolga in naporna, vlo`enega je bilo mnogo ~asa
in truda skupine za preoblikovanje mnogoboja ter na~elnikov rodov. Vendar
se je na{ trud izpla~al. Pla~ilo za opravljeno delo je bilo zadovoljstvo ob zelo
velikem {tevilu udele`encev tekmovanja in nasmejani obrazi tekmovalcev
in organizatorjev. S spremembami propozicij smo vendarle uspeli obdr`ati
tekmovanje v taborni{kih ve{~inah v Ljubljani. In prav tako bo potrebno ponuditi dolo~ene spremembe in ve~jo pestrost mnogoboja ZTS, ko bo {ir{a taborni{ka javnost izrazila potrebo po tem.
Bla` Verbi~,
~lan ekipe za
spremembo
propozicij
ljubljanskega
mnogoboja,
~lan IO MZT
blaz.verbic@rutka.net,
RPK Ljubljana.

6

TEMA MESECA
Projekt @aboboj
Na podro~ju mnogoboja smo se pred nekaj leti v MZT sre~ali z
velikim problemom novodobna ljubljanska
Meti Buh,
taborni{ka mladina se
meti@rutka.net,
za “dobri” stari mnogoRaR Ljubljana,
boj ni ve~ zmenila.
~lanica skupine
Kak{no leto smo vzroke
za pripravo
{e iskali drugje, ko pa je
@aboboja
{tevilo ekip padlo na deset, je bil zadnji ~as za alarm. Priznati smo si morali, da mnogoboj v tak{ni
obliki, ne odgovarja ve~ `eljam niti ~lanov niti vodnikov. Tako se je zbrala
deset~lanska ekipa, ki je pod vodstvom Ajde Drozg na noge postavila mnogoboj ljubljanskih tabornikov - @aboboj.
Pri oblikovanju novih propozicij smo glavne panoge kot so ogenj,
orientacija, {otorka in lokostrelstvo ohranili, saj ta znanja {e vedno predstavljajo jedro taborni{kega `ivljenja. Nato pa smo dodali {e nekaj novosti,
nekaj, kar bi ponovno zmotiviralo na{e ~lane.
Medtem ko se tekmovanje za murne prakti~no ni spremenilo, se lahko
medvedki in ~ebelice na @aboboju pomerijo {e v treh novih disciplinah.
To~ke si lahko prislu`ijo tudi s petjem pesmi, pravilnim pakiranjem nahrbtnika ali sestavljanjem enostavnega uporabnega predmeta z `eblji, vozli in
vezavami.
Gozdovniki in gozdovnice re{ujejo naloge v sklopu lova na zelenjavo in
bivaka. Lov je v bistvu klasi~na orientacija, le da se na kontrolnih to~kah
tekmuje v razli~nih panogah (skica, A-janje, gospodar) in zbira zelenjavo.
Ta kon~a v loncu le malo kasneje - na bivaku - in ekipi prinese nove to~ke,
tako kot ognji{~e in {otor.
Vsesplo{no razgledani PPji in gr~e pa morajo biti pripravljeni na vse
discipline, saj se set njihovih nalog `reba {ele na tekmovanju samem. In to
iz vseh kategorij - od murnov do starej{ih GGjev.
V vseh kategorijah razen pri murnih je nekaj panog izbirne narave.
Odlo~itev, ali zbirati to~ke na primer s petjem ali zabijanjem `ebljev, je tako
na tekmovalcih samih. Vsekakor pa je najve~ veselja z “vlaganjem `abe”, ki
poteka `e ob prijavi. Ekipa vlo`i joker v panogo, v kateri se po~uti najbolj
suvereno in ta jim podvoji osvojene to~ke. ^eprav se sli{i malo hazardersko,
je prav super gledati male tabornike, ki tehtajo, v kateri disciplini so najbolje pripravljeni. Obe omenjeni novosti sta vsekakor vzpodbudili bolj aktivno
sodelovanje tekmovalcev.
Prvi @aboboj smo izpeljali leta 2003. Tekmovalci in vodniki so navdu{eno sprejeli nekaj novega in {tevilo udele`encev se je ve~ kot po~etverilo.
Nasproti je stopila tudi ZTS, ki je s priznanjem @aboboja omogo~ila, da so se
zmagovalne ekipe enakovredno udele`ile dr`avnega mnogoboja. Zelo veliki
udele`bi smo bili pri~a tudi lani in verjetno bo prav tako veselo tudi na tradicionalnem tretjem @aboboju, za katerega so priprave `e v polnem teku.
Naj poudarim, da z na{im projektom nismo `eleli kritizirati in zavre~i
starega mnogoboja, temve~ dokazati, da je prav nenehno nadgrajevanje in
spreminjanje akcij tisto, kar mlade tabornike najbolj pritegne. Predvsem pa
nas je razveselilo dejstvo, da so mladi (tudi “razvajene ljubljanske srajce”)
{e vedno navdu{eni nad taborni{kimi tekmovanji - ~e smo le dovolj fleksibilni, da jih ponudimo v pravi obliki.
Ve~ informacij o @aboboju, tudi propozicije, lahko najdete na naslovu
http://zaboboj.rutka.net. Morda pa lahko poskusite tudi vi.
Fotografije: Ale{ Jurak.

Spremeniti mnogoboje? Trenutno ne,
hvala. Mnogoboji so {e vedno zakon!
Pisala se je sreda in
zve~er
je zazvonil teleMatja` Jesen{ek
fon in na drugi strani
- Jess,
jess@rutka.net, odgovorni urednik revije
Ale{ s predlogom, naj
RSG Koper,
napi{em, kaj si mislim o
na~elnik
mnogobojih in povezavi
Komisije za
z osnovnim taborni{kim
taborni{ki
program v ZTS
programom. Seveda sem
mu takoj odgovoril, da
ni blema, ker je tabornik vedno pripravljen pomagati.
Od nekdaj mi je bilo po sebi jasno zakaj mnogoboj. Zato, da pridem z
ekipo, s katero sem se dru`il, eksperimentiral in vadil skozi celo leto, da
poka`em, kaj smo se skupaj nau~ili, da se sre~amo, spoznamo {e z ostalimi
taborniki in da se malo pomerimo z njimi v panogah in po kon~anem tekmovanju tudi dru`imo. Ta zakaj me {e vedno spremlja kljub temu, da gledam iz druge pozicije. S pogledom v zgodovino slovenskega taborni{tva
lahko pridem do namena mnogobojev, zakaj so mnogoboji sploh nastali.
Namen mnogobojev je bil preverjanje pridobljenega taborni{kega
znanja. Namesto testov so si modri mo`je v preteklosti zamislili tak{en
ve~nivojski preizkus na novo pridobljenega znanja. In to velja {e danes. Ko
se pogovarjam naokoli z drugimi taborniki, vedno sli{im razli~na mnenja,
ali so mnogoboji {e vedno aktualni ali ne. Meni trenutno so. Kar bi spremenil pri trenutnih propozicijah je to, da bi nekatere stvari {e bolj razumljivo
razlo`il, da ne bi bilo dvoumnosti. Drugega pa ne bi spreminjal, za enkrat.
Zakaj? Smo na pragu delovanja po vzgojnih ciljih in se bomo morali
vpra{ati, ali z mnogoboji dosegamo vzgojne cilje in katere, potem pa se lahko pogovarjam o spremembi mnogobojev. Mi je pa zelo zanimivo to, da po
najve~jih spremembah mnogobojev kli~ejo tisti taborniki, ki jih osebno na
dr`avnih mnogobojih {e nisem sre~al. Tisti, ki pa `e mnoga leta prihajajo
na mnogoboje, tudi z ve~ ekipami, pa jim mnogoboji odgovarjajo in ne bi
kaj veliko spreminjali. Tako, da bodo te dileme ve~ne. Osebno bolj verjamem tistim, ki vidim na mnogobojih.
Za drugo leto bi spremenil to, da se obmo~ni mnogoboji dejansko izvedejo in da na dr`avnega pridejo ekipe, ki so bile na obmo~jih najbolj{e. Takrat bo dr`avni mnogoboj {e boj pridobil na kvaliteti. To so dejanske spremembe, ki si jih trenutno `elim v tej organizaciji glede samih mnogobojev.

maj-junij

7

8

KOLUMNI
Amerikanec
amerikanec@rutka.net

Kure ali jajce
Ni pomembno, kaj iz nas napravijo, pomembno je, kaj mi napravimo iz tistega, kar so iz
nas napravili.
(Saint Genet, komediant in mu~enik, Sartre,
Jean-Paul, 1905-1980)
V prej{njem Taboru je bila v pogovoru s stare{ino Zveze tabornikov Pomurja izre~ena pomembna misel. Da ne bi bila spregledana, jo ponavljam
{e enkrat: "… [e posebej zato, ker smo vzgojna organizacija in bi se morali
bistveno ve~ posve~ati tej plati na{ega dela. Dodelati program, ki v pravem
pomenu besede pomaga vzgajati ~loveka z veliko za~etnico, vzgojiti kader,
ki je ta program sposoben sprovesti v `ivljenje. …".
Zveza tabornikov Slovenije je v osnovi zveza taborni{kih dru{tev - rodov. Ti rodovi so se v to zvezo povezali, ker imajo skupen cilj - vzgoja mladega ~loveka v skladu s principi in metodo skavtskega gibanja. In ker zdru`eni
to la`je in u~inkoviteje dosegajo. ^eprav se zadnje ~ase precej ukvarjamo s
samo organizacijo, ne bi smeli pozabiti na vsebino. Organizacija je le lupina za vsebino. Kot pri jajcu: vsebine je veliko, organizacija (lupina) pa vse
to dr`i skupaj in podpira vsebino, da se ne razleze. Seveda je odve~ poudariti,
da nas ve~inoma zanima vsebina lupine. Ob redkih prilo`nostih pa tudi
sama lupina (npr. velikono~no barvanje pirhov).
^e je v taborni{ki organizaciji vsebina na{ program, potem lupino
predstavlja podpora temu: povezanost v skupno organizacijo - ZTS, usposabljanje, izobra`evanje in pomo~ kadrom v organizaciji, materialna podpora in pomo~ … Vodstvo organizacije - tako se vsaj zdi - ve~ ~asa namenja
lupini, kot bi jo moralo vsebini - programu. Pri tem pa se prav tako zdi, da
so tisti malo{tevilni, ki se s programom vseeno ukvarjajo, osamljeni in premalo usklajeni.
Ob~utek je lahko varljiv in se v resnici na podro~ju programa dogaja
ogromno. ^e je tako, pa je veliko bolj stra{ljivo to, da te spremembe ne prihajajo v rodove. Celo ne do obmo~ij. Pred leti, ko sem bil {e sam ~lan programskih komisij, je bil obi~aj, da so v programske komisije vklju~eni predstavniki vseh obmo~ij. Tudi zato, da so se lahko oblikovale re{itve, ki so bile
primerne za vsa okolja. In da je bil zagotovljen prenos novosti v lokalna
okolja. In da je prihajalo do izmenjave izku{enj, me{anja idej in re{itev. Danes `al ni ve~ tako.
Pa sem prepri~an, da bi moralo biti. Osebno menim, da bi komisije
morale biti sestavljene iz pomo~nika na~elnika ZTS za program za posamezno vejo in predstavnikov obmo~ij. Ta komisija pa bi za izvedbo posameznih projektov oblikovala manj{e, izvedbene skupine, ki pa bi vklju~evale tudi strokovnjake s podro~ja, za katero bi bila ta skupina oblikovana. Prepri~an sem, da je mnogo tabornikov, ki so strokovnjaki za posamezno podro~je, pa nimajo ~asa ali `elje sodelovati v komisiji. Lahko pa bi (in prepri~an sem, da bi bili za tak na~in dela) svoje znanje, izku{nje in ~as vlo`ili
v konkreten projekt, konkretno delo.
Komisija sama po sebi pa bi dolo~ala politiko programa za dolo~eno
vejo in skrbela za prenos v lokalna okolja (na obmo~ja, v rodove).
Upam, da bomo uspeli postaviti program spet v ospredje na{ega dela,
na{ih razmi{ljanj in na{ega truda. Predvsem v vodstvu organizacije (rodovi
se - verjamem - s programom ukvarjajo ves ~as).

Boris Mrak
boris.mrak@epn.ba

^as velikih sprememb in temeljitega
premisleka o prihodnosti
Danes, 9. maja 2005, praznujemo dva praznika, in sicer 60. obletnico
konca druge svetovne vojne in zmage nad fa{izmom in dan Evrope. In Slovenija ter s tem njeni dr`avljani smo, kot ~lani Evropske unije, seveda ponosni na to. Pred natanko 55 leti se je za~ela razvijati ideja o zdru`eni Evropi
in njenem tesnem povezovanju in skupnem `ivljenju. Spoznanja, ki so temeljila na izku{njah prve in druge svetovne vojne in posledicah, so pripeljale evropske dr`ave in narode do spoznanja, da je napredek mo`en samo s
sodelovanjem in skupnim delom. ^e je bilo to pred toliko leti videti {e kot
utopija, je danes seveda to resni~nost in samo `elimo si lahko, da bodo v
prihodnjih letih ~lanice te skupnosti postale tudi preostale dr`ave Evrope.
Kaj pa mi, taborniki? Smo se iz te zgodovinske izku{nje sploh kaj
nau~ili? Ali sploh razmi{ljamo o tesnej{em povezovanju in sodelovanju? Ali
smo sposobni izpeljave skupnih projektov? Ali pa {e vedno razmi{ljamo
tako kot pred mnogimi leti, ko je vsak rod seveda `elel uveljaviti zgolj svoj
prav in zgolj svojo idejo. Ali smo sposobni stopiti skupaj ali pa bomo {e naprej delali vsak na svojem vrti~ku in razmi{ljali o svojega rodu, ne pa o usodi celotne organizacije?
^e ~lovek spremlja in prebira zapisnike stare{instev ZTS seveda dobi
ob~utek, da po~nemo ravno to zadnje in nas, kot vse ka`e, velike spremembe v okolju, v katerem `ivimo in na katerega prisegamo, ne prepri~ajo o
tem, da bi se po tolikem ~asu vsekakor morali spremeniti. [e vedno izgubljamo neskon~no veliko ~asa za razprave o malenkostih, kot je na primer
~lanarina, ali naj bo ta kak tolar ve~ ali manj in kako naj se porabi. Pri tem
pa seveda ve~ina razpravljavcev ti{~i figo v `epu in zgolj promovira sebe in
svoj nastop pred publiko. V resnici pa so potem ti "predstavniki" rodov tisti,
ki v doma~ih logih najbolj glasno zagovarjajo ozkost razmi{ljanja in delovanja, zgolj in samo v korist doma~ega rodu, na skupne dogovore pa pozabijo `e takoj, ko zapustijo sestanek stare{instva. S takim na~inom razmi{ljanja in delovanja, seveda organizacija nima prav nobene mo`nosti za
pre`ivetje, kaj {ele za napredek v dru`bi, ki se razvija izredno hitro in ko je
prisotna vedno ve~ja konkurenca tudi med nevladnimi nepridobitnimi organizacijami, kamor vsekakor uvr{~amo tudi Zvezo tabornikov Slovenije in
njene ~lane, posamezne rodove. Da ne bo pomote ali napa~nega razumevanja! Leta 1990 je bilo v Sloveniji registriranih 10.320 dru{tev, leta 1995
13.984 dru{tev in leta 2003 18.577 dru{tev (podatki Ministrstva za notranje
zadeve RS). Koliko prebivalcev pa ima Slovenija? Nekaj manj kot dva milijona in {tevilo se `e nekaj let skorajda ne spreminja. ^e je bilo mo`no v preteklosti pre`iveti s tako ozkim razmi{ljanjem in ob relativno skromni konkurenci (vsaka nevladna organizacija - dru{tvo ponuja na trgu vrsto najrazli~nej{ih dejavnosti) to v prihodnje seveda ne bo mo`no. Skrajni ~as je,
da organizacija in z njo vsi rodovi in njihovi ~lani, najdejo/najdemo dovolj
mo~i in volje, da korenito spremenijo/spremenimo na~in razmi{ljanja in
dejanskega delovanja celotne organizacije in ne zgolj na deklerativni ravni.
^as je, da se poslovimo od drobnjakarstva in zapiranje v lastne vrti~ke. ^asi
in pogoji za delo so se korenito spremenili in skrajni ~as je, da se kon~no o
vsem tem vpra{amo vsi skupaj in vsak ~lan zase, kako naprej! ^as je, da se
spremenimo tudi mi sami!
Sarajevo, 9. maj 2005

TABORNI[K
ABORNI[KII VESTNIK

Splo{ni pogoji in roki prijav na izobra`evalne te~aje ZTS
Rok prijav za udele`ence je 30. maj 2005.
V primeru ve~jega {tevila prijav kot je predvidenih mest bomo upo{tevali
datum prijave. Kasnej{e prijave bomo sprejemali samo v primeru
popolnitve mest za posamezne te~aje, seminarje in delavnice.
^e bo prijav manj, kot je najmanj{e predvideno {tevilo udele`encev za
posamezen te~aj, seminar ali delavnico, bo ta odpovedan.
Pri pogojih za starost udele`enk in udele`encev velja koledarsko leto.
Prijava je potrjena, ko je nakazana polovico te~ajnine; drugo polovico je
potrebno poravnati najkasneje 20 dni pred za~etkom te~aja.
Te~ajnino se naka`e na transakcijski ra~un ZTS {t. 02010-0014142372 s
pripadajo~o sklicno {tevilko.
Cene te~ajev in sklicne {tevilke za nakazila:
TE^AJI G[
CENA (sit) SKLIC PRI VPLA^. NA TRR
Te~aji za vodje
33.000
00 10508+dav~na {t. rodu
Te~aj orientacije in topografije 34.000
00 10505+dav~na {t. rodu
Te~aj bivanja v naravi in pionirstva 25.000
00 10506+dav~na {t. rodu
Lokostrelski te~aji
37.200
00 10511+dav~na {t. rodu
Roki za odpoved udele`be:
· nad 20 dni pred za~etkom te~aja - brez stro{kov.
· od 20 do 7 dni pred te~ajem - organizator zadr`i 10% te~ajnine
(administrativni stro{ki)
· kasnej{a odpoved - organizator zadr`i 50% te~ajnine (stro{ki organizacije)
Prijave zbiramo preko spletne prijavnice na znanje.rutka.net.
Dodatne informacije na spletni strani znanje.rutka.net.
Vpra{anja po{ljite na zts@rutka.net.

WWW.RAZGIBAJMOZIVLJENJE.NET
Spletni portal www.razgibajmozivljenje.net zagotavlja brezpla~en dostop
do najpopolnej{ega nabora {portno-rekreativne ponudbe v Sloveniji.
Vabimo rodove, da se vklju~ijo v izmenjavo vabil na tekmovanja in ostale
rekreativne prireditve. Ve~ informacij o na~inu sodelovanja na
www.Spic.si.

Slovensko planinsko orientacijsko
tekmovanje
Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije vabi na Slovensko planinsko
orientacijsko tekmovanje, ki bo v La{kem 21. in 22. maja 2005. Razpis in
ve~ informacij na www.orientacija.net.

Ponudba za taborna prostora v Poso~ju
Rod Sivega volka oddaja taborni prostor v Kredu pri Kobaridu v ~asu
poletnih
po~itnic. Dnevna cena najema je 6000 SIT. Nad tabornim prostorom je
izvir
pitne vode. Nujna je uporaba prenosnih strani{~. Dodatne informacije:
Rade.Pribakovic@ivz-rs.si ali Rod Sivega volka, [tefanova 9, 1000
Ljubljana.
Rod Sivega volka oddaja taborni prostor v Kal - Koritnici v ~asu poletnih
po~itnic. Dnevna cena najema je 9500 SIT. Taborni prostor je opremljen s

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LII

sanitarijami in umivalnico s teko~o vodo. V bli`ini tabornega prostora je
izvir pitne vode. Mo`en je popust za manj{e skupine in taborjenje v
avgustu.
Dodatne informacije: Rade.Pribakovic@ivz-rs.si ali Rod Sivega volka,
[tefanova 9, 1000 Ljubljana.
RSV Ljubljana

Razpis za udele`bo v vodni{ki {oli
koro{ko-{ale{kega obmo~ja, III. izmena
(18. 7. - 27. 7. 2005)
Rod Pusti grad iz [o{tanja `e dolga leta sam izobra`uje in usposablja
vodnike v rodu. Izobra`ujemo tako vodnike M^, kot tudi vodnike GG.
Pridru`ujejo se nam tudi taborniki rodov, ki sami nimajo mo`nosti
izobra`evanja ali pa imajo za to premalo izku{enj. V prej{njem letu smo
skupaj z drugimi rodovi uspe{no ustanovili novo koro{ko-{ale{ko obmo~je
in ena izmed na{ih prioritetnih nalog v novem obmo~ju je pomo~ drugim
rodovom v obmo~ju. Mislimo, da s svojim taborni{kim znanjem in
izku{njami lahko pomagamo tudi pri izobra`evanju vodnikov.
Vzpostavljen imamo izredno u~inkovit sistem izobra`evanja. V ~asu
letnega taborjenja v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu izvajamo
VODNI[KO [OLO S PROGRAMOM ''VODNIK M^'', ki traja 10 dni, vodniki
pa pridobijo znanja iz podro~ja vodenja in programa za delo z M^. V
jesenskem ~asu pa izvajamo USPOSABLJANJE VODNIKOV M^ S
PROGRAMOM ''VODNIK GG'', ki traja 3 dni, vodniki pa pridobijo in
izpopolnijo svoje obstoje~e znanje za delo z M^ z diferencialnimi znanji za
vodenje vodov GG. V zvezi s programom za delo z GG pa ~ez leto po potrebi
izvajamo dvodnevne delavnice s podro~ij ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE,
PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI TER PREHRANE IN @IVLJENJA V
NARAVI (odvisno od tega kak{ne potrebe po znanju se pojavijo), ki jih
vodijo specialisti iz teh podro~ij.

Izobra`evanje vodnikov M^
Organizator: rod Pusti grad [o{tanj (vodji {ole Toma` Sinigajda - SiNi in
Vid Novak). Termin in kraj: 18. 7. - 27. 7. 2005 Kajuhov tabor Ribno pri
Bledu. [t. prostih mest: 15
Vodni{ka {ola bo potekala v sklopu letnega taborjenja rodu, tako da se
bodo te~ajniki vklju~ili v program taborjenja tam, kjer bo to potrebno za
prakti~no izvajanje izobra`evanja, svoje pridobljeno teoreti~no znanje pa
bodo lahko takoj tudi prakti~no preizkusili s sodelovanjem pri izvajanju
programa M^ na taborjenju.
Vodni{ka {ola bo potekala v skladu z obveznimi vsebinami za vejo M^, ki
jo dolo~a KOPR ZTS.
Vsebine iz podro~ij: Program M^, Vodenje M^, Taborni{ka organizacija
Vsebine bodo podajali izku{eni taborniki (in{truktorji, specialisti,
pedagogi, …) iz vseh nivojev (rodov, obmo~ni, zvezni, …)
Literatura za vodni{ko {olo M^ (te~ajniki dobijo priro~nike): Moj vod,
Osnovni program, Temeljna na~ela, Delo z M^ (I - IV), Vodova knji`ica in
dnevnik, Interno gradivo vodni{ke {ole in vodni{ko izkaznico.
Cena seminarja: 31.000,00 tolarjev (vklju~uje desetdnevno bivanje in
prehrano).
Prijave: rok prijav do 25. junija 2005 na naslov
TOMA@ SINIGAJDA, CANKARJEVA 16, 3325 [O[TANJ
GSM: 041/449 173, sini@rutka.net
Taborni{ki pozdrav!
VODJI VODNI[KE [OLE Toma` Sinigajda in Vid Novak

10

TABORNI[KE NOVICE

Foto: SINI.

Sodni{ki seminar 2005

Personalizirane znamke
@e pred leti so nekatere dr`ave omogo~ile privatnikom ali
organizacijam mo`nost na vinjetah ali sopoljih ob znamkah
natisniti osebno oziroma dru{tveno ali druga~no slu`beno
sporo~ilo. Dodatek ni imel statusa znamke, pa~ pa si znamko
s tem dodatkom, ki se je dr`al slu`bene znamke, lahko uporabljal kot obi~ajno znamko - za pla~ilo po{tne storitve. Kot
pri vsaki novotariji se je tudi ob takih znamkah najprej navdu{enje dvignilo, po nekaj letih pa upadlo. Po{te Avstralije,
Anglije, Finske in Kanade, kasneje tudi Avstrije, so ponudile
posameznikom in podjetjem mo`nost naro~ila po{tnih
znamk z motivom, ki ga sami izberejo. V tem primeru je {lo
za dodatni natis na `e pripravljene znamke. Torej je tako nastala slu`beno veljavna znamka s posebnim motivom, ki ga
je izbral naro~nik.
Pred dnevi so to mo`nost `e drugi~ izkoristili avstrijski
skavti, ki so izdali `e drugo tako personalizirano znamko. Na
osnovno podlago za 0,55 EU je avstrijska dr`avna po{ta natisnila motiv za pomo~ skavtom, na drugo pa reklamo za 8.
de`elni skavtski tabor 2004.
Glede na {tevilne pripombe filatelistov ali take znamke
sploh kaj veljajo je dolgoletni predsednik Komisije za tematsko filatelijo pri Svetovni filatelisti~ni zvezi Giancarlo Morolli
zapisal: "^e s temi znamkami lahko ozna~imo pla~ano
po{tnino na po{tni po{iljki in po{ta to po{iljko prenese na naslovnika, potem imajo enako funkcijo in jih lahko uvrstimo v
vsako filatelisti~no zbirko."
Zbiralci pa bodo pohiteli, da bodo ~imprej dobili take
znamke, saj predpostavljamo, da gre za manj{e naklade in
bodo znamke zato toliko bolj zanimive, morda tudi dra`je na
filatelisti~nem trgu. Avstrijski skavti so `e pohiteli.
Slovenska po{ta napoveduje tudi pri nas `e v drugi polovici leta 2005 mo`nost tiskanja personaliziranih znamk.

Bli`a se ~as taborni{kih tekmovanj, med katere spadata
tudi podro~ni in dr`avni mnogoboj. Zaradi pomanjkanja
sodnikov smo organizirali drugi sodni{ki seminar
koro{kega, {ale{kega in zgornjesavinjskega obmo~ja. Na{
leto{nji gostitelj je bil rod Bistrega potoka iz Mute. Kljub slabemu vremenu so poskrbeli za vse potrebno (prostor, opremo, hrano - tabol{o govejo juho in makaronflaj{). Dan smo
pri~eli zgodaj zjutraj, saj je bil zbor udele`encev predviden
ob osmih zjutraj. S predavanji smo pri~eli takoj po zajtrku
(njam, njam …). Glavni organizatorki Helena in Andreja
sta desetim te~ajnikom za dobrodo{lico postregli s pristopnim testom, ki so ga vzeli zelo resno. Ker zaradi vremenskih
pogojev ni bilo mo`no prakti~no predstaviti vseh panog, smo
se predavatelji morali zate~i k improvizaciji. Da se v u~ilnicah ni preve~ ohladilo, smo pospe{ili tempo in do kosila obdelali skoraj vse teme. Po kon~anem seminarju smo sklenili,
da se 28. maja zopet vidimo v Muti in poka`emo vse pridobljeno znanje.
Vesna & Matija

O~istili Kranj ~etrti~
2. april je v Kranju zaznamovala tradicionalna ~istilna
akcija, letos `e ~etrta po vrsti. Kranjski taborniki smo zopet
stopili skupaj in v sodelovanju s poslovno skupino Sava naredili nekaj za na{e mesto. Zbirni prostor je obiskalo pribli`no
500 ljudi, zbrano je bilo 90m3 odpadkov. Letos presene~a
spremljevalni program s tradicionalno peko pala~ink, likovno delavnico in animatorskimi popestritvami. Predstavila pa
so se tudi {tevilna dru{tva, od civilne za{~ite, jamarjev,
re{evanih psov, gasilcev, potaplja~ev do radioamaterjev. Odzivi so bili res pozitivni, tako da nam preostane samo {e nadaljevanje te koristne tradicije, pridru`ite se nam naslednje
leto, smeti `al nikoli ne zmanjka.

Tone Simon~i~

Ba~a

anton.simoncic@telemach.net

barbara.bacnik@rutka.net

maj-junij

Taborni prostor v Prlekiji
Sredi zelenih panonskih gri~ev v bli`ini Ljutomera rod
Vedri Prleki Ljutomer ponuja tabornim izmenam iz vse Slovenije najem tabornega prostora velikosti 2ha. Prostor obsega {otori{~e z ognji{~em in gozdne povr{ine.
[otori{~e je oskrbovano z elektri~no energijo in vodo ter
opremljeno s sanitarijami in kuhinjo s pripadajo~o opremo.
V oddaljenosti 10 minut od tabornega prostora je obnovljeno termalno kopali{~e z dvema bazenoma, uro oziroma
uro in pol hoje stran pa se nahajata jezeri, primerni za bivakiranje.
Cena najema tabornega prostora je ugodna. Za ve~ informacij pokli~ite 041 480 870.
RVP Ljutomer

Taborni{ka filatelisti~na glasila
Taborni{ka filatelija je izredno razvejana med taborniki
po vsem svetu. Lastna glasila izdajajo prakti~no vsa dru{tva,
ki {tejejo vsaj dvajset aktivnih ~lanov. Posamezni klubi si izmenjujejo literaturo, lastna glasila in informacije o morebitnih izmenjavah filatelisti~nega gradiva (znamke, dopisnice,
kuverte, telegrami, odpremnice, prevzemnice, maksimum
karte ...).
Med zelo zanimiva in morda najkvalitetnej{a glasila po
vsebini sodi dvomese~nik, ki ga izdaja angle{ki (londonski)
Scout and Guide Stamps Club. Sam sem ~lan tega kluba petindvajseto leto in moram re~i, da je zanimiv, pou~en,
vklju~uje ~lane z vsega sveta in informira o teko~ih dogajanjih na filatelisti~nem taborni{kem podro~ju. Objavijo tudi
vse novosti s podro~ja taborni{ke filatelije. Tako je ves svet
preko SGSC seznanjen tudi s taborni{kimi dopisnicami in
kuvertami, ki jih izdamo v Sloveniji. Pripravljamo posebno
informacijo o slovenskih skavtskih znamkah, ki so jih po vojni izdajali slovenski skavti v begunskem tabori{~u Barletta
pri Bariju v Italiji. Gre za edinstven primer v svetu! O tem je
bila precej slaba objava reprodukcij znamk tudi v Taboru.
Tone Simon~i~
anton.simoncic@telemach.net

Lov na domene
Natanko ob deseti uri se je 4. aprila letos pri~el odprt boj
za slovenske domene s kon~nico .si po na~elu "kdor prvi pride
prvi melje". Zvezi tabornikov Slovenije je uspelo pridobiti
ve~ino mamljivih domen s taborni{ko vsebino, kot so: tabornik.si, taborniki.si, zts.si, scout.si, scouting.si, scouts.si.
Tina Br`an

^istilna akcija in 14. Cerarjev memorial
Na dan tabornikov in na dan zemlje 22. aprila 2005 je
na obmo~ju rodu Skalnih taborov potekala ~istilna akcija.
Udele`ilo se jo je kar lepo {tevilo tabornikov. Taborniki, ki
smo sodelovali na ~istilni akciji, smo s skupnimi mo~mi ~istili sprehajalne poti in ostale povr{ine. Smeti smo seveda
lo~evali in tako pridno polnili ekolo{ke otoke po ob~ini
Dom`ale. Skupaj smo po grobi oceni pobrali preko 100 kg
smeti, ki vsekakor ne sodijo na zelene povr{ine na{ega mesta.
Naslednji dan, v soboto 23. aprila, pa smo se dom`alski
taborniki kot vsako leto zbrali v ob~inskem parku, kjer je potekal tradicionalen Cerarjev memorial. In kaj smo po~eli?
Za~eli smo z igro Skriti tabornik, ki smo jo izvedli prvi~ in je
zelo dobro uspela. Nadaljevalo se je z dogajanjem za ob~ino,
kjer so se lahko mladi taborniki poizkusili v spretnostnem poligonu, {otorki in {otoru, lokostrelstvu, pionirstvu ter se zabavali pri {aljivih igrah. Najve~je zanimanje pa so po pri~akovanjih vzbudile slastne pala~inke. Privabile so tudi ostale obiskovalce, ki so se poleg ~akanja pomerili {e v kak{ni disciplini. Ob~anom smo tako predstavili na{o dejavnost in se izkazali kot zgledni taborniki, mi pa smo pre`iveli {e eno lepo
son~no taborni{ko soboto.
Rok in Petra, RST

Pomladovanje XI. SNOUB
Mariborski taborniki so pomladovali na Skomarju,
kamor so se nazadnje odpravili leta 1999. Program je bil
pester, od nor~ij na snegu, brenkanja kitar, sprejema novih
tabornikov in krsta. V ospredju pa je bil lov za Kekcem skozi
prijetno in zabavno zastavljene naloge. Pozabili niso niti na
taborni{ko torto. Njihove nor~ije si lahko ogledate na njihovi
spletni strani xisnoub.rutka.net/Skomarje2005.. Dory &
Ninocka dodajata: “'Kaj pa Kekec', vas sli{im spra{evati (who
is da real Kekec)? Ugotovitev: Mali smejo~i Kekec `ivi v
vsakem od nas.”

11

12

STAROSTNE VEJE

Korak k celoviti prenovi
taborni{kega programa
Starostne veje v ZTS
Pred ~asom je predlog o novem sistemu
starostnih vej vzpodbudil `ivahno razpravo o
namenu in smiselnosti sprememb na tem
podro~ju. O tem je bilo mo`no razpravljati na
rutkinem forumu, nekaj mnenj pa je bilo
objavljenih v februarskem Taboru. Komisija za
taborni{ki program, ki je glede na namen
organiziranja izvajanja programa po starostnih vejah nekako pristojna za urejanje tega
podro~ja, je pripravila strokovne podlage,
zbrala argumente in mnenja in pripravila
predlog, ki je pred teboj.
@e kmalu po prvih odzivih na predlog, ki je bil “v glodanje” ponujen jeseni lansko leto, je bilo jasno, da je potrebno
nekaj dodatnih pojasnil, ki v taborni{ki javnosti niso bila
predstavljena na pravi na~in.
Prva od njih je bilo vsekakor vpra{anje, zakaj sploh
spremembe. Odgovor, ki se je ponujal sam po sebi, je bil vezan na spremembe statuta, ki bo ugledal lu~ sveta na jesenski
skup{~ini ZTS. ^e se `e sklicuje skup{~ina in spreminja statut, pa spremenimo {e starostne veje - modna muha torej. Resnica je dale~ od tega, ~eprav je napovedana statutarna
skup{~ina dober moment za kakr{nekoli spremembe. Te`nja
po prevetritvi in uskladitvi starostnih skupin le`i v prenovi
programa, ki po korakih RAP-a (Renewed approach to Programme) poteka `e nekako od leta 1999 s pripravo in sprejetjem izjave o vzgoji v ZTS. Sledilo je oblikovanje podro~ij
osebnega razvoja in splo{nih vzgojnih ciljev. Ta korak je Komisija za program uspe{no zaklju~ila v marcu letos. Naslednji, torej trenutno aktualen korak, predstavlja identifikacijo
razvojnih stopenj mladega ~loveka in pa oblikovanje starostnih vej, temu pa bo sledilo oblikovanje vzgojnih ciljev po vejah in pa priprava nabora programskih aktivnosti. Gre torej
za aktualno prenovo programa, ki pa predstavlja dolgotrajen
proces spoznavanja, izgradnje temeljnega razumevanja in

maj-junij 13

Matic Stergar
mstergar@kss-loka.si

MEDNARODNA STRAN

Lep pozdrav vsem skupaj! Tokrat boste pri~a mednarodnim stranem malce druga~e. Manj
bom govoril, lahko pa si boste veliko ve~ ogledali. Ponujam vam slikovno reporta`o z Angelskega otoka - poglejte si in boste videli, da je res angelski! Do naslednji~ …
Marsikdo si kot raj na Zemlji predstavlja kak{en tropski
otok. Krokodilka Zala je lansko leto obiskala enega izmed
njih in - ne boste verjeli - tam spoznala tudi tabornike! Oglejte si njeno predstavitev.
Predstavljam kolumbijske skavte iz oto~ka San Andres v
Karibskem morju. Niso povsem navadni skavti, temve~ so
"Scouts Marinos".

Hajk v malce druga~nem okolju kot ponavadi. J Otroci, ki {e nimajo
rutic, so za~etniki, ko pa obvladajo navigacijo in vo`njo z barko
postanejo "marinero", kasneje pa "capitan". Njihovo delo temelji
predvsem na slu`enju skupnosti (~i{~enje obale, zbiranje denarja za
bolni{nico).

Jutranji zbor in poro~anje stare{ini Reynaldu - vodja pove, kaj so
storili v preteklem tednu in kaj {e bodo. Ta dan smo se zbrali, da bi {li
na hajk. Kdor zamudi, mu zapojejo pesem: "Spet si zamudil, ti `elva!"

Po prihodu iz hajka {e pogovor o delu, ki ga bodo za~eli jutri prenovili barko. Kolumbijska vojska jim je poklonila veliko barko, ki
je zasidrana v opori{~u kolumbijske vojske na San Andresu. Barko
smo kasneje uspe{no prebarvali in popravili.

Pred odhodom smo pogledali karto ter se posvetovali, po kateri poti
bomo {li. Namenili smo se na najvi{ji vrh San Andresa, od koder je lep
razgled. Se spra{ujete, kje so dekleta? So, le da jih je med scouts
marinos manj, kakor npr. v glavnem mestu.

Na vpra{anje, zakaj mu je v{e~ pri
skavtih, je Jeffrey (17 let) odgovoril:
"Je nekaj druga~nega. Pred tem sem
hodil zjutraj v {olo in popoldan nazaj,
vsak dan je bil enak. Skavt sem `e 10
let. Vedno se po~utim kot skavt in
globoko v sebi vem, da bom to ostal
celo `ivljenje. Lahko delam stvari, ki
jih drugi ne, spoznavam skavte iz
Kolumbije in celotne Latinske
Amerike. Rad imam morje in kot skavt
ga lahko za{~itim.


14

Maru{a Ba{a
marusa.basa@rutka.net

AKTUALNO

in
Da{a Lamut
dasica@gmail.com

Anketa - Skavt Peter
Skavt Peter je nagrada, ki jo je Komisija za
taborni{ki program prvi~ podelila v lanskem letu.
Zanjo lahko z dejavnostjo ali taborni{ko akcijo
kandidirajo posamezni rodovi, ~ete, dru`ine in
vodi, registrirani ~lani ZTS. Se spra{ujete, zakaj
sploh podeljujejo Skavta Petra? Da bi nagradili
dober taborni{ki program, predstavili nekatere
akcije tabornikom {irom Slovenije, vzpodbudili
sodelovanje med rodovi ter z drugimi mladinskimi dru{tvi. Na podlagi predpisanih kriterijev
zmagovalca izbere 5-~lanska strokovna komisija,
slavnostna podelitev pa poteka na sre~anju
NaBoj. Kriterije za vrednotenje in vse ostale
informacije o Petru najdete na skavtpeter.rutka.net.

"^e bi pospravili {otor pa ~e bi
po~istili kopalnico."
Pika in Sara, Rod Ro`nik Ljubljana

"Misliva, da bi si to zaslu`ili, ker `iviva v skladu s
taborni{kimi zakoni in najino taborni{ko znanje
prena{ava na mlaj{e. Skrbiva za naravo in sva zelo
radi v naravi."
Mateja in Kim, Rod srebrnih krtov Idrija

"Najprej bi se rad zahvalil vsem, ki so me podpirali na tej dolgi
poti, pri tem bi posebej izpostavil mojega taborni{kega managerja in producenta, ki se je zelo boril z mano, da smo skupaj
naredili to pot, do katere druga~e nikoli ne bi pri{lo. Hvala."
Jure, Zmajev rod Ljubljana
"Mislim, da bi si ga nekateri zaslu`ili bolj
od mene, predvsem mlaj{i."
Ale{ Posega

maj-junij 15

Matja` Jesen{ek
jess@rutka.net

Namen
Vzpodbuditi taborni{ke rodove k bolj kvalitetnemu izvajanju taborni{kega programa.

in

Tadej Pugelj
pugy@rutka.net

Nagrada
Skavt Peter

Cilji
·
·
·
·

spodbujati inovativnost, vklju~enost in sodelovanje pri izvajanju
taborni{ke dejavnosti in akcij,
zbrati in predstaviti primere taborni{ke dejavnosti in akcij,
nagraditi delo na podro~ju izvajanja taborni{kega programa,
promovirati kvalitetno izvajanje taborni{kega programa v {ir{em
okolju.

Skavt Peter je koristen
Skavti so svoje vrste bratov{~ina, na dale~ jih spozna{ po sivih klobukih
s {irokimi krajci; ti so dobri za sonce, za de` in {e za marsikaj. ^im bolj je
klobuk zgnjavljen in zamazan, tem bolj je nanj ponosen skavt, kajti prav
klobuk mu je najvidnej{a pri~, silnega juna{tva in nezasli{anih prigod.
Skavt Peter je bil skavt: skavtski klobuk je imel in skavtsko srajco, pisano ruto za vratom in dolgo palico v roki. Pa mu je dejal o~e: "Da, da, skavtsko obleko ima{, kadar pa bo{ imel {e skavtski duh in skavtsko telo, takrat
bo{ resni~no skavt!"
Odlomek iz knjige Skavt Peter, ki jo je napisal Fran
Mil~inski.

Kategorije
·
·
·
·

najbolj{a rodova dejavnost (lahko tudi v ~eti),
najbolj{a akcija v vodu M^ (lahko tudi v dru`ini M^),
najbolj{a akcija v vodu GG (lahko tudi v dru`ini GG),
najbolj{i akcija v klubu PP.

Pogoji
Sodelujejo lahko vse organizacijske enote: vod, dru`ina ali klub, ~eta
ter rod. Rodovi, prijavitelji dejavnosti in/ali akcije, morajo biti registrirani
~lani Zveze tabornikov Slovenije. V po{tev pride dejavnost/akcije organizirane v preteklem {olskem letu (od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta).

Prijava in podelitev
Prijava mora vsebovati prijavni obrazec in zbrano in urejeno dokumentacijo o dejavnosti/akciji, s katero se prijavljate za sodelovanje. Prijave
je potrebno oddati 10 dni pred NaBojem. Najbolj{o rodovo dejavnost in akcijo v posamezni kategoriji na podlagi Kriterjev za vrednotenje izbere 5
~lanska komisija.
Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad je na sre~anju NaBoj. Ob podelitvi nagrad se predstavi tudi programske prioritete za naslednje leto.

Vabljeni k sodelovanju

Kriteriji za vrednotenje
Podrobna razlaga kriterijev je objavljena na spletni strani skavtpeter.rutka.net.

Najbolj{a rodova dejavnost
Kriteriji
to~ke
40
vsebina programa ·
inovativnost ·
10
pestrost ·
10
vklju~enost zna~ilnosti okolja ·
5
upo{tevanje vsebinskih prioritet
15
vklju~enost ·
25
~lanov pri oblikovanju in izvajanju dejavnosti ·
10
drugih mladih v okolju ·
10
sodelovanje odraslih (star{i, prijatelji taborni{tva)
5
sodelovanje in promocija ·
15
z drugimi rodovi in mladinskimi dru{tvi ·
5
z lokalnimi organizacijami, prebivalci … ·
5
z mediji
5
podpora okolja ·
10
podpora ob~ine, lokalne skupnosti ·
5
sponzorji in donatorji
5
dokumentacija in predstavitev ·
10
sistemati~nost, urejenost in preglednost dokumentacije ·
5
predstavitveni material (fotografije, video, izdelki, kronika)
5
100
SKUPAJ

Najbolj{a akcija M^, GG, PP
Kriteriji
to~ke
40
vsebina programa ·
inovativnost ·
10
primerna stopnja zahtevnosti glede na starostno skupino ·
5
ustrezna izbira na~ina dela glede na starostno skupino ·
5
vklju~enost vseh elementov taborni{ke metode ·
10
upo{tevanje vsebinskih prioritet
10
vklju~enost ·
20
~lanov pri vsebinski pripravi ·
10
delitev vlog in nalog pri izvedbi akcije
10
rezultati in skupno vrednotenje ·
30
akcije ·
5
napredka posameznika na vseh podro~jih osebnosti ·
15
predstavitev (razstava, video, izdelki, kronika)
10
sistemati~nost, urejenost in preglednost dokumentacije 10
SKUPAJ
100

16

AKTUALNO

Pugy
pugy@rutka.net

Kako lahko prispevamo k
zmanj{evanju vplivov na okolje?
Za~el je veljati kjotski protokol
Kjotski protokol predstavlja pomemben dogodek na podro~ju varovanja okolja, saj pomeni
za~etek organiziranega in usklajenega delovanja za ubla`itev oziroma prepre~itev neugodnih
podnebnih sprememb, ki so `e za~ele ogro`ati ~love{tvo. Industrializirane dr`ave, med njimi
tudi Slovenija, bodo morale v prihodnjih letih omejiti oziroma zmanj{ati svoje emisije toplogrednih plinov, ki so glavni vzrok za podnebne spremembe.

Kaj so toplogredni plini?
Toplogredni plini so plini, ki ustvarjajo u~inek tople grede - to je segrevanje tal in ni`jih plasti ozra~ja. Toplogredni plini nastajo prete`no kot posledica ~lovekove dejavnosti. Med toplogrednimi plini ~lovek koli~insko ustvari najve~ ogljikovega dioksida (CO2), ki predstavlja kar 80% dele` vseh toplogrednih plinov. V najve~ji meri ga ustvarjajo termoelektrarne (elektri~na
energija in ogrevanje) in pa izpu{ni plini motornih vozil. Na drugem mestu
je metan (CH4), ki je ve~inoma produkt ravnanja z odpadki in pa izkopa
premoga. Na tretjem mestu je didu{ikov oksid (N2O), ki se pojavlja v kmetijstvu zaradi gnojenja, v zadnjem ~asu pa se koli~ina tega plina pove~uje
tudi v prometu zaradi pove~evanja {tevil vozil s katalizatorji. Ostali plini
(perfluoroogljiki - PFC, halogenirani fluorovodiki - HFC in `veplovi fluoridi
- SF6) se pojavljajo pri industrijski proizvodnji, vendar so zanemarljivi (doegajo 1% skupne koli~ine vseh toplogrednih plinov).
Kjotski protokol predstavlja majhen, a izredno pomemben korak na
poti k re{evanju problematike podnebnih sprememb, ki so ena najve~jih
gro`enj ~love{tvu v sedanjem ~asu. Zaradi soglasja o tej gro`nji so dr`ave `e
leta 1992 na Svetovnem vrhu v Rio de Janeiru sprejele Okvirno konvencijo
Zdru`enih narodov o spremembi podnebja, 11. decembra 1997 pa protokol
k tej konvenciji - Kjotski protokol.
Potem, ko ga je sprejela (ratificirala) vrsta industrializiranih dr`av in
dr`av v razvoju in ko so se Zdru`ene dr`ave Amerike odlo~ile, da se mu ne
bodo pridru`ile, je bil pogoj za njegovo veljavnost samo {e ratifikacija Ruske
federacije. Po ve~letnih prizadevanjih Evropske unije in nekaterih drugih
dr`av je Rusija novembra lani protokol ratificirala.
Slovenija je oktobra 1998 podpisala in julija 2002 tudi
ratificirala Kjotski protokol, s katerim je prevzela - enako
kot Evropska unija - obveznost 8% zmanj{anja emisij
toplogrednih plinov (TGP) v prvem ciljnem obdobju
2008-2012 glede na izhodi{~no leto 1986. Leta 1986 so
bile emisije TGP v Sloveniji 20,60 milijona ton ekvivalenta CO2, 8% zmanj{anje pa pomeni, da Slovenija v
obdobju 2008-2012 v povpre~ju ne bo smela prese~i
18,95 milijonov ton emisij ekvivalenta CO2 na leto.

Kako lahko taborniki prispevamo k
udejanjanju Kjotskega protokola?
Za dosego cilja Kjotskega protokola je Vlada RS sprejela Operativni program zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov. Med
prioritetnimi ukrepi tega programa so prevsem zmanj{anje emisij
toplogrednih plinov v energetiki, industriji, ravnanju z odpadki in
prometu.
Taborniki s svojim vzgojnim delovanjem lahko pomembno
prispevamo predvsem na podro~jih:
·
var~ne rabe energije v doma~em gospodinjstvu ter spodbujanje k pove~anju rabe obnovljivih in drugih ~istej{ih virov energije (veter, sonce, biomasa, biogoriva...),
·
zmanj{evanja emisij CO2, ki so posledica prometa (prevozi) ter raba skupinskih prevoznih sredstev (avtobus, vlak).
Vsebine ~lanom lahko pribli`amo preko zanimivih poizkusov
in simulacije okoljskih problemov na vodovih sre~anjih, izletih in
taborjenju in tako na najbolj{i mo`ni na~in oblikujemo zavedanje,
ki posledi~no pripelje tudi do reakcije (akcijsko u~enje). Pri vodjih
pa je potrebno skozi izobra`evanje dose~i predvsem poglobljeno
poznavanje okoljske problematike in obvladanje zgoraj omenjenih
metod.
Prihodnost ni svetla in kaj hitro se nam lahko zgodi, da bomo
racionalen odnos zamenjali za pla~evanje CO2 takse (beri davek na
nezainteresiranost).

Operativni program zmanj{evanja
emisij toplogrednih plinov je
objavljen na spletni strani ministrstva za okolje in prostor na
naslovu www.gov.si/mop.

maj-junij 17

KOLUMNA

POTEPANJA
Besedilo in fotografije: Ale{
ales.cipot@rutka.net

Egon Ben~i~
egon@softnet.si

Bi~ikleta `ur - izza odra
Z mislimi polnimi fri{nih vtisov v~eraj{njega dne in no~i hitim spravljati na papir ob~utke, moja in {e ~igava druga razmi{ljanja ter poglede na
danes `e tradicionalno tekmovanje Bi~ikleta `ur, ki je ravnokar za nami.
Tekmovanje, ki je nastalo v glavah nekaj najstni{kih mulcev, ki smo si preprosto `eleli imeti svoje tekmovanje, se je z leti tako prijelo, da verjetno
nih~e od nas, ki smo zadevo zakuhali, nikoli ne bi verjel, da bo tekmovanje
kdaj upihnilo celih trinajst sve~k.
Pa se je vsa zadeva prav po primorsko trmasto zakoreninila in Bi~ikleto
`ur vsako leto obi{~e v povpre~ju 30 ekip, od katerih je vsako leto ve~ povratnikov, ki po~asi postajajo `e na{i tradicionalni gosti. Kaj je tisto, kar daje
tekmovanju ~ar in sve`ino, da ne postane samo sebi namen in se ljudje vedno radi vra~ajo na primorski konec tekmovat po ve~ ali manj enih in istih
krajih? Odgovor bodo seveda najbolje vedeli tekmovalci, pa vendar lahko
tudi kot organizator re~em, da je Bi~ikleta `ur bolj to, kar `e samo ime pove,
kaj naj bi bilo, kot pravo tekmovanje.
^eprav mu pravimo tekmovanje, je Bi~i `ur predvsem dru`enje, kjer velja ob~utek do`iveti zares dober dan, se imeti dobro, spoznati nove prijatelje
in ponovno sre~ati stare, ve~ kot namen zmage za vsako ceno. Je tekmovanje, ki se ga lahko udele`i prakti~no vsakdo in zanj ni potrebna ne vrhunska
oprema ne gladiatorska kondicija. Nanj ne pride{ zato, da bi iz sebe iztisnil
{e zadnje atome mo~i, ki so ti ostali od tedna, ampak zato, da bi v njem
predvsem u`ival. Je tekmovanje, ki je bilo s tem namenom narejeno, je tako
zastavljeno in temu primerne so naloge na kontrolnih to~kah, ki tekmovalce bolj zabavajo kot dolgo~asijo. ^asovnice v pravem pomenu besede ni, kar
`e v startu zatre vsako misel po brezglavem norenju po progi. Kot organizatorji se sicer vsako leto spopademo s problemom inovacije novih nalog na
kontrolnih to~kah, vendar se je do sedaj {e vsaki~ na{la kak{na nova nora
ideja, ki je popestrila dogajanje nam in tekmovalcem.
Kaj pa pomeni tak{no tekmovanje za organizatorje? Predvsem zelo
zahteven projekt, saj je organizacija tak{nega tekmovanja velik zalogaj za
rod. Tako logisti~en, kakor tudi kadrovski, ~asoven in finan~en. In tukaj
lahko po vseh strnjenih vtisih re~em, da sem letos {e posebej zadovoljen.
Dvanajstletne izku{nje so sicer velika prednost pri organizaciji tak{nega tekmovanja, pa vendar - ~e pomislim na prva tekmovanja, zadnja leta organizacijo odigramo kot dobro usklajen orkester, vsakdo v rodu ve, kaj je njegovo delo, vsakdo odigra svojo vlogo, ki si jo je pridobil v vseh teh letih in rezultat je, vsaj po mojem mnenju, dobro izpeljano tekmovanje brez ve~jih
napak. To se pozna pri razpolo`enju na tekmovanju, to se vidi na na{ih
obrazih, to pove udele`ba.
Ne `elim hvaliti uspe{nosti izvedbe tekmovanja, to bodo ocenili tekmovalci sami, besedo o njem pa prenesel ljudski glas, `elim le povedati, da je
uspe{nost takega projekta zrcalo zdravja rodu in odnosov v njem. Zato lahko
tokrat iz srca re~em, da sem res vesel in zadovoljen, da lahko delam v ekipi,
ki je v tekmovanje vnesla toliko pozitivne energije in na{o dobro voljo na
najbolj{i na~in preslikala v po~utje na tekmovanju in po njem. In tako namenu tekmovanja dala pikico na i.

@e 13. Bi~ikleta
`ur v Izoli
Zmagovita kombinacija Izolanov
Da je {tevilka 13
nesre~na, za
Izolane in
Bi~ikleto prav
gotovo ne dr`i.
Prav tako ne za
vse tekmovalce in
obiskovalce
tekmovanja s kolesi po
okoli{kih hribih, ki so svojo
zvestobo vonju po morju pred pragom
poletja izkazali tudi letos. Izolskim tabornikom Jadranskim stra`arjem je uspelo
sestaviti zmagovalno kombinacijo dru`enja,
tekmovanja in zabave. Izrekam vso priznanje presti`nima tekmovanjema NOT in ROT,
a zame najprivla~nej{e tekmovanje v
Sloveniji, ~eprav se v svojem bistvu vidno
razlikujejo, ostaja izolska Bi~ikleta.
Tekmujejo lahko tako taborniki kot rekreativci. Slednji niso ~lani
taborni{ke organizacije in zadnja leta jih je ve~ kot taborni{kih
ekip. Doma~ini so `e pred leti pravila {e bolj popustili, saj to~ke
prina{ajo dobro izpolnjene naloge na kontrolnih to~kah in ne ve~
tudi hitrost, s katero tekmovalci opravijo s progo.

18

Izzivi na kontrolnih to~kah

BI^IKLETA @UR

Tretja kontrolna to~ka pod Belvederjem na koncu
Simonovega zaliva na rti~u Kane je bila najbolj
vabljiva za posedanje in u`ivanje ob pogledu na
morje in Izolo pod pripekajo~im soncem, hkrati pa
ena najbolj nevarnih, saj so se po izredno strmem
pobo~ju ob~asno prikotalili nevarni kamni.
Letos tekmovalci niso prejeli na{itka akcije,
ampak papirnati dodatek na sprednjem delu
kolesa (glej sliko). Glede na to, da je taborni{kih
ekip manj, rekreativci pa z na{itki nimajo kaj
pametnega po~eti, je poteza razumljiva - vendar
na `alost zbirateljev na{itkov.

Opazili smo, da je
bilo letos {tevilo ekip
nekoliko manj{e, a {e
vedno zelo dobro
(30). Za nas je bolj
zanimiv podatek, da
je tekmovalo samo 13
taborni{kih ekip
(ekipe so tri~lanske).
Na obmo~ju, kjer
deluje nekaj zelo
dobrih in {tevilnih
rodov, bi lahko
iztisnili {e kak{no
ekipo ve~. To bi lahko
bila naloga do
naslednjega tekmovanja, a ne le za Izolane,
predvsem za vodstvo
ju`noprimorskonotranjskega
obmo~ja in njegovih
rodov. Zagotovo
razlogi le`ijo tudi v
vi{ini {tartnine 12.000 SIT na ekipo
(za zamudnike pa
18.000). Vsekakor za
nas, ki potrebujemo z
avtom do Izole dobre
tri ure (z vlakom pa
skorajda pol dneva)
in okroglih 15.000
"jurjev" `e samo za
gorivo, cestnino in
kak{en prigrizek ter
pribolj{ek. Ampak na
vsak na~in se je
izpla~alo ob {tirih
zjutraj iz postelje.

KT 0
KT 1
KT 2
KT 3
KT 4
KT 5
KT 6
KT 7
KT 8
KT 9
KT 10
KT 11
KT 12
KT 13
KT 14

Ribja osmica (~i{~enje {koljk)
Spretnostni poligon
Test prve pomo~i
Iskanje pi{kotov v moki
Posebno minsko polje
Pantomima
Mrtva to~ka
Za~etek hitrostne etape
Konec hitrostne etape
Metanje podkvic
Krpanje zra~nic
Lokostrelstvo
Mrtva to~ka
Test `ivljenja ob morju
Gurmanstvo (test pa{tet)

Iskanje pi{kotov ni bilo tako lahko, kakor se je zdelo na
prvi pogled. Voda in moka sta risali sme{ne obraze in
marsikomu pokvarili frizuro.

Akcija je tako reko~ po dvanajstih preizkusih `e dodelana, ekipa izolskih tabornikov deluje skladno in pri
izvedbi ne {kriplje. Brez pretiravanja organizatorje ocenjujem s ~isto desetko. ^e bi iskali dlako v jajcu, bi jo seveda na{li. A dodajam, da gre za malenkosti, ki jih opazimo ve~letni obiskovalci/tekmovalci in na kon~ni vtis
ne vplivajo. Ena redkih je predstavitev na progi napisanih pesmic. Na vsak na~in jih je potrebno odpraviti ali
pa dobro dodelati. Takrat ko so na vrsti interpretatorji,
nam ostalim misli uhajajo na {koljke, {e bolj pa mi izdelki ve~inoma povpre~nih rima~ev nikakor ne gredo v
uho, ne zaradi okusa, pa tudi zaradi teme in slabe
sli{nosti ne.
Bi~ikleta ima izjemno mo~no zabavno in dru`abno
vzdu{je. Vsako leto se najde nekaj ekip, ki se soo~ijo s
te`ko preizku{njo: "pol urce time-outa" v osmici ali nadaljevanje tekmovanja brez odmorov. ☺

maj-junij 19

Mnenja udele`encev

Borut, tekmovalec.

Zelo privla~en del Bi~iklete, nepogre{ljivi ve~erni "after party" s {koljkami in ribami, je mo~an
magnet, ki nas privablja na tekmovanje. A leto{nje najlep{e darilo vsem gostujo~im so Izolani
pripravili z nenapovedanim glasbenim gostom, piscem besedil velikega {tevila glasbenih hitov,
Dragom Mislejem - Mefom (na sliki levo), nekdanjim tabornikom postojnskih Kra{kih
viharnikov. @al je zaigral le nekaj "komadov", nato pa nas zaradi obveznosti zapustil ter
prepustil "{pil" glasbenim kolegom.

Bi~ikleta - super kot pasulj. Proga
je bila zelo razgibana, potekala je po
kolesarski poti in je bila la`ja kot lansko leto. Zdi se mi, da je manj ljudi kot
lani, ampak bilo je super. Vsem, ki niso
pri{li, je lahko `al.

Elen in Maja, ~lanici organizatorjev.

Na Bi~ikleti sva `e peto leto. Naslednja leta bo na{a generacija prevzela organizacijo tekmovanja. Organizacije se
ne bojimo, delo se nam ne zdi te`ko.
Med te`jo nalogo bi mogo~e lahko uvrstili nabiranje sponzorjev. Paziti pa
moramo na traso proge, da bo potekala
samo v na{i ob~ini, sicer se nam obeta
kup dodatnega dela.

Taborni{ko osebje, zadol`eno za hrano in pija~o, je bilo
izjemno prijazno in ustre`ljivo. Ena redkih manj v{e~nih
stvari na Bi~ikleti so bili (tokrat prvi~) kuponi, s katerimi so
tekmovalci na after partyju prejeli porcijo sardel. Ker jih
obiskovalci, ki niso tekmovali in pla~ali {tartnine, niso
prejeli, so te`je pri{li do porcije, ob katerih so se nam cedile
sline. Kuponov niso uvedli zaradi obiskovalcev - tabornikov,
temve~ zaradi obiskovalcev - netabornikov (doma~inov, ki so
se "pre{vercali" na dober `ur). Odlo~itev organizatorjev
popolnoma razumemo. Na lanski Bi~ikleti je bil pogled na
lokalne lepotice (netabornice) v visokih petah in usnju na
razmo~enem taborni{kem prostoru prav obupen.

Doma~a bobnarja sta popestrila glasbene
izvajalce z izvirnim nastopom. Na ozvo~enje
priklopljeni pod {otorom ({e vedno je muhasto
vreme) razigrani muzikantje so vse udele`ence
zadovoljili in naplesali. A nekje v nas ostaja
neizpolnjena `elja mamljivo prasketajo~ega
tabornega ognja, z Mefom in kitaro ter
prepevanjem starih taborni{kih pesmi in
vedno zelenih, taborni{ko ponarodelih hitov
Kameleonov, Prizme, Bazarja, skupine Halo …
Naj se nam `elja izpolni naslednje leto.

Iris, obiskovalka.

Bi~ikleta je odli~na tudi za tiste, ki
ne kolesarijo. Medtem ko so ekipe na
progi, lahko u`iva{ na tabornem prostoru, ali pa se sprehodi{ po Izoli. Pride{ na ve~erno zabavo, saj je lepo taborni{ko vzdu{je.

20

[KALSKA LIGA

SiNi
sini@rutka.net

Za zabavo poskrbljeno …
Kak{en je skrivni recept {kalskih tabornikov? No da vidimo. V isti kotel (beri {olo) vr`ejo okoli 250
tekmovalcev, zraven dodajo 30 zagnanih organizatorjev in vsaj {e dvakrat toliko gledalcev in obiskovalcev. In to {e ni vse! Dodajo vnaprej to~no dolo~eno koli~ino zabavnih in nor~avih iger, veliko
lepega vremena, {~epec humanitarne note in malce orientacije po okolici. Katera je tista posebna in
skrivna sestavina mi `al ni uspelo ugotoviti, se pa naokoli {epeta, da je to tisti pravi taborni{ki duh.
Vse skupaj se kuha en cel dan, vendar se sestavine pripravijo `e kak{en mesec ali dva prej. In kaj
nastane? To je vendar popolnoma jasno. Taborni{ko tekmovanje [kalska Liga Ka Te Briga 2005!

Veselica - foto: Sini.

Kmetje iz Ljubljane - foto: Sini.

Bikova jajca - foto: Sini.

To, da dober recept ne prinese vedno tudi dobrega rezultata, vemo prav vsi. Ampak v tem primeru je bil rezultat res
izjemen. Za razliko od podobnih enodnevnih tekmovanj je
ve~ina tekmovalcev na kraj dogajanja pri{la `e ve~er poprej.
Tako se je dru`enje in zabava za~ela `e zve~er z organiziranimi igrami in ugotavljanjem skritega gosta (tokrat je bil skriti
gost malce te`ja uganka, in sicer je to bil koro{ki kantavtor
Milan Kamnik). Po zares nemirni no~i (morda bi drugi~ bilo
potrebno bolje poskrbeti za tiste, ki si `elijo vsaj malce naspati) pa se je za~elo zares. Ob lepem vremenu so se tekmovalci
pomerili v razli~nih {aljivih igrah na tematiko kmetije (Vrtnar, Bikova jajca, …). Veliko tekmovalcev je bila izvirno
na{emljenih, vendar so tu najbolj izstopali taborniki rodu
Pusti grad [o{tanj (ekipa Vzreja telet), ki so na kraj tekmova-

Kmeta - foto: Sini.

nja prispeli kar s traktorjem in prikolico. Igram je sledila
orientacija po okolici. Naloge na kontrolnih to~kah so bile
kot se za tako tekmovanje spodobi {aljive in zabavne. Po
orientaciji je bilo poskrbljeno za res dobro kosilo in obilico
zabave ob plesnih vlo`kih ekipe iz Maistrovega rodu Maribor!
@al se je vse skupaj moralo enkrat tudi kon~ati. Sledila je
podelitev nagrad, ki so bile bogate, saj so se sponzorji (Hervis
Velenje, Gorenje d.d., Mlekarna Celeia d.o.o.) res izkazali. Ne
smemo pozabiti tudi na humanitarno noto. Tokrat so se zbirale potreb{~ine za osebno higieno namenjene vojnim sirotam v Bosni, ki bodo tja pri{le s pomo~jo Slovenske vojske. In
kaj nas ~aka drugo leto? Bodo organizatorji uporabili podoben recept? Kaj se bo dogajalo? To in {e ve~ na naslednji
[kalski ligi v [kalah pri Velenju.

maj-junij 21

SiNi

KOLUMNA

sini@rutka.net

Gola` leta

Ejga, kaj se kuha?
Vsekakor najbolj pogosto vpra{anje na
leto{njem Gola`u leta v Grosupljem. Res se je
kuhalo kar okoli 30 razli~nih gola`ev. Veliko {tevilo ekip in gledalcev je napovedovalo zares hud boj za leto{njo lovoriko. Potrebno je omeniti, da je to
tekmovanje odprtega tipa in so nanj povabljene tudi netaborni{ke ekipe.
Konkurenca je bila tako zelo huda, ampak kljub temu je skoraj vsaka ekipa
napovedovala zmago.
Kuhanje gola`a kot prvo zahteva zelo dober in ~e je le mo`no poseben
recept, dobro pripravljeno ognji{~e, dobre sestavine in seveda veliko ~asa. Za
zabavo med kuhanjem je bilo prav imenitno poskrbljeno. Organizatorji so
poskrbeli za dobro vzdu{je z domiselno igro (najlep{i kos mesa) in z izpolnjevanjem posebnega testa (o zgodovini, sestavinah in za~imbah gola`a), ki
pa so ga nekateri vzeli bolj, drugi pa malo manj resno. Zaradi zares pisane
dru`be, velikega {tevila gledalcev in navija~ev je stvar izgledala imenitno.
Prav vsak gola` je bil druga~en in komisijo je ~akalo res te`ko delo. Ocenjevanja se je lotila dobro podkovana komisija sestavljena iz treh ~lanov (profesionalni kuhar, taborni{ki kuhar in nepristranski ~lan). Ocenjevanje je bilo
res profesionalno.
Tu pa je morda tudi najve~ja napaka organizatorjev. Zelo nejasno napisana pravila so tako privedla do velikih razlik med gola`i in morda do malce
~udnega kriterija ocenjevanja. Komisija je ocenjevala barvo gola`a (po barvni skali), prisotnost za~imb in okus gola`a. To je vsekakor pomenilo, da so
tisti, ki so kuhali klasi~en goveji gola`, lahko ‘prilezli’ zelo visoko. Tisti, ki pa
so kuhali druga~en gola` po svojem receptu in z druga~nim mesom (tako
okus in barva nista bila prava), tako avtomatsko niso imeli prav nobenih
mo`nosti (kar nekaj ekip je imelo malce druga~en gola` npr. orientalski
gola`, ciganski gola`, ...). Morda bi bilo v prihodnje potrebno napisati pravila
kuhanja malce bolj natan~no (npr. kuha se samo goveji gola` ali pa spremenili na~in ocenjevanja, da bi bil bolj po{teno do vseh) ali pa se bi lahko naredili dve razli~ni konkurenci. V eni bi se pomerili v kuhanju klasi~nega
gola`a, v drugi pa v kuhanju specialnega, inovativnega, druga~nega gola`a.
Sam se ogrevam raje za prvo varianto. Torej ena konkurenca z bolj definiranimi pravili. Vsekakor je ta varianta bolj zanimiva, saj se je bilo letos zares
zanimivo sprehajati med kotli in preisku{at vse te ~udne in razli~ne ‘~orbe’!
Tovrstno tekmovanje je res odli~no, saj me{ana dru`ba da vsemu skupaj
pravi ~ar, izziv in mo`nost, da taborniki doka`emo, kako dobri
kuharji smo. In za nas je vsekakor dobra novica, da je najbolj{i
gola` skuhala prav doma~a GG
ekipa (ANTITALENTI), ki izgleda
v sebi skrivajo pravo kuharsko
`ilico. Za konec smo dobro pomazali svoje (in tuje ☺) kotli~ke. In navsezadnje je pomembno le, da se imamo lepo in se
domov vrnemo z polnimi
`elod~ki. ☺

SiNi
sini@rutka.net

POTEPANJA

Ali ve{ da …
-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

je bil leto{nji Gola` leta `e tretji tradicionalni.
so prvi Gola` Leta organizirali ob proslavi
30. obletnice RLA.
udele`ba na tem tekomavnju strmo raste (1.
Gola` leta 6 ekip, 2. Gola` leta 11 ekip in na
leto{njem Gola`u leta 18 ekip).
je ekipa iz rodu Samorastniki iz Ljubljane
letos kuhala prav poseben orientalski gola`.
Uporabili so posebne za~imbe iz daljnega
Vzhoda in baje meso iz kamelje grbe
(zanimivo, da je bil okus mesa isti kot goveje
meso ☺). Njihov poseben dodatek v gola`u je
bilo jabolko.
je v tekmovanju za najlep{i kos mesa
zmagala ekipa Sedmina. Purkijeva noga
namre~ trenutno vsebuje velike koli~ine
`eleza in malce manj mesa. ☺
je test o poznavanju gola`a najbolje re{ila
ekipa Veliki Krog, ki je dosegla neverjetnih 46
to~ (od 50 mo`nih).
je taisti test najbolj neumno re{ila ekipa
Hlodi in Modeli, ki je za izvirnost dobila
posebno nagrado.
je letos v strokovni komisiji bila tudi zelo
izku{ena taborni{ka kuharica Ana Vidmar, ki
je funkcijo kuharice pri tabornikih opravljala
okoli 30 let. Res bogate izku{nje.
je Prelc iz Ilirske Bistrice namesto, da bi pazil
na gola`, raje igral ko{arko na bli`njem
igri{~u. In {e izgubil je. ☺
sta nas vse skupaj na za~etku zabavala tudi
dva psa s svojimi vragolijami, vendar sta
nenadoma izginila. Nekateri sumijo ekipo
Hlodi in Modeli, ki so kuhali ciganski gola`.
bo baje drugo leto ekip okoli 50 in da imajo
organizatorji `eljo v ta namen zgraditi
poseben {tadijon ☺. Baje bo prvi tak{en v
Sloveniji.
se vidimo na Gola`u leta tudi naslednje leto.
Kak bo fino!

22

KOLUMNA
Tine Klajder - [torkla, rod Samorastniki Ljubljana
tine

22. april je za mnoge od nas prav poseben praznik. Ne samo, da je
svetovni dan Zemlje, je tudi dan slovenskih tabornikov. Dan, ki ga verjetno praznujejo prav vsi bralci Tabora, ter vsi, ki so v svojih srcih {e vedno
taborniki, pa naj bodo to tako najmlaj{i murn~ki kot najstarej{e korenine…
Mestna zveza tabornikov Ljubljane (na kratko MZT), se je letos `e deveti~ zapored odlo~ila in 22. april praznovala na prav poseben na~in. S
pripravo t.i. Taborni{kega fe{tivala.
Park Tivoli je spet pokal po {ivih. Taborniki tu in tam, rde~e, zelene
in modre rutke vsepovsod ter nasmejani obrazi vsenaokrog. Razli~ne delavnice so bile razpr{ene po travnikih, na vsaki se je dogajalo nekaj, kar
je privabljalo tabornike, naj se usedejo zraven, ter se preizkusijo v rodeu,
postavljanju {otora z po{kodovanimi igralci, A-janju, lokostrelstvu,
klin~kanju, kegljanju, skakanju v vre~ah, itd. Delavnico, oziroma predstavitev, pa je imela na Fe{tivalu tudi na{a revija Tabor. [tevilo leto{njih
delavnic ni posko~ilo samo med taborni{kimi, veliko ve~ je izventaborni{kih delavnic, delavnic prostovoljnih organizacij ter dr`avnih slu`b.
Kaj kmalu bo Fe{tival postal kaj ve~ kot samo taborni{ka akcija, ampak
akcija vseh, ki so veseli po srcu in se `elijo na kar se da izviren na~in
predstaviti publiki, ki ravno tisti trenutek prikoraka po ljubljanskem Tivoliju.
Vse skupaj pa se je za~elo `e zjutraj ob sedmih, ko je le pe{~ica zgodnjih tabornikov ~akala ostale sredi Tivolija. Takrat je bil to {e prazen
travnik, tak kot ga lahko vidi{ vsak dan. V pol ure so `e stali {otori, konju{nice, celo vhod, ki so ga postavili na{i pionirci. Ob pol desetih so na
znak z vseh strani na Pre{ernov trg pridrli rodovi z vseh strani. Tam se je
za~ela uvodna prireditev. Po dvigu zastave ob petju taborni{ke himne so
se odpravili proti Tivoliju, kjer so jih `e ~akali delavni~arji z svojimi raznolikimi in zanimivimi delavnicami.
Taborni{ki fe{tival je letos obiskalo kar 1300 ljudi. Od tega je bilo le
750 ~lanov z vodniki. Ostalo so bili neregistrirani obiskovalci, organizatorji in stari taborniki. Med vsemi obiskovalci pa niso bili samo ljubljanski rodovi, temve~ tudi rodovi iz Cerknice, Cerknega, Kranja, Medvod,
Idrije, Pirana, Dom`al ter celo rodovi iz Prekmurja, ki so morali na vlak
ob petih zjutraj (vsa ~ast!).
Naslednje leto pri~akujemo prav tak{no, ~e ne {e ve~jo udele`bo. Vabljeni ste vsi, ki ste `e kdaj bili na Taborni{kem fe{tivalu, in seveda vsi tisti,
ki {e niste bili. Ne pozabite, 22. april je na{ praznik, zakaj ga torej ne bi
praznovali skupaj. Za konec pa {e besede na~elnika Mestne zveze tabornikov, Mihe Ma~ka: "Drage tabornice in dragi taborniki - zmagali smo!
Sedaj gremo pa naprej."
Fotografije: Bla` Verbi~.

maj-junij 23

TABORNI[KI FE[TIVAL
Ba~a

S pozicije
Taborove delavnice

baca@rutka.net

Za nami je `e 9. Taborni{ki fe{tival, ki se je zgodil 23. aprila na
tradicionalnem tivolskem prostoru, pa vendar je bilo nekaj druga~e
- sijalo je sonce! Tri krat HURA za organizatorje. Odvijalo se je preko 40 delavnic, obiskalo pa nas je okrog 1000 ljudi in letos se je posebej predstavila tudi revija Tabor. @eleli smo se pokazati in skoraj
ga ni bilo udele`enca, ki ne bi od{el domov z enim ali ve~ na{imi
izvodi. Navdu{eno so se ob na{ih dobro oblo`enih mizah ustavljali
vsi od mladih do tistih malo starej{ih, tabornikov in netabornikov
ter prebirali zanimive sestavke.
Izvedeli smo, da nekateri, celo taborniki, {e niso sli{ali za na{o
revijo, spet drugi so nas pohvalili, ~e{ da jim je Tabor zelo v{e~ in ga
preberejo vsak mesec ter naj nadaljujemo z dobrim delom.
Vsem obiskovalcem pa smo ponudili tudi prilo`nost pisanja za
Tabor, toda za to se je odlo~ila le pe{~ica, saj je imel Fe{tival veliko
ponuditi, mladi pa so neu~akano raj{i zavili h kanujem, progi
pre`ivetja ali lokostrelstvu. Najpopularnej{a med fanti je bila seveda delavnica, kjer se je predstavila Slovenska vojska, pa policija in
gasilci so kot vedno imeli najve~ dela. Druge organizacije so udele`encem ponudile {e informacije o prostovoljnem delu, ekologiji,
gorskem re{evanju, `ivalih in svojih mladinskih programih.
Mi taborniki pa smo raz{irili ponudbo {e z orientacijskim tekom, A-janjem, skrivnimi pisavami, odbojko, minskim poljem,
kegljanjem, hojo s hoduljami, {loganjem, peko twista, masa`o,
fotodelavnico, petjem in izdelovanjem dreamcatcherjev (lovilcev
sanj), skakanjem v vre~ah, koktajli ala Hawaii in {e bi se kaj na{lo.

Manca in Jana z Rodu Ro`nik pa sta
za Tabor napisali naslednje:
SM IZ RODU RO@NIK!
Prvi~ sem na Fe{tivalu, a je tukaj zelo lepo. ☺ Bili smo
`e v `ivalskem vrtu in pri policajih.
ZELO SE IMAM LEPO!
Jana Strajnar, 9 let
SEM MANCA. ^EPRAV KA[LAM, SEM PRI[LA NA
FE[TIVAL. SEM IZ RODU RO@NIK. MOJ VODNIK JE KLEMEN,
NA FE[TIVALU PA ALMA. RADA HODIM K TABORNIKOM,
ZATO TUDI NIKOLI NE ZAMUDIM SRE^ANJ.
Manca Vidmar, Delfin~ki

24

INTERVJU

Da{a Lamut
dasica@gmail.com

Miha Ma~ek - Muc
Na~elnik Mestne zveze tabornikov Ljubljana. Od mladih nog aktiven tabornik, predan
taborni{tvu z du{o in telesom. Vedno za to, da se jasno postavi cilje in predstavi vse poglede. Tudi pri reviji Tabor. Med drugim pa tudi vodja Taborni{kega fe{tivala v ljubljanskem
Tivoliju, na katerega so bili odli~ni odzivi.

Koliko ~asa si tabornik in kateri rod si?
Sem rod Sivi volk, tabornik pa sem od 3. razreda osnovne
{ole, torej 14 let.
Kak{ne taborni{ke funkcije si `e imel?
Bil sem vodnik, gospodar, na~elnik dru`ine, na~elnik
rodu, taborovodja, stare{ina zimovanj in taborjenj, zdaj pa
sem na~elnik Mestne zveze tabornikov Ljubljana.
Kje se vidi{ v prihodnosti v taborni{tvu?
Vpra{anje je, koliko ~asa se mi bo {e dalo. Trenutno je
moje delo zelo intenzivno in mi vzame na dolo~ene trenutke

preve~ ~asa. Mogo~e bo enkrat "pregorela sve~ka" in bom {el
v ozadje. Sigurno pa ne popolnoma ven iz taborni{tva. Druga~e mi je na Mestni zvezi kar v redu in nimam nekih ve~jih
ambicij, da bi {el na dr`avni nivo. Raj{i namre~ delam z
ljudmi, ki jih poznam od blizu, osebno in ne na nekih nivojih, kjer so zadeve do neke mere imaginarne.
Kaj si na{el v taborni{tvu?
Na{el sem osebnostni razvoj, predvsem glede sistema samostojnosti oziroma odra{~anja. Taborni{tvo te razvije v
neko samostojno osebo, nisi ve~ odvisen od vseh ostalih. Ob-

maj-junij 25

likuje te v osebo, ki je sposobna sama
odreagirati na dolo~ene situacije, se
sama postaviti za svoje mi{ljenje in
sama narediti ustrezne korake, ki jih
`eli dose~i.
Odnos Mestne zveze tabornikov
Ljubljana do Zveze tabornikov Slovenije?
Kako nepredvidljivo vpra{anje. ☺
Govorim lahko o mojem osebnem odnosu do Zveze tabornikov Slovenije.
Torej, moj odnos je tak, da je ZTS organizacija, s katero je potrebno sodelovati. Velikokrat se zgodi, da se ne strinjam
s tistim, kar Zveza propagira in `eli
dose~i. V dolo~enih primerih se mi zdi,
da so zadeve premalo dore~ene, premalo razmi{ljene in `elim imeti pojasnila,
preden se pustim v nekaj prepri~ati. Tukaj pa se v~asih zaplete, ker Zveza nima
vedno pripravljenih odgovorov na moja
in na{a vpra{anja. Zato mogo~e izgledamo zmeraj kot opozicija, ~eprav, ~e
se le da, stopimo v bran Zvezi in posku{amo dose~i, da bi bilo taborni{tvo v
Sloveniji nasploh nekaj bolj{ega, bolj
prepoznavnega. Nimamo pa vedno vsi
enakih pristopov kako to dose~i. Vsekakor pa te`im k temu, da bi bilo sodelovanje kooperativno. Preden sem bil
na~elnik, MZT ni imela statusa
obmo~ja, zdaj ga imamo. Prej v komisijah skoraj ni bilo ni~ ljudi iz MZTja,
sedaj je v vsaki komisiji vsaj eden. Torej
tudi v MZT delamo propagando zato,
da se ljudje vklju~ujejo v delo na ZTSu.
Vse pa v mejah svojih zmo`nosti.
Kaj so po tvojem mnenju pomanjkljivosti in prednosti ZTSa?
ZTS kot krovna organizacija vsekakor mora obstajati. Njena prednost je
zagotovo to, da se povezujejo v rodove
na nacionalni ravni in temu je potrebno slediti. Pomanjkljivosti pa so, da je
Izvr{ni odbor ZTS izgubil nek zagon, ki

so ga na za~etku tako veselo propagirali njegovi ~lani. Obljubili so, da bodo
naredili veliko stvari, sedaj pa je to na
ravni ~isto navadne evolucije, v~asih pa
tudi malo manj. Kak{ne zadeve so se
premaknile na bolje, kak{ne pa se
sploh niso premaknile oziroma jih niti
niso posku{ali premakniti na bolje. V
ZTS so tudi premalo pripravljene zadeve, stalno se ~aka na nekoga drugega.
Tvoje ideje za dopolnitev taborni{kega programa v Sloveniji?
Vsekakor je osnovni program ZTSa
(predvsem ve{~ine) `e toliko star, da bi
ga bilo potrebno popraviti. Ne govorim
o nekih drasti~nih spremembah, ker
mora nek taborni{ki program, nekaj
~emur se re~e taborni{tvo, vseeno obstajati. Prevetritev pa bi bila najbr` zelo
dobrodo{la, sploh pri nas v mestu, ker
imamo malo druga~ne poglede na to,
kaj lahko po~nemo in ~esa ne moremo.
Za ljubljanske tabornike imamo specifi~en program. V Ljubljani mora{ vsaj
pol ure hoditi, preden pride{ do najbli`jega gozda, {e posebno, ~e si rod iz
centra. Se pravi, da vodovi sestanki v
gozdu ali na travniku odpadejo.
Je MZT naredila dovolj za krepitev
taborni{tva v Ljubljani?
Prepri~an sem, da je. Sploh pa je
Taborni{ki fe{tival v Tivoliju, glede na
odziv medijev, zunanjih organizacij ter
glede na to, kako se odziva vodstvo Mestne
ob~ine Ljubljana, dokaz, da smo dosegli
to~no to - podkrepili taborni{tvo. Mislim,
da smo prepoznavni v Ljubljani, ljudje
vedo, da taborniki {e vedno obstajamo. Izkazalo se je tudi, da smo ustavili upadanje
~lanstva, ki je bilo od leta 1990 naprej. V
preteklih dveh letih je {lo celo navzgor, letos se je sicer malo ustavilo. Na splo{no pa
taborni{tvo v Ljubljani naredi ogromno
za promocijo celega taborni{tva v Sloveniji.

Ali so ljubljanski taborniki, glede na
najve~je {tevilo ~lanov, dovolj vplivni v slovenski organizaciji?
Vplivni vsekakor smo. Problem glede vplivnosti se po mojem mnenju ka`e
v tem, da na MZT dolo~eni ljudje `e a
priori gledajo tako, kot da smo "bad
guys". To po~nejo tisti, ki se silijo naprej in godrnjajo o vsem. Posledi~no iz
tega izhaja, da v MZT ne znamo biti
tiho, ko gre kaj narobe. Ne zdi pa se mi
pravi~no, da se to dela v obmo~ju, kjer
se po moji oceni zelo dobro dela, sploh
~e primerjam z ostalimi obmo~ji, se mi
zdi, da smo vsekakor med obmo~ji, ki
funkcionirajo tako , ~e ne celo malo
bolj{e, kot si je najbr` zamislil ZTS, ko
se je ustanavljal.
Kako, da v Izvr{nem odboru ZTS ni
~lanov iz ljubljanskih enot?
^lanica IO ZTS je samo Nina Jere.
Drugih pa ni, ker se jih takrat ni povabilo k sodelovanju. V ozadju so ~lani
na{ega Izvr{nega odbora lobirali pri izvolitvi sedanjega vodstva, vendar pa
nih~e izmed njih ni dobil konkretnega
povabila. In tudi Nina ni pri{la v ZTS
zato, ker bi bila ~lanica MZT, ampak
zato, ker je poznala skupino ljudi, ki so
sestavljali ekipo in so jo verjetno prosili
za sodelovanje.
Kaj bi se dalo narediti za bolj{e
vklju~evanje tabornikov {tudentov
iz ostalih slovenskih regij v ljubljansko regijo?
Klub {tudentov smo `e ustanovili.
To sicer ni bilo neposredno pod
MZTjem, ampak smo bili glavni iniciatorji, ko smo videli, da ZTS tega ne bo
naredila. Klub {tudentov v Ljubljani torej obstaja, vklju~uje vse tabornike iz
Ljubljane in iz ostalih krajev Slovenije,
dobivajo se enkrat na mesec. Zenkrat je
vse {e omejeno, dobivajo se na biljardu,
na kak{ni ve~erji. Vendar pa so ambici-

26
Fotografije: Bla` Verbi~.

je, da se tabornikom, ki niso iz Ljubljane, ponudi mo`nost sodelovanja v taborni{ki organizaciji, ne glede na to,
ali je to MZT ali ZTS. Klub {tudentov
naj bi bil zgolj neka posredovalnica
med taborni{tvom in tistimi taborniki,
ki so {li iz svojega lokalnega okolja, da
bi bili lahko {e naprej taborniki.
Dolo~en del aktivnosti tega kluba je financirala MZT. Mislim, da bi krovna
organizacija morala skrbeti za ta klub
in ga vzdr`evati, ker je vseeno to nek
kader, ki je `e {olan, ima kakovosti, ki
jih lahko porabimo za bolj{e delo. Tako
kot bi se po mojem mnenju ZTS morala
bolj ukvarjati s taborniki podjetniki,
ker so tam denar in veze.
Revija Tabor. Kako gleda{ na to
problematiko?
Tudi sam sem nekaj pisal za Tabor,
vendar pa je stvar taka; spet so uvedli
neke spremembe, kar je za mene sicer
zelo pozitivno, vendar pa menim, da ne
more{ delati sprememb, ~e ne ve{, kaj
bo{ ljudem ponudil in kak{ne bodo te
spremembe. Strinjam se s tem, da
bomo spremenili revijo in jo poslali
vsem, vendar pa moramo to narediti z
jasnimi cilji, s to~no dolo~eno ciljno
populacijo in to~no dolo~enim izgledom revije. Uredni{ki odbor sicer ima
neke smernice, velikokrat se pogovarjamo, vendar pa ni vse uredni{ki odbor.
Tudi organizaciji mora biti jasno, kaj
ho~e. Tema o reviji Tabor se vle~e `e na
nekaj stare{instvih. Zakaj? Ne vem,
mogo~e se ljudje niso pripravljeni poglobiti. Poleg tega ne vedo, kaj bi spreminjali in samo ponavljajo, da je potrebno revijo spremeniti. To me moti.
Rad bi videl jasne smernice; imeli
bomo revijo Tabor, zanjo bomo porabili toliko in toliko denarja, imeli bomo
toliko in toliko koristi, imeli pa bomo
tudi minuse. In minusov v ZTSu nikoli

nih~e ne omenja. In ~e jih najdemo, izpademo, kot da se spet razburjamo.
Kaj torej predlaga{?
Mislim, da je skorajda nemogo~e
narediti revijo, ki bi bila v{e~ vsem, od
M^jev do gr~. Strinjam se, da bi bilo
po{iljanje revije vsem ~lanom nabor
ogla{evalskega prostora, ~eprav je to
zanemarljiva vsota. Bistven plus te ideje
je ta, da imamo prek na{ega medija dostop do vseh star{ev, do vseh ~lanov. A
stvar ima tudi svoje minuse. Mislim, da
nimamo ravno ble{~e~e finan~ne situacije, da bi si lahko privo{~ili nek projekt, ~ez dve leti pa bi se izkazalo, da to
ni to, kar smo potrebovali. Zato menim,
da moramo biti pri reviji Tabor zelo
pazljivi, kako in zakaj bomo tistih 10
milijonov porabili.
Zdaj pa Taborni{ki fe{tival v ljubljanskem Tivoliju. Kako je zrasla
ideja?
Nimam pojma. To je bil `e deveti
Fe{tival po vrsti. Ko je bil prvi, sem bil
star 14 let. Najbr` sem kot ~lan sodeloval. Ne vem, verjetno je bila za nastanek kriva potreba po tem, da se taborniki poka`ejo javnosti in da se naredi
neka ve~ja mestna akcija, ki bi bila
opazna tudi v medijih.
Kak{en je bil odziv?
Fe{tival je dosegel tisto, kar so verjetno na za~etku predvidevali. Sedaj je
priznan s strani Mestne ob~ine Ljubljana kot akcija, ki skrbi za mladino. Tej
akciji je potrebno pomagati, da ima

~imve~ mo`nosti za razvoj. Zato nam
npr. na Mestni ob~ini Ljubljana nudijo
prostor za tiskovno konferenco. Mediji
so Fe{tival zagrabili, danes smo dali nizjav v ~asopise in na radio. Poleg tega
zunanje organizacije `e same izra`ajo
`eljo, da bi se pri{le predstaviti na Fe{tival. Zanj se zanima tudi veliko organizacij na dr`avnem nivoju; Filozofska
fakulteta, Slovenska vojska, policija.
O~itno imajo tudi oni od tega neke koristi. Tudi rodovom je {e vedno v{e~,
~eprav so delavnice vsako leto narejeno
po enakem principu.
Obisk je bil tudi letos velik?
Na Fe{tivalu so bili ~lani iz ve~ kot
30 rodov iz Slovenije, kar je polovica registriranih rodov v Sloveniji. Po moji
hitri oceni je bilo tudi ve~ kot 1000 obiskovalcev. @e samo ~lanov, ki so se registrirali na INFO to~ki, pa {e to niso bili
vsi, je bilo preko 700. Torej je Fe{tival
dobil neko veljavo, in kot takega ga taborni{tvo potrebuje, ~e za drugega ne,
pa za promocije taborni{tva. Je primer
take akcije, ki zelo pozitivno vpliva na
javno mnenje.
Je bilo kdaj analizirano, ~e Fe{tival
kaj prispeva k pove~anju vpisa k tabornikom?
Konkretne analize ni bilo. Vendar
pa ravno s temi stvarmi, ki jih organiziramo in so na ravni mesta, se pravi Fotoorienatacija in Fe{tival, prispevamo k
rasti rodov. V danem trenutku se je nekaj rodov v Ljubljani zelo dobro pobralo na noge, nekaj jih je sicer tudi stagniralo, vendar pa skupna {tevilka ka`e
na to, da smo padanje ustavili. In zdaj
bo {lo samo {e navzgor.
Za konec pa {e tvoja misel, namenjena ostalim tabornikom?
Vse se da, ~e se ho~e! (Mislim, da bi
to koristilo tudi dana{njemu stanju v
Zvezi tabornikov Slovenije.)

maj-junij 27

Tina Br`an
tina.brzan@rutka.net

TABOR NA OBISKU

Portoro{ki Morski viharniki
Samostojna taborni{ka pot Portoro`anov se je za~ela v za~etku
{estdesetih prej{njega stoletja in jih kmalu izstrelila med najdejavnej{e rodove tistega obdobja. Nato je sledila menjava generacij in ponoven zagon rodu v osemdesetih. Od takrat nad delovanjem rodu skrbno bdi stare{ina Milan Emer{i~, na~elni{tvo rodu
pa so si od tedaj podali Igor Jakomin, Tina Br`an in sedanji
na~elnik Miha Bejek. Naslednje leto bodo Morski viharniki
praznovali `e petin{tirideseto leto obstoja.

Zakaj je {ipek rde~?
"Ker ga zebe v u{esa!" bi vam odgovorili na tradicionalnem {ipkovim pohodom, s katerim Portoro`ani otvorijo
vsako novo taborni{ko leto sredi septembra. Njihovo zasilno
domovanje je umaknjeno pred vrve`em peti~nih uporabnikov slovenske Istre in se nastavlja soncu med olj~nimi nasadi
v Liminjanu. Vodovi sestanki se odvijajo v lucijski osnovni
{oli. Rodovo ~lanstvo niha okoli {tevilke 70 in zdru`uje tabornike od M^jev do gr~.

Zna~ilnost tabora: dostop te`aven
^e i{~ete taborne prostore s te`avnim dostopom, brez mobitelovega signala in, kot bi lahko tudi rekli, sredi ni~esar,
potem so RMVjevci pravi naslov. Med drugim so `e taborili v
sol~avskih vi{avah, breginjski divjini, strmini cerkljanskih
grap in pozabljenih brkinskih Zajel{jah. Taborjenja so bila
sprva desetdnevna, pa so se dnevi vedno tako hitro odvrteli,
da so postala {tirinajstdnevna taborjenja zahteva vseh
RMVjevcev. Programi rodovih taborjenj in akcij so pre`eti z
na~elom "Spo{tuj naravo, `ivi z njo in u`ivaj v njej". Z vsakim taborom `elijo podariti pozitivne izku{nje taborni{tva
tudi lokalnemu okolju, ki jih prijazno sprejme medse za tistih nekaj dni. Nepozaben je spomin na tabor v Breginju, ko
so doma~ini tabore~e pogostili z nekaj sto doma~imi
pala~inkami ali tisti iz tabora v Sol~avi, ko so jih Ram{akovi
ob koncu taborjenja prijetno presenetili z doma izdelanimi
lectovimi srci.

Vodstvo RMVja, Tabor Zajel{je 2004. Foto: arhiv RMV Portoro`.

Taborni{ki krst. Foto: arhiv RMV Portoro`.

Pekarna mi{ma{ - peka twista. Foto: arhiv RMV Portoro`.

28

Ve~erni ognju v znamenju kitare in petja. Foto: arhiv RMV Portoro`.

[elestenje nedotaknjenega
RMVjevci skrbno gojijo navdu{enje nad nedotaknjenim
svetom in izzivi izven varnega zavetja globaliziranega sveta,
gozdovni{tvom in pohodni{tvom. Poleg osvojenih vrhov, bivakiranj in preluknjanih lokostrelskih tar~ se v~asih v neznano popeljejo le z domi{ljijo med gusarji ali Indijanci. In ravno odnos do nedotaknjenega je tisto skupno, ki trdno povezuje jedro Morskih viharnikov.

[avrinska Odisejada
RMVjevci se, kadar se le da, udele`ijo taborni{kih tekmovanj od ZNOTa, Glasa Jelovice, do presti`nje{ega ROTa in

[e dobro, da je velik lonec … Foto: arhiv RMV Portoro`.

Na bivaku v Rodinah pri Trebnjem, 2002. Foto: arhiv RMV Portoro`.

NOTa. V letu 2002 pa so organizirali tudi svoje primorsko
tekmovanje za GGje po zaledju Piranskega zaliva, ki so ga
poimenovali kar Odisejada. Mogo~e bo neko~ do~akala tudi
svojo veli~astno ponovitev …

Zapisano v Iskricah
V letu 2001 je za~elo izhajati rodovo glasilo Iskrice, ki
meri utrip portoro{kih tabornikov. Na roko napisane Iskrice
vsako leto izidejo tudi na taboru! V Iskricah so shranjene s
~rnilom zapisane anekdote in legende s taborjenj… kot recimo tiste, ki se dogodijo v zadnjih dnevih taborjenja, ko zaradi vnetega treniranja `ivljenja z minimalno koli~ino spanja

maj-junij 29

Kontaktne osebe:
Milan Emer{i~, (stare{ina)
milan.emersic@ozs.si
Miha Bejek, (na~elnik)
miha.bejek@rutka.net
rmv.rutka.net; iskrice@rutka.net
V veliko zadovoljstvo doma~inov je bila med taborom ob Krki v
Podgozdu leta 2000 zgrajena prava mala lesena utrdba. Foto: arhiv
RMV Portoro`.

Pogovor s stare{ino Morskih viharnikov Milanom Emer{i~em

Kako je Bla` v Brkinih dobil novo frizuro…Foto: arhiv RMV Portoro`.

prav v tej, najpomembnej{i zadnji no~i, omaga{ v vla`no
spalno vre~o in te ne ohranja pri budnosti niti dejstvo, da te
lahko par mulcev s {otorom vred kam odnese ali ti z zobno
pasto okrasi obraz…

Ko si dale~ od morja, vsaka mlaka prav pride. (Zajel{je 2004). Foto:
arhiv RMV Portoro`.

Milan, tabornik si `e od mladih nog, se je dojemanje taborni{tva kaj spremenilo v primerjavi z visoko popularnostjo v sedemdesetih letih?
Dojemanje taborni{tva neko~ in danes se je kar spremenilo, ~eprav je v osnovi ostalo isto. Taborni{tvo je na~in `ivljenja in pre`ivetja v naravi. Star{i ponovno zaupajo tabornikom kot neko~, ker so si ponovno pridobili zaupanje. Star{i so
spoznali, da je taborni{tvo na~in pozitivne vzgoje in pridobivanje samostojnosti ter odli~na preventiva pred negativnimi
pojavi v dru`bi - {kodljive droge. Star{i v celoti podpirajo na{
program in na~in dela.
Rod deluje v eni najbolj turisti~nih ob~in v Sloveniji.
Kak{na je dojemljivost lokalne skupnosti za prostovoljstvo taborni{kih vodij in pomo~ pri financiranju taborni{kih dru{tev?
Na{a lokalna skupnost Ob~ina Piran zelo pozitivno gleda
na taborni{tvo in delo prostovoljcev, ki se ukvarjajo z vzgojo
mladih. Financiranje programa dela je urejeno in pozitivno.
Vse to pa je bilo treba dose~i z dobrim delom in zgledom.
Na kak{ne na~ine se rod vklju~uje v `ivljenje in utrip lokalnega okolja?
Rod sodeluje z lokalno skupnostjo preko {portnega centra Piran in osnovnih {ol v ob~ini. Vklju~en je tudi Center za
socialno delo, saj preko njega vsako leto na taborjenju brezpla~no gostimo do pet otrok socialno {ibkih dru`in. Na ta
na~in omogo~imo tudi tem otrokom prijetne in koristne
po~itnice.
Dobro sodelujemo tudi z Akcijsko skupino za prepre~evanje odvisnosti od {kodljivih drog v ob~ini. Tudi oni nas finan~no podpirajo, saj se zavedajo koristnosti na{ega dela.

30

ASTRONOMIJA

Primo` Kolman
primoz.kolman@elektro-ljubljana.si

Ozvezdje veliki medved
Bolje ga poznamo pod imenom Veliki voz. Veliki voz je pravzaprav le del ozvezdja Veliki
medved, ki - gledano iz na{ih krajev - nikoli ne zaide. Prav zato in zaradi njegove zna~ilne
oblike igra izredno pomembno vlogo pri orientaciji v naravi. Z njegovo pomo~jo namre~
zelo enostavno pridemo do zvezde Severnice, ki je vedno na istem mestu in ka`e smer
severa.

Ozvezdje Veliki medved najdemo v tem ~asu
zve~er visoko na nebu. Gledano iz na{ih
krajev ga najdemo prakti~no v zenitu.

Veliki voz vsi poznamo. Sestavlja ga
sedem zvezd. [tiri tvorijo vozi~ek, tri pa
oje. V resnici je vozi~ek le hrbet Velikega medveda, oje pa je rep. Tace Velikega medveda tvorijo {ibke zvezde. Kako
dolg rep ima tale medved, boste rekli pa se tudi za to najde razlaga: stari Grki
pravijo, da se je bog Zevs v davnih ~asih
zagledal v lepotico Kalisto in ko je to izvedela njegova ljubosumna `ena Hera,
jo je za~arala v medvedko. Zevsu je bilo
`al lepega dekleta in jo je sklenil postaviti za vse ve~ne ~ase med zvezde. Prijel
je medvedko za rep in vlekel in vlekel in od tod dolgi rep.
Zvezdi Alfa in Beta Velikega medveda ka`eta v smeri proti Severnici in tvorita zadnji del vozi~ka v hrbtu Velikega
medveda. Alfi pravimo tudi Dubhe in je
od nas oddaljena 105 svetlobnih let.

Gre za sistem dveh zvezd z obhodno
dobo 45 let. Beta ali Merak je samostojna zvezda in je od nas oddaljena 80
svetlobnih let. Tretja zvezda v vozi~ku
(sprednje kolo) je Gama ali Fekda, ki je
le za dve svetlobni leti dlje kot Merak.
Najmanj svetla od {tirih zvezd vozi~ka
je Delta ali Megrez, ki je od nas oddaljen 65 svetlobnih let, a je od Sonca kar
20 krat svetlej{i.
Oje Velikega voza ali rep Velikega
medveda sestavljajo: Aliot, Mizar in Benetna{. Aliot je podobno, kot Merak in
Fekda, od nas oddaljen pribli`no 80
svetlobnih let. Mizar je dvojna zvezda,
ki jo razdvoji `e daljnogled. Ob Mizarju
je za tretjino debeline Lune stran {e
drobna zvezdica Alkor ali Jaha~, ki ga
opazimo `e s prostim o~esom in ga lahko uporabimo tudi za testiranje ostrine
vida … Benetna{ je od sedmih zvezd
Velikega voza od nas najbolj oddaljen.

Spiralna galaksija M-101 - odvisno od
prostora.

Svetloba za tak{no razdaljo potrebuje
kar 210 let. Benetna{ je kar 360 krat
svetlej{i od Sonca.
V teh dneh je Veliki medved zve~er
visoko na nebu. Lahko poskusite eksperimentirati tudi z daljnogledi in teleskopi. Poleg dvojnih zvezd Veliki medved skriva tudi spiralne galaksije. Najsvetlej{e in najlep{e med njimi so: M-81,
M-82 in M-101 …

MERKUR IN VENERA TESNO
SKUPAJ:
Izredno redek pojav!!! Dne 27.
6. 2005 bosta iz na{ih krajev
vidna Merkur in Venera
izredno tesno skupaj. Glede
na to, da je Merkurja `e tako
ali tako mo~ le redko videti na
nebu, saj je vedno blizu
Sonca, bosta tokrat Venera
kot Ve~ernica in Merkur, ki se
tokrat nahaja na vzhodni
strani Sonca, vidna v zahodni
zarji, takoj po son~nem
zahodu. Merkur bo rahlo
ju`neje od Venere. Pojav je
res vreden ogleda. Za opazovanje si pripravite vsaj
daljnogled! Enkratna prilo`nost za vse tiste, ki {e
niste videli Merkurja!

maj-junij 31

Besedilo in fotografije: Bla` Verbi~,
blaz.verbic@rutka.net

TABORNI[KA FOTOGRAFIJA

"Za konec pa {e ena skupinska fotografija …"
Pri{li smo s taborjenja, potovanja, bivakiranja. Posneli smo zajetno {tevilo fotografij, ki
nazorno prikazujejo vse na{e dogodiv{~ine in veselje. Vendar se spra{ujemo, kdo vse je
tam bil. [e dobro, da smo tik pred odhodom domov posneli skupinsko fotografijo. Na njej
smo zbrani vsi, in iz nje sije na{e zadovoljstvo …

Skupinska fotografija je v fotografiji zelo dobro poznana,
fotografi se je namre~ poslu`ujejo `e dolgo ~asa. Prav tako pa
lahko skupinske fotografije pogosto vidimo v na{ih albumih.
Rojstni dnevi, fotografije s so{olci, s pokalom po tekmovanju
… Skupinska fotografija je namre~ s fotografskega stali{~a
precej preprosta, nosi pa zelo veliko sporo~il. Najpomembnej{e sporo~ilo je, kdo je tam bil in kaj je po~el. In tako kot
ima sentimentalno vrednost skupinska fotografija iz {olskih
dni, ko se s prstom sprehajamo po obrazih in se spominjamo
prijateljev, s katerimi smo pre`iveli del skupnega ~asa, ima
tak{no vrednost tudi skupinska fotografija s taborni{ke akcije.
S fotografskega stali{~a je skupinska fotografija precej
preprosta. Pozorni moramo biti na uravnote`enost fotografije.
To pomeni, da skupina na fotografiji tvori nekak{no celoto,
saj s tem daje ob~utek homogenosti in skladnosti. Poleg tega
pa moramo biti pozorni na to, da so na fotografiji vidni obrazi
vseh fotografirancev. Pogosto se nam namre~ zgodi, da se nekoga na fotografiji ne vidi ali da se nekomu vidi le o~i, zato
moramo fotografirance pravilno razmestiti, preden pritisnemo na spro`ilec. Pri skupinski fotografiji je pomemben tudi
ambient, kjer se slikamo. Na taborjenju naj bo to tabor, na izletu planinska ko~a ali vrh, na potovanju znamenitost. Tako s
fotografije dobimo tudi informacijo o kraju, kjer smo bili. Fotografiranci se lahko na fotografiji postavijo v eno vrsto, ve~
vrst ali pa oblikujemo klasi~no "gasilsko fotografijo".
Pozorni moramo biti tudi na osvetlitev. Ta mora biti enakomerna, brez ve~jih senc. Prav tako moramo paziti, da ozadje ni preve~ kontrastno, saj lahko s tem izgubimo precej podrobnosti na fotografiji. Dosvetljujemo lahko tudi z bliskavico, vendar bodimo pozorni na to, da je zmogljivost bliskavice
vgrajene v kompaktni fotoaparat zaradi majhne mo~i zelo
omejena.
Ve~krat `elimo na skupinski fotografiji upodobiti tudi
sebe. V ta namen je najbolje uporabiti fotografsko stojalo in
fotografirati s samospro`ilcem. Univerzalen navoj za stojalo je
vgrajen skorajda na vsakem fotoaparatu, prav tako ima skoraj
vsak fotoaparat mo`nost fotografiranja s samospro`ilcem. Kadar pa stojala nimamo pri sebi, lahko fotoaparat naslonimo
na kak drug trden predmet, ki aparatu med fotografiranjem
nudi oporo.
Odpravljamo se na taborjenja, izlete, potovanja. Verjetno
bomo imeli s seboj tudi fotoaparat, s katerimi bomo posneli
nekaj fotografij za spomin. Naj bo med njimi tudi ena skupinska … "za spomin".
Skupinska fotografija nekoliko druga~e. Fotografija novinarjev ^rne luknje na Pow-wowu v Ilirski Bistrici. Foto: Floki

32

KOKTAJLI

Pugy
pugy@rutka.net

KEMIJA V TABORNI[TVU
Lea

Brezalkoholni koktajli
Pink Panter
Sestavine:
o 0,2 dcl jagodovega sirupa,
o 0,2 dcl o`ete limone,
o 1,5 dcl pomaran~nega soka.
Priprava:
Zme{ajte sestavine z ledom v vr~u ali me{alniku za koktajle. Dekorirajte s sve`o jagodo in rezino pomaran~e ter dodajte slamico.

Filtracija

lea.repic@siol.net

Filtracija je mehanski postopek za lo~evanje
trdnih snovi od teko~in.
Poznamo ve~ vrst filtracij. Na sliki je prikazani
najpogostej{i in najpreprostej{i na~in filtriranja.
Dandanes pri tabornikih pitna voda ni problem, ker obstaja ~ista ustekleni~ena voda, ki se jo da dobiti v vsaki trgovini. ^e pa je `e oddaljenost od
naseljenega kraja prevelika, si lahko sami pomagate pri pre~i{~evanju vode
za pitje.
Najenostavnej{i na~in pre~i{~evanja je prekuhavanje vode. Pri tem
mora voda vreti od 10 do 15 minut. S prekuhavanjem uni~imo ve~ino mikroorganizmov. Za ~i{~enje vode uporabljamo tudi razli~ne filtre in metode. Preproste filtre si lahko naredite tudi sami.

Zanzibar
Sestavine:
o 0,5 dcl ananasovega soka,
o 0,1 dcl sirupa pasionke,
o 0,1 dcl bananovega sirupa,
o 0,1 dcl o`ete limone,
o 1,5 dcl pomaran~nega soka.
Priprava:
Zme{ajte sestavine z ledom v vr~u ali me{alniku za koktajle. Dekorirajte z rezino banane ter dodajte slamico.

Florida
Sestavine:
o 0,5 dcl soka grenivke (grapefruit),
o 0,2 dcl pomaran~nega soka,
o 0,2 dcl o`ete limone,
o 0,2 dcl sladkornega sirupa (v vodi raztopljena ~ajna
`li~ka sladkorja),
o 1 dcl sodavice ali radenske.
Priprava:
Zme{ajte sestavine v vr~u ali me{alniku za koktajle. Na
koncu dolijte sodavico ali radensko (te ne me{amo). Servirajte z kockami ledu in dekorirajte z vejico sve`e mete.

Vir: Tabornikov priro~nik.

Nekaj zanimivosti o vodi!
Skupna koli~ina vode (H2O) na Zemlji je stalna, ve~ino pa reciklirajo
in ponovno uporabijo. Najve~ja skladi{~a so oceani in morja, ledeniki ter
podzemne vode. V `ivih organizmih jo je zelo malo, ~eprav je glavna sestavina ve~ine od njih.
Voda je ena najbolj zanimivih majhnih molekul. Glede na svojo molekulsko te`o (18 g/mol ) bi morala biti plin. Njeno visoko vreli{~e (100° C)
je posledica vodikove vezi, ki v bistvu pove~a njeno molekulsko te`o.
Voda je zanimiva tudi zaradi tega, ker ima led manj{o gostoto kot
teko~a voda pri isti temperaturi.

maj-junij 33

Kosobrin
tabor@rutka.net

Solata iz divjega hmelja
Potrebujemo:
40 dag poganjkov divjega hmelja (lahko tudi gojenega
hmelja) na osebo,
2 `lici kisa,
4 `lice olja,
1 ~ajno `li~ko gor~ice,
sol, poper.
Priprava: mlade poganjke hmelja na kratko prekuhamo
v osoljeni vodi, odcedimo in pustimo, da se ohladijo. Dodamo
olje, kis, gor~ico, sol in poper po okusu in dobro preme{amo.

KOSOBRINOVI PRIPRAVKI
Zelenjavna omleta iz rmana
Potrebujemo:
30 dag rmanovih listov,
3 jajca,
2 stroka ~esna,
olje, sol.
Priprava: rmanove liste operemo, odcedimo in na drobno nare`emo. ^esen o~istimo in na drobno sesekljamo.
Rmanove liste in ~esen dobro preme{amo in dodamo sol po
okusu. Jajca stepemo, dodamo zelenjavno me{anico ter dobro preme{amo. Na ognju v ponvi olje dobro segrejemo, dodamo maso ter dobro prepe~emo na obeh straneh.

Polpeti iz kopriv
Potrebujemo:
50 dag mladih koprivinih listov,
1 kg krompirja,
3 jajca,
30 dag moke,
vodo.
Priprava: Mlade koprivine liste operemo, dobro odcedimo, prekuhamo v slani vodi in drobno nare`emo. Krompir
skuhamo, olupimo, stisnemo v pire, dodamo drobno narezane koprivine liste, moko, jajca , posolimo, dodajamo vodo in
vse skupaj zme{amo v testo. S pomo~jo moke oblikujemo
kroglice. V vrelo slano vodo dodamo kroglice in jih kuhamo
15 minut, odcedimo in takoj postre`emo. Kroglice lahko prelijemo z topljenim sirom ali omako iz ~ema`a.

Me{ana solata
Potrebujemo:
2 pesti listov slede~ih rastlin: regrat, otav~i~, trpotec, trobentica, jagodnjak.
Po eno pest rmana, vodne kre{e, br{ljanaste grenkuljice.
Sol, kis, olje (najbolje olivno olje).
Priprava: liste omenjenih rastlin dobro operemo, odcedimo, na grobo nare`emo, dodamo sol po okusu, olje in razred~en kis. Vse dobro preme{amo in solata je gotova.

Va{ Kosobrin

34

@VN

Aljo{a Bizjak
aljosa.bizjak@rutka.net

[otori iz {otorke
[otorka
Je tipi~ni taborni{ki pripomo~ek, uporablja jo tudi vojska. To je maskirno ali enotno obarvano {otorsko platno dimenzij 175x165 cm in suha tehta 1,2 kg. Ko se namo~i, je
precej te`ja. S {otorko ravnamo previdno, jo hranimo
zlo`eno, {e raje zvito, ne stopamo na njo in se je med de`jem,
ko je napeta, ne dotikamo.
Impregnacijska plast je namre~ lahko dragocena, obnavljanje impregnacije pa ponavadi ni uspe{no. ^e izgubi impregnacijo, nam lahko slu`i le kot manj uporabna te`ka rjuha.
Uporaba {otorke - na tem mestu na kratko: kot pelerina,
pripomo~ek za izdelavo nosil, platno pri zasilnih {otorih s
kombiniranjem ve~ {otork skupaj, spalna vre~a, blazina
(se{ijemo v vre~o in napolnimo npr. s slamo), itd. Pri {ivanju
{otork za {otor moramo biti pozorni na to, da {ivamo enako
dolgi stanici! Torej 175 s 175 ter 165 s 165. Nato pazimo, da
so rokavi obrnjeni tako, da ne zajemajo de`ja ...

[otori iz ene {otorke
V primeru, da nas zajame ploha, se izka`e {otorka kot zasilna streha. [otorko lahko uporabimo na ve~ na~inov, tukaj
prikazujemo dva.
a) Vrv napnemo s pomo~jo vrznega vozla med dve drevesi, na primerni vi{ini, ter ~ez napeto vrv razpnemo {otorko
(glej sliko).

b) [otorko lahko napnemo tudi samo skozi en obro~ek,
kar lahko uporabimo predvsem takrat, ko nimamo dovolj
vrvi. Vrv nato prive`emo na vejo (kot na fotografiji), ali pa
postavimo pod obro~ek palico in napnemo vrv preko klina.

[otori iz dveh {otork
S {otorkama lahko postavimo `e pravi {otor. [otorki
polo`imo na tla, vzdol`no prekrijemo rob ter skozi obro~ke
speljemo vrv ({ivamo). ^e je vrvi dovolj, postavimo streho kot
pri prvem primeru z eno samo {otorko, sicer pa namesto tega
uporabi dve palici.

Tretji na~in je kot kombinacija dveh "{otorov iz ene
{otorke"( primera a) in b)). Potrebujemo eno palico, ali pa
{e te ne, ~e vrvico prive`emo na vejo. Pritrjevanje vrhov na
veje ali debla je bolj{e, saj se tako izognemo postavitvi palic v
{otoru samem, tako pa pridobimo veliko ve~ uporabnega
prostora.

maj-junij 35

Andra` Ravnikar
amikky@excite.com

ORIENTACIJA

Te~aj orientacije in topografije
Bi kon~no rad vedel kaj je to veduta? In kaj reliefna energija? Bi se rad nau~il rokovati s
kompasom in narisati skico poti? Potem si rezerviraj ~as konec junija ...
Te~aj orientacije in topografije `e vrsto let poteka v Gozdni {oli in njeni okolici. Tak termin je izbran na~rtno, saj takrat v Bohinju {e ni veliko ljudi, poleg tega se lahko znanje,
ki se ga pridobi na te~aju, koristno uporabi `e na letnih rodovih taborjenjih.

TE^AJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE,
Gozdna {ola, 25. 6. - 3. 7. 2005
Ob medsebojnem enotedenskem dru`enju te~ajniki spoznajo principe orientiranja v naravi, jih trenirajo na kartah
{tirih razli~nih meril, se nau~ijo meriti razdalje in kote v naravi in na karti, izvejo kaj so prednosti in kaj slabosti GPSa ter
se preizkusijo v organizaciji kraj{ega orientacijskega tekmovanja in postavljanja proge.
Prav tako vsak te~ajnik nari{e po vsaj en risarski izdelek
(skica terena, profil terena, skica poti, kroki, …), izve, kje so
triki vrisovanja in kako poteka izdelava kart ter {e marsikaj.
Vsi izdelki in orientacijski teki se to~kujejo. Za opravljen
te~aj je potrebno dose~i vsaj 60 % vseh mo`nih to~k. Tako
te~ajniki pridobijo naziv "pripravnik za specialista".
Program te~aja je ute~en, predavatelji in mentorji imajo
dolgoletne izku{nje z risanjem idealov risarskih izdelkov, trasiranjem na tekmovanjih in pisanjem ~lankov za Tabor.
Vzdu{je je dobro, letos pa lahko pri~akujemo tudi tako hrano,
ki nam jo bo kuhala izku{ena Ana.
V ceno te~aja (34.000,00 SIT) je v{teta tudi knjiga Orientacija in topografija.
Vsi najbr` vemo, da so specialisti~na znanja temelj taborni{ke aktivnosti, zato je prav, da jih krepimo in nadgrajujemo. Te~aji pri tem gotovo opravijo velik del. Vlo`ek rodov se
gotovo povrne.
Vodja te~aja: Andra` Ravnikar,
specialist orientacije in topografije
(amikky@excite.com)
Obi{~i nas na spletu
http://rutka.net/specialisti.

36

NASVETI VODJEM

Mag. Jasna Vuradin Popovi~, prof. psih.
drazen.popovic@guest.arnes.si

Sem se razjezil ali so me razjezili?
"De`evno vreme me jezi, ker se ne morem sprehajati." "U~itelj me je razjezil, ko
me je nenapovedano vpra{al." "Mojca me je razo~arala, ker me je zapustila."

Navedene trditve v tak{ni obliki pogosto sli{imo in se
nam ne zdijo nenavadne in neresni~ne. Nana{ajo se na ~ustveno do`ivljanje. Psiholo{ka znanost pa do`ivljanje, torej
~ustva, ki ga ponazarjajo tovrstne trditve, razlaga nekoliko
druga~e.
^ustva so psihi~ni procesi, s katerimi do`ivljamo in
izra`amo vrednostni odnos do predmetov, oseb in pojavov.
Vrednostni odnos pomeni, da ve~ino pojavov in oseb okrog
sebe vrednotimo, ali so za nas pomembni ali ne, ob tem jim
tudi pripisujemo dolo~eni pomen ali smisel. Vsi ti procesi se
zelo hitro dogajajo v na{ih mo`ganih, skoraj avtomati~no, in
sicer na podlagi na{ih prej{njih izku{enj, prepri~anj, vrednot,
ute~enih vzorcev razmi{ljanja. Ob tem se spro`ijo tudi razli~ne fiziolo{ke reakcije (pospe{eno dihanje, hitrej{e utripanje srca, zvi{ani krvni pritisk, pospe{eno potenje idr.). Zaradi
nau~enega avtomatizma v reagiranju in do`ivljanju imamo
ob~utek, da se ~ustva dogajajo "sama od sebe", da na njih ne
moremo vplivati, ali da so nekaj popolnoma izven nas. Velikokrat odgovornost za na{e ~ustveno reagiranje pripisujemo
drugim osebam, kar je razvidno tudi iz zgoraj navedenih trditev npr. "U~itelj me je razjezil". Glede na psiholo{ka spoznanja je pravilna trditev "Jaz sem se razjezil, ker me je u~itelj
vpra{al". V prvi trditvi je odgovornost na drugi osebi (u~itelju), v drugi trditvi pa sem jaz sam odgovoren za svojo jezo in
ravnanje v zvezi s tem. Tak{no pojmovanje ~ustev nam omogo~a izbiro ~ustev (ho~em biti jezen, zaljubljen, vesel,
razo~aran, …) in kontrolo le teh.
^ustev nimamo le zaradi tega, da nam popestrijo `ivljenje, ampak imajo zelo pomembne naloge:
1. usmerjajo nas (pribli`ujemo se temu kar nas privla~i,
nam je v{e~ in se oddaljujemo od tega, kar nas ogro`a),
2. motivirajo nas (jeza nas motivira, da odstranimo oviro),
3. omogo~ajo nam prilagajanje (zaradi strahu ube`imo
pred medvedom).
Premo~na ~ustva ve~inoma ovirajo na{o u~inkovitost pri
mi{ljenju, u~enju in obna{anju in takrat govorimo o nefunk-

cionalnosti ~ustev (izgubijo svojo prvobitno nalogo).
^ustva so prepletena z mi{ljenjem; zgornja trditev "Mojca me je razo~arala, ker me je zapustila." izra`a, da oseba
misli, da je Mojca povzro~ila njeno trpljenje. ^e oseba spremeni svoje mi{ljenje in si npr. razlaga, da ima Mojca pravico
biti tudi z drugo osebo, bo najbr` ~ustvovanje dolo~ene osebe
druga~e. Na{e mi{ljenje in pripisovanje vzroka dolo~enemu
dogajanju je mo~na intelektualna podlaga ~ustvovanja, ki jo
razlaga kognitivna teorija ~ustvovanja. ^ustvovanje za enako situacijo bo razli~no odvisno od tega, kako si razlagamo
situacijo. Dekle, ki ji je fant podtaknil nogo, si to lahko razlaga kot dvorjenje ali hudobijo - v prvem primeru bo do`ivljala
~ustvo ponos ali zaljubljenost, v drugem pa razo~aranje, sovra{tvo ali jezo.
Tako kot za ve~ino dogajanja v svojem `ivljenju moramo
tudi za svoje ~ustvovanje prevzeti lastno odgovornost.

maj-junij 37

Bubi
bubi@rutka.net

IZ TABORNI[KE PESMARICE

Nekaj ljudi se je vendarle usmililo mojega joka in stoka glede taborni{kih pesmic. Nekdo je
predlagal, da bi tokrat objavili spodnjo pesmico, iz nekega rodu pa so mi celo poslali njihovo
krasno zbirko pesmi.
S spodnjo skladbico verjetno ne boste imeli pretiranih te`av. Ritma ni
te`ko uloviti, pa tudi akordi niso ravno
zahtevni. V prehodu v refren lahko po
svojem okusu v~asih namesto navadnega akorda uporabite septakord (7),
npr. namesto D zaigrate D7, prijetno se
sli{i tudi, ~e namesto A uporabite A7. Na
koncu lahko refren igramo {e pol oz.
cel ton vi{je, akorda G# in D# sta prikazana na sliki, za D# imate na voljo dve

varianti (prva je premaknjen prijem
'navadnega' C dura, druga pa premaknjen prijem 'navadnega' A dura). Na
klasi~ni kitari z dvanajstimi pre~kami
kak la`ji prijem ne pride v po{tev. ^e
imate z akordom te`ave, lahko igrate
samo spodnje 3 strune.
Trika s prehodom v vi{ji dur se je
pametno nau~iti, z njim lahko popestrimo dolo~ene pesmice (npr. Na{
jur~ek), kjer se med dolgim ponavlja-

njem lahko malo naveli~amo monotonosti. Tako z vsako ponovitvijo gremo
za pol tona ali cel ton vi{je. ^e smo npr.
v izvirniku igrali v C duru, gremo v D,
potem v E, ipd. Tabela za prehode je objavljena v Taboru 10/2004, najdete pa
jo tudi na RutkaNET wiki enciklopediji:
http://gradivo.rutka.net/wiki/
index.php/Akordi.
MP3 je na voljo na http://
pesmarica.rutka.net/?pesem=139.

Himna 10. zleta - Medvode (Taborni{ka)
DG
Pozdravljeni prijatelji od vsepovsod
C
D
na sredi na{e lepe de`ele,
C
D
kjer pogled ti se`e do Alp in Karavank
D7
G
in tja do Ljubljane bele.
Skupaj pre`iveli bomo nekaj sre~nih dni,
obudili stare spomine
in mlaj{e nau~ili spet kaj novega,
da hitreje ~as nam mine ...
C
A vsak ve~er,
G
D
G
ko 1000 zvezd na temnem nebu zasije,
C
G
ob ognju bomo dolgo v no~ prepevali
A
D
ve~no mlade melodije.
G
Ob soto~ju dveh rek, ~isto blizu Medvod,
D
G
kjer se zdru`ita Sora in Sava,

zraslo novo je mesto platnenih streh
D
G
in nad njim plapola zastava.
Na soto~ju dveh rek, sli{i{ pesem in smeh,
zbrali smo se prijatelji prirode,
iz vseh koncev Slovenije smo pri{li
na 10. zlet v Medvode ...
Skupaj pre`iveli bomo nekaj sre~nih dni,
obudili stare spomine
in mlaj{e nau~ili spet kaj novega,
da hitreje ~as nam mine.
In vsak ve~er,
ko 1000 zvezd na temnem nebu zasije,
ob ognju bomo dolgo v no~ prepevali
ve~no mlade melodije ...
Refren ...
(prehod vi{je) Akorda v refrenu: G#, D#
^e gremo {e vi{je, imamo akorda A in E.
Refren ...

38

IZ ARHIVA

Izsek iz kolofona
Glavni in odgovorni urednik Gojko Bervar, predsednik izdajateljskega sveta dr. Iztok Winkler,
~lani uredni{kega odbora: Nenad Jankovi~, Andrej Kozinc, Ale{a Krenker, Pika Kresal, Edi
Kuklec, Marta Le{njak, Frane Merela, Brane Praznik, Tonja Slokar, Ale{ Stergar, Mojca [uster,
Sanja Teskera, Miran Todori (tehni~ni urednik), Andreja Trtnik (lektorica), Ivo Vidic, Marina
Zemljak.
Stalni dopisniki: Marko Cerar (obljubljanska regija), Irena Kisovar (mariborska regija), Ale{
Ojster{ek (celjska regija), Gregor Murn (gorenjska regija), Cilka Repi~ (severnoprimorska
regija), Elma Kr`i{nik (Obala).

Maj 1984. Cena: 40 din,
letna naro~nina: 350 din.
Foto: Sa{a Jankovi~.

To je bila prava avantura … klepet z
Borisem Kova~i~em
Boris je postal mentor izolskih pomorcev
v letih '69-'70, ko so se za~eli nekoliko
ozirati po programih hrva{kih pomorcev
in pore~anov.

Edvard Poni` je poklepetal z
barbo Borkom - Borisem
Kova~i~em, takrat {tiriin{estdesetletnim zavednim Slovencem, sicer
soudele`encem upora proti okupatorju, aktivnim {e posebej na
obmo~ju Trsta. Danes ga `al ni `e
pribli`no deset let med nami.
Boris je prevzel mentorstvo nad
pomorci med izolskimi taborniki. Z
Izolani so bili tik pred tem, da dobijo pravo ladjo, vendar po
besedah Borisa: "To je bilo leta 1972. To pa je zgodba, ki jo
najraje ne bi razlagal. Prava avantura. V svojem zanosu
smo iskali plovilo in ga kon~no na{li v izolski ladjedelnici.
To je bil re{ilni ~oln ene od ladij piranske Splo{ne plovbe,
ki sprejme na krov petdeset oseb. Polni navdu{enja smo
hodili okrog njega in ugotavljali, kaj je treba popraviti.
Marsikdo od ~lanov kluba se je `e videl v uniformi tabornika - admirala. Tudi temeljno barvo smo dobili. Sicer
samo nekaj kilogramov, vendar je bila. Motor so nam - ~e
se ne motim - obljubljali v Ribi, puljska mornari{ka enota pa vso moralno podporo. Pri tem je tudi ostalo."
Preden dokon~amo `alostno zgodbo, dodajmo {e to, da je
Borisa pred prevzemom mentorske funkcije zelo motilo, da so
izolski taborniki nosili zelenorjave uniforme, pa vendar nosili ime Jadranski stra`arji. Boris nadaljuje: "Nekaj ~asa smo
se {e sestajali po metodi zelenorjavih v taborni{ki sobi,
kjer nas je na morje spominjala samo stenska dekoracija,
~oln pa nas je s svojo usodo {e nekaj ~asa opozarjal nase,

dokler ga ladjedelni{ki delavci niso razrezali za staro
`elezo. Zelenorjavi so hodili okrog nas in se nam nasmihali, s prihodom novih generacij pa na nas pozabili."
Da je bil barba Borko pravi morski zaljubljenec, ka`e
tudi naslednji stavek: "Kaj misli{, ~e imajo zelenorjavi taborniki svoje mnogoboje, mar ne bi mogli tudi pomorci
izvesti kak{ne vesla{ke ali jadralne regate, tekmovanja v
trnkarjenju ali pokazati re{evanje utopljenca?"

AKCIJA TABORA
Pri vsaki {tevilki Tabora nam ostane nekaj sto izvodov.
Slovenske odrede vabimo, naj organizirajo akcije proste prodaje (na ulici, v {oli, po hi{ah). Pri vsaki prodani {tevilki ostane odredu, vodu, ~eti 8 dinarjev. Sporo~ite v pisarno ZTS,
koliko izvodov nameravate prodati in na kateri naslov naj jih
po{ljemo. Neprodane izvode boste seveda vrnili. Poskusite se
{e v novi ve{~ini prodajalca.
^e pa pridobite stalne naro~nike, pa vas po vsakih petih
novih naro~nikih ~aka {e posebna nagrada.

maj-junij 39

Kljub spomladanskemu videzu
na{e o`je domovine mi ne preostane
drugega, kot da `alostno tulim, namesto da bi se veselil pomladi in zagnano-

sti zelene bratov{~ine. Imamo dvajset
tiso~ in nekaj ve~ pravih tabornikov, tu
in tam pa se - na vseh ravneh - najdejo
tudi tak{ni, ki me{ajo po godlji in kompostu za vrti~karje.
V zelenem dodatku tega ~asopisa
sem bral, da sta se republi{ka konferenca ZTS in taborni{ki odred Dobre volje
poro~ila: skupaj bosta pripravila
leto{nji STPM. Napaka pri tem je le to,
da mi je pri{lo na uho, da je ODV iz
ljubljanske ob~ine [i{ka in da imajo
tam, vsaj trdijo tako, dejavno ob~insko
organizacijo, ki naj bi iz skupne blagajne podprla orientacijsko akcijo leta.

Zdaj se spra{ujem: ali [i{karji ODV
no~ejo pomagati, ko o~itno ZTO ni
podprla organizacije, ali pa se ODV seli
kar na Parmovo 33 in se bo poslej hranila iz republi{kega korita?
V majskem Taboru iz leta 1984 so
premlevali o podobnem kot premlevamo v tokratni {tevilki mi, o smiselnosti
taborni{kih tekmovanj. ^lanek, ki ga je
napisal Brane Praznik, je zanimiv tudi
zaradi primerjave neko~ in danes. V
lo~enem delu besedila pa opozarja tudi
na temnej{e plati mnogobojev, ki si jih
lahko preberete v nadaljevanju.

S tekmovanja
Pomlad je! Zanesljivi znanilci pomladi so tudi taborniki,
ki organiziramo tekmovanja mnogobojev v vodih, dru`inah,
~etah in na ob~inskih ter drugih ravneh. Ko odidemo na tekmovanja v naravo, za~utimo pravi utrip taborni{kega `ivljenja. Na tekmovanjih se sre~ujemo s starimi prijatelji, sklepamo nova znanstva, se u~imo, zbiramo nova spoznanja in vtise. Vtisi so razli~ni. Prepogosto tudi slabi.
Na enem izmed mnogih ob~inskih taborni{kih mnogobojev so imeli organizatorji `e na za~etku smolo. Pokvaril se
jim je kombi, ki bi moral pripeljati ~aj za udele`ence. "Ni~
hudega," so so~ustvovali z njimi taborniki in zakurili nekaj
ognjev ter ob ognjih preganjali jutranji hlad, ki je lezel pod
kroje. Zatem so jo zagodli murni, ki so za~eli iskati latrino.
Nekateri so celo posumili v njihovo znanje orientacije. Toda
latrine ni bilo! Tudi tedaj so pristavili: "Ni~ ne de," in za zabavo za~eli pre{tevati mentorje iz osnovnih {ol in stare{ine
odredov. Ve~krat so {teli, ve~krat so na{teli le enega mentorja

in kar petdeset odstotkov ve~ stare{in! Zopet so zmignili z rameni in sebi v brk dejali: "Kaj ho~emo, imajo druge obveznosti." Mnogoboj se je zavlekel. "Veliko vas je," so {e enkrat
zmignili z rameni, ampak murni tega niso ve~ razumeli. Kar
naprej so tarnali, da so sendvi~e, ki so jih prinesli s seboj, `e
pojedli in da bi {e jedli. Tudi tega niso razumeli, da je tekmovanje dolgo zaradi tega, ker so se organizatorji "u{teli"; da ni
bilo pitne vode, ker se je pokvaril kombi; da je latrina gozd;
da mnogoboji trajajo ve~ kot sedem ur …
Murni so {e neizku{eni in vsega ne razumejo! Vsega pa
tudi drugi niso razumeli, ampak vsi so bili enotni: z mnogoboja so od{li s slabimi vtisi.

Brane
Pripravil in uredil: Ale{
ales.cipot@rutka.net

40

SOS

S estri O dgovarjata S otrpinom
Pomlad, ljubezen, me`ikanje v soncu, sladki nasmehi, sladoled, ... no, sva `e malo zabredli.
Res je ~udoviti ~as, a se zavedate ... kljub vsej stresnosti stanja zaljubljenosti, je to nekaj
najlep{ega, kar se vam bo zgodilo v `ivljenju ...

VPRA[ANJE:

VPRA[ANJE OZ. KLIC NA POMO^:

Hojla K&K, mam eno te`avo, z nekim fantom iz voda sva
bila do sedaj nerazdru`ljiva, skos sva skupi visela, vse sva
skupi po~ela, kjer sem bila jest, je bil tud on. Zdej smo mel pa
dru`insko akcijo cel vikend, pa je blo mal preve~, al kaj jest
vem. Kr naenkrat sem za~utila nek odpor z njegove strani, kr
mal se me izogiba, jaz pa ne vem zakaj in kaj naj zej, pomagajta, verjetno sem mal zalublena...HELP ME, PLEASE!!!

@iv! Stara sem 13 let, teh nesre~nih trinajst - joj. In moj
problem je najve~ji, ker me doma nikamor ne pustijo. Skos
me kontrolirajo, fotr mi postavlja nemogo~e ure, mami me
ne pusti pri miru, starej{i brat se pa nikol zame ne potegne,
sam smeji se in u`iva v moji nesre~i. Recimo, da smo s so{olkami zmenjene pr {oli v petek ob {estih, morm bit ob osmih
nujno `e doma, ~e zamudim me ~aka neskon~na pridiga in
dretje. Ne zdr`im ve~, to se mi zdi skrajno ne fer! V {oli mi gre
dobr, tud dru`be nimam slabe, kako naj jih prepri~am? Na
pomo~!

Zmedena GG-jevka

Ujetnica

ODGOVOR:
Ja, ja sej praviva, tale ljubezen je tisto, kar `ene svet
okrog in naprej in ... Po najino se je zgodilo njemu isto
kot tebi, samo da se je on tega mal ustra{u, ti pa {e ne.
Punca, ta tvoj fant je zaljubljen vate in mu ti ob~utki do
tebe niso preve~ znani, pa rabi mal ~asa, da jih sprocesira. Bodi potrpe`ljiva, pa bo {e vse dobr. Ostani to kar si,
ker si mu taka v{e~ in pridno ~i~i pa ~aki, si bo `e opomogel. Sre~no golob~ka!

No, toliko za ta mesec, naj vam problemi
ne krav`ljajo preve~ mo`gan~kov, bodite
veseli in veliko dobrih ocen vam `eliva na
vseh podro~jih. Pi{ite na SOS rubriko K&K, Parmova 33, Ljubljana ali na
kuhla.kahla@gmail.com.
^ao, bodite nama v cvetju!

ODGOVOR:
Draga Ujetnica, stvar res ni tako preprosta, ve{, ti na
to gleda{ druga~e kot tvoji star{i, oni vedo, kako grozen
in pokvarjen svet je tam zunaj in bi te radi samo za{~itili
pred njim. Res pa te mogo~e mal preve~ zavijajo v
doma~o vatko in ti ne pustijo, da sama izkusi{ stvari na
svoji ko`i, verjetno zato, ker bi to vklju~evalo tudi negativne in riskantne dogodiv{~ine dana{nje mladine. Nekako si bo{ morala pridobiti njuno zaupanje in ju prepri~ati v sklepanje kompromisov. Pa tudi ~as bo naredil
svoje, ko bo{ starej{a bo verjetno la`je, do takrat pa bodi
pridna in si vsaki~ izhod podalj{aj za pol urice, za~ni z
majhnimi koraki, npr: reci, da bo{ pometla dvori{~e in
odnesla smeti, potem pa {la do {ole in ~e lahko pride{ ob
pol devetih ... nekaj takega. Druga~e pa ne sili v no~ne izhode, za to bo {e vse ~as. Punca, vse je namre~ {e pred
tabo in tako je najlep{e. Plodno pogajanje ti `eliva.

maj-junij 41

FOTONATE^AJ
Leto{nje poletje ti med drugim ponuja tudi fotografski izziv.

Vzemi fotoaparat v roke in na delo. Revija Tabor namre~ razpisuje nate~aj za najbolj{o taborni{ko portretno fotografijo, posneto na taborjenjih in ostalih poletnih aktivnostih. Posnemi nekaj
zanimivih taborni{kih portretov in jih po{lji na Taborov naslov. Najbolj{e fotografije bodo
nagrajene!
Fotografije po{lji na naslov: Zveza tabornikov Slovenije, Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na mail tabor@rutka.net do 22. 8. 2005. Vsak avtor lahko sodeluje z najve~ tremi fotografijami.
P. s.: Taborniki nosimo rutke!
Cerkljanski klanci vabijo!
ROT - 23. - 25. september 2005.
http://rot.rutka.net
Rod aragonitnih je`kov

42

DOTIK

Sergy
sergy@rutka.net

Prostor za dihanje
Vedno sem verjela v nekaj ve~.
V nekaj, kar je mo~nej{e, vi{je od
samega telesa in du{e. Ob tolikih udarcih, ki jih ~lovek v
svojem `ivljenju ob~uti, pa
se je le-ta vera v nekaj
mogo~nej{ega `e ni~ kolikokrat tudi pri meni
utapljala. A z upanjem sem jo vedno
znova zadr`ala v
ravnovesju.

Nisem namre~ znala razumeti, da je ljubezen
mogo~e tudi to, da se nau~imo spustiti, da spoznamo, kdaj se je treba posloviti. Da s svojimi ob~utki
ne oviramo ne~esa, kar bo nazadnje nmara
bolj{e za tiste, ki jih imamo radi.
Vsak od nas namre~ potrebuje prostor za
dihanje.
Da ogenj ne bo ugasnil, morate vzeti
dve poleni in ju namestiti dovolj skupaj,
da bosta greli druga drugo in hkrati
dovolj narazen - za kak{en prst narazen - da bo imel ogenj dovolj
prostora za dihanje. Dober ogenj,
dober zakon - isto pravilo.

maj-junij 43

JureJE@
jurejez@rutka.net

JE@KOV KOTI^EK

Sveti gral
Kar se na prvi pogled zdi najbolj preprosto in samoumevno, se navadno sprevr`e v svoje
nasprotje. Zaradi povsem naravne te`nje k poenostavljanju stvari okoli sebe navadno
spregledamo osupljivo popolnost stvarstva, ki kakor dobra vila bdi nad velikimi skrivnostmi ~love{tva. Prava umetnost zato pomeni ~utiti ve~, videti preko in razumeti celoto.
Mnogo je poklicanih, malo izbranih.

Naklju~ij ni! Vse se dogaja po dobro za~rtani vesoljni
poti, le {e vpra{anje ~asa je, kdaj se bodo stvari postavile na
svoje mesto. Velika skrivnost, ki stoletja ~aka, da ugleda lu~
sveta. Tajne organizacije, ki uporabijo vse vzvode mo~i, da bi
se dokopale … Res je, knjiga Dana Browna Da Vincijeva
{ifra se bere kot najve~ja teorija zarote tega tiso~letja. Kriminalka, vredna svojega imena. Zanimivo, "Velika la`" o 11.
septembru kar zbledi, ko na sceno stopijo vatikanske skrivne
lo`e in varuhi svetega grala. Cerkveni obredi in druge skrivnosti, ki se vle~ejo po podzemlju ter burijo domi{ljijo navadnih smrtnikov domala vse od Kristusovega rojstva, so o~itno
pravi magnet za bralce {irom po svetu.
^e se ob branju Da Vincijeve {ifre brez te`av nasitijo ljubitelji tovrstnega `anra, pa knjiga pritegne tudi druga~e. Zgodba je prava mala enciklopedija znanosti in umetnosti preteklega ~asa. Likovna umetnost in zgodovina verjetno ve~ini {e
nikoli nista bili tako privla~ni. Predstavljeni druga~ni pogledi odpirajo kopico vpra{anj, porajajo stotine idej in so
neiz~rpen vir teorij, ki burijo duhove ter nenazadnje povzro~ajo sive lase gospodom za debelimi vatikanskimi zidovi.

Je` svetuje, vi preberete:
Dan Brown, Da Vincijeva {ifra

Zgodba bralca neusmiljeno vle~e od prve do zadnje ~rke.
Izbran, a preprost jezik pripomore, da se ne utrudimo pretirano, ko sku{amo skoraj pol tiso~ strani pogoltniti na du{ek.
Skrivnostne {ifre, ki glavna junaka vodijo iz ene pasti v drugo, so tako preproste in hkrati neverjetno nemogo~e. Ne prenehamo, dokler ne odgrnemo poslednje tan~ice.
Kaj pa, ~e je vse res? Opisi umetni{kih del, arhitekture,
dokumentov in skrivnih obredov v tem romanu so baje to~ni.
Ne gre spregledati mnogih zgodovinskih dejstev. Domi{ljiji
se odpre prosta pot, zagovornikom teorij zarot pa se verjetno
{e dolgo ne bo prenehalo smejati. Agatha Cristie je trenutno
malce "out", letos se bere [ifra. Veselo na delo.

44

maj-junij 45

46

IGRA

Sergy
sergy@rutka.net

Anatomija

Risba: Nasta Roblek
kricakraca@yahoo.com

Anatomija je igra za razvijanje in spodbujanje socialnih odnosov,
zmo`nosti ravnote`ja, telesnih stikov, pri mlaj{ih pa tudi za utrjevanje
pojmov za dele telesa.
Na listke napi{emo besede za razli~ne dele telesa (nos, u{esa, brada,
tilnik, rame, kolk, koleno, ...). Listke polo`imo na tla tako, da se ne vidi,
kaj na njih pi{e.
Nato otroke razdelimo v pare. Naprej povabimo prvi par, da si izbere
listek, ki dvignemo in preberemo. Otroka v paru morata listek dr`ati
tako, da ga ti{~ita s tistim delom telesa, ki je nanjem zapisan.
Zmaga par, ki je uspel zadr`ati najve~ listkov.

STRIC VOLK
Lahko povem, da sem zelo zadovoljen, ker imamo v Sloveniji mlad in{truktorski tim, ki vzgaja tabornike v nove na~elnike. Da bo zadovoljstvo {e
ve~je, se tim trudi in{truktorski te~aj izpeljati po sodobnih didakti~nih metodah, kar ob uspe{nih pedago{kih prijemih daje dobre rezultate.
Ko kukam iz gozdi~ka bohinjskih gozdov na s
{otori posejano zelenico, vidim neutrudne, vedno z
delom pre`ete tabornike, a zadovoljne in{truktorje
in bodo~e in{truktorje. @al pa tu vidim po~asi tle~o
nevarnost. Ko se po te~aju bodo~i in{truktorji
vra~ajo v svoje rodove, nemajhno {tevilo njih upravi~eno pri~akuje povabilo na altovski te~aj. Vsi ga
ne do~akajo, kar je sicer povsem normalno. Tudi
med kanar~ke ne more{ priti kar tako. A bistvo
te`ave je drugje, kot je mogo~e sklepati na podlagi
do sedaj napisanega. Vse bolj me namre~ pre`ema
ob~utek, da na{ tim ni navaden tim, ampak `e kar
prava elita. Kot se za elite spodobi, odpirajo vrata
samo nekaterim, predvidevam, da izbranim posameznikom, ki ustrezajo kriterijem, ki jih sicer ne
poznam. Rekel bi, da to niso samo kriteriji strokovnosti, zagnanosti, kreativnosti, ampak tudi kriteriji
v{e~nosti, povedano druga~e, mogo~e morajo redki
izbranci tudi ugajati ~lanom elite. Ne vem, ali se
~lani tima tega dejstva zavedajo, vendar se je tako
mnenje `e usidralo v glavah nekaterih taborni{kih
vodij po Sloveniji. ^e se zavedajo, se verjetno ve~ina
v sebi s takimi kriteriji zapiranja ne strinja. In kar je
{e pomembnej{e, to zapiranje ima lahko resne neugodne dolgoro~ne posledice za prihodnost celotne
organizacije.
Sli{ati je, da se celotna generacija vodij in{truktorskega te~aja po~asi poslavlja od aktivnega vodenja, a menda jim je uspelo zbrati mlade naslednike.
^e je tako, si zaslu`ijo iskreno pohvalo. Mnogim
skupinam in rodovom znotraj ZTS se je ravno pri
menjavi generacij zalomilo in pot je {la le {e navzdol. Ostaja pa dejstvo, da so in{truktorci naredili
mnogo dobrega za prihodnost ZTS in njenih ~lanic
- rodov. Taborni{ki M.
Vol~ji pozdrav iz zelenih gozdov!

Va{ stric volk
tabor@rutka.net

maj-junij 47

NAGRADNA KRI@ANKA

Med poslanimi kuponi za nagradno kri`anko iz 4. {tevilke
smo iz`rebali naslednje nagrajence, ki prejmejo knji`ne nagrade: Filomena Ka{i~, Sokolska 3, 8233 Mirna, Andra` Purkat, Ljubljanska 68, 1293 [marje-Sap, Maja Tom{i~, ^rna vas
112, 1000 Ljubljana. Drogino nagrado prejme Gregor Galjot,
Na Kresu 34, 4228 @elezniki. ^estitamo!
Nagradni kupon po{ljite najpozneje do 3. junija na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na
dopisnici.

NAGRADNI KUPON - 5-6

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 5-6
Re{itve so: ___________________________
_____________________________________
LIEBER
Penzion-restavracija
_____________________________________
Srednje Gameljne 32e
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
Re{evalec: ____________________________
_____________________________________
_____________________________________