Uredništvo in upravništvo:
Miaribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti v*ak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
St. 56
Naročnina listo:
Celo leto......i2	K
Pol leta	......	6	K
Četrt leta	......	3	K
Mesečno........ i	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih ozna* nilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 12. maja 1909.
Letnik I.
Do popolne zmage!
Pošteno je obračunalo slovensko ljudstvo dne 7. maja z Narodno stranko. (Take gprostasne, zaušnice celjski liberalci gotovo niso pričakovali. Saj so bili docela prepričani,, 'da bo Brinar zmagal. Pisali so v „N. D.“: ,
„Položaj je za klerikalca Pišeka obupen, ker je vse prepričano, da ne sodi za poslanca tega* okraja. V nobenem slučaju, se zmaga Narodni stranki ni tako naravnost, Sama ponujala, kakor glede Fr. Brinarja.“
„Zmaga gospođa Franca Brinarja dne 7. maja je zagotovljena..“
„Shodi so pokazali, da uživa, Franc Brinar povsod simpatije. Razpoloženje iza Franca Brinarja je po večini okrajev ugodno.“
7. maj je pa pokazal, kako grozno so se liberalci zmotili in kake simpatije uživa Brinan povsod s tem, da je dobil kandidat S. ,K. Z. Franc Pišek celiK 4274 glasov več kakor, pa liberalni učitelj Brinar.
Zanimivo je tudi primerjati poročila raznih shodov v. liberalnih listih zr izidom volitev? v dotičnih krajih. „V Podgorju bo dobil vse glasove Brinar“, so pisali in dobil jih je 5, Pišek pa 32. O Blanci so pisali, da dobi Brinar lepo število glasov in res, je dobil cela dva. Na volilnem shodu za mozirsko okolico šo se vsi volilci izrekli za volitev narodnega kandidata splošne kurije Franca Brinarja z <4 dne 7. maja“ in Brinar je dobil 7. maja 0 glasov, Pišek pa 100, Irt tako bi lahko navedli še celo vrsto enakih primer.
Ni se tedaj čuditi, da so sedaj vsled tako velikanskega poraza liberalci čisto poparjeni. Presneto slabo so sodili slovensko ljudstvo, če so mislili, da se bo dalo tako izlahka vjetd na, limanice. Slovensko ljudstvo je dobro in značajno, zato se drži/ tiste stranke,, p kateri je prepričano, ,da dela v, njegov blagor in ta stranka je S. K. Z.
Slovenskoj, ljudstvo dobro vej da je Narodna stranka razdvojila '.vrste štajerskih Slovencev in sicer v trenutku, ko je z novo volilno postavo zaj drž. zbor za Slovane nastopila ugodnejša doba. Ta, delo Narodne stranke je bil politični zločin na slovenskem narodu in izreči se mora vsestransko priznanje tistim krogom, kateri so nasproti tej stranki osnovali kmečko stranko^ kaitera zastopal ne, le vse/- točke prejšnjega programa složno skupno delujočih štajer-
skih Slovencev, ampak je upoštevajoč' tok časa privzela vse točke agrarnih strank. Vse to slovensko lfuclstvo ve in najlepši dokaz za to je 7. mainik 1909.
Trdno smo prepričani, da bo slovensko ljudstvo tudi 17. maja stalo prav tako odločno na strani S. K. Z. Sijajna zmaga 7. maja nas ne sme uspavati, pač pa vspodbujati^ k nadaljnemu delu. 7. maja smo zmagali, ker so nas naši pristaši ubogali, ko smo jim klicali: Vsi na .volišče! Ta Mic nam bodi za geslo tudi 17. maja in zmaga S. K. Z. na peli črti je zagotovljena,,
Raznoterosti.
Opozarjamo svoje somišljenike, naj poučujejo volilce, da je treba v volilnem okraju Maribor, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, nadalje v volilnem okraju Ptuj, Ormož, in slednjič ,v volilnem okraju Celje, Laško, Vransko, Gornjigrad voliti po dva poslanca, torej je treba tudi po dva kandidata napisati na glasovnico.
Volilci morajo, dne 17. maja vzeti seboj modro izkaznico (legitimacijo) in belo glasovnico. Na glasovnico se zapiše ime kandidata, stan in bivališče. Legitimacijo je treba shraniti, če bi prišlo, do ožje volive.
Prosimo somišljenike, da delajo od, yolilca do volilca, naj gredo dne 17. majaj, na volišče in volijo kandidate S. K., Z. Samo intenzivna agitacija nam je dne 7. maja pomagala do sijajne zmage, samo ž njo bodemo zmagali tudi dne, 17. maja,
Delo, ne zmaga. Liberalna stranka je: pred 7. majem sanjala o zmagi in, ravno tako dela sedaj pred 17. majem. Sanjaril in piše v svojih listih, da bode zmaga dne 17.. maja na njeni strani. Nam ne pri-stoja tako sanjarjenje. Ne govorimo. sedaj o zmagi, ampak o delu za zmago. ITreba, je dela in agitacije, agitacije in dela. Dne 17. majah bo zmagala tista stranka, katera bo. Več delaSla. Pojdimo torej na 'delo!
Krivo bi bilo, ako, bi se vsled krasne zmage dne 7. maja dali zazibati v spanje. Kaj takega se pri resni, trezni stranki ne sme zgpditi. Zaj dne 17, maja Še je treba več dela, in napora, nego je bilo za 7. maja,
Na razna, vprašanja, zakaj ne priobčimo skupnega števila glasov, ki jih je dobil dr. Korošec pri
volitvah 17. maja, odgovarjamo, da natančno število glasov uradno še ni dognano. Ve se le toliko, 'cla je dobil dr. Korošec od vseh oddanih glasov 90 odstotkov.
Dr. Medved kot samostojen kandidat. Vest, cla jo profesor dr. Medved prevzel* kot samostojen kandidat v slovenskih spodnještajerskih trgih kandidaturo, je vzbudila občno pozornost in se, povsod — tudi v krogih, ki so z Narodno stranko v najožji zvezi — odobruje. Mi dobro dr. Antona Medveda poznamo ter vemo, kako vztrajno ^dn marljivo na narodnem polju deluje. S svojim prijaznim vedenjem si je v vseh slojih pridobil mnogo odkritosrčnih prijateljev. Razvijte za njega po vseh spodnještajerskih trgih, ki volijo v tej skupini, najživpjhnejŠo agitacijo, da bo voljjen mož, ki je znan po vsem*, slovenskem Štajer ju ter uživa povsod odkritosrčne simpatije, Ž njim bi, prišel v štajerski deželni zbor odlični zagovornik narodnih koristi, kojega zmožnosti so porok za najlepše vspehe,
Kukovčev shod v Veržeju. Poroča se nam: Dne
9.	maja nas je počastil jezični doktorf Kukovec iz Celja. Iz Ljutomera je priromala cela tolpa liberalcev častit celjskega preroka,; Shod se je vršil pri Hecb žetu. Kukovca fe na vse pretege hvalil znani Cvetko iz Vučje vasi, najbolj pa na» je iznenadilo, 'da se je zanj potegoval tudi naš nadučitelj gospod Sprager. Tega pad nismo od njega pričakovali. Lani so se ravna pristaši K, Z. zanj močno potegovali, da je sploh prišel v Veržej, mislili smo, da je miren in pameten mož. Žalibog, da smo. se prevarili, prišel je sem liberalne zgage delat. Pri glasovanju so se vzdignile roke Ljutomeržanov in obeh, nadučiteljev, domačini pa v veliki večini niso hoteli rok gor držati. Kukovec je med drugim priporočal, naj, bi volili pri ožji volitvi socialdemokrata Horvateka. Zavedni trža-ni si bomo dobro premislili, bila bi sramota, če bi poslali v deželni zboif nezmožnega Kukovca, ki že naprej pravi, da bo v deželnem zboru hodil s soc. demokrati, ne pa s svojimi slovenskimi tovariši. Naš kandidat je vrli rodoljub g. dr. Medved’.
Mraz pred 200 leti. Letos nam je napravil mraz veliko škode in je sploh cvetoči majnik doslej mrzel in neprijazen. Tndi 1. 1709. je bilo tako. Takrat je o Bin-koštih, ki so bile 20. maja, bil takšni mraz, da so vse trte pozeble. 1740. pa še je v majnikn sneg ležal po njivah in setve sploh niso mogle rasti.
Regulacija Cirknice. Na dne 14. maja določena komisija se je morala preložiti radi nepričal oranih zadržkov na 3. junija 1909.
PODLISTE2K.
Ura.
V	sobi Rekarjeve babice le bilo zmirom tako strahotno tiho, mrtvaško. Dasi sla bili obe okni precej visoki in čiste* Dmiti, vendar ni bila nikdar nobena stena popolnoma svetla: zdelo se je, kakor da je vse zavito v nekako motno, sivo meglo.
Pohištvo je pričalo' rt izredni starosti. Velika, žolto-rudeča skrinja s čudovitimi, temnimi ornamenti, — dva Visoka, nerodna stola, — velika miza, ki je bila morda nekdaj bela, at je sedaj,, na Bog ve kakšen način popolnoma osivela,, v.— visoka, postelj, pogrnjena s temno-zeleno bdejo, — moj Bog, vse tako grozno resno, dolgočasno —
V	kotu na skrinji je sedela dan za einem1 Rekarjeva babica.
Prejšnja leta jd- navadno držala na kolenih Icnjigo o življenju svetnikov ter čitala polglasno in z ustni Šepetajo: zdaj? pa soc ji oči tako oslabele, da kljub vsem naočnikom iff najskrajnejšim naporom ne more več razločevati meglenih, plešočih črk pred seboj. In tako sedi tiho, s prekrižanima rokama; tresočo glavo in polodprtimi očmi tor premišljuje.
Ali ona ne misli in ne/" govori nikdar o sebi. Kadar se spominja davnih časov, tedaj vidi najbolj jasno take ljudi, Id jih je srečala le parkrat v svojem življenju.
Tako jd pride oni dan poselit soseda in, kar sredi pogovora prične babica iznenađeno plakati.
— Kaj pa' vam je, babica, cla ste tako žalostni?
V pondeljek,
—	Ali, glej, soseda, — ali si jo poznala, Mirti-čevo Franico ? Pa kako bi jo ti poznala, ki si mlada, Glej, utonila, je revica, ko je šlat na potok po vodo. Ej, tako! lepo, pridno dekle, pa umrje. (Petdeset — dvainpetdeset — štiriinpetdeset let bo tega. »Oh, oh, ubožica!
In babica je začelji tako plakati, da se je so sedi že sitno in težko zdelo, ter je tiho odšla.
Crez par dni' pa je ravno tako naneslo,; da jo mimogrede opomnila Mirtičeve Franice.
—	Ej, pravi babica, utonila je, utonila. Pa kaj hočemo; —> vsakega doleti — tega tako, — one^a pa drugače.
Soseda malo zakašlja, obrne se v stran ter se začudi:
—	Moj Bog, kakšna ženska! V nedeljo je pa tako plakala —
A kolikor jej. tudi babica slabela — leto je prešlo za letom in ona je Še vedno kakor prej sedela v istem kotu na stari skrinji. Že od davna je govorila vsakomur, ki je prišel 'k nji:;
—	Umreti bo treba, umreti; smrt jo na pragu. A 'lahko urarjem, — kaj pa me veže na ta svet?
In vselej se je ozrla po teh besedah na steno ter vzdihnila,
Tam nad njo je visela stara ura, vsa očrnela in zaprašena. Številke so bile zamazane Šesta in sedma se skoro niti več poznali nista, — večji kazalec je bil znatno na levo zakrivljen; uteži, razni svinčeni kosi in železni obroči viseli so na trakovih, katere je svoje 'dni, ko se je verižica utrgala, najbrže babica odstrigla od kakšnega starega predpasnika; — I 5n pomislite,; ura je kljub svoji častitljivi
starosti vedno jednako šla, to se pravi, za dve uri prekasno; nihalo je tiktakalo/naprej in naprej, into v nenavadnem, zamolklem glasu.
To je bila babičina ura.. In babica! jo je ljubila bolj kakor vse na svetu. Nihče se je ni smel dotakniti; a ravnala je na lahko, skrbno, kakor mati z bolnim detetom.
Srečen smehljaj je razjasnil kakor solnčni žareli ves njen obraz, ko so kolesca zadrdrala: tik-tik-tik-tika i— drrrrr. In babica se-.je še slajŠOi na-muzala:i
—	Ej, kako ti to sopoče, ubožica!
* *
*
Ali babica je naposled popolnoma onemogla, Le težko, prav težko se je spravila zjutraj naj skrinjo; a oni torek so ji opešale roke, ravno ko je za-jutrkovala, tako da se ji je polila kava na# krilo, od koder je pritekla potem v tankem curku črez skrinjo na tla.
Babica je pripisovala te/ nezgodo svoji nerodnosti; a soseda, mati Markova, ki ji je kuhala in nekoliko postregla, ta jd babici odločno zapovedala, da naj je odslej pri mizi in ne na skrinji, kar se je babici sprva silno zamerilo.
Mati Markova je bila že petnajst let sem dolžna Rekarjevi babici dvesto goldinarjev. Dala jih je bratu* da 'je mogel v Ameriko, odslej pa ni bilo od njega nobenega glasu več, tako da( ‘sta obupali obe, babica in Markova.
—	Hranild sem jih za stare dni,, ko ne bodem mogla več gibati, — na, pa je tako. — Je že Bog
hotel —
(Dalje prihodnjiö.)
dne 17. maja vsi na volišče.
Maribor, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer.
Ivan Roškai*» državni poslanec,
Maina
Fran Robič, deželni odbornik,
Gradec.
Maribor. V torek opoldne je v Tegethofovi ulici povozil Wogener-jev hlapec 6 letnega dečka Vincenca Kaczorzyk, kateri je za svojo materjo bežal. Kriv je hlapec, ker je prenaglo vozil.
Limbuš. Napadel je dne 9. maja t. 1. na cesti v Limbuša tovarniški delavec Frane Kos viničarskega sina Blaža Deučman iz Limbuša brez vsacega vzroka in ga z nožem v trebuh in na desni roki težko ranil. Deučmana so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Limbuš. Dne 5. maja t. 1. je nastal po noči v hlevu pri kolarju Jožefa Razboršek v Limbužu ogenj. Pri gašenju je Razboršek dobil na obeh nogah tako hude opekline, da se je moral podati v mariborsko bolnišnico. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Pogoreli shod Zemljičev pri st. Barbari v Slov. gor. V nedeljo 9. maja popoldne je imel Dr. Gorišekov kandidat, uskok Zemljič v Zimici pri sv. Barbari klaver shod. Iz bojazni pred „Kmečko zvezo“ si ga niti naznaniti ni upal, pa vendar se je zvedelo ter je par pristašev „Kmečke zveze“ šlo poslušat oziroma gledat, kake kozle bosta Zemljič in njegov impresarijo dr. Gorišek streljala. Žalibog, da so naši prišli nekoliko prepozno; kajti, takoj, ko so naši pristaši se pokazali na zborovališčn, je dr. Gorišek iz strahu pred njimi zaključil shod. Kandidature Zemljičeve si liberalci niso upali, niti na glasovanje dati! To pač veliko pomeni! Liberalen shod je trajal le 20 minut! Kak vspeb je imel ta shod za Zemljiča, se vidi iz tega, da je eden kmet rekel: „Takoj ko smo videli doktoija Gorišeka, smo rekli: „Zemljič ne bo naš“!In res, noben ni bil za Zemljiča, pač pa vsi za Roškarja Ivana. No, g. dr. Gorišek, ali je tukaj tudi „Heil“ ? Podpišem se pa, g. urednik, samo za Vas, toda zagotovim Vas, da moj podpis ni falsificiran.
Hvala lepa za pivo — g. dohtar Gorišek, tako je dejal neki čevljar na Zemljičevem shodu v Zimici, ko so se liberalci vračali domov! No, doktor Gorišek, zopet Vaša stara politika pri pivu; taka nam pač ne bo mnogo škodovala!
Sv. Trojica V Slov. gor. Gospod državni poslanec Roškar je priredil pretečeno nedeljo v prostorih Mulec svoj shod. Bilo je na shodu čez 100 zavednih kmečkih mož, kteri so s zanimanjem poslušali kandidatove besede. — Govoril nam je vsem iz srca — v srce. Takih mož potrebujemo, take može hočemo za poslance. Jako nas je razveselilo, da so bili na shodu tudi zastopniki učiteljstva — naših misli j, našega duha! Škoda pa, da niso prišli gospodje „dohtarji“ od sv. Lenarta, bi vsaj slišali, kaj sodi ljudstvo o njih in njihovem kandidatu. Dne 17. maja pa vsi na volišče za naša kandidata Roškarja in Robiča.
Sv. Trojica v Slov. gor. Javen shod „na tihem“ je imel uskok Zemljič pretečeno nedeljo v Zg. Senarski pri tamošnjem nemškem županu Golobu, kteri ima v svojej gostilni na razpolago jedino le „Marburgerco“ in „Štajerca“. Se pozna, s kom da se bratijo liberalni uskoki. — Izpadlo pa je vse jako klaverno. Ljudje so res prišli, a ne poslušat Zemljiča, ampak krepčat svoje želodce v gostilno. — Poslušalo ga je par štajercijancev, par nevolilcev in pri kraju smo. Zemljiča in njegovemu adjutantu bi pač svetovali, naj ostane raje doma ter nas pusti pri miru! Glasov pa bode nabral po Slov. goricah ravno toliko, kakor pred par leti Morsa.
Ptuj, Ormož.
Anton MeškOf župan, Lahonci Josip Ozmec, župnik Sv. Lovrenc na Drav. polju.
Kandidat K. Z. Jožef Ozmec je priredil zadnjo nedeljo tri krasno uspele shode v Ormoškem okraju: ob 8 zjutraj pri Veliki Nedelji z več kakor 300, ob 11 pri Svetinjah z okrog*200 in popoldne ob 3 z do 150 volilci. Povsod se je pokazalo veliko navdušenje za program K. Z. in njene kandidate tako, da jim je v tem okraju zagotovljena lepa večina glasov.
Sv. Trojica v Halozah. „Sloga“ poje dr. Ploju nezasluženo hvalo, da je nun on izposloval brezobrestna posojila. Čemu je pa vinorejski odsek? „Sloga“, le piši bolj pametno in povej resnico, da bi mi brez dr. Ploja še več dobili. „Tako je“, ljubi študent Vesenjak. Dr. Ploj se briga za naše vinorodne Haloze le ob času volitve. A kdo prej nas ne pozna, tistega tudi mi ne poznamo dne 17. maja, ko bodeta izvoljena: Anton Meško, župan, Lahonci in Josip Ozmec, župnik, Sv. Lovrenc, Dravsko polje.
Velika Nedelja. Shod kandidata kmečke zveze krasno uspel; kandidatura z navdušenjem sprejeta! Prišli so na shod tudi Narodovci in Štajerčijanci ter si prijateljski stiskali roke! Kaj pomeni to? Ploj! ali razumete? Mi popolnoma!
Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Naši drugače tako lepi župniji so velika nadloga oni študentje, ki leta in leta študirajo, pa ne izštudirajo. Pa kako domišljavi so! V politiki bi bili radi ministri, pa še za ministrante ne veljajo. Moškanjski Visenjak dela kaj „Sloko“ politiko za Ploja, samošanski Visenjak je pa tako vezal otrobe na
shodu, da je bilo nas kmete sram, ker smo ga poslušali. Za napadanje duhovnikov in poštenih kmetov res ni treba študirati, treba le drznosti. A kateremu kmetu koristi kaj tako govorjenje. Kmet, ki spoštuje svoj stan, se ne bo dal komandirati od študenta, kmet ne bo poslušal študentov, ki niso nič in nimajo nič razven 24 ur prostega časa na dan, kmet ne bo poslušal študenta razven tedaj, če ga prosi kruha in- lüka. Ćudno je to, če bi se nam Maije-čanom ponujalo dvajset kandidatov, star študent bo hvalil le najslabšega. Zato pa proč s študentovsko politiko! Kmet naj kmeta voli! Kmet naj spoštuje svoje kandidate, ki se ne sramujejo vere Dr. Ploj visi jako na Visenjakovem ščipalniku, mi kmetje pa ne bomo študentovski podrepniki, mi volimo katoličke može naše mogočne S. K. Z. Tudi pri Marjeti bomo zavedni kmetje zapisali na glasovnice: Anton Meško, župao, Lahonci in Josip Ozmec, župnik, Sv. Lovrenc, Dravsko polje.
Oho, Ploj!/ Da je Ploj obrnil hrbet K. Z., je znano celemu slovenskemu svetu in Ploju ni prineslo nobene časti. Toda kdor je enkrat nezvest,, njemu ni zaupati. In res!,* Zadnjo nedeljo je dobroplaöani hol-rat Ploj) «zboroval pri Sv. Urbanu v oštariji, štajerči-janca Mariniča, in proti očitanjem kmečkih; pristašev so ga najbolj vneto branili Ceh iz Ločkega vrha in Ceh it Levanje, ki je volil nemški okrajni zastop v Ptuju. Nas kmete ptujski prvak' hujskajo pri volitvah v sovraštvo proti Nemcem, a sami se £ njimi vežejo, kadar jih potrebujejo. Takim ljudem mi ne moremo zaupati!
Plojevi shodi. V soboto dne* 4. majnika je dr. Ploj prirejal čudne shode pri Sv. Tomažu. Na „slii-haliji“ so bili zbrani tomaževski župan, učitelji in par drugih. Potem je pa Ploj/> jv spremstvu svojih najzvestejših tomaževskih oprod! Šel na Žvab k Ar-nušeku. Tam je pošiljali po razne može. Tako gin-ljiv prizor je baje to bil,! Ta hudomušni ljudje pravijo,, da si je Ploj hodil na Žvab po kopače. Med potjo so se baje gospoda kratkočasili' s tem, da so trgali Koroščeve letake! in se smejali koščekom, ki so letali po zraku!i-Kako bo pa takrat, g. dr. Ploj, ko boste vi Irčali s^političnega polja dne 17. maja?!
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Tukaj je imela K. Z. zadnjo nedeljo volilni shod, nfVkaterem je govoril deželni odbornik dr. E. Lampe iz Ljubljane. Opisoval nam je najprej potreba in nadloge,, ki tlačijo zlasti sedaj slovenskega kmeta. Razkladal nam je, kako uspešno deluje S. L. Si na Kranjskem kmečkemu ljudstvu v pomoč; to ni pesek v oči, to so sredstva, ki ne morejo ostati brez sadu: zadružništvo, denarni zavodi (tudi na Štajerskem), javen zavod — deželna banka, — ki ,naj pomaiga polagoma razdolžiti kmečka posestva, Po isti poti kakor S. L. S. na Kranjskem, hodi na Štajerskem S. K. Z. Ista pa more le takrat kaj doseči, če se v nji složno deluje; vsi kmetje morajo biti kakoif armada, se zvesto držati stranke, kakor vojaki svojih častnikov,, le da si Jih oni sami izberejo.' Ta enota in disciplina se mora pokazati tudi pri volitvah; pristaš; S. K, Z. bodo volili kandidate S. K.: Z., zato pa seveda le take kandidate, ki se tudi sami zvesto držijo S.‘K. Z., ne da bi sl samo ob času volitev izposodili njeno zastavo, potem pa jo odložili. Za nas sta torej prava moža, katerim oddamo svoje glasove, Ozmec in Meško. Poslušalci — bilo jih je kakih 200 — so pazljivo sledili izvajanjem gospoda Lampeta, ki je bil nekaterim še od katoliških shodov šem v najboljšem spominu. Nasprotoval ni nihče, pač pa so govorniku: ob koncu burno pritrjevali.
Domova. Zadnjo nedeljo je bil tukaj shod S. K. Z., na katerem sta govorila gospoda dr. Lampe in Miha Brenčič ml. Čeravno je PJoj imel en dan prej svoj klavern shodek (v celem kakih 24/ poslušalcev in še med temi polovica pristašev K. Z.)„ je vendar še enkrat poskusil po svojem študentu Vesenjaku svojo srečo. A smolo je imel ta ubogi Ploj s tem študentom,, da^ še morda nikdar takšne. Vesenjak je namreč od Sv. Marjete in iz Mezgovo pripeljal četico slogaških kričačev in nameraval naš shod razbiti in zgago delati:, pa je naletel na hud odpor od naše strani. Tistih pet ali šest kričačev, ki jih je med naše pristaše pomešal, mu je samo pomagalo do koneönö blamaže: kajti' kakor hitro se je kateri slogaš oglasil s svojim živio-Plojem!, že je slišal od nasprotne strani gromoviti: dol s Plojem, proč ž njim, živ,id Meško in Ozmec! Kljub tem zga-gam slogašev in Vesenjaka, njihovega četovodja, je vendar dr. Lampe s svojim krasnim govorom očaral vse poslušalce, tako da so mu naposled pritrjevali celo Vesenjakovi slogaŠL Seveda bo pa to „Sloga“ .zopet tajila. Govoril je na to tudi g. Miha Brenčič, ki je priporočal kandidaturo Ozmeca in Meška, kar so naši pristaši pozdravili z, burnimi živio-klici. Vesenjak, kateremu se je tudi dala, priložnost, da pokaže svojo modrost, pa je moral takoj umolkniti, ka-ko:q hitro je začel po svoji stari navadi udrihati po dr. Korošcu. Naši vrli pristaši so tovnoj res pokazali, da plojevcj, nimajo v Dornovi ničesar iskati. Naj si to zapomni tudi Vesenjak; 17. maja pa bomo volili Ozmeca id Meška.
Sv. Tomaž. Minuio nedeljo je pri nas bil shod. K. Z. Udeležilo se ga je nad 200 mož.: Vodil je shod savski župan Rižnar. Gospod državni in deželni poslanec PiŠek je najprej .oznanil zborovalcem veselo novico, da sta v splošni kuriji bila izvoljena s Častnimi večinami kandidata K. Z., namreč on sam ' in g. dr. Korošec. Razpravljal* je o tem, kaj vse se je storilo v prid kmečkemu ljudstvu, odkar ima besedo v državnem zboru K. Z. Omenjaj je, koliko dela čaka poslance v deželnem zboru, n. pr. prememba lov-
skega zakona, šolskih postav ttd. To delo opravi pa lahko le mož, ki ima zdrav razum in ki pozna težnje kmečkega prebivalstva.. Zato priporoča kandidaturo župana Meška in župnika Ozmeca. Navdušeno se sprejme! Povdarja, naj se ljudje ne dajo begati po napadih Narodne stranke. In ko je izjavil, da je to stranko najbolje prezirati, nastal je velik vihar priznalneg* .navdušenja. Mjiogo zborovalcev je na gospoda, poslanca stavilo razna vprašanja, n. pr. glede cenitve zemljišč, živinskih ogledih, o ž^apjari ji itd. Vsem izvajanjem gospoda posla,nca je sledilo viharno odobravanje. Za njim je govoril kaplan Štuhec. .Opozarjal je na razne ponujajoče se) stranke ter, njih težnje. Priporočal je kandidata, K. Z. in pa pobijal kandidaturo dr. Ploja in Kolariča zlasti s stališča, ker ta dva hodita roko v roki z Narodno stranko, ki je protikmečka,, protiverski in nenarodna. Shod je pokazal, da si tomaževski volilci nočejo omadeževati svojega imena s tem, đa bi volili izdajice slovenskega kmečkega ljudstva! Zato bodo volili edino-le Meška in Ozmeca! Plpj jnora pasti — se glasi v političnem ozračju.
Cirkovce. Dr. Ploj je natihoma obiskal našo župnijo. Spremljal ga je študent Beranič, ki pravi, da „Straža“ in Slov. Gospodar“ zapeljujeta kmete, da je žalostno, ker so dne 7. maja zmagali „črni“. Vi Beranič, kdo pa vas zapeljuje, da še niste končali svojih študij ? Nad 30 let ste že stari, pa še nimate kruha in službe. Vi hočete naše vrle kmete učiti? Agitirajte rajši za sebe, da dobite službo prej, kakor postanete Abraham. Ploj ali njegov Vanč Kolarič le naj napravita shod, se bomo že pogovorili, ker mi kmetje nismo študentje brez dela, ampak za delo. Lahko pride cela tropa liberalnih študentov, zmagali bomo katoliški kmetje, ker Cirkovce so naše. Beranič naj nam pove, koliko kruha je že dobil oi „črnih“, dr. Ploju pa naj naznani, da bo 17. maja v Cirkovcah se reklo: oj, Ploj, to je joj!
75 Plojevih krajcarjev v Mihovcah. Ko je pred dvema letoma polovico naše vasi pogorelo, nahajali smo se v strašni bedi, katero razume le nesrečen pogorelee. Ker nismo dobili nikake podpore od države ali dežele, smo očitali dr. Ploju to brezbrižnost. In res, sedaj je prišla Plo-jeva podpora. Ploj je nam poslal ne po 75 ali 7 kron, temveč po 75 krajcarjev smo dobili. In za 75 krajcarjev bi sedaj morali voliti Ploja? Nikdar! 75 kr. je mogoče „lep dar“ lačnemu študentu, za kmeta pogorelca je to nič. In dr. Ploj, ki ima skupaj nad 20.000 K letnih dohodkov, se hvali sedaj v svoji „Slogi“ s tem „lepim darom“. To je res lepo Plojevo delovanje! Će hoče dr. Ploj, mu vržemo nazaj te krajcarje, gotovo pa je, da dr. Ploja vržemo dne 17. maja v kot kot lennharskega poslanca. Dr. Ploj, srečno!
W
Rogatec, Šmarje.
Jakob Vrečko, kmet, Ponikva.
Cujte Berlisga! Na lepaku, ki ga, je podpisal sam žetalski, ;Berlisg, je tudi ta le stavek, ki*( -nam kaže ,Berlrsgovo inteligenco v pravi luči: „Ob enem s prevzetjem kandidature pa/ me je prešinila zavest velikih nalog, ki me v slučaju izvolitve v deželnem zboru čakajo.“ To momenta,no „prešiinjenje“ je gotovo izredno zanimiv psihološki slučaj. Za to bi bilo gotovo boljše, da gre Berlisg k psihologom, ne, pa v deželni zbor. Vsak, kamor spada!
Laži proti Vrečku, berlisgajp te dni po jcelem Šmarsko-rogaškem okraju na posebnih izdajah „N,
L.“ To dokazuje, da si Jje Berlisg nabral v, teku 20-letnega „delovanja“ v okraju mnogo denarja, da si lahko, dovoljuje take špase in plačuje posebne izdaje celjskega lističa, Ni nam pač treba nastopati proti takim obrekovanjem, kakor so M tem letaku. Stranka, ki tako laže in obrekuje, ni poštena stranka, za to tudi njenega kandidata ne bomo volili. Vrhutega je Berlisg tujec v našem okraju, ni kmet, je, privan-dral ubog k nam in si nabral mnogo denarja med kmeti: To mu naj zadostuje, v deželni zbor pa bomo poslali domačina in kmeta Jak. Vrečkota Ponikve,
Šoštanj, Slov. Gradec, Marenberg.
dr. Karl Verstovšek, profesor, Maribor.
Slovenjgradec. Boljšega, vzornejšega, izvežba-nejšega kmeta v celem volilnem okraju Marenberg— Slovenjgradec—Šoštanj ni in ga .ui, kakor je advokat Božič; saj si je priboril celo čast doktorske jezičnosti. Jezičnosti pa| jezičnosti! i In vendar ga mi kmetje ne maramo. Zakaj ne?
L Ker nam je previsok, prejezičen; mi smo mu par pregmajn: za podrepnike nas ima, za farške podrepnike; Take priimke nam daje,, tako nas zasramuje kar v obraz na liberalnih shodih! In mi kmetje naj bi temu možu na tako zaničevanje poljubljali roko in Šibo, s katero nas tepe po liberalnih shodih! In mi naj bi ga volili za svojega poslancal Nikoli in nikdar, pa nikdar! Nismo več otroci! Pa še z Solarji se ne sme ravnati dandanes več tako, kakor ravna znani kandidat liberalnih učiteljev z nami, ki mu nismo nič dolžni, najmanj pa dolžni, kar na slepo ga voliti! Kmetje! Kdor še ima količkaj stanovskega ponosa v sebi, mu mora kri zavreti ob ta-
kem zaničevanju! In kdor še drži le količkaj na svojo osebno čast, pljuval bi si sam v svojo lastno skledo, ako bi oddal dragoceni svoj glas takemu kandidatu. Kajneda? stanovski, tovariši, kmetje? Kajneda? Tega pa mi ne storimo in ne storimo. Ampak z veseljem bomo zapisali dne 17. majnika na svoje glasovnice že priljubljeno ime:	dr. Karl Verstovšek,
profesor, Maribor. !To smo mi dolžni sami sebi, našim družinam, svoji osebni časti in stanovskemu ponosu! Dr. Verstovšek si pa tudi zasluži to naše zaupanje, ker nas kmete spoštuje, vseskozi spoštuje.
2.	Pa je ta jezični doktor Božič tudi preštiman. Nas kmete naravnost prezira. On noče priti med nas in k nam. Je pač advokat, ki je navajen, da kmetje hodijo k njemu v kanclijo. Da» bi pa on se ponižal m prišel enkrat h kmetu (razun na kak komisijon), tega pa ta ne stori.* Pač pa je to storilj kandidat K. Z. dr. Verstovšek, kateremu ni bilo vreme preslabo, ne pot pregrda in pretežavna, da je le prišel med kmete-volilce tje v Razbor pod Urško goro, pa v Podgorje, Legen itd. S to svojo požrtvovalnostjo in pa s svojim uljudnim, prijaznim občevanjem z nami kmeti, si je pridobil povsocj/ frar naenkrat zaupanje kraetov-volileev, ki mu bodo to veliko požrtvovalnost vrnili z malo požrtvovalnostjo, da bodoi namreč vsi storili radi kratko pot na volišče, kjer bodo odločili med štimanim pa jezičnim doktorjem Božičem in požrtvovalnim in prijaznim Verstovšekom, ko bodo dne 17. majnika oddali vsi, prav vsi svoje glasovnice — glaseče se: dr. Karl Verstovšek, profesor, Maribor.
3.	K temu je gospod jezični doktor, katerega nam kmetom liberalni učitelji, vsiljujejo za našega poslanca, za ta tako imeniten posel naravnost nezmožen id nesposoben; ima namreč čudno slab spomin, je pozabljiv: v, 14 dneh pozabil je važen del svojih obljub* danih na velikonočni ponedeljek! na shodu v slovenjgraškem Narodnem domu, na drugo nedeljo po veliki noči pgj že ni več vedel, ponoviti vseh prejšnjih obljub svojih., In predno bi prišel v Gradec, pozabil bi gotovq vse, prav vse, kar je ob-Ijuboval volilcem. Kaj imamo od takega pozabljivega poslanca pričakovati? T.orej na «ni strani ta-velikanska jezičnost, na drugi strani,pa ta velika pozabljivost! Alif pa mu manjka resne, dobre volje izpolniti dane obljube, no, potem pa, je, no, kaj je potem dr,- Božič? Privoščimo ga prav iz srca laži-liberal-cem. Mi si pa bomo volili zanesljivega, vseskozi zanesljivega moža zal. poslanca dne 17. majnika, in ta je kandidat Slovenske kmečke zveze, dr. Karl Verstovšek* profesor, Maribor.
Otiški Vrh. (Vrlega župana imamo!) Naš župan Janez Verdnik, po domače Podržan, katerega Narodna! stranka posebno čisla, češ, da je veleugle-den, velepriljubljen itd., se je na zadnjih shodih v št. Petru ,in Pamečah odlikoval s posebnim kričanjem in razsajanjem. No, občani smo ga vsaj spoznali v pravi luči! In res vrl pristaš Narodne stranke je. Da je res naroden, je, pokazal s tem: Na občinski deski ima nabit razglas o deželnozborskih volitvah nemško-slovenski. Zavzame malone vso tablo. Pozneje je nabil več Kundmachung,, čisto nemških seveda, at teh ni nabil na nemški del razglasa, marveč na slovenski, tako da je ta čisto zakrit; Heil taki narodnosti takozvane Narodne stranke. Narodni stranki pa častitamo, da ima tako uglednega pristaša, kakor je župan Verdnik-Podržan, razgrajaleo .na shodih K. Z.
Pameče. Motiti je hotela nedeljski shod K., Z. peščica liberalcev-razdiralcev, pa se je sama korenito zmotila ta liberalno-razdiralno navdahnjena deteljica Vrečko-Kac-Podržan. Nezvesta je? namreč postala tej deteljici detelj icarprij at el j ic a Šalamon-Barle-Runovc, ki smo jih vsi tako bridko pogrešali, posebno pa tisti osamljeni liberalčki. Taka je torej liberalna zvestoba; kar na cedilu pušča drug drugega. Poparjena pač menda je ta deteljica; saj pa je ravno v soboto bil) hud mraz pri nas; posebna o polu-dne, dasiravno je bil najkrasnejši spomladanski dan, ja mraz spreletaval vso zeleno liberalno-razdiralno deteljišče, ko se je zvedelo iz Gradca, da je po celem Spodnjem Štajerskem .v petek dne 7. maja pogorelo vse brinje do tal, v .Gotovljah še celo s koreninami vred.
Pameče. Ugibalo se je tukaj v nedeljo, kaj pač more biti, da so počastili naš kmečki volilni shod od Narodnd liberalno-ra^diralne stranke samo Vrdnikov Podržan, Vrečko, Kac in Vrdnikov Kralj? „Ja„ kje pa so Šalamun, Barle in Runovc?“ povpraševalo se je vsepovprek* In namigavalo se je, da pač niso utegnili priti* najbrže so pohiteli tje dob v Joštov a Goto vije, tolažit svojega stanovskega učiteljskega tovariša Brinarjal In mu kondolirat, da so bili volilci splošne skupine dne 7. maja tako naivni in;, smešni, da .so Še celo socialdemokrata Siterja bolj upoštevali hi oštevali s svojimi glasovi kakor pa njega — Brinarja, Čeprav/ je, dudi on — Brinar — knap, vsaj po rodu. No, dne 17. maja bomo tudi mi z vsemi glasovi zopet poskrbeli še za to, da no- bo samo učiteljska, ampak vsa liberalno-razdiralna armada lahko šla tako dobro delo usmiljenja! izkazovat še za dva štacijona dalje, namreč v Celje — k đr. Božiču.
Pameče. Strašna kažem 'je nas zadela — nas Pamečane — zadnjo nedeljo, pa ne božja, ampak veliko hujša — liberalna kazen. Liberalni gospodi učitelji' ali lererji Runovc, Barle, Šalamun kar niso hoteli počastiti našega volilnega shoda. Gospodje! Take velike kazni si pa mi vendar še nismo zaslužili.
Troblje pri Slovenjgradcu. Dne 8. maja. Mraz smo imeli danes pri naš. No, za zdaj Še ni škodoval,; ker se je Še vlekel strašni dim od -včerajšnjega pogorišča, ko je pogorelo vse brinje, ki je 'tako lepo dišalo, posebno liberalcem-razdiralcem.
oaleška dolina. Pri nas smo povsod dobro pripravljeni na volilni dan 17. maja t. j. v pondeljek. Vsi kmetje in posestniki gremo volit kandidata Kmečke Zveze, našega priljubljenega in delavnega rojaka profesorja dr. Karl Verstovšeka, ki nam domačinom dela povsod čast. Sramota bi bila pač za tisto občino, v kateri še niso dovolj spoznali možje delovanje liberalne, advokatske celjske stranke. Mi davkoplačevalci in domačini si bodemo zapomnili zlasti take žnpane, ki nasprotujejo svojemu domačinu. Hvala Bogu, pri nas jih ni več toliko! Vsi oddajmo do zadnjega volilca glas za kmečkega kandidata, domačina dr. Karla Verstovšeka, profesorja v Maribora. Le ta bode dobro zastopal v deželnom zboru težnje kmečkega stanu. Zmaga bode naša ra celi črti! Liberalci so že posebno pri nas sanjali o padcu vrlega Pišeka, toda opekli so se. Tako tudi se jim bode godilo v kmečki skupnim.
Opozarjamo na izjavo g. šolskega vodje Runovca med inserati.
Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško.
dr. Ivan Benkoviči državni poslanec, Brežice.
Alojzij Terglavi kmet, Št. Peter y Sav. dolini.
Shodi S. K. Z. v gornjegrajskem okraju v Mozirju, v Nazarji, na Rečici, v Ljubnem in v Gor-njemgradu dne 9. t,- m. so izborno uspeli; govorila sta kandidata Terglav in dr. Benkovič.
Shodi S. K. Z. za vranski okraj se vrše 16. t. m, in sicer pd prvem opravilu v Št. Juriju ob Taboru (v cerkveni hiši), popoldne po večernicah pa na Polzeli (pri g. Cimpermanu); ta shod je določen tudi za občine Št. Peter in Št. Pavel. Poživljam^ somišljenike, da agitirajo za obilno udeležbo. Predstavila se bodeta oba kandidata.
Grozno nervozen je kandidat Narodne stranke Goričan. Že pri navadnih predavanjih preneha govoriti, če kdo samo zakašlja ali pa odpre okno ali vrata. V deželnem zboru pa rabimo mož, ki imajo tudi krepke (živce, ker bo prišlo 'čisto gotovo pogosto do zelo hrupnih prizorov, kateri bi Goričana spravili čisto iz ravnotežja. Zato rdne 17. maja ne bomo volili Goričana,- ampak dr. Benkoviča in Terglava.
Vransko. Osem' lepih kresov in streljanje je nedeljskega večera proslavljalo zmago Kmečke zveze v splošni skupini in vesele živio Pišek!-klice je nesel veter y dolino. Navdušenje, posebno med mladino, je velikansko, nič ne morejo «li jeziki, nasprotnikov.
Vransko« Brinarjevi, pristaši so po svojih lepakih želeli Pišeku „rekvijeskat in pace“, torej pokopali so ga že pred volitvijo; pa oživljen pa 6051 glasovih krepko živi, med tem ko Narodna stranka, prej prepijana nade sijajne zmagje, zdaj samai sebi nagrobnico poje. Žalostnejša Še bo pa nagrobnica za Narodno stranko dne 17. maja, ker se bo tudi takrat zgodilo, kar je njen kandidat dr. Karba v preroškem duhu dne 7. maja sam naznanil, ko je videl,, kako se stebri Narodne stranke majejo: „Ferdamano, kjer se človek najbolj zanaša, pa se vse spodnese. Kaj ne, gospod dr. Karba, 6051 kmečkih^ (viničarskih, hlapčevskih in drugih „coteljnov“ je prišlo na volišče za Pišeka, Še večje število, !bode pa dne 17. maja za dr. Ivana Benkoviča in Alojzija Terglava prišlo* na volišče, ker coteljni ne marajo za gospoda. Kako malo maramo za vašo stranko mi kmečki ljudje ali coteljni, ste lahko spoznali v nedeljo zvečer na kresovih in streljanju v proslavo sijajne zmage nad * vašo stranko, isto ste lahko spoznali iz dejstva, da, so se že začele vaše đo sedaj nepristopne trdnjave Prekope, Grajska vas majati, ker, so 7. maja pokazale, da nočejo več soglasno gnjilega liberalnega voza vleči, isto pa bodo tudi pokazale 17. maja, ker vsi poznamo vrline (?) liberalnih kandidatov.
Kapla. Na liberalnem nedeljskem shodeku, ki Je pa bil vendar imenitnejši kot v Prekopi dne 4/ t. m., se je zopet zvijal' kandidat, spretni , vranski zdravnik Karba, ter po svoji navadi zmerjal duhovnike, ki se predrznejo mešati se v volitve. Gospod kandidat, in sicer najslavnejši kandidat Nar. stranke pomnite:	dokler se nam bo jezik gibal, bomo delo-
vali zoper Narodno (?) stranko, in dokler bodo agitirali učitelji in njihovi bratci za Narodno stranko, ki vidno propada, tako dolgo si bodo usojali duhovniki delovati v prid Kmečke zveze, ki vidno prospe-va. Ste razumeli? — Savinjski volilci 17. maja.
Novacerkev. Liberalcem v Novicerkvi nekaj tiho na uho^ Pred dvema letoma ste pred svetom zatrjevali, da volite samo seveda kmeta Robleka, da ste pa sicer odločni pristaši katoliške stranka 5n pa navdušeni za kmečke koristi. Dne 7.< maja 4909 pa so bili na volišču volilci izključno kmečkega stanu; večina je oddala glasovnice za nekmeta proti katoliškemu kandidatu kmetu Pišeku. Ali vam kdo še more verjeti, da niste zaslepljenci pri doktorski protikmeč-ki in protikatoliŠki stranki? (Pač ni čudno to raz-
merje, če pomislite, da brez razsodka poslušate le takega, ki ne zna drugega kakor po cesti pobirati fige. Figovska stranka.	.
Gornjigrad. Volilni shod dr. Benkoviča in Terglava je bil nad vse sijajen. Nad 150 poslušalcev je pozorno poslušalo oba kandidata dr. Benkoviča in Terglava, navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko je dr. Benkovič povedal ogromno Število glasov, katere je dobil Pišek. Živijo ni bilo ne konca ne kraja, živijo Pišek, živijo dr. Benkovič in Terglav. Kan-didatura obeh je bila soglasno sprejeta; v pondeljek gredo volit vsi kmetje in zmaga bo zopet naša! Strahovito sta krtačila Terglav in Vasle „narodno“ stranko, ki zasluži vsako drugo ime prej, ko pa „narodna". Pri nas je itak že pokopana. Kmetje, naženite iz našega okraja v pondeljek Karba in učitelja Goričana ravnotako, kakor ste pognali učitelja Brinarja, ki je dobil v celem okraj n skopaj komaj 45 glasov, a naš vrli Pišek pa 740. Kmetje, liberalni nčitelji vam ne bodo komandirali!
Brežice, Sevnica, Kozje.
dr« Franc Jankoviči zdravnik,
Kozje.
Malusov shod v Veračah pri Kozjem se je neverjetno slabo obnesel. Napovedan je bij v nedeljo dne 9. maja ob 11. uri predp. v prostorih g. Leskoška. Toda niso se upali zborovati, ker je prišlo čez 80 pristašev K. Z., med tem ko je bilo pristašev Narodne stranke vendar celili 6, seveda mec? njimi obče znani agitator Narodne stranke g. Jelovšek, učitelj v Virštanju. Na zborovanje čakali smo do 1. ure popoldne, pa se ni upal pokazati kandidat Malus; pristaši K. Z. bi gr* (vendar rad/ videli in slišali, če zna sploh kaj govoriti. Naprosili so potem župana iz Vezač g. Jakoba Bovha, da jim je izrekel častno besedo, da bode skrbel za mir frayed, kakor je tudi storil. Radovedni smo bili, kaj nam bode kandidat Malus povedal,* toda to, kar nam je povedal, že zna pri nas vsak otrok, ki je 5 let star; govoril je namreč, kako ih s čim se kokoši krmijo, in že pri teh „fcuku-ših“ so se mu roke tresle; ako bi pa prišel v, deželni zbor, tresle bi se mu Še hlače in bogve, kaj bi se Še zgodilo ž njim. Naš kandidat pa je g. dr. Jankovič, zdravnik, Kozje. Dne 17. maja. vsi pristaši Slovenske kmečke zveze na volišče in zmaga bode naša. — Opazovale_c._
Dobje pri Planini. Dne 7. t. m. dobila sta pri splošni deželnozborski volitvi Pišek 42, Brinar 14 glasov. Pnlko se je mnogo trudil za svojega Brinarja. Napravil je shod, kar na svojo roko, ter udrihal po poslancih K. Z. in povsem, kar nemore njegov slab želodec prenesti. Beračil je skoro cel teden za glasove po občini. Ljudstvo si je pa mislilo. Ako ni tvoj tovariš boljši kakor si ti, potem se pojta solit oba sknpaj. Polko posti že enkrat svojo liberalno agitacijo, saj vidiš, da te ljudstvo nemara.
Dobje pri Planini. Dne 9. t. m. imel je pri nas gosp. dr. Jankovič volilni shod. Volilci so navdušeno odobravali njegova izvajanja. Samo Pulkotn ni bilo prav in je ugovarjal. Toda sknpil jih je od gospoda dr. Jankoviča prav pošteno. Mnogo smeha in zabave nam je napravil Pnlko, ko nas je začel učiti, da se moramo držati gesla: „Svoji k svojim“. Ali se pa on drži tega gesla. Ali je Detoma Slovenec, ko hodi k njemu kupovat in v gostilno, kjer mn je njegov ljubček „Štajerc“ vedno na razpolago. Ali je to narodno, če se pri občinskih volitvah bojnje za štajercijance, proti Slovencu? Ali je to narodno, če ga pred sodnijo vedno zastopa nemški odvetnik Zrngast? In taki ljudje nas hočejo učiti narodne zavednosti, ki jo sami ne razumejo. Če mu je „Slovenski Gospodar“ posebno v želodcu, nam je to vse jedno, mi bomo agitirali, da še dobi več naročnikov. Volilci dne 17. maja vsi na volišče, ne dajte se od nikoga premotiti, ampak napišite na volilne listke: Dr.-Franc Jankovič, zdravnik, Kozje.
i Velika železniška nesreča pri Pesnici.
V torek ponoči se je dogodila- grozna nesreča na pro$i južne železnice med postajama :St. Ilj in Pesnico. Osobni vlak, ki je prišel v; smeri od Gradca in bi mora| po voznem redu priti v Maribor ob 1 uri in 8 min. v jutro, je bil zadržan pred postajo Pesnica. Za tem vlakom, lje prišel po istem tiru br-zovlak z Dunaja (koroški brzovlak). Brzovlak ni dobil nikakega znamenja na Šentiljski postajij da proga pred njim ni prosta. Z navadno hitrostjo je brzovlak vozil proti Pesnici in zavozil v pred postajo sto ječi osobni. Vlak. Sprevodnik Krainz iz Maribora, ki je bil na zadnjem vozu osobnega vlaka, je: y zadnjem trenutku zagledal brzovlak prihajati in je skočil 7\ vlaka, da se reši. Krainz si je pri skoku; zlomil nogo in bil tudi drugačitežko poškodovan. Zadnji voz osobnega vlaka je bil k| sreči prazen. Stroj brzovlaka je/ razbil zadnji voz popolnoma, poškodoval druge vozove inf skočil iz tira, kateri je bil popolnoma skrivljen in razdrt.
Slikar Walter iz Maribora je bil .od razbitih ostankov voza, m katerem se je peljal,! popolnoma zmečkan* celo njegovo truplo je bilo okrvavljeno, da ga ni bilo skoraj moči spoznati.
Težko ranjen je bil tudi poročnik Kvandest, sin mariborskega špediterja.
Vzrok t,e nesreče je Še nepojasnjen, le toliko se meni, da aspirant Slanski na pesniški postaji ni toliko kriv, kakor pa čuvaj na Šentiljski postaji, ki je brzovlak/ spustil naprej, .akoravno ni bil iz Pesnice obveščen, da tir ni prost.
Koroško.
Proč od celjske Zadružne zveze!, Na več sho-dih Kmečke zveze v slovenjgraškem okraju, na katere jso prišli tudi somišljeniki iz bližnje Koroške, so pristaši takozvane Narodne, stranke vročekrvno in ognjevito kričali: Korošci vun! Primeren odgovor temu je dala slovenska hranilnica ini posojilnica Spodnjem Dravogradu,ki je te dni naznanila celjski Zvezi svoj izstop. Gotovo bodo sledile tudi dinge koroške posojilnice, ki so še včlanjene pri celjski liberalni Zvezi.
Celovec. .V soboto je bila hi uršulinski cerkvi poroka g. dr. Alfonza Sibernika z gdč. Rozo Apihovo, hčerko vpok. g., prof. Apiha. Poročil ju je' msgr. V. Podgorc, moža (priči) sta bila vladni svetnik g. dr. J. Šket in zasebnik g. 'Zarja. Navzoči so bili vsi odličnejši slovenski krogi celovški, na koru pa so pele gojenke ss. uršulink, med koje je svoje dni tudi spadala nevesta. Castitamo!
Celovec. Na Mesnem trgu je nek porednež s puško ustrelil na deklo Mico Lukenštajnerjevo in jo zadel v roko.
Labod. Tržni dan 4. majnika se je navzlic dežju dobro ’obnesel. Prignali so 492 ovec in 41 koz. Ovce so šle po .15—40 K, koze po 20—34 K. Prodalo so je vse. Najlepšega skopljene^ je kupil rudski župan za 42 K. Kupci so bili prišli iz Tirol, iz Spod. Stajerja in iz Koroškega.
Tinje. Zaprli so kmečkega fanta Jož. Kravta, keit je baje posekal županu F. Kuharju 28 sadnih drevesc.
Volšperg. Dne 3. In 4. majnika je bil tukaj nabor. Potrjenih je hilo prvi dan 22, drugi 26 mladeničev.
Veleizdaj niški proces.
Ta čudni proces se vleče od dne do "dne dalje. Ubogi obtoženci čakajo in se mučijo v slabih zaporih, 'a pri obravnavah jim pa državni pravdnik preti z najhujšo kaznijo. Da se obtoženci pri takih okol-ščinah že občutijo sedaj kot obsojene in propadle, ni Čudno. Propadli so pa že tako in tako skoraj vsi obtoženci, {kajti nekateri mladi trgovci so prišli v konkurz, ker so morali zapustiti svoje posle in si ne bodo nikdar več opomogli. (Rodovine zaprtih duhovnikov umirajo od lakote in ravno 'tako rodovine zaprtih učiteljev, ' Uboge žrtve potrebujejo velike pomoči.
Kako se ta proces vrši, to je pravi evropejski škandal za celo našo monarhijo. Da si čitatelji pred-očijo postopanje pri tem procesu, navedemo tukaj le en drastični odlomek iz skupne celote zadnjih obravnav.
Priča pravoslavni župnik Jovan Sepe izjavlja nai predsednikova vprašanja, da je prišel leta 1875 v Perno za župnika, pa so se že takrat župljani nazivali Srbe, ter se kot taki še danes počutijo. Prvi čas so bili Hrvati in Srbi jako složni, ali tri leta sem so postali pa odnošaji med njimi zelo napeti radi volitev v «občinski svet, v Topuskem.
Predsednik: V preiskavi ste pa izrekli, da se je pravoslavno gibanje šele takrat pričelo, ko se je •ir Perni osnovala kmetijska zadruga. Od tedaj da so začeli nositi srbske barve, jeli čitati „Srbsko Kolo“ in „Srbobrana.“
Priča Sepe: 'Tega jaz nisem nikdar v preiskavi izrekel. V zapisniku je gotovo pogrešek.
Predsednik: Tu ninikakega pogreška.
Priča je nato vse obširno pripovedal o lokalnih razmerah glede širjenja srbstva, „Srbobrana“, „Srbskega Kola“ in občinskih volitev. O Srbiji in kralju Petru pa sploh ni nič slišal 'govoriti.
Priča Imbre Varovič, že predkaznovan radi goljufije na 4 leta težke ječe, izpove pod prisego, da je skupaj bil zaprt z obtoženim Jovanovičem, pa mu je ta pripovedoval, ko sta 'se razgovarjala, da bo vse ozemlje notri đo Zagorja spadalo pod Srbijo. Tudi mu je povedal, da bo Bosna 'padla pod Srbijo in v slučaju, ako bodo oni obsojeni, bo nastala po deželi revolucija. Pri razpravah foi bilo pa najboljše po-streljati vse sodnike.
Eden izmed obtožencev je nad to pričino izjavo izrekel samo «besedico oho! pa ga je predsednik takoj izključil od razprave in je bil dotični kaznovan še povrh z jednodnevnim zaporom in postom.
Tako postopanje kaže dovolj osvetljeno postopanje pri procesu, kar ga pa še bolj osvetljuje, je to, da je hudo obteževalna priča za obsojence Babič kar črez noč izginil v Ameriko, ker je ravno on dal lažnjive podatke o obtožencih na zapisnik! Razvoj nadaljnega procesa bo jako interesanten.
Listnica uredništva.
Teč g. dopisovalcem iz Sv. Lenarta v Slov. gor. In okolice:
Nam je zadeva o liberlnih falzifikacijah natanko znana, toda v privatnih pismih je vendar ne moremo vsakemu [razlagati. Stvar pride itak pred sodnijo. Ostanite zdravi in potrpite.
Z ozirom nato, da je pri današnji glavni razpravi pred c. kr. okrajnim sodiščem v Slov. Gradcu gospod župnik Franc Pečnik iz Podgorja izjavil, da nima vzroka trditi in da tudi ni kedaj trdil, da bi bil jaz podpisani vposlal članek v nemške časnike glede zborovanja na veliki petek 1909 v Narodnem domu v Slovenj gradcu, in mu jaz tudi verjamem, izjavim tudi jaz podpisani, da nimam vzroka njega kot lažnjivca imenovati, ter vzamem ta izraz ga obžalujoč kot neopravičen nazaj.
Slovenjgradec, due 11. majnika 1909.
Mart. Rnnovc s. r., šole vodja v Št. liju.
Dr. Winkler s. r., priča, Dr. Drobnitsch s. r., priča,
„Lilienwebe“
nemški izdelek,
„Komeniuswebe“
češki izdelek prekaša v kakovosti vsako plat-nino. 1 komad v dolgosti 20 m za samo IS K pošlje po poštnem povzetju
Earl Berömek, Vamberg
Ćbško.
Ü# Vzorci se pošiljajo zastonj.
Kavo,
žgano in nežgano pošilja po poštnem povzetju v vrečicah po 6 kg poštnine in carine prosto na ise kraje trgovina „Merkur“
I.	Bilc, ilirska Bistrica pri
Reki.
Santos 12 K 60 v. San Domingo 14 K. Poseben cenik se pošlje zastonj in franko.	109
Zelo ugodna prilika!
Prodam prostovoljno žago in mlin na potoku, 5 miuut daleč od izliva v Savo, pri lepi cesti. Kolodvor Zilanmost je oddaljen 1 uro, trg Radeče */, ure. V kratkem se otvori železniška postaja. Izvrstna lega tudi za večje podjetje s pomočjo elektrike. Cena zelo nizka. Slovenci, ki se zavedate kake veljave, pridite, sicer bo tujec porabil pričajočo ugodno priliko! Prodam tudi pripadajoče posestvo: njive, gozd, travnik, vinograd. Več pove Ant. Podlipnik, Loka pri Zidanem mostu.
Lepo posestvo pri okrajni cesti v politič. okraju Brežice z okoli 50 oralov zemlje, in sicer: lope njive v ravnini, lepi travniki in lepa hosta, kakor lepa lega za nov vinograd, se da po nizki ceni v najem, ati pa proda. Najemniki ali kupci blagovolijo se zglasiti pod: I. B., štev. 16 tega lista. 24
Poslano!
Umetniški zavod Adolf Vogel, Hall pri Inomostu, Tirolsko, se najtopleje priporoča za napravo altarjev, spovednic, prižnic v gotskem romanskem in renesančnem slogu, taberna-keljev, križevih potov, oljnatih slik, božjih grobov, slik za bandere itd. Ilustrirani cenik zastonj. Ako se skličete na
„Stražo“, dobite 5% popusta.	106
$OOOCX Restavracija
Cerkveni slikar	^	-	x
Peter Markovič Narodni dom
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, posebno altarnih in bandemih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem času doma v svojem atelijeju in izdelujem manjša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj za večja dela: za slikanje cerkva v različnih slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence.

23,
Tovarna za žice in mreže
Klinte F. Strašice, Češko
priporoča mreže in žice v lesenem in železnem okvirja, strojne žice, mreže za pesek, kuhinjska cedila, žimnice za postelje, elastične žimnice, otirače za črevlje, specijalitete žičnih žimnic itd.	102
v maribopu.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sy. Cirila ? Maribora.
Kdor želi trpežno vrh n o suknjo,
naj se obrne z zaupanjem na izdelovalca
FRANC STRNSKY v Lišni,
pošta Nemacka (Moravsko).
7 vrhnih snkenj s poštnim povzetjem po 1 E 20 vin, komad. Kdor kupi enkrat, knpi zopet. V zalogi je principijelno trpežno sukno. Vzorci se ne pošiljajo. 103
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, podelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsoiidnejša in točna postrežba!
la debelo.	M«* drobno.
Smrt
doleti vsacega, ampak sreča samo istega, kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši
R. Stermecki, Celje, (Štajersko.)
Štajersko platno ....		po 36	vin.
Slovensko platno ....		„ 40	33
Savinsko platno ....		„ 44	33
Vojaško platno		33	„ 46	33
Domestih platno mehko .	• 3?	„ 48	33
Gorsko platno debelo . .	• > 33	„ 60	33
Istrija tkanina, mehka	• • 33	„ 54	33
Holandska tkanina, mehka	• • 33	„ 60	33
Vzorci zastonj In pošiljafve črez K 20* -		franko	c
Za nakup
tvrdk®
191. E. Šepec, Maribor
Grajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7