LETO XXI. — številka 65 Ustanovitelji: občinska konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakr:jo odgovoren Albin Učakar GLASILO KRANJ, sreda — 21. 8. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicei cb sredah in sobotah E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Z A_GOREN J S KO Kranjski izvoz pod programom Največ je izvozil Tekstilindus, že 93 odst. letošnjega programa pa je izpolnil TOSO Enajst kranjskih delovnih ! organizacij je v letošnjih osmih mesecih izvozilo za pet in pol milijona dolarjev izdelkov in tako izpolnilo 48,6 odstotka letošnjega izvoznega programa. Podjetja so sicer izvozila za 6,2 odstotka več izdelkov kot od januarja do julija lani, vendar pa so skoraj deset odstotkov Pod letošnjim programom. Dokaj ugodna pa je struktura izvoza, saj so podjetja za 3,8 milijona dolarjev (69,7 odstotka) izvozila v države s čvrsto valuto, za 1,3 milijona (24,3) v vzhodne države in le za 329 tisoč dolarjev (6,0) v druge države. Največ — za milijon 451 tisoč dolarjev — je izvozila tovarna Tekstilindus in tako izpolnila 60,5 odstotka pred- videnega izvoznega programa. Po količini je na drugem mestu tovarna Iskra z milijon 309 tisoč (50,1) in na tretjem tovarna Planika, ki je izvozila za nekaj več kot milijon dolarjev svojih izdsl-kov. Zanimivo je tudi, da so se prav ta tri podjetja tudi najbolj približala predvidenemu izvoznemu programu za to leto. Daleč pred vsemi pa je TOSO, ki je do sedaj izpolnil že 93,1 odstotka letošnjega izvoznega programa. To podjetje je izvozilo za 55,855 dolarjev izdelkov v vzhodne države. Med podjetji, ki sta najbolj v zaostanku pri izpolnjevanju letošnjega programa pa sta Standard (20,6) in Oljarica (26,5). A Prebivalci Dupelj, Naklega in Podbrezij so odločili: V Dupljah ne bo osemletke V višje razrede (od 5. do 8.) se bodo učenci vozili na šolo France Prešeren v Kranju ž. Delavska univerza Radovljica Delovodska šola kovinske in lesne stroke Za bližnjo vzgojno-izobra-Ževalno sezono, ki se bo V Radovljici začela prihodnji mesec, je delavska univerza že izdelala okvirni delovni Program. Ta je tako kot Prejšnja leta tudi tokrat precej bogat. Ko smo se pred kratkim pogovarjali o oblikah izobraževanja v sezoni 1968/69, smo izvedeli, da zanimanje za različne oblike, « jih organizirajo delavske univerze v zadnjih letih, posebno v nekaterih občinah, nenehno narašča. Prav zato bodo gorenjske delavske univerze izdelale za bližnjo sezono skupen program izobraževanja. Ta program bo razdeljen na posamezna Področja oziroma posamezne občine. Tako se bodo prebivalci laže odločili, za ustrezno izobraževalno obliko. Danes poglejmo najprej okvirni program delavske univerze v Radovljici. Tod so 15. avgusta že začeli s Siviljsko-krojnim tečajem, ki bo trajal dva meseca. Ena »zmed novosti letošnjega programa radovljiške delavske univerze pa ie organizacija delovodske šole kovinske in lesne stroke. Ta šola, ki bo trajala dve leti in pol, je namenjena predvsem tistim kvalificiranim delavcem in delovodjem, kti. nimajo ustrezne izobrazbe in želijo v prihodnje postati mojstri. Solo bodo organizirali v sodelovanju z vajeniško šolo v Radovljici, vendar pa bo šola verificirana (priznana), saj bo potekala pod strokovnim vodstvom matične šole v Ljubljani. Predvidevajo, da se bo pouk v šoli začel 1. oktobra, kot poseben pogoj za vpis v to šolo pa je priznana kvalifikacija kovinske stroke in tri leta prakse. Podobno kot prejšnja pa bodo pri delavski univerzi v Radovljici tudi letos oddelki višje komercialne šole, oddelki osnovne šole za odrasle; če bo potrebno pa bodo odprli tudi nekatere druge oddelke. Prav tako bodo v letošnji izobraževalni se/oni na programu jezikovni tečaji iz nemščine, angleščine in italijanščine ter drugi strokovni tečaji. Posebej pa se pri delavski univerzi pripravljajo na VZgOJO in izobraževanje občanov na področju civilne zaščite in varstva pri delu. Razen tega pa imajo tudi v prihodnje predvidenih več predavanj, seminarjev in drugih oblik izobraževanja za občane oziroma prebivalce iz raznih krajev ter za družbenopolitične delavce v radovljiški občini. Skratka, program delavske univerze, ki ga bodo v kratkem uresničili, kaže, da SO se tokrat temeljito pripravili na večkrat ponovljene sklepe in opozorila, da je treba izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih v občini. A. Ž. Občani kranjske občine oziroma predvsem bralci našega časnika se prav gotovo še spomnijo, da smo 27. aprila letos v našem časniku objavili predlog sprememb mreže osnovnih šol v kranjski občini, ki sta ga izdelala svet za šolstvo in zaved za prosvetno pedagoško službo v Kranju. Po objavi tega predloga so bile v občini javne tribune, na katerih so razpravljali o reorganizaciji šolske mreže. S predlagano reorganizacijo se niso strinjali le prebivalci Dupelj. Menili so, da ne bi bilo prav, da bi na šoli v Dupljah ukinili višje razrede in bi se učenci od 5. do 8. razreda morali voziti na osnovno šolo France Prešeren v Kranju. Ko je občinska skupščina 30. maja po javni razpravi razpravljala o reorganizaciji šolske mreže, je nazadnje sprejela tudi program razvoja osnovnih šol v občini. Takrat je hkrati sprejela tudi predlog, da se višji razredi na šoli v Dupljah ukinejo. Prebivalci Dupelj, ki so na sejo poslali svoje predstavnike, so prek njih ostro protestirali k takšnemu sklepu. Zato se je 24. junija letos v Dupljah sestal širši politični aktiv, ki so se ga udeležili tudi predstavniki kranjske občinske skupščine in nekaterih strokovnih služb in na katerem so sklenili, naj dokončno odločitev o tem: ali naj ostanejo na šoli v Dupljah višji razredi ali ne, izrečejo občani vseh treh krajevnih skupnosti. Takrat so tudi sklenili, da bo občinska skupščina zagotovila čimkvalitetnejši pouk, če se bodo starši odločili, da v Dupljah ostane osemletna osnovna šola. Tako je bila julija in avgusta na podrceju krajevnih skupnosti Duplje. Naklo in Pcdbrezje izvedena anketa. Po seznamu, ki ga je izdelal krajevni urad v Naklem, so bile anketirane vse tiste družine, ki imajo otroke. Od 570 vpisanih družin na področju vseh treh krajevnih skupnosti jih je na anketo odgovorilo oziroma jo izpolnilo 537 ali 94,2 odstotka. Za šolo v Kranju se je odločilo 355 družin (66,1 odstotka), za šolo v Dupljah pa 178 (33,lfj. Štiri anketirane družine (0,8) pa se niso odločile ne za Kranj ne za Duplje. V posameznih krajevnih skupnostih pa so rezultati naslednji: O V krajevni skupnosti Duplje je od 141 vpisanih družin izpolnilo anketo 131 (92,2). Od teh se je za šolo v Dupljah odločilo 129 (98,4), za šolo v Kranju 1 družina (0,8). Ena družina (0,8) pa se ni odločila ne za Duplje, ne za Kranj. # V krajevni skupnosti Naklo so od 316 vpisanih družin izpolnile anketo 303 (95,9). Od teh se je za šolo v Dupljah odločilo 45 (14,9) in za šolo v Kranju 255 (84,1). Tri družine (1,0) pa sa niso odločile ne za Duplje, ne za Kranj. # V krajevni skupnosti Podbrezje pa so od 113 vpisanih družin izpolnile anketo 103 (91,1). Od teh so se za šolo v Dupljah odločile 4 (3,9) in za šolo v Kranju 99 (96,1). Q Rezultati ankete so tako # pokazali, da večina dru- # žin v krajevnih skupno- # stih Duplje, Naklo in 0 Podbrezje ne želi, da bi % se njihovi otroci, ki obi-0 skujejo višje razrede, šo- # lali v šoli Duplje. Zato 0 tudi ne bo treba spremi- # njati programa razvoja # osnovnih šol v občini, ki # ga je kranjska občinska % skupščina sprejela 30. ma- # ja letos. A. Žalar Železniki se pripravljajo na IV. čipkarski dan Pester spored prireditev Ljubitelji čipk in starih ljudskih običajev iz Selške in Poljanske doline, iz škofje Loke ter od drugod bodo tudi letos prišli na svoj račun. Turistično društvo iz Železnikov, kraja, ki prav tako kot Idrija slovi po klekljarjih in njih znamenitih izdelkih, namreč organizira — tokrat že šestič po vrsti — zanimivo kulturno prireditev z naslovom čipkarski dan. Na sestanku pred dnevi smo izvedeli, kaj vse bodo obiskovalci v nedeljo, 25. avgusta, lahko videli v Železnikih. Vzporedno z osrednjim dogodkom, razstavo čipk in tekmovanjem klekljane iz raznih krajev Slovenije, bodo gostom prikazali še mnoge stare običaje, ki so bili nekdaj v navadi v Selški dolini. Del programa nameravajo izvesti že na sam pred- večer čipkarskega dneva, v soboto. Pred plavžem, ki prav tako kot ime kraja govori o nekdanji dejavnosti Zeleznikarjev, bodo v mraku zakurili kres, za prijetno razpoloženje pa bo skrbel domači moški pevski zbor. (Nadalj. na 12. str.) V petek je bil na Gorenjskem potres V petek zvečer ob 22.32 je prebivalce Gorenjske razburil potres. Zemlja se je tresla nekaj sekund. V observatoriju v Ljubljani so ugotovili, da je bil epicenter potresa 45 kilometrov od Ljubljane. Potres pa je bil pete stopnje. Najbolj se je tresla zemlja v okolici Radovljice, ker je tudi gorenjska pol resna prelomnica. Vendar pa so tu potresi v primerjavi s petko- vim zelo redki in šibki. Potres pete stopnje pa je že razmeroma močan, tako da ni čudno, če so nekateri prebivalci zapustili domove. Okolica Kranja in Jesenic potresa ni kaj dosti občutila. Posebno tisti, ki trdno spe, toga sploh niso vedeli. Prebivalci, ki stanujejo ob prometnih cestah, so si tresenje tal razlagali tako, da so mislili, da pelje mimo težak tovornjak. Dežurni promet- nik na železniški postaji na Jesenicah je mislil, da se tresenje tal nastalo zaradi tega, ker se je ena skupina voz premočno zaletela v drugo. Nekateri so pravili, da so se s pobočij utrgale tudi posamezne skale in zdrsele v. dolino. To se je zgodilo oh> cesti od Tržiča do Ljubelja; Prebivalci Bohinja in Zgor-njesavske doline pa o potresu niso vedela povedati nin česar. B. Blenkui \ 73 4375 999 Pravno varstvo, potem šele izrekanje kazni Pred vojno na Jesenicah ni bilo sodišča, bili pa so so štirje odvetniki; zdaj je na Jesenicah občinsko sodišče, pa nobenega odvetnika — Kako je s pravno pomočjo občanov na Jesenicah? — Izkušnje najmlajšega sodišča na Jesenicah Pred kratkim sem na Jesenicah obiskal Franca Cerneta, predsednika občinskega sodišča, in ga zaprosil, naj za javnost pove nekatere izkušnje iz dela občinskega sodišča. Tovariš Cerne se je kljub kopici dela prošnji rad odzval. Občinsko sodišče na Jesenicah sodi med najmlajša v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo 1961. leta. Po vojni je na Jesenicah delovalo sodišče do 1949. leta, potem pa je bilo ukinjeno. Pred vojno na Jesenicah ni bilo sodišča, ampak je za to področje delovalo sodišče v Kranjski gori. V prvih letih dela sodišča je prav to dejstvo povzročalo največje težave. Na Jesenicah ni bilo sodnega poslopja. Sodišče je začeko delo v prostorih, ki so bili zgrajeni za stanovanjske namene. Na Jesenicah tudi ni bilo strokovnega sodnijskega in admi-mistrativnotehničnega kadra. Delo so prevzeli mladi ljudje, ki so si morali delovne izkušnje šele pridobivati. Razvite tudi niso bile institucije, ki so za dobro delo sodišča potrebne. Zlasti je s tem mišljena advokatura in slu/.ba pravne pomoči, tožilstvo, iz vedenstvo raznih strok, sodni tolmači, cenilci in podobno. Končno lahko ugotovimo, da tudi v zavesti občanov na Jesenicah ni bil razvit občutek o pomenu in nalogah sodišča. Preveč je bilo miselnosti, da gre pri sodišču v prvi vrsti za ustanovo, katere naloga je izrekanje kazni in drugih ukrepov zoper storilce kaznivih dejanj, ki se preganjajo na javno obtožbo, ne pa, da gre v prvi vrsti za ustanovo, katere naloga in pomen je v tem, da skrbi za zakonitost in večjo pravno varnost občanov in za njihovo boljše medsebojno razumevanje. V Sloveniji je 42 občinskih sodišč, od tega jih je 20, ki zaposlujejo štiri aH več sodnikov. Pri občinskem sodišču na Jesenicah delajo štirje sodniki, ki imajo delo takole razdeljeno: Franc Cerne, predsednik sodišča, rešuje pravdne zadeve, Tone žitko je sodnik za kazenske zadeve, Ivan Sobrl je odgovoren za preiskavo, Ilirika Zajcc-Iršič pa rešuje nepravdne zadeve, kot so zapuščine, izvršbe ipd. Ne samo, da občinsko sodišče na Jesenicah sodi med najmlajša občinska sodišča v Sloveniji, temveč so tudi sodniki pri tem sodišču mladi; najmlajši sodnik na Jesenicah je stav 29, najstarejši pa 36 let. Po mnenju predsednika občinskega sodišča so v tem kraju še vedno slabo razvite druge institucije, ki skrbe za zakonitost in pravno varstvo občanov. Na Jesenicah sploh ni nobenega odvetnika. V bivši Jugoslaviji, ko na Jesenicah ni bilo sodišča, so v tem kraju delali kar štirje odvetniki in vsi so imeli dovolj dela. Zavod za pravno pomoč se ukvarja predvsem s sestavljanjem listin in vlog ter dajanjem pravnih nasvetov občanom. Čas bi že bil, da ta zavod začne delati vsakodnevno, ne pa samo v določenih dnevih in urah. Zavod za pravno pomoč pa seveda ne more nadomestiti služba odvetništva, saj se po sedanjih predpisih ne more ukvarjati z zastopanjem strank pred sodišči. Na Jesenicah bi morala biti vsaj dva odvetnika, saj sta navadno v postopku pred sodiščem udeleženi dve stranki. Z novelo zakona o kazenskem postopku se je povečala vloga odvetnikov tudi v fazi pripravljalnega postopka. Sodišče ne more dobro delati, če ni razvita tudi ta služba. Problem odvetništva na Jesenicah pa ni nerešljiv, saj je vse večje število pravnikov s pravosodnim izpitom, ki imajo s tem pogoje za odvetništvo. Sodišče ni v prvi vrsti in edino organ za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov, kakor je to pogosto v zavesti občanov, ki z delom sodišča niso dovolj seznanjeni. To je le ena od pomembnih nalog sodstva. Veliko širša in pomembnejša pa je naloga sodišč pri varstvu temeljnih, posebnih, premoženjskih, delovnih in drugih pravic občanov in v utrjevanju zakonitosti. Večanje števila civilnih zadev v primerjavi s kazenskimi, ki se preganjajo na javno obtožbo, kaže, da prihaja v zavest občanov potreba po urejanju spornih zadev v postopkih pred sodišči, ne pa s samovoljo in na druge nezakonite načine. Med nove naloge sodišč, ko ne gre za sojenje v klasičnem smislu, ampak za širšo družbeno funkcijo, spada spremljanje in proučevanje družbenih odnosov in pojavov, na katera nalete sodišča pri svojem delu, in dajanje predlogov za preprečevanje družbi nevurnih iin škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti. Podobno kot pri večini sodišč so kazniva dejanja tudi pr\ jeseniškem sodišču v rahlem porastu. Ne moremo trditi, da število kaznivih dejanj narašča zato, ker je kriminaliteta v porastu; tudi ne moremo trditi, da naraščajo civilne zadeve zato, ker je v porastu nagnenje občanov k pravdanju. Cc je število kaznivih dejanj, ki jih obravnava sodišče, v porastu, je to nedvomno lahko posledica drugačne politike pregona ali pa tudi posledica uspešnejšega odkrivanja kaznivih dejanj in njihovih storilcev. Prav tako lahko trdimo, da je večanje števila civilnih zadev pred sodiščem, vsaj kar zadeva jeseniško področje, posledica zavesti občanov, da je sodišče organ, pred katerim lahko najbolj zadovoljivo rešijo medsebojne spore. Lani je jeseniško sodišče prejelo v reševanje 308 kazenskih zadev. Od tega je bilo 117 takih, ki jih rešuje kazenski senat, medtem ko je druge zadeve reševal sodnik posameznik. Struktura kaznivih dejanj se vsa leta bistveno ne spreminja. Sodišče obravnava največ kaznivih dejanj zaper telo (lahke in hude telesne poškodbe), zoper čast in dobro ime (razžalitve, obrekovanja) ter zoper družbeno in zasebno premoženje (tatvine). Struktura teh dejanj, ki jih rešuje občinsko sodišče na Jesenicah, ni bistveno drugačna od republiškega poprečja. V zadnjih letih opažamo, da so v porastu dejanja zoper telo (pred tremi leti je sodišče na Jesenicah obravnavalo 75 kaznivih dejanj zoper telo, lani pa že 106). Naraščajo tu di kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (leta 1965 je bilo 94, lani pa 103 tovrstne razprave pred sodiščem). To so dejanja, ki v veliki meri izvirajo iz neurejenih stanovanjskih in družinskih razmer. Dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje (pretežno gre tu za male tatvine in tatvine zoper zasebno in družbeno premoženje) so prav tako pogoste, vendar ne naraščajo kot druga k:zniva dejanja (1965. leta je bilo tovrstnih zadev pv:i sodiščem 78, lani pa 96). Občinsko sodišče na Jcs i je lani obravnavalo na novo 289 pravdnih zadev. Na tem področju je bilo največ pravd s področja rodbinskega prava (87), od tega pa kar 75 sporo* v zvezi z zahtevki za v/.ti-ž.-vanje (sinov, hčera ali staršev). Sodišče je lani obravnavalo 25 sporov, ki izvirajo iz delovnega razmerja, in 51 sporov, ki izvirajo iz stanovanjskih razmerij. Zelo malo pa je na Jesenicah lastniških in posestvenih pravd, kar je razumljivo, saj na jeseniškem področju m večjega števila kmečkih gospodarstev, ti spori pa so značilni le za taka področja. To je kratek pregled dela in izkušenj občinskega sodišča na Jesenicah. Seveda pa tudi občani lahko povedo, kaj bi morali še storiti za večjo pravno varnost m pravno pomoč. Jože Vldic -jiiiiiiiiiniiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiriifiimniriiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiinifi^ Pismo iz Francije Upam, da boste objavili moje pismo iz pobratenega B francoskega mesta La Ciotat, odkoder vam člani kranj-= ske mladinske skupine pošiljamo lepe pozdrave. = Franc Rutar {§ Colonie Yougoslave S Vila Calanque La Ciotat (B. duR.) Že več kot teden dni smo gostje pobratenega mesta S La Ciotat. Ker je letošnji obisk že deseti po vrsti, je S naše bivanje še toliko lepše. Vsi francoski prijatelji se S trudijo, da bi bili spomini na tritedensko bivanje čim- 8 lepši. Po naporni vožnji skozi Italijo in ob znani Ažurni = obali so nas v La Ciotatu zelo lepo sprejeli. Do sedaj šE smo si ogledali razne zanimivosti, sprejel pa nas je šE tudi župan mesta La Ciotat. Tega sprejema se je ude-m ležil tudi jugoslovanski konzul iz Marseilla. Prav o tem = sprejemu so veliko pisali tudi časniki. Da se delno od-SJ dolžimo za prijetno počutje pa v Vili Calanque večkrat B prirejamo sprejeme za francoske prijatelje. Takšne veji čere še posebno popestri ansambel Veseli trgovci. šE Sicer pa se vsak dan kopamo. Ostalo nam je še šE deset dni do odhoda v Kranj. Ce bomo tudi te preži-S veli tako prijetno, bodo naši spomini na tritedensko E bivanje v pobratenem francoskem mestu prav gotovo =j nepozabni. Robi DRAGI MLADI KRANJČANI! Izračunali smo, da se boste vrnili 28. avgusta, čeprav šE se boste o tem, da smo pismo objavili, lahko prepričali E šele, ko boste doma, vam želim, da bi preostale dneve E preživeli čimprijetneje. Pa hvala za pismo. Urednik TitiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Kratkoročni sindikalni programi Poživiti delo v sindikalnih podružnicah mi Takoj po izidu smernic predsedstva in izvršnega komiteja centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije je bila pri občinskem sindikalnem svetu Lr.enovana posebna skupina, ki je preučila smernice in sklepe VI. ken-gresa zveze sindikatov Jugoslavije ter na osnovi obeh dokumentov predlagala predsedstvu občinskega sveta sindikalni akcijski program za prihodnje. čeprav je program zelo zanimiv in tudi dokaj konkreten, danes ne br».uo spregovorili o njem, marveč o vlogi, vsebini in metodah de'.a s n-dlkata v tem oziroma prihodnjem obdobju. O slednjem je prav tako razpravljalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Kranju in zato pomeni del kratkoročnega programa sindikalnih podružnic v kranjski občini. Večina sindikalnih podružnic v kranjski občini je na zadnjih občnih zborili sprejela letne delovne programa, vendar pa so leti spričo znd-njih dogodkov v večini postali precej neaktuaini. Zato bi i bilo prav, da bi izvršni odbori do konca leta izdelaii konkretne delovne programe, v katerih bi morali upoštevati predvsem vsebinske in kadrovske spremembe in organizacijske priprave na letošnje občne zbor«, ki morajo biti končani do 15. decembra. Do t epa časa pa bo občinski sindikalni svet analiziral delo sindikalnih podružnic hi navezal tesnejše stike z vodstvi sindikata v delovnih organizacijah. Razen tega pa si bo predsedstvo prizadevalo, da bi navezalo stike tudi z nekaterimi samoupravnimi organi v delovnih organizacijah in tako posredno na sejah vplivalo na sproščenej-šo razpravo ob nekaterih perečih problemih. Posebej pa si bo predsedstvo prizadevalo, da bi- ob izvajanju sistematične kadrovske politike v sin-nih podružnicah izdelalo konkretna določila, ki bi j»n morali izpolnjevati posamez* ni člani bodočih vodstev. Pri tem so poudarili, da se v pri-hednje ne bi smelo več dogajati da bi imeli, pred; peđnikj in drugi člani vodstev sindikalnih podružnic najslabšo strokovno izobrazbo v primerjavi z drugimi vodilnimi delavci v delovni organizaciji. Na seji predsedstva pa se je porodila tudi misel, da bi v večjih delovnih organizacijah kazalo razmisliti o plačanih sindikalnih funkcionarjih. Za zdaj jc to šele zamisel in sc bodo 0 njej predstavniki občinskega sindikalnega sveta še posvetovali s predstavniki delovnih organizacij. Da bi vodstva sindikalnih podružnic laže pripravila predloge kratkoročnih in dolgoročnih delovnih program0* pa je predsedstvo sklenil* da bo prihodnji mesec pri* pr:;vilo enodnevui seminar za predsednike in tajn*^ sindikalnih podružnic v občini Kranj. A. ž- GT AS * 3 STRAN Področno tekmovanje traktoristov v Cerkljah V soboto popoldne bo na zemljišču KZ Cerklje na Biv-ju pri Šenčurju tradicionalno področno tekmovanje traktoristov, na katerem bodo nastopali traktoristi iz vseh kmetijskih organizacij na Gorenjskem in traktoristi zadružniki — kooperanti. Na tem tekmovanju so že lani prvič nastopili privatni kmetje — kooperanti zadrug in dosegli dobre rezultate. Prav to pričakujejo tudi na sobotnem tekmovanju. Tekmovali bodo v teoretičnem in praktičnem delu. Pri praktičnem delu bodo imeli oranje in spretnostno vožnjo, pri teoretičnem pa teste iz cestno-promotnih predpisov, agrotehnike itd. Istočasno bo na tem zem- ljišču demonstracija malih traktorjev pasquali, ki jo organizira Kmetijsko živilski kombinat Kranj. Najboljši traktoristi se bodo potem udeležili še republiškega tekmovanja. V nedeljo ob 7.30 uri bo podobna demonstracija tudi v Dobračevem pri Zireh, ob 10. uri pa v Rov-tah pri Zireh. — an Nov betonski most preko Poljanšcice v Puštalu Prebivalci gorskih vasic ne bodo več odrezani od Škofje Loke pritisk vode, tudi obremeni- • Celotne stroške gradnje, ki tve v primeru povodnji, ka- znašajo 75 milijonov S din, krsna je bila leta 1926. Tedaj je namreč pretok vode znašal 260 kubičnih metrov na sekundo, gladina Sore pa se je zvišala za 4 m in poplavila ves okoliš. Končno se tudi prebivalcem Puštala in okoliških gorskih vasic v južnem delu občine Skofja Loka obetajo lepši časi. Te dni namreč gredo h koncu zadnja dela na novem železobetonskem mostu prek- Poljanšcice, ki bo nadomestil starega, lesenega. Le-ta, sicer edina pomembnejša prometna zveza med omenjenimi kraji in Skorjo Loko, je bil vsa leta po drugi svetovni vojni ozko grlo za naraščajoči tovorni, civilni in avtobusni promet. Zgradili so ga še Nemci med okupacijo, potem ko je bil leta 1941 prejšnji betonski razstreljen. Vse do nedavna se ni našlo dovolj denarja, da bi že zdavnaj dotrajan prometni objekt, ki ga je povodenj pred štirinajstimi leti nevarno razmajala, podrli in zgradili novega. Kakorkoli že je bilo, hkrati s starim mostom so sedaj Rinili tudi vsi problemi okrog avtobusnega prometa prek naselij ob desni strani Sore in okrog prevoza otrok v šolo. Nov betonski orjak ima 7 m široko cestišče, ob levem in desnem robu pa še 1,5-mctrski pločnik, namenjen pešcem. Nosilnost je 60 ton, torej bo prevozen za vse vrste motornih vozil. Objekt stoji na starih, dobro ohranjenih temeljih betonskega mostu izpred vojne Konstrukcija je grajena tako, da bi vzdržala vsakršen je iz svojih skladov pokrila občinska skupščina Skofja Loka. Most bodo odprli za ves promet 28. tega meseca. I. G. Kamniški muzej obnavljajo Stari kamniški grad v Za-prici, v katerem je sedaj kamniški muzej, že nekaj let obnavljajo. Obnovitvena dela so dosegla svoj vrhunec v zadnjih petih letih in letos v septembru bodo že vidni sadovi teh del. Kamniški muzej so najprej obnavljali s sredstvi sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti, kasneje s sredstvi iz proračuna kamniške občinske skupščine, lani pa je kolektiv muzeja s sredstvi sklada skupne porabe najel pri banki kredit v višini 4 milijonov S din. Pri tem ne smemo pozabiti še onega investitorja obnovitvenih del kamniškega muzeja. To je industrija pohištva Stol iz Kamnika, ki je namenila okoli 10 milijonov S din za prenovitev notranjih muzejskih prostorov. S Stolovimi sredstvi nameravajo v I. nadstropju urediti stalno razstavo, ki bo služila kot zgodovinski prikaz upognjenega pohištva. S to stalno razstavo upognjenega pohištva se bo Kamnik ponašal z drugim mestom na svetu, saj je Izžrebanci nagradne križanke 7 k^^0V nagradnc križanke nam je poslalo 372 bralcev. rob je naklonil nagrade naslednjim reševalcem, ki so pralno rešili križanko: vi. nagrada 100 N din: Ivica BAJZELJ, Kranj, Tomšičeva 2- nagrado 50 N din: Francka Cuderman, Ljubljana, Voćarski pot 10 3. nagrado 50 N din: Anica Jelene. Ručigajcva 24, Kranj j. *■ do 10. nagrada po 30 N din: Marjan Lapun. Kranj, £ebetova 16; Martin Dacar, Kranj, Breg ob Savi 23, Cilka Ljubno 47, p. Podnart; Mirko Cof st., Kranj, Tomšiča 3; Anica Pintar, Kranj, Jurčičeva 4; Valci Taler, Kranj, -Tomšičeva 13; Marjan Brezar, Kranj, Kidričeva 43/11. Vsem srečnim dobitnikom sporočamo, da jim bomo nagrade Poslali po pošti. Mrv?ESlTEV SKANDINAVSKE KRIŽANKE: Vodoravno: Ktipt RIZACIJA- AVANTGARDIST, TAKTIRKA. LI, MP, f™5 AN AR, PB, AR ARA, NORA, ASIRKA, SATAN, OSI, ^ARKOS, OZON, ESTONKE, AONI, NN, JURTE. ARNDT, SIR, pot ROLETA, MIG, TKAN, CRES, TNALO, VODO. C3AN, OBIR, LETOVIŠČE, CAD, KOL, VELE, ZIT, Pm ' PALETA. INOZEMSTVO, OCENA BERTA, AA. ULJ, AN, EV. LIRA, BORO, LETALIŠČE, IR, BRNIK, KARINA, A, TKIVO, TLAK. takšna stalna razstava upognjenega pohištva le še v Bistri na Češkoslovaškem. Hkrati pa bo tudi prva razstava takšne vrste v naši državi. Skupaj 7 načrti ureditve notranjosti muzeja pa te dni potekajo še zadnja dela na vhodnem traktu, kjer so zaradi usedanja poslopja nastale razpoke v stavbi. Kot so nam povedali v upravi kamniškega muzeja bodo dela na tem vhodnem traktu končali že prihodnji mesec. V prenovljeni prostor pa bodo preselili nekatere predmete, ki so sedaj natrpani V muzejskem oddelku NOB. V tej stavbi bodo tudi upravni prostori. Tako bo kamniški muzej z obnovitvenimi deli dobil več prostora za dve stalni raz- j stavi, in sicer pregled zgodovine NOB in za razstavo upognjenega pohištva. Vendar s tem načrti kamniškega muzeja še niso izčrpani, saj predvidevajo, seveda Če bo dovolj denarja, da bi v pritličju prirejali občasne razstave posameznih zgodovinskih obdobij, kot so npr. zgodovina Kamnika, zgodovina gradov in podobno. Sicer pa v kamniškem muzeju kljub obnovitvenim delom niso lenarili, saj so prejšnja leta pripravili 7 do 10 razstav letno, medtem ko so lani zaradi pomanjkanja denarja pripravili le dve razstavi: Gradovi na Gorenjskem in ob občinskem prazniku razstavo Lončarstvo na S'ovenskcm. Kaj lahko ugotovimo ob koncu toga sestavka? Nedvomno to, da bo kamm.ški muzej z odprtjem dveh stalnih razstav — zgodovine NOB in upognjenega pohištva — ustregel številnim domačim in tujim turistom, ki se ob svojem obisku v Kamniku zanimajo za muzejske predmete. In teh, kot pravijo v knmniškom muzeju, niti ni tako malo. V. Guček Pred vladnimi razgovori o zaposlovanju delavcev v Zahodni Nemčiji Po zadnjih podatkih število jugoslovanskih de:av-cev, zaposlenih v ZR Nemčiji, presega število 100.OuO. Položaj naših delavcev v tej državi je bil do nedavna precej težak prav zaradi nerešenih vprašanj socialnega zavarovanja. Zadnji razgovori predstavnikov Jugosia- i vije in bonnske vlade o sporazumu o socialnem zavarovanju ter o sporazumu o zaposlovanju so bili marca v Bonnu. Takrat je ostalo nerešeno vprašanje o otroškem dodatku in o zaposlovanju nekvalificiranih delavcev. Nedavno pa je neki predstavnik bonnske vlade izjavil, da je njegova vlada pripravljena ta vprašanja ugodno rešiti. Tako bi jugoslovanski delavci, zaposleni v Zahodni Nemčiji, dobivali otroški dodatek za svoje otroke, ki žive z njimi ali pa so z enim cd staršev v Jugoslaviji. Kolikšen naj bi bil otroški dodatek ter še o drugih pomembnih vprašanjih, pa se bodo pogovorili 3. septembra v Beogradu. Bodoči razgovori v Beogradu, če bodo uspešni, bedo zagotovili jugoslovanskim delavcem v Zahodni Nemčiji kakor tudi tistim, ki se še nameravajo tam zaposliti, vse pravice, ki jih sedaj v tej državi imajo delavci iz drugih dežel, s katerimi je Zahodna Nemčija podpisala sporazume o socialnem in zdravstvenem zavarovanju in pa dogovore o zaposlovanju. Podpis sporazuma bo nedvomno prispeval k boljšim odnosom med obema državama, obenem pa bo tudi pridobitev za delavce, ki začasno delajo v Zahodni Nemčiji. V nekaj stavkih Grad — Prebivalci krajevne skupnosti Grad pod Krvavcem so letošnji krajevni praznik počastili s številnimi prireditvami. Zaključna slovesnost je bila minulo soboto zvečer pri posestniku Matijovcu, pri katerem je bila med vojno pomembna partizanska javka. O pomenu krajevnega praznika je govoril predsednik krajevne skupnosti Andrej Zargaj. Pred zaključkom praznovanja so izročili svojemu namenu tudi novo urejeno javno razsvetljavo v Dvorjah in vasi Grad. — an Ajda cveti — Zadnje dni prejšnjega tedna je na obmečju jugovzhodnega dela Gorenjske že pričela cveteti letošnja ajda. Ker je dosti moče, bo letošnja ajda zelo velika, vprašanje pa je, kako bo obrodila. Čebele so že začele obirati ajdo in prinašati prvi med v čebelnjake. Čebelarji in kmetovalci trdijo, da ajda dobro obrodi, če čebele naberejo veliko medu. Naj bo kakorkoli že, pregovor pravi, da, ko ajda ozeleni, se podaljšajo mrzle noči. — an Maline zore — V teh dneh so na Gorenjskem dozorele maline. Na Jelovici, Blegošu, Karavankah in drugod je ze videti prve nabiralce. Letos so maline zelo lepe in velike* vendar niso posebno sladke. -an Gobe rastejo — Ze konec prejšnjega tedna so se v gozdovih na Gorenjskem pojavili ajdovčki. Lepi dnevi so privabili v gozdove veliko nabiralcev gob. Cena ajdovčkov jo na trgu okoli 20 novih dinarjev. -an Malo izletnikov v gorah — Letošnje muhasto vreme ni bilo kaj prida naklonjeno planincem. Ne samo. da je bil v planinskih postojankah to poletje zelo slab obisk, pač pa je tudi planincev, ki bi se napotili na slovensko planinsko transverzalo ali gorenjsko partizansko pot, zelo malo. Planinska društva pričakujejo, da bo septembra boljše vre.v.e in s tem tudi večji obisk v gorah. -an Hrušica —Na Hrušici pri Jesenicah je ograjen prostor, kamor — odkar izvažamo polže, žabe in želve — spravi: \o delavci te mehkužce, da jih nakrmijo in sortirajo. Mars 'ritera žival pa si najde pot na prostost na travnike ob S;-vi Dolinki. Zelv tod okoli vsekakor prej še ni bilo. Prcil kratkim pa so otroci našli vse polno čisto majhnih želv. kar pomeni, da se te ubegle živali v novem okolju tudi razmnožujejo. * B. B. Jesenice — Konec avgusta bo odšlo v počitniške domov* v Crikvenici in Biogradu na moru okoli 100 upokojenih delavcev jeseniške železarne. Junija je bila na morju n-av tako ena skupina upokojencev jeseniške železarne B. B. Bohinj — Turistično društvo v Bohinju je v zvezi z nameravano gradnjo novega hotela v Bohinju sprejelo sklop, da se v imenu vseh občanov zahteva, da se pri sprejemanju kakršnihkoli sklepov o novogradnjah v Bohinju — to je turističnih objektov — mora povabiti k socdlcčrmju tudi predstavnike krajevnih skupnosti, SZDL in predstavnike turističnega društva. 652 milijonov za novo cesto v Selško in Poljansko dolino Ze nekaj let nazaj je cesta po dolinah obeh Sor vir negodovanja tamkajšnjih prebivalcev. Luknjava in načeta asfaltna obloga, neprimerna za vsak večji promet, je pomenila oviro gospodarskemu razvoju tega dela občine, zlasti pa oviro turističnim prizadevanjem domačinov. Toda kaže, da bo ta problem sedaj odpadel. 652 milijonov S din, kolikor sta za obnovo cest v Selško in Poljansko dolino namenila Republiški sklad za ceste in skupščina občine Skofja Loka, bo zadoščalo za izgradnjo novega asfaltnega traku. Z deli so najprej pričeli v Selški dolini. Gradnja, ki jo izvaja Cestno podjetje Kranj, naglo napreduje. Odsek ceste v dolžini 5 km — od Železnikov navzgor — bodo izročili namenu že v nedeljo, 25. avgusta, preostali del pa bo gotov do konca prihodnjega tedna. Poprečna širina novega cestišča je 5,30 m (prej komaj 4 m). Dolgo bo 17 km. Grajeno je zelo trdno; prek 5 cm debele bi tu gramozne plasti, ki leži na trdni podlagi, so nanesli 1,5 cm debelo prevleko finega asfalta. Od skupne vsote 652 milijonov 5 din bodo po predvidevanjih za cesto na Selško porabili 220 milijonov, ostalo pa so namenili Poljanski dolini. Obenem z naštetim velja omeniti še nekaj. V Železnikih so namreč končno rešili pereč problem javne razsvetljave. Postavitev 33 novih svetilk v zgornjem in spodnjem delu mesta je veljala 10 milijonov S din. Pohvalno je, da so domačini upoštevali mnenje Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane, ki je predlagal svetilke v obliki starih leščerb, kakršne so nekdaj razsvetljevale Železnike. Posrečena domislica je vredna posnemanja. 22 starinskih svetilk, pritrjenih na stene hiš vzdolž glavne ulice, lepo poudari srednjeveški videz tega kraja. I. G. ČASOPISNI PAPIR LAHKO DOBITE PO UGODNI CENI VSAK DAN DO 15. U«K GLAS OBČINSKA STAVBA SOBA 110 1 ''■v,': Hvar — otok sonca na našem Jadranu Po dveurni vožnji iz Splita je Proleter ka zaplula proti hvarskemu pristanišču — mestu, ki se ponaša z največjim številom sončnih dni ob naši obali. O tem sem se lahko sam prepričal, saj sem prišel z Gorenjske, kjer že skoraj vso pomlad po malem dežuje. Palme v pristanišču so iste kot pred leti in agave ob obali in v trdnjavskem parku. Še vedno stoji napis o ugodnostih v zimskem času, ki zagotavlja »dobro« vreme, saj vam dajo v nasprotnem primeru celo do 100 % popusta. Od zadnjih nekaj let, kar me ni bilo tu, so se spremenili le napisi, ki so postali tujejezični od gostilne in trgovine do turističnega urada. Ne smete biti presenečeni, če vas bodo kar v začetku nadlegovali s »šjor treba cimer (Zimmer)«. Turizem je tu zelo razvit in ima odlične naravne možnosti, pa tudi njegovi prebivalci ne zaostajajo s smislom zanj. Otok Hvar meri skoraj 300 km2, dolg je 68 km, širok po le 10 in pol km. Najvišji vrh je nekaj nad 600 m. Podnebje je milo mediteransko in skromne padavine dobiva pretežno v zimskem času. Tudi rastje je tipično sredozemsko, poleg golih površin in makije najdemo tudi borove gozdičke in rodovitna flisna tla. Primat ima v sončnih dnevih in otok slovi kot jugoslovanska Madeira. Tako ni bilo naključje, da so že v antični dobi stari Grki tu zgradili pri Starigradu svojo kolonijo Pharos. Do 7. stol., ko so nanj prišla slovanska plemena Neretljanov, je otok menjal mnogo gospodarjev (Iliri, Rimljani in Bizantinci), pozneje postaja last hrvatskih kraljev, toda drugi ga prodajo Benečanom, ki so pustili v mestu največ zgodo- vinskih sledov. Danes je otok »last« turistov iz vsega sveta in med njegove lastnike sem se letos tudi sam pomešal, ko sem stopil e ladje na prvi letošnji poletni dan. Mesto Hvar je gotovo središče otoka in s Peklenskimi otoki, ki ga varujejo z južne strani, omogoča varno zavetje ladjam. Voda je ta dan imela 23° C in šele pozno popoldne je najlepše oditi na staro trdnjavo. Pot pelje po stopnicah mimo veličastne hiše Hektoroviča (iz 16. stoletja). Malokje je toliko agav in subtropskega rastlinstva hkrati. Izza Peklenskih otokov je kakor na dlani Vis, ki je od italijanske kapitulacije naš in nekje za njim Biševo z Modro špiljo, baje lepšo od one na Capriju pri Neaplju. Do tja vozi vsak dan posebna ladja turistične agencije Atlastours in člani naših sindikatov imajo 50% popust. Večina spomenikov je iz 15. in 16. stol. Ljubitelj umetnosti bo ob katedrali občudoval pozno renesanso. Za arzenal pa pravijo, da je notri eno najstarejših evropskih gledališč. Seveda nisem pozabil skočiti tudi v frančiškanski samostan, kjer hranijo Ungo-Jijevo Poslednjo večerjo — izredno pomembno slikarsko delo. Čeprav v drugi polovici junija, plaže so bile polne in pozabil sem na hladno gorenjsko pomlad! HVAR JELŠA Kljub izletom v slikovita kopališča Palmižana in Milna si turist kmalu zaželi še več. Z lastnim vozilom ali avtobusom je treba na drugo stran otoka. Tu je več znanih mest in letovišč: Starigrad, Vrbosko in Jelša. Cesta se vije v ozkih serpentinah in ob pogledu v skalnato globel me je bilo strah, saj je prostora le za en avtobus. Pobočja so skalnata in redke vasi pričajo o težavnem življenju domačinov, kajti do njih ne sežejo moderni turistični tokovi, ki tako blagodejno vplivajo na kraje ob obali. Tu še žal ni asfalta. Le zadnjih 10 km pred Jelšo je drugače. To je edini na 83 km dolgi magistrali na otoku. Za letos napovedujejo modernizacijo med Sučurajem (trajekt iz Drvenika) in Jelšo v dolžini 53 km. Slabe ceste so za zdaj senčna stran hvarskega turizma. Trajekt iz Splita do Starigrada pa je precej drag (95 N din), medtem ko oni iz Drvenika stane le 25 N din. Tu v Starigradu se je v 4. stol. pred n. š. začela pisati zgodovina otoka. Tu je danes poleg Vrboska eden najlepših zalivov in kopališč. Za mestom pa se širijo gozdovi in nasadi vinske trte vse do Jelše in še naprej. Tu kmetje ponujajo prvovrstni plavac že za dva nova dinarja in sloviti prošek po j 67 proglasil odcepitev vzhodne province in ustanovitev neodvisne države Biafre. Zvezna vlada v Lagosu je na ta ukrep odgovorila s kazenska ekspedicijo in tako se je začela vojna. Kajti Lagos ni hotel izpustiti iz rok 20 milijonov ton nafte letno, kolikor jo načrpajo v vzhodni provinci. Od prve kazenske eksp:di-cije se je spopad razširil v krvavo vojno, ki traja že 14 mesecev. V tej vojni je malo ujetnikov — vse ubijajo, tako na eni strani kot na drugi. Čeprav je bila oborožitev obeh vojskujočih s2 si ^ i v začetku primitivna in šibka, pa je s pomočjo tujih sil dosegla svojo moc'er« nizacijo, ki se kaže v povečanem števHu žrtev. Danes je Biafra tako rekoč na kolenih, vendar ne pspresti. Biafranci pravijo: »če ne rroremo sami uživati zemlja, ki je naša, njenih bogastev in s?.dov gvoM jega dela, potem JfSk ne bo nihče drug.« Rezultati M-mes:čn; vo.me so pretresljivi — žrtev Je več kot v Vietnamu, število m 1-vih se vzp-Rja v sto in it3 tisoče. Iboi se ne vdajo — umirajo. Vendar to je le del tragedije v srcu črrega kontinenta. Drugi de! govori o umiranju zaredi lakote ir» po različnih podatkih je fcj-kota zahtevala več kot mi i-jon ljudi, zlasti otrok. 0'.y vsem tem se postavlja kot edina upravičena pomoč Ni-gen j i — mir. Vendar mir je še dal :č, Kljub mirovnim pogovcriX.il med obema voj-sku'cčhrta se stranema v Adis Aktlri v.jii nj videti konca, tr.ve se mu že, laVMa r kosi — to je dan;j5nja N:g> rija — »srce črnega kontinenta«, »dežela smeha«, *da-žcla pesmi in plesa« . . . Vili G.reek in dog< Sdfci Vsakdanja blejska razglednica Obljuba dela dolg, pravi star slovenski pregovor. Vendar pa je velikokrat tako, da nekaj zelo radi obljubimo, potem pa odlašamo in nam je nerodno oziroma neprijetno, ker nismo »držali« besede. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi meni. Pa kaj bi se vam opravičeval in dolgovezil. Bilo je pred dobrim mesecem, ko sva s fotoreporterjem hodila po Bledu in stikala za novostmi. Pa se je oko fotoreporter j eve kamere ustavilo na prikupnem dekletu, ki je nasproti turističnega društva prodajala razglednice, spominke in cigarete. Niso bili redki, ki so se ustavili, pogledali, poprašali to in ono v različnih jezikih in nazadnje tudi kaj kupili. Ni nama hotela povedati, kako se piše in kje je doma. Zvedela sva le, da ji je ime Maja. Morda je ime tudi izmišljeno. Pa kaj zato. Vseeno ime spominja na pomlad, pa tudi za blejsko turistično okolje je primerno. Sicer pa ne bom preveč zloben. Majo sva poprašala, kaj najbolj zanima goste, ko se usurvijo pri kiosku podjetja Tobak Ljubljana. »Kje je dobra hrana, kakšne prireditve so ta dan, kje se najhitreje in najlaže pride v Bohinj in Vintgar itd.,« nama je odgovorila s kančkom nezaupanja. Tako Maja vsak dan med počitnicami oziroma med glavno sezono v angleščini, nemščini ali pa z rokami in nasmehom odgovarja turistom in jim prodaja spominke. Pravi, da je z delom kar zadovoljna in da nima posebnih težav. Tudi tujci, da so zelo obzirni. In koliko časa boste na Bledu? »Začela sem 5. maja in bom tukaj vse do konca sezone. Potem pa me čaka študij.« Od srečanja je minil sicer že dober mesec, vendar pa turistična sezona na Bledu še ni končana. Če si Maja ni premislila, je prav gotovo še na Bledu. Sicer pa ne gre za to. Pomembno je namreč, da blejski turistični delavci letos kljub precej muhastemu vremenu kar uspešno krmarijo skozi turistično sezono. Tudi čez obisk tujih gostov se ne morejo kaj dosti pritoževati. Sicer pa bi bilo zanimivo slišati, kaj menijo tisti, ki so bili v tem času na Bledu So bili prireditev željni go stje na Bledu letos zadovolj ni? Ali lahko zapišemo, da je Bled letos naredil nov korak v razvoju krajevnega turizma o/, i roma v prizadevanjih, da bi postal še bolj znan po svetu? Počakaj mo še malo, da bodo na Bledu uradno končali letošnjo poletno turistično sezono. Do takrat pa vseeno lahko zapišemo, da so si blejski turistični delavci letos na različnih področjih precej prizadevali in da tudi tovrstna dejavnost (kakršno s podjetjem Tobak Ljubljana predstavlja Maja) sodi v okvir sodobnega in prijetno urejenega turističnega kraja oziroma mesta. A. žalar Prodajalka spominkov Maja. — Foto: F. Perdaa Kaj in koliko poje Evropejec? Po anketi, ki jo je opravila OZN in v kateri je sodelovalo preko 40.000 gospodinjstev iz cele Evrope, so Italijani tisti, ki potrošijo samo za hrano 45,9 odstotka mesečnih dohodkov. Anketa je tudi ugotovila, da so Francozi tisti, ki norijo za avtomobili (48 odstotkov Francozov ima kakršnokoli vozilo), Nizozemci za televizorji, drugi pa... Italijan poje veliko kruha In močnatih jedi, prav tako pa je tudi na čelu potrošnje sadja in rib. Krompirja Italijan skoraj ne pozna. Ho-landec popije zelo malo vina, zato pa potroši letno 153 litrov mleka in 23 kilogramov margarine. Spoznali so, da je rajši margarino kakor maslo. Belgijec poje letno povprečno 190 kilogramov krompirja in popije 54 litrov piva. Zanemarja zelenjavo in raje uživa meso in pije mleko. Luksemburžan poje največ mesa med vsemi Evropejci: 72 kilogramov letno! Rad ima vino in pivo. Na leto poje povprečno še 250 jajc. Nemec potroši zelo malo kruha, zato pa več testenin in jajc. Poprečno popije le 7 litrov vina, piva pa 46 litrov. Francozi so ljudje svoje vrste in navad. Povprečni Francoz popije letno 116 litrov vina in poje 102 kilograma krompirja. Tudi pri divjačini in perutnini ne skopari. Kaj pa Jugoslovani? Jemo Veliko kruha, še vedno premalo zelenjave in sadja, premalo mesa, čisto malo rib, popijemo pa mnogo preveč alkohola! yE MOGOČE, TC^pC' rJI MUCffAJEBO'Zf MOGfJO SLUT/M, Y? BOSTE IMEJ-/ KMRJ-U Hosta — vas »cimpermanov« (2) (Nadaljevanje) V šolskih počitnicah smo otroci nabirali zdravilne rastline: lipovo cvetje, kamilice, tavžentrože, preslico, bezeg, arniko, pelin, meto, rman, žavbelj, ajbiž. Ta zelišča smo potem posušili pod streho in pozneje rabili za čaje kot domača zdravila. Vsaka hiša je imela v hiši pod oknom prisadno olje in arniko. Ker je bilo po vseh hišah polno domačih zdravil, ni bilo potrebe po zdravniku (ki pa je bil takrat za vso Škofjo Loko in okolico le eden). Tudi vaščani niso bili petični, zato za zdravnika in zdravila ni bilo nikdar denarja. Jaz sem prvič videl zdravnika šele v šoli, ko me je cepil Proti kozam. Zgodilo se je tudi, da je neka starejša ženska svojemu sinu, ki si je nalomil nogo, kar sama dala nogo med dve deščici, močno povezala z vrvico in tako pustila nekaj tednov. Kot se spominjam, je ta fant pozneje zelo lahko hodil. Vsako nedeljo smo morali otroci k maši, popoldne pa k nauku. Ko smo prišli domov, smo se pozimi lahko šli za eno uro drsat, poleti pa ko- rs:::^^^5"««««::::::::::.:::.:: pat. Kopanje je bilo strogo ločeno: posebej fantje, posebej dekleta. Med počitnicami smo nadalje še nabirali jagode, maline, robidne in gobe. To delo je bilo razdeljeno na dopoldansko in popoldansko. L.mov smo prihajali samo na kosilo, potem smo se šli za eno uro kopat in nato na delo. Vse to, kar smo nabrali, smo nosili sosedovi Poloni, ona pa je potem prodajala naprej, nam pa plačala od izkupička. Tudi za njivo smo morali otroci skrbeti, in sicer za gnoj. Vozili smo ga samotež, ker ni bilo denarja, da bi najemali voznika. Ta vožnja samotež do njive je bila pn nas dolga en kilometer, pri sosedovih pa že kar 2 kilometra. Pri sosedovih sta stanovala tudi starejša človeka Groga in Katra, ki sta tudi imela njivo v najemu. Tudi tema dvema smo pomagali voziti gnoj, seveda samotež. Za oranje pa smo dobili konje. To je bilo pred približno 50 leti. Groga je doma izdeloval tudi platno; v hiši je imel statve. Mama mi je tudi pripovedovala, kako so pred prvo svetovno vojno mlatili. Pšenica se je mlatila tudi do 3 tedne — seveda vse s cepci. Mlatilo se je od ranega jutra do poznega večera. Zjutraj so jedli sok, čez dan pa kruh, mošt in kuhano suho sadje. Da so imeli za mletev tudi nekaj mesa, so ga morali hraniti vse leto. Mlatili so hlapci, dekle in kajžarji. Mla-tev je vse tako utrudila, da so šli pogosto kar brez večerje spat. Včasih so morali vsi gospodarji znati kuhati, peči kruh, molzti krave in opravljati vsa ostala gospodinjska dela, in sicer zato, ker so imeli številne družine. Večkrat se je zgodilo, da je kdo pri peki pozabil osoliti kruh. zato smo ga morali potem šele na »šnitah« soliti, če smo hoteli jesti slanega. Včasih tudi še ni bilo omar, ampak so bile samo skrinje, ki so služile predvsem za shrambo obleke in perila. Za hrano pa smo imeli tako imenovane »marajne«. Kuhinj ni bilo, ker se je kuhalo kar v krušnih pečeh. V hiši in veži smo imeli lampo. Ko smo šli zvečer z lampo v hlev, se je iz peči svetiio po veži, da si videl, kam si stopil. Sosedov France mi je pri- povedoval, kako je nekega večera ob zvonenju Ave Marije stal na pragu svoje hiše, pa se mu je nenadoma približala žena v belem oblačilu; skoraj do njega je prišla. Seveda ga ni bilo nič strah. Potem se je obrnila stran in on je gledal, kam bo šla. Prišla je do konca hiše, šla čez cesto, on pa je šel skozi vežo na druga vrata in jo spet videl, ko je šla čez cesto in čez sosedov plot naravnost po vrtu in potem izginila v temi. Opolnoči pa. mu je umrla mati. Šele potem, ko se je ob smrti spomnil na ta dogodek, ga je postalo strah. Na dan sv. Roka zjutraj leta 1914 (26. julija) sva šla z materjo k maši v Loko. Pred Rotovžem sva videla župana in druge občinske može in mati je takrat rekla, da to ni dobro, da se namreč ob tako zgodnji uri taki možje zbirajo. Ko pa sva šla od maše, so po hišah že viseli plakati za splošno mobilizacijo — začela se je prva svetovna vojna. Iz naše vasi so odšli v vojsko vsi za vojsko sposobni, doma je ostaio le nekaj starejših ljudi, žene in otroci pa moj oče, ki je bil vojske oproščen, ker je bil j cestar, še zdaj se dobro spo- I minjam sosedovega Janeza, da mi je rekel, preden je odšel: »čez tri mesece bomo pa že doma.« Seveda ga ni bilo več nazaj, pa tudi mnogih drugih ne. Prva svetovna vojna je bila huda. M?.'.ere so ostale same doma s k.jpi-co otrok. Hodile so »v tabrh« na kmete, pa ne za d.mar, ampak za živež, Za plačilo je dobila malo moke, ješprenj, kašo. Malico so s; na, večkrat prihranile za otroke, same so bile pa brez n;e. Delale so po cel dan; domov so prišle opoldne le toiko, da so nahranile in previle otroke, potem pa sput odšle nazaj. Mati mi je pravila, da je že tretji dan po porodu žela. Najhuje je b.lo od 1914. do 1916. leta. Polem pa so prišli v Hosto vojaki. Pri sosedovih so imeli kuhinjo. Vojaki so tu vežbali pred odhodom na fronto. Ko so eni odšli, so drugi prišli. V tej vojaški kuhinji smo potem otroci dobili včasih črno kavo in »cvibak«. Koliko jezikov govorimo? Trenutno govorimo na svetu 2860 jezikov in narečij, od tega 120 v Evropi. Tekom stoletij se je izgubilo ali odmrlo 3900 jezikov. Največja knjigarna v Evropi V počastitev 50-letnice oktobrske revolucije so v Moskvi, v ulici Kobinina, odprli novo knjigarno — Moskovski dom knjige. Knjigarna ima dva velika prodajna prostora s površino 1800 kvadratnih metrov. Razpolaga z več kot milijon izvodi najrazličnejših knjig. V Domu knjige je tudi informa-cijsko-bibliografski oddelek, kjer dobi kupec podatke o vsaki knjigi, ki je izšla v zadnjih petih letih. V veliki konferenčni dvorani knjfgar-ne organizirajo razprave o posameznih knjigah, srečanja bralcev s pisatelji, skladatelji, znanstveniki in predstavniki založb. ^aaaBsmsssasmm 'J^a. Toda čenče, ki jih je slišala, oziroma jih ^ Jan$kim OD ta jih v5>rJan,k-in;^a fete stvari, ki jih je metala nekaterim radove* j bese^ k pi avljivkam kakor kuram koruzo, niso bile "eva/%Jaz ji ni JJ*J Je zadnjič nehote izklepotala Kraguljevi ^jT1** mene '"Z? nice&ar rekla. Kar pripeljite jo som in naj PJ^ foret*, tudi tj?^,pa naj pripelje še priče! Brez prič rm ^ •.. ker ^ ^ rekla! Prič pa nima in jih ne more tf* sami mislite, s takimi deklici t njimi samo to, kar se moram. To^P^dUrf ' nli je v žun^sjf*6 Maja letos je pri Radovljici povozil vlak medveda. Ta je sedaj trofeja gospodarja lovske družine Begunjščica — Pavla Mencingerja iz Zgoš pri Begunjah. Posebno radi si ga pridejo ogledat otroci. Foto: J. Vidic njimi samo to, kar se moram, j-^ oodtf tu i jg v žud samo ja ali ne, če vprašujejo po g<*JJj0,, * vasi Li Jg ko bi kaj ~ si lahko z m ne. Tako je! Samo to,« zatrjuje k°- ^ vam je rekla kaj več, ji povejte, 03 *W Pa na A če Wq SVOje besede vam je renta Kaj vec, ji povejo, j » u, vse K U,J potrdi s pričami, če jih ima!.. - f J* jezj^ :<( D°m po- vedala gospodu nuncu, pa bo njo in p Oraia , »To bomo šele videli! Pred sodi^ oba Priseči, vi a bo morala V^fffi PovzS S; in nunec!« »Priseči! In govoriti pred bogo,'n glas. »Ali pa postati krivoprisežnik!* .jT* . i" k;« i . - - . i • •• ^SJr*01 --v— —------ . \C J Maziljonca božjega?« postaja kuha'"1''' . »Da, njega in vas, če no bo šlo dr"Cfli e-»Kako drugače?« ga pogleda kuhar Tedaj se nenadoma odpro vrata. »Kaj pa ta vik in krik?« ^ »Hvaljen bodi,« se Kragulj 0 ki je pravkar vstopil, naravnost ^ ■ ki Župnik ne odgovori, marveč P01*^' nj in med jokom pripoveduje, kaj hoče ✓Vb >gne Kragulj »Vaju naznanim na sodišču?« J° .^&e? l^x' ., »Tega si ne boste upali? Gospoda J°oij bl • Mašnika? ka in ^eda župni-i0 sPusti v jok »Lizika laže! Ničesar ji nisem rekla. In zdaj nama gospodar Kragulj preti s sodiščem?« »Nisem mislil tako? Lahko bi se drugače pomenili! Vi bi pomagali meni, jaz vam . . .« »Vi mi nimate s čim pomagati, Kragulj!« je župnik čedalje bolj razburjen. »Vi ... vi ste največji podlež, kar jih je nosila zemlja! Vi ... vi... vi ste navaden Judež Iškarjot.. . Tam ... tam so vrata... O sveti bog, svojemu župniku groziti. . . groziti s sodiščem . .. Ven! Ven! Ven!« »Saj grem, a premislite!« »Ven, klevetnik! Ven, razbojnik!« zgrabi župnik Kragulja za jopo in se šele tedaj zave, da je zgrabil starca, človeka, starejšega, kakor je sam, človeka, ki je naposled že dvajset let cerkveni ključar in ki bi ga tudi, ko bi ne bil, moral ljubiti v skladu s Kristusovim naukom, ki nas uči ljubiti tudi svoje sovražnike . . . »O, bog,« izpusti Kragulja. »Ne, tega ne bi smol, moj bog,« strmi v vrata, ki so se zaprla za Kraguljem ... 6 Torek je četrti dan po nesrečni novici, Uršičcvi pa si Jakobove ustrelitve še vedno ne upajo sporočiti cčetu. Radi bi mu prihranili udarec, čeprav vedo, da bo moral nekdo odpotovati še danes v Kne-žo in raniti očeta z novico o Jakobovi smrti. »Stefanka naj gre,« odloči naposled Rozi. Sla bi ona, pravi, a mora k Stivčevi obvestit Antona. Zato naj bi Stefi šla k očetu, obenem pa še v Idrijo k Slavku, saj bi bilo za oba prehudo, ko bi morala zvedeti za nesrečni Jakobov konec od drugih ljudi. »Prav,« se strinja Stefi in se skoraj odpravi na pot. Tudi Rozi se že odpravlja, a jo zadrži Marija, ki se je pravkar vrnila iz župnišča, kjer je naročila zadušnico, in ki s sveto jezo v očeh pripoveduje, da je kmet Kragulj zagrozil gospodu nuncu in gospodovi sestri s tožbo zaradi »veleizdaje« in da je bil baje že včeraj v mestu. Gospod je baje zaradi tega v hudih skrbeh, kar se mu je tudi poznalo. Ni zadrževal Marije kakor navadno, marveč je bil videti zamišljen in potrt. Samo zadušnico je vpisal v knjigo in rekel, da je ta teden ne bo mogel brati, če jo bo sploh smel brez dovoljenja vojaškega sodišča, ki je Jakoba obsodilo na smrt. Ne bi rad, da bi mu oblast delala težave in mu očitala, da ni rodoljub. »Tako je rekel,« pripoveduje Marija. »Zakaj, pa mi je povedala gospodova sestra.« »Torej se gospod nunec boji Kragulja?« vpraša Rozika. »Boji, čeprav mislim, da v cesarstvu ni sodišča, ki bi si upalo soditi božjemu služabniku?« In Marija ima prav ... 7 Kragulju je žal, ker ni poslušal žene in Lizike, ki sta mu branili, da bi šel v mesto. Ze v nedeljo, kor je šel k maši v sosednjo faro, sta ga vprašali, zakaj ne gre raje z njima v domačo cerkev, pa jima je samo /. jeznim pogledom zajezil druge besede. Po maši, ko ju je poklicala gospodova kuharica, pa jima je postalo vse jasno. — Oče, ne pregrešite se nad gospodom nuncem. čeprav vam je nunec storil krivico, — ga je prosila Lizika in rekla, da je gospedu žal. — Ce mu je žal, naj pride k meni, — je ostal trd in upal. da bo župnika omehčal in ga vpregel v svoje namene. Strah ga bo prignal na Kraguljevino, je mislil. A ga ni. Po Liziki, ki jo je poslal h kuharici, mu je sporočil, da ga ne bo, on pa naj stori, kakor ga je volja, vendar naj premisli, da mu ne bo nekoč žal. Ko bi bil župnikov odgovor drugačen in ko bi ga povabil v župnišče, da bi se o vsem pogovorila tam med štirimi stenami in štirimi cčmi, bi ne trmoglavil, saj bi v župnišču prav tako lahko privil župnika ali pa še lažje kakor doma. — Nunec je naposled vendarle nunec! Čeprav ni oblast, je vseeno steber oblasti, zlasti še, če je država katoliška kakor Avstro-Ogrska. In kar velja za cesarstvo, velja še dvakrat bolj za eloven>ke dežele, kjer je vsa oblast ali vsaj politika in prihodnja obla-", v duhovniških rokah! Tožiti duhovnika je toliko kakor tožiti oblast! Ne bilo bi mu treba dopovedovati tega. Ze zdavnaj je vedel to sam: zameriti se duhovniku je isto kakor priti v zamero pri oblasti! Zato ni bil nikoli v svaji z njimi, saj bi bil drugače v svaji s svojo pametjo in naposled s samim seboj, ki je vselej podpiral duhovniško cerkveno in posvetno oblast, saj se je štel in se še šteje za prvega katolika med farani. Ne on, nunec je pozabil na svojega prvega farana in ga ponižal med neugledne farane, med katerimi se najdejo celo taki, ki se nagibajo k pravemu prekocuškemu brezboštvu. Vse to je povedal pravdarju, pri katerem je bil včeraj, pravdar pa, namesto da bi napisal tožbo, mu je samo odsvetoval, naj se ne spušča v tožbo z župnikom, če nima zanesljivih dokazov o župni kovom protidržavnem delovanju. Bolje je, da se z župnikom pobota. A ne samo z župnikom, marveč tudi z razmerami, kakršne so in ki nas lahko presenetijo s še mnogo večjimi presenečenji, kakor jc j.ia tale vojna in vse, kar je težkega in zaskrbljujočega prinesla s seboj. — Razsoden človek se ne izpostavlja ne za eno ne za drugo! Posebno ne v današnjih časih! Ste pomislili v začetku vojne, da boste prišli pod Italijane. Predvčerajšnjim Avstrija, včeraj Italija, danes Avstrija, a jutri . . . jutri se lahko zopet kaj zgodi in nas preseneti. » Pravdarjeve besede so bile pametne. Tudi sam ni nikoh mislil drugače, vseeno pa pravdarja ni poslušal. Sel je sam do sodnikov in — doživel posmeh in sramoto, čeprav so ga sodniki že poznali. Poznali celo bolj, kakor je mislil. Niso privlekli na dan samo njegovih junijskih ovadb, marveč so mu vrgli v obraz njegovo sodelovanje z Italijani v času soške fronte. Nič ni pomagalo, da jim je dopovedoval, da je Italijane vselej sovražil in da je iz samega sovraštva do Italijanov in da bi ponižal italijanskega generala Cadorno, krstil svojega psa z imenom tega generala. GLAS * 8. STRAN SREDA — 21. avgusta 1963 Andrejčkovega Jožeta »Žalost in veselje« Pred časom, ko smo obujali spomine na pesnika Jakoba Zupana in pisatelja Janka Kersnika, smo se zavezali, da bomo kdaj spregovorili še o drugih kulturnih možeh, ki jih je rodil sloviti Črni graben in bližnja moravska ravan. V mislih smo imeli Josipa Podmilšaka, Frana Maslja, Jurija Vego, Janeza Vesela in Frana De-telo. Čeravno na Visoki Gorenjski le malo vedo o teh krajih blizu štajerske meje, se imajo vendar domačini črnega grabna in Moravske deželice za prave in trdne Gorenjce. Zato bo gotovo prav, če bo skušal ta in naslednji zapisi, seznaniti današnji gorenjski rod s skoro že pozabljenimi — a nekoč tako ^sjovitimi — orači slo-vonsl^ kulturne ledine. DOMAČIJA NA KONJU Na robu hriba, precej visoko nad Krašnjo, stoji osamela kmetijica. V hiši, ki nosi tablico Krašnja št. 21. živita prijazna dedek in babica. Ponosno pokažeta na lepo črno marmorno ploščo, vzidano v pročelje hišice, na desno stran od vhodnih vrat: V tej hiši se je rodil slovenski pisatelj Jože Podmilšak »Andrejčkov Jože« dne 21. marca 1845 umii 24. decembra 1874 Daleč od prometne ceste proti Trojanam, visoko nad vasjo, na hrbtu hriba, ki nosi značilno ime »na Konju«, stoji Podmilšakov rojstni dom — a glej: pisateljeva spominska plošča je kot nova, lepo umita in razprašena — pa čeprav sem obiskal ta kraj nenapovedan. Kako pa je z nekaterimi drugimi sporni nskimi ploščami po gorenjskih vaseh in mestih? Prašne so in zanemarjene, kot da bi bilo današnjim domačinom malo mar slovesa velmoža, ki se je rodil v njihovi hiši. — Tu, na Konju, daleč od poti, kjer struji turizem in kamor ne zaidejo šolske ekskurzije, pa je vse prav in v redu. Dedek in babica, čeprav pisatelju nista v rodu, vzorno skrbita za spominsko ploščo — pridite Zirovničani in drugi Gorenjci se les učit! PISATELJEV ROD Pri Podmilšakovi hiši se je že od nekdaj reklo »pri Andrejčkovih«. Tudi pisate- Jože je imel brata in sestro; tako je bilo v hiši pet ljudi, ki so se morali ubijati z delom na skopi hribovski zemlji in z vedno prisotno lakot j o ... Prav ta je bila kriva, da je toliko obetajoči mladenič smel dočakati le 29 pomladi. Kal jetike je pisatelja spremljala že iz domače revščine... Rojstna hiša Jožeta Podmilšaka na Konju nad Krašnjo v črnem grabnu Ijevemu očetu je bilo ime Andrej. No in tako si je tudi mladi nadebudni Jože izbral za svoje pisateljsko ime ime očetne domačije. Kot Andrejčkov Jože je veljal ob koncu prejšnjega in v prvih dveh desetletjih našega stoletja, kot eden najporjudnej-ših slovenskih pisateljev. Strogi in nepodkupljivi literarni ocenjevalec Fran Levstik je uvrščal Podmilšaka takoj za Jurčičem. Levstikovo vrednotenje pisateljev pa je imelo že tedaj in ima gotovo še danes svojo težo in pomen. A vrnimo se v Jože t ovo mladost na Konju! — Bila je trpka, kar se le da. Boginja Sreča se je izognila njegovemu domu. V nekem poročilu o premoženjskem stanju krašanjskih faranov, je o Podmilšakovem domu takole zapisano: »... zadolžena hiša, brez travnikov in goz da, le njivic na strmini je za I šest mernikov posevka, s I tem se mora prehranjevati I vsa družina.« Od kod pa ime Podmilšak, bi utegnil vprašati radoznali bralec? V strminah trojanskega klanca se je še pred nedavnim, ko so gradili nekatere odseke nove ceste, zemlja prav nevarno posipala in polzela navzdol. No in pod tem moljem — kjer se hrib melje in vsipa na cesto — leži zaselek Pod Miljem. Spada že na kranjsko stran, k Št. Ožbaltu. Od tod je pred stoletji prišla v Krašnjo pisateljeva dedavina in prinesla s seboj tudi prvotni priimek Podmiljšak. TRNOVA POT Že ob pisateljevi zibelki ni bilo prijaznih, rojenic. Le one druge, zlohoteče, so stale tam in napovedale otroku mnogo žalosti in malo veselja. In res! Ze v šolah se je zataknilo. Meconatsko nastrojeni domači župnik Jurij Vari je sicer dobro poskrbel, da je nadarjeni fantič pričel s šolanjem. Dobro je napredoval in bil žc v sedmem raz- redu gimnazije, ko se je nanj zgrnila nesreča. Z nekaterimi drugimi rodoljubnimi sošolci se je tudi Podmilšak udeležil demonstracij proti nemškemu deželnemu predsedniku, ki je pri volitvah oviral slovenska kandidata Tomana in Kluna. Seveda so volil jači kmalu ■ugotovili, kateri gimnazijci so kričali pod predsednikovimi okni in kazen je bila že tu: vsi so morali iti na nabor in obleči nato vojaško suknjo. Takrat pa vojaščina ni bila šala. Služiti je bilo treba novincem kar celih šest let. Torej so se morali potrjeni dijaki za vselej posloviti od nadaljnjih študij. Bilo je to leta 1867. Odtlej je moral rahločutni Jože služiti cesarja kot topničar v raznih garnizijah po Ogrskem in Moravskem. Napredoval je sicer do 'nadtopni-čarja in celo do narednika — a zaradi šibkega zdravja je bil leta 1870 poslan na »trajen dopust«. Seveda je bilo zdaj treba iskati kruha. Z izobrazbo, ki jo je imel in z znanjem jezikov, se je sprva udinjal pri trgovcu Pesjaku v Celovcu, nato je sprejel službo praktikanta v kranjskem deželnem zboru, leta 1872 pa najdemo Podmilšaka že v Trstu, kot pristava pri telegrafski postaji. Vse pa kaže, da mehka obmorska klima ni bila najbolja zanj. Kalii stare bolezni so se znova zbudile. In poslali so Podmilšaka na bolniški dopust v Kamnik, da bi ga gorski zrak okrepil in mu povrnil zdravje. Ko je, že smrtno bolan, prišel v Ljubljano, da bi obiskal prijatelje, se mu je na sprehodu v Zvezdi udrla kri. Hitro so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je že naslednjega dne, 24. decembra 1874, izdihnil, mlad komaj 29 let. .. LJUDSKI PRIPOVEDNIK Komur je bil dan v zibel dar psanja, ta mora pisati. Pa če hoče ali ne. In čeprav mu pisateljevanje prinaša le grenka razočaranja, sreče in kriih^ pa le malo . . . In če nosi tak človek, od usode vnaprej zaznamovan, v sebi še slutnjo zgodnje smrti, tedaj piše hitro, hlastno — Andrejčkov Jože je napisal v svojem kratkem življenju kar čez 150 del: pesmi, povesti, iger in celo roman. Mnogo je tudi prevajal iz raznih slovanskih jezikov. Ni bilo časa, da bi svoje stvari pilil in gladil. Prav ta naglica pa je bila kriva, da so nekateri, kritiki, med njimi tudi Josip Stritar, očitali Podmilšaku površnost, neizdelanost značajev in neverjetnost zapletov. Pa vendar so preprosti ljudje tako radi čitali Pod-milšakova dela! Mimo kritikov si je Andrejčkov Jože pridobil bralce in njihovo ljubezen. Njegov jezik je ljudski jezik v najtočnejšerfl pomenu besede. Saj je znano, da se je rad družil le s preprostimi kmečkimi ljudmi in jih zvesto poslušal. Zato je Podmilšakov jezik čast kot studenčnica, naraven, neizumetničen. Prav to pa je Andrejčkovega Jožeta tako približalo ljudem, da Je njegov roman Žalost in veselje, ki je izšel leta 1870, dolga desetletja veljal kot ena najbolj priljubljenih slovenskih knjig. Sam ji Je dal podnaslov »Povest 23 prosto ljudstvo«, izšla pa Je v Večerniški zbirki Mohorjeve družbe v Celovcu. Za Podmilšaka lahko rečemo, da se je ravnal po Lev" stikovem literarnem prograf mu in da se je kot pisatelj zgledoval pri Jurčiču. Venda1" pa mu je prve pobude za P1' sanje dal že profesor Antofl Janežič, ki je kot urednik # mentor sčasoma postal P^~ milšaku tudi pravcati krušiU oče. Za od usode tako t*j penega gorenjskega rojak* je imel Korošec vedno blag0 besedo, očetovski nasvet »° radodarno roko. Seveda je tudi res, da za današnji čas in današnjo J*3' bo Podmilšak ne velja za globokega, velikega Pisat^C Bil je pač otrok svoje dob in pisal je za potrebo kratnih ljudi. Prijazen min pa mož le zasluži »n tu to, da vsaj vemo zanj. Morda bo tudi prav, če P°J vemo, da je bil Podmil^* gimnazijski instruktor ne* liko mlajšemu rojaku Krašnje Franu Maslju, P*f znejšemu pisatelju Podi'111 barskemu. In da so 10. maja 1906 Pr<:' nesli Podmilšakove kosti P* prvotnega groba v rakcV,^ sateljskega društva. Se d*Jj današnji je videti na P l°r*7 ki je ohranjena na Hu^ skem Navju, ime Andrej* vega Jožeta t i koma ob '"'^ Frana Levstika in Josipa šoto* Jože Podmilšak »Ar.dr« Jože« čica. Pa še to misel moran vedati: zdaj, ko ekskurzije tako ugodno P kajo, mislim na lagoden P voz z avtobusi, bi bilo z, 9 prav, če bi mladino k^aJ ^ kdaj popeljali v Črni g'^i in Moravče — s tolik«-'1 ^ našimi stai imi kulmmin" ^ lavci bt se na taki P^1 ' oanili. Črtomir Z°r S SREDA — 21. avgusta 1968 GLAS * 9. STRAN Turistična zavist »f č/anfcM fOV. /. Vidica, *j>iavljenem v vašem listu e 14 g_ f i je 0pisano se. °a,1Je stanje turistične pisar-ne v Mostah pri Žirovnici. Prav gotovo pa piscu ne morejo biti znani dogovori med avto-moto društvom in turističnim društvom glede turistične pisarne, ki je gostovala v prostorih AMD, čeprav je bil avtor članka prisoten na seji, ko je predstavnik AMD Žirovnica obvestil Tp, da bodo adaptirali učilnico v poletnem času, ko ni tečajev za voznike motornih vozil. AMD Žirovnica je lani nu-dl}o gostoljubje turistični Pisarni v času, ko samo ne Prireja tečajev za voznike motornih vozil. Turistični delavci so bili s tem zadovoljni- Za to gostoljubnost AMD tudi ni zahtevalo nobene odškodnine. .2e pri razgovorih, o organiziranju turistične pisarne v učilnici AMD so bili predstavniki TD obveščeni, da namerava AMD učilnico Beležka Odkar je v Kranju igrišče za mali golf se je na njem zvrstilo že precej igralcev te priljubljene in. zanimive igre. Menda s0 nekateri Kranjčani postali že kar stalni gostje na igrišču zraven športnega stadiona. Pa ne samo to. Tudi tujci, ki se za dan ali dva ustavijo v Kranju, 8a radi obiščejo. Gostinskemu in trgovskemu podjetju Central v Kranju, ki se je letos odločilo, da bo zgradilo to igrišče, se bo kot kaže investicija, ki ni bdla niti tako majhna, kar kmalu lzPlačala, čeprav so nekateri na začetku nekako z nezaupanjem zmigovali z glavami. . Pred kratkim pa se mi Je znanec, ki je skoro stalni gost na igrišču, pritožil čez vodstvo oziroma Uposlene na igrišču. Povedal mi je, da se je že nekajkrat zgodilo, da je °U0 igrišče kljub lepemu vrernenu zaprto. Tako se Je menda zgodilo tudi v sredo, 7. avgusta popol-„f' ko je prišla igrat soli skupina 40 do 50 bel-Sijskih gostov, ki so na kovanju v Kranju. Zal ^° se neprijetno presene-morali vrniti. Igrišče Je bilo zaprto. Menim, da je kakršen Koh komentar odveč. Si-^r Pa oprostite; ne gre j tuje, ampak tudi za aomače goste oziroma Eralce. Nočem sicer ni-^nur soliti pameti, naj-^nj Pa podjetju Central, katerega sem prepri-JJj da želi, da bi bilo £°'f igrišče ob že tako ,;dkih lepih popoldnevih ^mbolj zasedeno. A. %. adaptirati. Na seji TD, ki je bila spomladi, pa je pred-stavnik AMD dokončno sporočil, da bo društvo v poletnih mesecih, ko ni tečajev za voznike motornih vozil, adaptiralo učilnico. Na isti seji naj bi se predstavnik TD — po besedah pisca — ostro spri s predstavnikom AMD m zahteval, naj AMD obnavlja učilnico po turistični sezoni. To pa je nemogoče, ker društvo septembra že prične poučeva. ti kandidate za voznike. pošte ne dobijo nakaznic pred prvim v mesecu, prvega ne morejo izplačevati. Pokojninske nakaznice je treba najprej razdeliti po dostavnih okrajih, v dostavnem okraju po točno določenem obhodnem redu, nato žigosati in vpisati v ustrezne dokumente. Posamezni dostavljači imajo tudi do 500 nakaznic. Razumljivo je, da jih v takem primeru v enem dnevu ne morejo vseh izplačati. Če se pošta drži reda in pošte imajo taka navodila, in če PISMA BRALCEV Ni nam jasno, kako more gost zahtevati od gostitelja, naj adaptira prostor v času, ko ga sam gostitelj najbolj potrebuje. Mislimo, da je to navzkriž s kakršnokoli oliko. Prav tako pa je neutemeljen zagovor turističnih delavcev na naš račun. Naša učilnica bo obnovljena v kratkem času, tako da bomo v začetku septembra že lahko pričeli s poukom bodočih voznikov motornih vozil, ki se jih vedno več prijavlja. Učilnica bo primerno urejena in opremljena ter prilagojena potrebam avtomoto šole, tako bo tudi manj primerna za turistično pisarno. AMD Žirovnica Kritika o izplačevanju pokojnin! Neki upokojenec iz Tržiča, ki pa se ni podpisal, se je pismeno pritožil pri upravnici pošte Tržič zaradi nerednega izplačevanja pokojnin, ki da v Tržiču traja 4 do 5 dni. Pravi, da v Kranju prej dobe pokojnine kakor v Tržiču in predlaga, da bi pokojninske nakaznice izplačevali po takem redu, da bi bil vsak enkrat prvi izplačilni dan na vrsti. Ker je prav zaradi izplačevanja pokojnin veliko negodovanja, nas je podjetje za PTT promet v Kranju prosilo, da objavimo naslednje pojasnilo: Pošta lahko prične z izplačilom pokojninskih nakaznic 1. v mesecu. Izjemno v merilu S RS lahko republiški zavod za socialno zavarovanje dovoli, da pošte z izplačilom pokojnin pričnejo prej (novo leto, 1. maj). Da se lahko izplačuje 1. v mesecu, morajo večje pošte prejeti nakaznice vsaj 2 do 3 dni prej, manjše pa vsaj 1 dan prej (To je odvisno od koordiniranega dela med komunalnim zavodom za socialno zavarovanje in službo družbenega knjigovodstva). Dogaja pa se, da pošte nakaznice prejemajo pozneje in potem Z neplačanim nadurnim delo]}} poskrbijo, da nadoknadi jo zaniudo in lahko pravočasno priči}o z izplačevanjem pokoj)}i}}skih nakaznic. Ce pa pošta nakaznice dobi pravočasno, potem noben upokojenec ne čaka na naslednjo pokojnino dlje kakor en mesec, pa naj bo potem to L, 2., 3. ali celo 4. v mesecu. Tako upokojenci že vnaprej lahko vedo, kateri dan bo imel dostavljač zanje denar in ga počakajo doma. Ni pa mogoče upoštevati anonimnega predloga, da bi nakaznice še izbirali, ker bi s tem sebi tialagali nepotrebno delo, upokojencem pa zmedo, ki ne bi nikdar vedeli, kateri dan bo dostavljač vnel zanje denar. Pripominjamo, da prve dni v mesecu naši dostavljači prostovoljno podaljšujejo delovni dan, da lahko ustreže-jo čim večjemu številu upokojencev, razen tega pa morajo opraviti še drugo redno dnevno delo (dostava drugih pošiljk). Iz navedenega sledi, da navedbe anonimnega pisca niso točne oz. niso take, da bi jih pošta lahko upoštevala. Če bodo pošte pokojninske nakaznice dobile pravočasno, bodo tudi upravičenci pokojnin le-te v redu in brez zamude prejemali. Na sestan* ku, ki so se ga dne 30. januarja 1967 udeležili zastopniki komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, službe družbenega knjigovodstva in PTT v Kranju, smo obravnavali prav ta problem in se dogovorili, da bodo večje pošte dobile nakaznice vsaj 2 do 3 dni pred prvim izplačilnim dnevom, manjše pa 2 dni prej. Tega dogovora pa se omenjeni organizaciji vedno nista držali, pošta pa je bila tista, ki je morala potem nositi breme kritike, brezštevilnih pojasnjevanj itd. Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski promet Kranj Prijateljski nogomet w Preddvor : Železna Kapla 4 i 6 Na igrišču v Britofu pri Kranju sta se v nedeljo, 18. avgusta, v prijateljski nogometni tekmi pomerili enaj-sterici Preddvora in Železne Kaple. Zmagali so gostje z rezultatom 6:4. To je bilo njuno drugo srečanje. V prvem so Preddvorčani sredi Železne Kaple zmagali z 9:3. Nedeljska zmaga gostov je bila zaslužena, saj so pokazali več nogometnega znanja. Preddvorčanom se je poznalo, da jim primanjkuje vzdržljivosti in uigranosti, čeprav so dokaj borbena enajsteri-ca. Dobro je sodil Mihelčič iz Kranja. J. K. Iz garnizije Staneta Žagarja Vojaki se vračajo domov V garniziji Staneta Žagarja v Kranju je v teh dneh čutiti več živahnosti kot sicer. Kako tudi ne, saj mnogi zapuščajo to garnizijo in se vračajo na svoje domove. Vendar za večino izmed njih bivanje v kranjski garniziji le ni bila zgolj formalna odslužitev vojaškega roka, saj mnogi odhajajo z diplomami o pridobljeni kvalifikaciji. Vozniki motornih vozil, vezi-sti, radiotelegrafisti, mehaniki, zidarji, mizarji, instalaterji, krojači, bolničarji, kuharji, peki in še bi lahko naštevali. V teh dneh torej mnogi vojaki zapuščajo gorenjsko metropolo in vsi poudarjajo, da so se v Kranju počutili kot med svojimi domačimi. Na služenju vojaškega roka so sklenili nova prijateljstva — in še več; med bivanjem v JLA so si mnogi pridobili novo znanje in spoznali nove življenjske izkušnje, ki jih bodo s pridom uporabili v domačem kraju. Njihovega odhoda so se spomnili tudi tovariši, ki jim vojaški rok še ni potekel ter so jim ob slovesu pripravili pestre kulturne programe, starešine pa so jim predavali o čimhitrejšem vključevanju v novo — civilno — življenje. Vili G. Kranj CENTER 21. avgusta franc. barv. CS krim. komedija FANTOM PROTI SCOTLAND YARDU ob 16., 18. in 20. uri 22. avgusta amer. barv. CS vvestern REVOLVERJI NE RAZPRAVLJAJO ob 16., 18. in 20. uri 23 avgusta amer. barv. CS vvestern REVOLVERJI NE RAZPRAVLJAJO ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOTRŽIC 21. avgusta amer. barv. CS GOSPODAR. HAVAJEV ob 16., 18. in 20. uri 22. avgusta franc. barv. CS NAIVNEŽ ob 16., 18. in 20. uri 23. avgusta angl.-franc. kriminalni SHERLOCK HOL-MES — OGRLICA SMRTI ob 16. in 20. uri amer. barv. DVA TEDNA'V DRUGEM MESTU ob 18. uri r Kino skofja Loka SORA 21. avgusta nemški barv. GRBAVEC IZ SOHOA ob 18. in 20. uri 22. avgusta amer. film PLACA ZA HUDIČA ob 20. uri 23. avgusta ameriški PLAČA ZA HUDIČA ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 21. avgusta amer. barv. CS PROFESIONALCI 22. avgusta amer. film IZGUBLJENA PATROLA 23. avgusta jug. film HASA-NAGINICA Jesenice PLAVŽ 21. avgusta amer. film IZGUBLJENA PATRULJA 22. avgusta amer. barv. film PREKLETI OBISK 23. avgusta amer. barv. film PREKLETI OBISK Dovje-Mojstrana 22. avgusta amer. barv. CS film DVOBOJ PRI DIABLU Kranjska gora 22. avgusta amer. barv. CS film PROFESIONALCI avto Slovenija ^j^j K R A N J, JLA 10 NOVO NA TRŽIŠČU MINI GASILNI APARAT O A 0 I za osebna vozila U H 0 I in gospodinjstvo Dom na Kališču bo redno odort do oktobra Dom kokrškega odreda na 1540 metrov visokem Kališču je od prvega maja do konca septembra odprt vse dneve. Od oktobra dalje pa ga bo oskrbovalo Planinsko društvo iz Save in bo obratoval ob sobotah in nedeljah. Letos je bil dom zaseden le ob sobotah in nedeljah. Med tednom je obiskovalcev manj, večinoma so to starejši planinci, ki prihajajo v to planinsko postojanko na oddih. Tako je bilo v domu kokrškega odreda od prvega maja letos do sedaj prek 800 gostov, od teh je prenočilo približno polovico. Upravnik Obeti Viktor meni, da je za slabši obisk krivo pomanjkanje propagande. Podobno stanje je tudi v nekaterih drugih postojankah. Rednih obrokov na Kališču sicer ne kuhajo, radi pa ustrežejo željam gostov, če si zaželijo tople hrane. Velikokrat planinci prinesejo hrano s seboj in jo jim potem v domu skuhajo. Seveda plačajo le 20 odstotkov normalno cene. J. K. i--,----———< >. Prodam Prodam dobro ohranjen MOTOR 350 ccm. Ferjan Filip, Ribno 33, Bled 4111 Prodam FIAT 750, KOMPRESOR z elektromotorjem, primeren za avtoličarja. Suha 24, Kranj 4112 Prodam poltovorni AVTO-FIAT 615, diesel, osebni avto FIAT-2100 in KAROSERIJO za fiat 750. Avtoličarstvo, Bokal Jože, Zminec 35, Skofja Loka 4113 Predam BIKCA, 8 mesecev starega, KRAVO po izbiri in dva PRAŠIČKA po 40 kg težka. Pičman Andrej, Bri-tof 70, Kranj 4114 Prodam polavtomatični PRALNI STROJ mariš rondo Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8, — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Inozemstvo 16.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. za 500 N din. Naslov v oglasnem oddelku , 4115 Prodam kuhinjsko KREDENCO. Kranj, Tomažičeva 12 4116 Prodam OSTREŠJE, PUN-TE za betoniranje in suha bukova DRVA. Dornig Jože, C. JLA 1, Tržič 4117 Prodam dvosedežni MOPED. Senk Vinko, Hotemaže 50, Preddvor 4118 Prodam klavirsko HARMONIKO finatti — 32-basno. Nace Polajnar, Preddvor, Poteče 14 4119 Prodam KRAVO z drugim teletom. Sp. Duplje 51 4120 Poceni prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Ogled Valjavčeva 6, stanovanje 8, Kranj 4121 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič teletila. Pre-bačevo 27, Kranj 4126 KUPIM Kupim suhe HRASTOVE DESKE 30—40 mm. Zupan Jože, Moše 31, Smlednik 4122 Ostalo Štiričlanska družina takoj sprejme gospodinjsko pomočnico. Pernuš, M. Pij ade 36, Kranj 4123 Sprejmem takoj kvalificiranega AVTOLIČARJA in VAJENCA. Avtoličarstvo, Bo-kan Jože, Zminec 35, Sk. Loka 2124 GORENJSKO PODROČNO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV bo v soboto, 24. avgusta 1968 ob 14. uri v Šenčurju pri Kranju (na Bivju). Najboljši tekmovalci bodo zastopali Gorenjsko na republiškem prvenstvu v Mariboru. Po tekmovanju pa bo na istem kraju prikazovanje delovanja univerzalnega traktorja PASQUALI V organizaciji KMETIJSKE ZADRUGE 2IRI pa bo prikazovanje delovanja traktorja w 8 naslednji dan, t. j. NA TEKMOVANJE PASQIALI V NEDELJO, 25.8.68 ob 7.30 uri Dobračeva pri Hlibčarju ob 10. uri Rovte pri Žireh IN DEMONSTRACIJE VAS VABITA 8 1 PRIPRAVLJALNI ODBOR TEKMOVANJA in KMETIJSKO 21VII. SKI KOMBINAT KRANJ Mlada zakonca nujno iščeta opremljeno SOBO ali ne opremljeno v Kranju ali bližnji okolici. Plačata dobro in vnaprej. Ponudbe poslati pod »zakonca« 4125 Na poti od nebotičnika do avtobusne postaje v Kranju je bila izgubljena rjava DENARNICA, v kateri je bila ura in nekaj denarja. Naslov v oglasnem oddelku 4131 SVET MLEKARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA razglaša delovno mesto predavatelja strokovnih predmetov za nedoločen čas. Učno obveznost je treba dopolnjevati z vzgojnim delom v internatu. Pogoj: diplomirani ing. agronomije s prakso v mlekarstvu. Prijave pošljite do 2. septembra 1968. -JOMaBaHHBaMSnaBBHHB^BMIHHHPaeSBa AMD — Šenčur PRIREJA TEČAJ I za šoferje A, B in F kate- I gonje £ Začetek tečaja bo v petek, ^ 1 23. 8. 1968 ob 17. uri v I I prostorih društva v Sen- ^ \ čurju Zahvala Ob težki izgubi mojega dobrega moža, očima, brata in 6trica Janeza Pavlina se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem in znaneem za izrečeno sožalje, pevskemu zboru in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerka Silva s družino ter drugo sorodstvo Sp. Duplje, 16. 8. 1968 ENTRAL Vsak četrtek od 15.30 do 20. ure tekmovanje za najboljšega igralca v igri malega golfa. Prva tri mesta so nagrajena. Želimo vam veliko uspeha in zabave na igrišču malega golfa v športnem parku v Kranju. Zahvala Ob nenadomestljivi in težki izgubi dobrega možat očeta, 6tarega očeta, brata in 6trica Jakoba Katrašnika Pravharjevega ata iz Jamnika se najlepše zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani ob teh težkih dneh ter darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, zdravniku dr. Cernetu in duhovščini. Žalujoči Pravharjcvi Jamnik, 16. 8. 1968 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Masterla Pšavnikovega očeta (mežnarja) iz Crngroba se iskreno in najlepše zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znaneem. Iskrena hvala lovski družim Križna gora za častno spremstvo kakor tudi pevcem KUD za lepe žalostinkc, č. duhovščini posebno še g. župniku Hribšku in tov. Logondru za lep poslovilni govor. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Mina, hčerka Minka z družino in sestre Crngrob, 16. 8. 1968 1 t <, -i -z z a \ 10mt o * 9 t* > -i a aca© i i ■ q « « a * s.-2 c s s s« «■« i Zahvala Ob prerani izgubi dobrega in skrbnega moža, očeta in sina Janeza Erjavca se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in s cvetjem prekrili njegov prerani grob. Posebno se zahvaljujemo dr. Capudru za skrb med boleznijo* duhovščini iz Stražišča in Besnice, pevskemu zboru iz Bcsnice in tov. LjubU Knificu za poslovilne besede. Zalivala kolektivoma Elektromehanika Iskra in Gorenjska oblačila za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Cilka, sin Branko, mama in oče Rakovica, 15. 8. 1968 V. odprto prvenstvo Kranja v atletiki Lubejeva in Bugri Atletski ttft Triglav Je ^^^^^^^ tike še eno zanimivo prireditev: P^i^SSSStaafflctanal-gumijevih izdelkov SAVA je v soboto organiara1 tradci no, tokrat že peto, odprto prvenstvo Kranja Eetos .e^ povabilu odzvalo prek 200 atletov ta SSSi?vS!n L jUgo-iz Avstrije, Italije in Nemčije ter ^.rmajsUb klub<£*™£t slavije. Zaradi finančnih težav pa 3^ mor« * # odkloniti izredno močno skupino iz LS»r i*u Najboljša posameznika tekmovanja sta bila Celjanka Marjana Lubej (597 cm pri Bkoku v daljino) in črnopolti sprinter iz Gane, član Sarajeva, Sami Bugri (46,8 v teku na 400 m). Oba rezultata pomenita tudi nova rekorda kranjskega stadiona. Po daljšem času smo v Kranju videli tudi odličnega metalca Pbtscha iz Avstrije, ki je zmagal kar v treh disciplinah, najboljši rezultat Pa je dosegel v metu kladiva — 62,49 m. Hladno in vlažno vreme ter močan veter so tokrat ovirali tekmovalce, da bi dosegli še boljše rezultate. Tako so pri skoku v višino olimpijski kandidati Milek, Todosijević in Hrepevnikova dosegli skromne rezultate. Milek je zabeležil 2 m, Todo-sijević 190 cm (potem ko 195 sploh ni skakal), Hrepevnikova pa 155 cm'. Poudariti , pa moramo, da so bili vsi trije zelo utrujeni, saj se intenzivno pripravljajo za nastop na balkanskih atletskih igrah. j* će nekaj: prireditelj tekmovanja je bil že letos v dilemi) ali naj miting osL*ne v takih okvirih kot prva štiri leta ali pa naj se razvije v res kvalitetno atletsko revijo mednarodne veljave. Tokrat I so ubrali srednjo pot, že za Prihodnjo prireditev pa se x ho treba o tem dokončno ; °dločiti. Miting postaja vse bolj poznan in kvalitetni tekmovalci želijo sodelovati na nJcm. Vse to pa terja velike finančne izdatke, ki presegajo možnosti kluba (dotacije za miting znašajo le 2700 Ndin). Tokrat je z razumevanjem priskočila na pomeč tovarna SAVA, vendar pa so morali kljub temu odpovedati sodelovanje češke ekipe, v kateri je tudi vrsta državnih reprezentantov. In češka atletika ima v svetovnem merilu visoko mesto. Torej: odločiti se bo treba . .. REZULTATI: MOŠKI — 110 m ovire: Ajanovič (Part. Bg) 15,2, Pisič (Ol. Lj) 15,7, Muhitsch (KLC Celovec) 15,7; 100 m: N-epraunik (WAC) 10,9, Bonesch (WAC) 11,0, Wo-schitz (ASKO Beljak) 11,1; 400 m: 1. Bugri (Sarajevo) 46,8, Kocuvan (KI. Celje) 48,6, Korent (Ol) 50,0; 800 m: Zumer (Tr) 1:56,8, Brczoni (Triestina) 1:57,4, Srebotnik (Br) 1:57,8; 3000 m: Petraš (Di. Zagreb) 8:25,3, Cervan (KI) in Mežnarič (Kidričevo) 8:41,0, višina: Milek (Tr) 200, Todosijević (CZ Bgd.) i90, Merlini (Ol) 185; troskok: Prezelj (Tr) 14,06, Nederstein (KLC) 13,36, Piapan (Triest.) 12,84; krogla: Potsch (Graz) 16.37, Devetak (Gorica) 14,07, Stimec (Ol) 13,85; disk: Potsch (Graz) 49.40, Vravnik (KI) 46.11, Konc (Tr) 39.10; kladivo: Potsch (Graz) 62,49, Lech-ner (WAV) 48,10. Pristov (Tr) 40,00 ; 4x100 m: Olimpija 43.1, Triestina 43,5, Triglav 44.3; 1000 m mladinci: Hafner (Tr) 2:35.0, Kralj (KI) 2:41,8, To-pisehnig (KAC) 2:41,9. ŽENSKE — 80m ovire: Rossi (Triest) 12,4, Peče (Lj) 12,5, Vidovič (Tr) 13.4; 100 m: Kapfer (VVAC) 12,2, Osovni-kar (Tr) 12,7, Vargazon (Koper) 12,8, 200 m: Kaper (VVAC) 253, Rossi (Triest.) 25,7, Osovnikar (Triglav) 25,9; višina: Hrepevnk (21. maj Bg) 155, PeSe (Lj) 140, Klemene (Tr) 140; daljina: Lubej (KI) 597, Peče (Lj) 524, Osovnikar (Tr) 495; krogla: Hudobivnik (Ol) 11,13, Peče (Lj) 11,07, Lukač (Bor Trst) 11.06; 4x100 ni: Triestina 51,0, KAC 83,3. M. Kuralt prvo zvezno ligo se je končal z zmago vaterpolistov KPK iz Korčule. Z osvojitvijo tretjega mesta so Kranjčani dosegli doslej največji uspeh. Vodili so vse do zadnjega kola, dokler niso doživeli edinega poraza z bivšim zveznim ligašem splitskim POŠK. Najbolj vredna je zmaga nad zmagovalcem prvega dela prvenstva nad zelo solidno ekipo iz Korčule. Uspeh pa bi bil za Kranjčane lahko še boljši, če ne bi sodnik dopustil nekaterim ekipam izredno grobo igro. Najboljši strelec turnirja je bil Kranjčan Jože Rebolj, ki je dosegel 15 zadetkov, Druge gole pa je dal odlični Balderman. Poleg teh dveh so se v ekipi Triglava odlikovali še Franc Rebolj, Košnik, Mohorič in Chvvatal. Pohvaliti pa je treba tudi trojico najmlajših v moštvu: Torkarja. Kodeka in Velikan jo. Turnir je pokazal, da so Kranjčani letos vidno kvalitetno napredovali in da bo kmalu prišel čas, ko jih bomo pozdravili kot nove prvoligaše. Rezultati: Triglav : Jedinstvo 3:2, Triglav : Primorje 5:5, Triglav : Riviera glav . POŠK 4:5. Lestvica: KPK Primorje Tri-lav POSK Riviera Jedinstvo 3:2, Triglav : KPK 5:4, Tri- 19:15 2UL3 20:18 17:17 19:24 15:25 L Didić Prvenstvo zagrebške vojne oblasti končano . . , ,_____^k,-.;ncVi cklin- i blskctO, Kranj je bil od 16. do 18. avgusta prizorišče tekmovanja zagrebške vojne oblasti. Ekipe iz Ljubljane, Zagreba, Reke in Siska z več kot 300 tekmovalci so se pomerile v atletiki, vojaškem in oficirskem mnogoboju, rokometu in športnem streljanju. Končni zmagovalec tega tekmovanja je ekipa Ljubljane pred Zagrebom, Roko in Siskom. V posameznih disciplinah so zmagale naslednje ekipe: Po končanem treningu mladih skakalcev v CSSR Velik napredek mladih skakalcev V ponedeljek so se vrnili domov z osemdnevnega treninga t >rbsR naši najboljši mladinci - smučarski skakalci, ki so ;*«li na G5-m skakalnici pokriti z um-tno snovjo v L.mjsKi »strici. Smučarska zveza Slovenijo je na trening poslal« l1 naJ»oljših mladih skakalcev, mej ka'.--riaii ,k buu r.ai\ce V»oreUjcev, in sicer: b iz Kranja. 2 •/ J ■ te;.ic in 1 i« Ifcu^vlji- Trc»»ng je izredno v.ob. o hmkI i* .»<■ v v-ir.a p.vce.i -*tnn .v,........ ' j «a m se irkizaH Demšar, Ko- ...... ooKerfca b« 4j«l» ■oJvobmio v ckmovalni sezoni najvidnejšo \\ogo in bo seslavljala jedro —*- ■■■ .. ------. .,. «..».11 mladinske državne reprezen anc?. Vsi šiirje so SKSKaj , »Je kot 60 m in so zelo malo z:io tali za rekordom ol;m-Jske,— • - -■ - — " r51"0 napredovala, še posebej J™.. F. Mesec in Loštrek. Ta n°vi tekmovalni c«./.m; ■»•*« Jl>dro mladin *)di dlje kot bum in so zelo malo »o lan za r« "'— Juskega zmagovalca Ceh,. .Tiri RASKE. Od najmlajših paJf •edvomno najbolj kvalitetno napredoval Kranjcun ltafJM »orcič. Ob zaključku treninga so imeli pregledno tekm«,,«« ^ zm^gal Logaičan LoStorek, medtem ko je lavorit Jan« **mšar v pn-cm skoku padci ta si s tem »P™* ^!£VJ Vrstni rod: 1. Loštrok (Logatec), 2. K*^<\££^ * F. Mesec (Triglav). 1. BemtsT (Jesenice).... 6. i ^dovljica)> Norčič (Triglav)..., 10. W*"f/BJSSjj (3CSCniCl>)' 12' Gr°Sar ^^""^Jrjavoriuk atletika: I. Ljubljana — 165 točk, 2. Zagreb — 137,5 točke, 3. Sisak — 106,5 točke in 4. Reka — 98 točk. oficirski mnogoboj: 1. Zagreb — 201 točka, 2. Reka — 132 točk, 3. Ljubljana — 129 točk in 4. Sisak — 92 točk vojaški mnogoboj: 1. Ljubljana — 404,5 točke, 2. Zagreb — 390,5 točke, 3. Reka — 358,5, 4. Sisak' — 210,5 točke. streljanje — pištola, puška: 1. Ljubljana — 1662 krogov, 2. Zagreb — 1626 krogov, 3. Reka — 1406 krogov in 4. Sisak — 1146 krogov, rokomet: I. kolo: Ljubljana : Zagreb — 25:10, Reka : Sisak — 9:8; II. kolo: Ljubljana : Reka — 17:10. Zagreb : Sisak — 10:21 in III. kolo: Sisak : Ljubljana — 5:5 ter Reka : Zagreb — 6:5. Končni vrstni red v rokometu: 1. Ljubljana — 5 točk. 2. Roka — 4 točke, 3. Sisak — 3 točke in 4. Zagreb brez tečk. Končni vrstni red športnega tekmovanja zagrebške vojn..1 i ki jo bilo hkra- ti tudi izbirno tekmovanje za >■■ rtavo reprezentance zagrebške vojne oblasti, ki bo nastopila na vsearmijskem prvenstvu prihodnji mesec v Pulju, pa je takole: 1. Ljubijr.nn — 54 točk, 2. Zagreb — 43 točk. 3. Reka — 31 točk in 4. Sisak — 22 točk. Predstavniki kasarne Staneta Žagarja so nas prosili, naj ob tej priložnosti izrečemo v njihovem imenu za- hvalo kranjski občinski skupščini ter podjetjema Planika in Sava iz Kranja, ki sta prispevali nagrade za najboljše posameznike. Tako je kranjska občinska skupščina nagradila prvouvrščeno ekipo Ljubljane s Prešernovo plaketo, medtem ko sta Sava 1 in Planika podarili dve ležalni blazini, dva para športnih copat in en par sprinte-ric najboljšim posameznikom na letošnjem športnem prvenstvu zagrebške vojne oblasti. V. Guček Triglav letos še ni okusil poraza Kranjski plavalci in plavalke nadaljujejo s serijo zmag na letošnjih republiških prvenstvih. Pred dnevi so pobrali spet lepo zmago. Na mladinskem prvenstvu Slovenije so z izdatno prednostjo spet po zaslugi odličnih plavalk osvojili naslov republiškega prvaka. Tekmovanje je bilo v jeseniškem letnem bazenu in je bila . ta prireditev hkrati tudi uradni krst plavalnega bazena. V vrsti Triglava se je spet najbolj izkazala Breda Pečjak z novim rekordom in s tem znova dokazala, da je najboljša plavalka kranjskega Triglava v letošnji sezoni. Tokrat pa se je z novim rekordom tudi izkazala Lidija Svarc, ki letos plava nekoliko slabše in ni vid-nčje napredovala, kol so nekateri pred- ideli ob koncu lanske sezone. Kljub temu pa je osvojila kar tri naslove republiške prvakinje (100 m prsnu. 200 in prsno in 400 m mešano). V disciplini 100 m prsno pa je s časom 1:23,5 postavila nov absolutni rekord Slovenije. Breda Pečjak je po pričakovanju zmagala v disciplinah: 100 m in 200 m hrbtno. Zabeležila pa je tudi nov absolutni republiški rekord v disciplini 200 m hrbtno s časom 2:44,2. Odlično pa so se kranjske plavalke izkazale tudi v štafetah in so kar dvakrat zmagale: 4x100 m kravi in 4x100 m mešano, kjer so s časom 5:24,2 plavalke Pečjak, Svarc, Smid in Virnik dosegle nov rekord SRS. Pri fantih je bil od Kranjčanov daleč najboljši Milovano-vič, ki je osvojil kar tri naslove republiških prvakov (1500 m kravi, 400 m kravi in 400 m mešano). Ekipno jo Triglav po pričakovanju osvojil naslov prvaka Slovenije. Drugi gorenjski klubi pa so se razvrstili takole: 9. Radovljica, 10. Jesenice in 11. Bled. J. Javornik P/%$%+/$%$%$*$^^/+%$%^^ (Nadaljevanje s 1. strani) Železniki se pripravljajo na VI. čipkarski dan Pester spored prireditev Toda glavna zanimivost, ki j; bodo ta dan priča gledalci, so trije že skoraj pozabljeni običaji. Prvi se imenuje »pobiranje krancljev«. Vaška dekleta mimoidočim fantom poklanjajo cvetne venčke. Le-ti jih, ko pridejo na zbiral iščni prostor, položijo na kres. To je značilna železni škarska posebnost. Drugi podoben običaj, javnosti sicer nekoliko bolj znanj je »rihtarja biti«. Prikazali ga bodo ob plavžu. Tretja in morda najzanimivejša stara selška posebnost pa je tako imenovano »šivanje kovtra«. Pravzaprav še najbolj spominja na skupinski ples ob ognju. Včasih ga je plesala vsa dolina. Za konec prvega dne prireditve je na sporedu zabava in ples na prostem. Oder že postavljajo, igrali pa bodo godci iz Šenčurja. V nedeljo organizatorji pričakujejo mnogo obiskovalcev. Najprej, ob 7. un zjutraj, bo v Plavčevi hiši, stari zgodovinski zgradbi, otvoritev razstave izdelkov domačih čip-karic. Domačinke, ki sicer stalno delajo za ljubljansko podjetje DOM, zadnja dva meseca klekljajo samo za to razstavo. V okvir čipkarskega dne sodi tudi ocenjevalna vožnja z avtomobili od Škofje Loke do Železnikov, ki jo prireja AMD Skofja Loka. Cilj te vožnje bo na glavnem prireditvenem prostoru ob plavžu. Zmagovalcem je več podjetij namenilo številna praktična darila. Vse to dopoldan. Popoldne ob 14. uri pa si bo mogoče ogledati sprevod čipkaric in njihovih spremljevalcev v narodnih nošah od zadružnega doma na Češnjici do Železnikov. Potem je na vrsti otvoritev novega odsega ceste skozi Poljansko dolino. Cesto bo odprl predsednik občinske skupščine Skofja Loka Zdravko Krvina. Osrednja točka vsakoletne kulturne prireditve v Železnikih je tekmovanje v sprel-nostnem klekljanju. Letos bo sodelovalo 7 ekip, vsaka s tremi tekmovalci iz raznih krajev Slovenije. Zmagovalec dobi prehodni pokal turističnega društva. Organizatorji so mislili tudi na goste. Pripravljajo kulturni program, v katerem bodo sodelovali mnogi pevci in recitatorji, 5 parov v narodnih nošah pa bo zaplesalo več narodnih plesov. Za motorizirane obiskovalce je poskrbi j eno, na voljo jim je dovolj parkirnih prostorov, žejni in lačni se bodo zatekali k posebej za to priložnost postavljenim stojnicam. Kupiti bo mogoče tudi najrazličnejše spominke cvetje in drugo. Značke, ki bodo na letošnjem VI. čipkarskem dnevu veljale hkrati za vstopnice, stanejo 300 S din. Vse je torej nared. Upajmo, da bo organizatorjem tudi vreme v nedeljo naklonjeno. I. Guzelj Baraka je pogorela do tal V nedeljo zvečer je nena-nadoma izbruhnil ogenj na eni izmed barak bivše kasarne v Križah pri Tržiču. V baraki je imela KZ vskladi-ščene okoli 1500 kg slame, podjetje Zlit pa je tu imelo več pohištva, pripravljenega za izvoz. Kljub prizadevanju gasilcev je baraka z vsem, kar je bilo v njej, pogorela do tal. V neposredni bližini namreč ni bilo vode, tako da so jo morali s cisternami voziti iz Tržiča. Po nepopolnih ocenah je škode za okoli 150.000 N din. L. M. Gorski nesreči V ponedeljek, 19. avgusta, okoli poldne je postaja milice na Jesenicah dobila obvestilo, da se je nad pragom razpotja Staničevega doma na Kredarici poškodovala neka ženska. Na pomoč so odhiteli gorski reševalci z Jesenic z zdravnikom. Ko so prišli na kraj nesreče, pa so lahko ugotovili le, da je bilo dekle že mrtvo. To je bila 18-Ietna študentka Nivena Trčon iz Kopra. Zdravnik je ugotovil, da je dekle umrlo zaradi izčrpanosti in ohladitve. Zdravnik je menil, da si je dekle prej zlomilo nogo. I V nesreči, ki se je pripe- | tila v ponedeljek popoldne, j so morali reševalci uporabiti1 tudi helikopter. Ponesrečila se je namreč 79-letna Maister I Gjortrud, nemška državljan- j ka, ki je s skupino planincev I šla proti Cojzovi koči. V Kokrškem sedlu pa ji je spodrsnilo, padla je čez previs in nato drsela po pobočju še okoli 30 metrov. Reševalci I so jo prepeljali s helikopter- 1 jem v dolino in od tam v ljubljansko bolnišnico. L. M. ••••»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»•••••^ Kranj — prepovedano za ves promet, toda ne za paprike. Foto: F. Perdan Deklice so bile žive in zdrave Tri deklice — stare osem, enajst in dvanajst let, — vse iz ZR Nemčije, so se v četrtek, 15. avgusta, okoli druge ure popoldne napotile po rože na skalna pobočja pod planino Vogel, šle so po stari lovski stezi do pro-dišča, nato pa so se spustile v kotanjo. Iz nje pa niso mogle ne naprej ne nazaj. Bližal se je mrak in starše, ki so na počitnicah v Ukancu, je začelo skrbeti. Začeli so iskati otroke. Pomagalo jim je tudi nekaj avstrijskih turistov, ki so taborili v avto-kampu v Ukancu. Bila je že trda noč, kaj se je zgodilo z deklicami, pa ni vedel še nihče. Iskanje je bilo nevarno, saj ni nihče poznal terena, niti ni bil nihče primerno opremljen. Okoli enajste ure zvečer so za nezgodo zvedeli gorski reševalci iz Stare Fužine in takoj pričeli iskati pogrešane deklice. Akcija je trajala celo noč. Deklice sta našla dva avstrijska turista iz Gradca. Tolažila sta prestrašene otroke in jim trla premrle ude. Noč je bila zelo hladna, otroci pa so bili lahno oblečeni. Šele okoli četrte ure zjutraj je uspelo reševalcem, da so deklice izvlekli iz grape in jih nepoškodovane iz* ročiili staršem. Akcija je kljub težjemu sporazumevanju potekala harmonično in učinkovito, saj so sodelovali tako starši kot tudi drugi s člani GRS. Reševalci nedvomno zaslužijo za svoje prizadevanje vse priznanje. T. J- Nesreče v zadnjih dneh V soboto popoldne je zapeljal s stranske poti na cesto med Brdom in Kokrico enajstletni Fratnc Liberšeik s kolesom. Zapeljal je prav pred motorista Štefana Zelnika, ki je kolesarja zadel. Otrok se je hudo ranil. V nedeljo zgodaj zjutraj se je na cesti prvega reda v Dovjah prevrnil s ceste osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Edu-ard Drnovšek. Nesreča se je pripetila, ker je voznik vozil s preveliko hitrostjo na spolzki cesti. Voznik se pri nesreči ni ranil, na vozilu pa je za okoli 8000 N din škode. Na cesti četrtega reda Brezje—Črnivec so se osebnemu avtomobilu KR 161-63, voznik Stanislav Bohinc, med vožnjo nenadoma odprla leva vrata. Zadela so osemletno Anico Božič in šestletno Bri-gito Gorenje. Mala Brigita je bila huje ranjena in so jo odpoijali v ljublansko bolnišnico, medtem ko se je Anica le lažje ranila. V ponedeljek, 19. avgusta, se je na odcepu ceste za Šenčur pripetila prometna ne- sreča, v kateri je umrl voznik osebnega avtomobil* Franc Nastran. Nesreča se Je pripetila, ko je voznik Na-stran pripeljal iz Kranja v smeri Brnikov. Pri odcep« ceste za Šenčur je nameravat zavzti na ta odcep. S tem P3 je zaprl prednostno cesto 11 Brnikov. Po tej cesti je PraV takrat pripeljal tovorni avtomobil KR 31-90, ki ga je vozil Anton Derlink. Pri trče; nju obeh avtomobilov je Dl Franc Nastran takoj mrtev' Na avtomobilih pa je za okoli 14.500 N din škode. Istega dne zvečer je na & sti prvega reda na avtobus nem postajališču Orehek P Kranju neprevidno stopil 11 cesto 35-letni Franc Kapi**' Pripeljal se je bil z avtobusom do Orehka in tam iz^jj pil. Ko je avtobus odpeuae naprej proti Ljubljani, J Franc Kaplar takoj za avt°J busom stopil na cesto. "r takrat pa je iz ljubljad** smeri pripeljal osebni av mobil švicarske registracij ' voznik Friderich Bertrag. 1 pešca zadel. Pri trčenju J bil Franc Kaplar takoj tiev. Na avtomobilu je za o* 7000 N din škode. t. Pismo iz Avstralije Verjetno sem eden najbolj oddaljenih naročnikov, a vseeno dobim vse številke; včasih en mesec nič, P°" tem pa vse hkrati. Pa to nič ne moti. Časopisa &etn vesel, saj mi še najlepše prikazuje življenje doma. ™ tudi razni komentarji so zolo ztmimivi. Stanko Fetkovšek 154 Edwin St. CROYDON — N. S. VV. Australia Razveselili .smo so vašega pisma, zlasti še, ker j* prešlo tako dolgo pol. Zadovoljni smo, če se narn J posrečilo prikazat] življenje doma — kot pišete. Se Oglasite. Bralce bi verjetno zanimalo, kako živite daljni Avstraliji. Pozdravljeni — uredništvo