Murska Sobota, 4. avgusta 1988 • Leto XL • Št. 29 • Cena 1100 din
VREME
Danes in jutri bo šenestalno, z občasnimi padavinami.
V soboto in nedeljo pa bo jasno in ponovno topleje.
Dragi naročniki in bralci
Iz dneva v dan se jezimo na nove, seveda višje cene, na vrtoglave podražitve in na realno zmanjševanje vrednosti naših dohodkov.
Kot da se vrtimo v začaranem krogu, ki nikomur ne prizanese. Tako vam moramo tudi iz uredništva vašega domačega tednika z današnjo številko ponuditi dražji časopis. Ne moremo več zdržati pritiska cen, ki smo mu kljubovali tudi po valu podražitev v začetku junija. Pri nespremenjenih cenah smo vztrajali od januarja do konca julija in smo verjetno med redkimi, j saj tega nismo počeli na račun obsega in upamo, da tudi ne vsebine časopisa.
Ker naročnina le delno pokriva njegovo ekonomsko ceno, smo se potrudili z iskanjem dodatnih virov denarja, del razlike v ceni pa pokrivajo tudi vse štiri pomurske občine.
Sporočiti vam moramo, da bo po novem cena izvoda Vestnika v kioskih 1100 dinarjev. Ceneje bodo časopis dobivali naročniki, saj je naročnina za II. polletje ' 25.000 dinarjev. S skrbnim • obračanjem vsakega dinarja bomo skušali z njo pokriti vse že znane in še neznane podražitve, če seveda te ne bodo šle čez vse predvidljive meje. Pričakujemo vaše razumevanje v takšnih za zdaj nepredvidljivih razmerah, sicer pa zagotavljamo in se obvezujemo, da bomo pri tej višini naročnine skušali vzdržati, ohraniti obseg in kakovost informiranja.
Manj kot naročnikom pa lahko obljubimo tistim našim bralcem, ki časopis kupujejo, saj bomo ceno izvoda prisiljeni sproti prilagajati rasti stroškov.
Kljub težkim časom, ki načenjajo družinske proračune, bi želeli, da se naša več kot dvajsettisoččlanska družina ne bi zmanjšala. V uredništvu se obvezujemo, da bomo izkoristili vse notranje rezerve, da bomo še več prihajali med vas — tudi z raznimi akcijami, da vam bomo pošiljali časopis, ki vas bo resnično celostno informiral o dogajanju po svetu in doma, in še posebej o tistem v vašem kraju.
Vestnik bo v kratkem star | 40 let. Po letih je dorasel v । zrelega moža, ki ima svoje । ambicije. Za njihovo ures- | ničitev potrebuje tudi vašo pomoč in sodelovanje, zato računamo na vašo zvesto-  bo.
V septembru se bodo na naslovih naročnikov oglasi- I li poštarji s položnicami:
Če je le v vaši moči, vas prosimo, da naročnino takoj poravnate, saj je od pravočasnega plačila odvisno predvsem nemoteno izhajanje časopisa.
Potrkali bomo tudi na vrata tistih družin, kjer Vestnik še ni med družinskimi člani. Dobro vemo, da takšna čast lahko doleti samo dober časopis, zato je j to naša edina alternativa.
Upamo, da nam vrat ne bo- ; ste zaklenili.
Uredništvo
Pasji dnevi se nočejo in nočejo posloviti. Osvežitev iščemo vsak po svoje: v kopališčih, jezerih, potokih ..., v hladni senci, s pitjem hladnih pijač. Na to, kakšen je položaj v nekaterih pomurskih kopališčih in kaj storiti, da vročina ne bi preveč načela zdravja, smo poskušali odgovoriti na 4. strani.
Foto: N. JUHNOV
Član sveta federacije in častni občan soboške občine dr. Anton Vratuša je bil v ponedeljek na krajšem obisku v Pomurju. V Murski Soboti se je pogovarjal s političnim aktivom občine in predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij ter gospodarske zbornice. Uvodoma ga je predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer seznanil z aktualnimi gospodarskimi in družbenopolitičnimi razmerami v soboški občini, ki so v primerjavi z nekaterimi drugimi območji v republiki nekoliko boljše.
Predvsem zato, ker v sedanjih zaostrenih razmerah ni zaznati večjega padca standarda ljudi, manj pa je tudi prekinitev dela.
Tudi gospodarski rezultati ob polletju niso slabi, saj je dohodek v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta višji za 162 odstotkov, čisti dohodek pa celo za 189 odstotkov. Vendar pa soboško občino pestijo nekatere težave, kot so skoraj 1500 brezposelnih, predvsem mladih s strokovno izobrazbo, zaostajanje osebnih dohodkov za republiškim povprečjem (v soboškem gospodarstvu je okrog 500 tisoč dinarjev, v slovenskem pa 580 tisoč dinarjev), problemi v manjših delovnih organizacijah, zlasti pa pomanjkanje naložb, ki že nekaj časa žre tukajšnje gospodarstvo, pomanjkljiva infrastruktura itd.
Dr. Anton Vratuša je ob tem omenil, da se tudi v večjih delovnih kolektivih pojavljajo problemi zaradi neurejenih medsebojnih odnosov. To je v prvi vrsti
Brez sprememb republiške solidarnosti
Skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije je na julijskem zasedanju obravnavala pobudo mestne zdravstvene skupnosti Ljubljana in Skupščine občine Jesenice za spremembo samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvene skupnosti v Sloveniji za obdobje 1986—1990. Pobuda ljubljanske zdravstvene skupnosti se nanaša na spremembe in-dopolnitve samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvene skupnosti Slovenije, ki določajo avtomatizem zagotavljanja solidarnostnih sredstev iz bruto osebnih dohodkov ter podaljšanje roka za izločitev solidarnostnih sredstev tako, da bi obveznosti v letošnjem letu zmanjšali in prenesli na naslednja leta srednjeročnega obdobja 1989—1990, s čimer bi jih enakomerneje porazdelili. Pobuda Jeseničanov pa se nanaša na spremembo samou-oravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvene skupnosti Slovenije in sicer, da ne bi veljal avtomatizem za odvajanje sredstev 5 ek Službe družbenega knjigovodstva, ampak da se tudi solidarno-pr a sredstva plačujejo skladno s plačilno sposobnostjo posamezne hčinske zdravstvene skupnosti. Zaradi zaostrenih materialnih raz-°DC na naj bi se znižal obseg sredstev za solidarnost na raven lanske-meI|eta Skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije pobude za spre-ga bo samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstve-"^dcunnosti Slovenije za to srednjeročno obdobje ni sprejela, saj je ne skup'	ala večina delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajal-
Pr° 1 Snreietje takih pobud bi zlasti prizadelo pomurske občinske vstvene skupnosti, ki dobivajo precejšnja solidarnostna sredstva.
zdrav	F. Maučec
S KOLEKTIVNIM DELOM IN ZNANJEM IZ KRIZE
tam, kjer samoupravljanje šepa ni ni dovolj odgovornosti, zaradi česar so možnosti za razmah birokracije. Na ta pojav je opozoril tudi v nadaljevanju svojega govora, ko je precej časa namenil aktualni temi: Svet danes in razmere v Jugoslaviji. Potem ko je očrtal mednarodno politiko, je dejal, da so razmere v svetu danes ugodnejše za samoupravno in neuvrščeno pot, kjer ima ravno naša država ugledno vlogo.
Toda, dokler ne bomo rešili domačih gospodarskih in političnih težav, ne moremo koristiti teh ugodnih razmer v mednarodnih odnosih. Pri tem je omenil zlasti štiri področja, in sicer utrditev varnosti in miru v svetu (zmanjšanje klasične in jedrske oborožitve), prve korake pri odpravljanju kriznih žarišč v svetu, kot so Irak—Iran, Afganistan, Kampučija, Ciper, Jug Afrike, Severna in Južna Koreja ter palestinsko vprašanje, kjer pa je še najmanj napredka, globoke družbenogospodarske in politične spremembe v državah vzhodne skupnosti
v Evropi ter boj za nov mednarodni gospodarski red.
Seveda v razpravi ni mogel mimo Kosova, ki je tačas največji problem pri nas. Po besedah dr. Vratuše teh zadev ni mogoče reševati s silo, ampak le s čim večjim medsebojnim sodelovanjem v vsej Jugoslaviji in izboljšanjem dobrososedskih odnosov z Albanijo. Podobno je z odnosom med Vojvodino in^rbijo, saj je večini ljudi vendarle za skupno usodo in razvoj celotne domovine. In kako čim hitreje izplavati iz sedanjih težav? Tudi plenumi in
Folklorno in množično v Beltincih
Nastop folklornih skupin na osrednji nedeljski prireditvi 18. folklornega festivala v beltinskem parku je bil odmeven. Čeprav parade ni spremljalo veliko ljubiteljev folklore, pa so se ti tudi letos množično odzvali in zapolnili prizorišče dogajanja, kot je razvidno iz gornje fotografije.
Na beltinskem odru se je na prostem zavrtelo devet folklornih skupin. Kot prvi so se predstavili domačini v novih oblačilih, s katerimi so proslavili jubilej — 50 let folklore v Beltincih — in navdušili s prekmurskimi plesi ob pesmi svojih nepogrešljivih godcev: godbe Kociper— Baranja. Aplavz so požele tudi gostujoče folklorne skupine: najbolj dinamični so bili madžarski plesalci iz Kormenda, bolj paša
Za sprostitev duše
Ob osrednji poletni prireditvi v Pomurju — festivalu folklore v Beltincih — se že leta nazaj, pa tudi tokrat poraja pomislek o siceršnjem poletnem kulturnem mrtvilu v pokrajini ob Muri. V času ko drugod zaživijo odri na prostem in so tudi letne kino- in druge predstave, so dolgi večeri pri nas dokaj mrtvi. Res je poletje čas dopustov in si jih zaslužijo tudi redki kulturni delavci, toda prav v teh vročih dneh bi človek pred mrakom kam zavil. Ne le v lokale, tudi tja, kjer bi mu lahko postregli kaj drugega kot pijačo za potešitev žeje. Poleg fizioloških imamo ljudje še kakšne potrebe, vsaj upam, da tudi duhovne, in prava osvežitev je, dati si duška ob zadovoljevanju le-teh.
Pa so možnosti redke in prireditve največkrat samoiniciativno organizirane, brez navzočnosti zvenečih (za to obstoječih) kulturnih organizacij.
drugi sestanki Zveze komunistov so pokazali, da je treba preiti na konkretne akcije, praznino, ki je nastala po odhodih tovarišev Tita in Kardelja, pa je nujno odločno zapolnjevati s kolektivnim delom in znanjem, je poudaril dr. Anton Vratuša. Le na ta način bo možno premagati osnovni vir vsega zla, ki nas vleče nazaj, to je izrazito neučinkovitost, odtujenost, krizo nezaupanja in vero v idejnopolitično delovanje Zveze komunistov.
Milan Jerše
za oči kot ušesa folklorna skupina France Prešeren iz Celja, podobno kot folklorna skupina Kostel Fara s prikazi odevanja neveste in ženitovanjskih običajev, delom koroške ohceti, ki sojo na odru ponazorili plesalci z Raven na Koroškem. Z zamejstva so po tradiciji prišli Porabci iz Gornjega Senika in folklorna skupina Sele. Na posebnem sprejemu jih je v nedeljo dopoldne pozdravil predsednik skupščine občine
Tako so omembe vredni kulturni večeri v podporo obsojeni četverici (Janša, Borštner, Zavrl, Tasič) in ogroženi slovenski samobitnosti, kot so srečanje v klubu mladih poimenovali člani Književne mladine Murska Sobota. Med njimi pa je prav zadnje — pogovor s publicistko Alenko Puhar, članico odbora za človekove pravice — pomenilo doživetje. Dvigovalo se je nad soparo panonskih poletnih večerov in nas povezovalo z dogajanji v slovenskem središču, kjer je razvoj dogodkov v zvezi s priprtjem in obsodbami zasenčil sončne dni letošnjega poletja in je spontan odziv ljudi pravzaprav slovenska pomlad
Tudi koncert našega rojaka, ki študira glasbo v Nemčiji, je v nekonvencionalnem, zato pa aktusti-čnem okolju moravske cerkve potrdil, da si ljudje radi sprostimo dušo ob dobri glasbi, pa naj bo klasična ali moderna, glavno je, da je kakovostna. Tako kot likovna umetnost, na katero smo pri nas
ponosni ob številnih akademskih slikarjih, žal pa v teh dneh ob borni galerijski ponudbi nezadovoljni, saj so vrata v galerije v glavnem zaprta in v njih ni razstav, ki bi si jih želeli ogledati. Na ogled so sicer stalne likovne in muzejske
'zbirke, v Pokrajinskem muzeju že dlje etnološka razstava Kuhinja, toda, kot kaže, razstavljalci hranijo moči (in sredstva) za jesensko-zimske mesece. Pri tem je usoden tudi vedno slabši položaj družbenih dejavnosti in posebej kulture, ki je pri nas tista na repu, toda vseeno ni prav; da Koledarja kulturnih prireditev v tej številki Vestnika ni in ga do začetja proslavitve taborskih gibanj v Ljutomeru ter obletnic Kranjčevega rojstva in smrti verjetno tudi ne bo, ker ne bo kulturnih prireditev.
Brigita Bavčar
Murska Sobota Andrej Gerenčer, številni gostje in folklorni strokovnjaki pa so se tudi letos udeležili te pomembne kulturne manifestacije, ki ima v poletnih mesecih tudi turističen pomen zaradi izjemne odzivnost in spremljevalnih prireditev festivala, kot so prodaja doužnjekov iz naše tradicije, kruha, domačih specialitet in dobre kapljice, primerno hladne za vroče dni.
Več o 18. folklornem festivalu in jubileju beltinske folklore v sliki na zadnji in besedi na strani Kulturnih obzorij.
B. Bavčar Foto: N. Juhnov
aktualno doma in po svetu
IZ SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
ALI JE SLOVENSKI NAROD SUVEREN?
Vprašanje uporabe jezika v postopku pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je bilo na seji republiške skupščine glavna tema razprave ob obravnavi informacije skupščinskega predsedstva o uresničevanju stališč skupščine SRS v zvezi s postopkom zoper Borštnerja, Janšo in Tasiča. V zboru združenega dela so skoraj soglasno podprli predlog Leje Oražem iz ljubljanske občine Vič-Rudnik, da udeležbo v razpravi omogočijo tudi predstavnikom odbora za varstvo človekovih pravic.
V imenu odbora je Mile Šetinc opozoril, da so mnoge stvari iz dosedanjega postopka zoper obtožene sporne z vidika zakonitosti, o čemer pričajo tudi izjave najbolj uglednih strokovnjakov za kazensko pravo, najbolj očitno in grobo pa je bila zakonitost kršena pri uporabi jezika pred sodiščem. Skoraj vse pa je sporno z vidika legitimnosti: pristojnosti vojaškega sodstva nad civilnimi osebami v mirnem času, pripor brez jasnih razlogov, »izgon« civilnih odvetnikov, popolna izključitev javnosti s sojenja itd. Skupščina seveda ne more ocenjevati posamičnih odločitev vojaškega sodišča, mora pa zaščititi temeljne človekove pravice in oceniti politične razmere, ki jih ustvarjajo takšni postopki vojaških pravosodnih organov. Delegatom je predlagal, naj sprej
mejo stališče, da je prav dosledno ravnanje teh organov v škodo obtožencev ustvarilo politične razmere, ki zavirajo procese politične demokratizacije in rušijo zaupanje javnosti v sodne, oblastne in politične organe. Odbor za varstvo človekovih pravic je tudi podprl pobudo treh državljanov, da predsedstvo Slovenije oceni naravo vojaškega dokumenta, ki je predmet sojenja, zlasti še njegovo skladnost z našo ustavno ureditvijo, in predlagal, naj Stane Dolanc pojasni svojo vlogo pri sprejemu stališča predsedstva SFRJ o uporabi jezika na vojaškem sodišču.
Po pojasnilu predsednika zbora, daje Dolanc uradno sporočil, daje glasoval proti sprejemu stališča, s katerim predsedstvo SFRJ ocenjuje ravnanje vojaškega sodišča kot zakonito in ustavno, je nastopil predsednik zako-nodajno-pravne komisije Tone Jerovšek. Povedal je, da bodo v skupščini predlagali ustrezne zakonske spremembe, ki bodo omogočile ustanovitev skupščinske komisije za nadzor nad delom službe državne varnosti in omejile pristojnosti sedanjega sveta za varstvo ustavne ureditve na tisto, kar sodi k vlogi predsedstva SR Slovenije. Glede uporabe jezika je šla iz Slovenije zahte-,va, naj predsedstvo SFRJ zaščiti ustavnost in zakonitost, ne pa prošnje, naj predsedstvo tolmači zakone — te pristojnosti ima le skupščina. O kršitvah kazenskega postopka lahko presoja le sodišče kot pritožbena instanca, skupščina pa bo ocenila politične implikacije celotnega postopka. Predsedstvo SR Sloveni je vojaški dokument dobilo na vpogled, najbrž pa nima pristojnosti, da bi ga ocenjevalo in razlagalo.
Zbor občin je na pobudo delegata Toneta Urbasa iz Cerknice sprejel še dodatni sklep. Z njim naroča delegatom iz naše republike v Skupščini SFRJ, naj zahtevajo odgovor na vprašanje, na
slovljeno na predsedstvo SFRJ: v njem zahtevajo pojasnilo, kateri pristojni zvezni organi so dali mnenje o rabi slovenskega jezika v postopku pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, in sprožitev vprašanja odgovornosti za tako pripravljeno mnenje, ki ne upošteva določil 1. odstavka 246. člena ustave SFRJ in 2. odstavka 212. člena ustave SR Slovenije.
Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel sklep, da vprašanje jezika v postopku pred vojaškim sodiščem v Ljubljani ni samo vprašanje konkretnega postopka, ampak gre za vprašanje širših razsežnosti, zaradi katerih
Koliko so Avstrijci širjavi
globus
Z odločnim »spomenik bo stal, kjer je bilo že pred leti določeno«, je dunajski socialistični župan'Helmut Zilk presekal debato o lokaciji spomenika proti vojni in fašizmu. Zaradi argumentov, ki so jih nekateri uporabili, ter antisemitizma, ki je bil prav tako v ozadju, pa se je Avstrija svetovni javnosti ponovno dala v zobe.
UPAD DEJAVNOSTI
Debata o lokaciji spomenika proti vojni in fašizmu se je zares razgrela pred dvema tednoma, potem ko je minister za znanost, pristojen za spomeniško varstvo, Hans Tuppy iz ljudske stranke sekundiral visokonakladnemu, bulvarskemu Kronen Zeitung z ugotovitvijo, da pred leti določeni Albertinaplatz ne more biti prikladno mesto za postavitev tega spomenika. Svoje stališče je utemeljil z zaprašeno in pravno nejasno odločbo iz 70-ih let, po kateri naj bi trg med Opero in muzejem Albertina ostal nepozidan.
Celotna zadeva bi imela filistr-sxi predznak, če ne bi šlo za spomenik s takšno simboliko, za katerega se je dunajska mestna (večinsko socialistična) uprava pred leti odločila zato, da Dunaj in Avstrija končno dobita spomenik proti fašizmu, vreden takšnega imena. Pužadistični Kronen Zeitung je svojo kampanjo usmeril sicer proti lokaciji spomenika in proti angažiranemu levičarju kiparju Alfredu Hrdlicki. Da je bila njegova kampanja dejansko usmerjena proti simboliki veličastnega spomenika jz granita in marmorja s podobo Žida, ki pere ulico (ob anšlusu je bila glavna zabava dunajske sodrge ta, da je Žide vodila »na pranje« ulic), pa je vendar bilo očitno. Najbolj razširjeni, avstrijski dnevnik Kronen Žeitung je, sklicujoč se na dejstvo, da so na Albertinaplatzu pokopane tudi žrtve zavezniških bombardiranj, podal predlog, naj se na tem mestu postavi spomenik njim, za spomenik proti vojni in fašizmu pa je predlagal odročnejšo lokacijo.
Pokazalo se je, da je vprašanje spomenika delikatne politične narave celo za socialistične osebnosti, ki imajo nadstrankarske ambicije. Župan Helmut Zilk (da
Ob koncu tedna je naše meje prestopila množica tujih turistov (samo v soboto približno 151.000). Vse to se je seveda poznalo tudi pri čakanju na prestop meje, bili jia so tudi cestni zastoji. Se huje je bilo v ZRN (od tam je tudi fotografija), Avstriji in Italiji, kjer promet po avtocestah ni stekel tudi po nekaj ur. Številni potniki so se zaradi vročine in utrujenosti zatekli po zdravniško pomoč.
je bilo to vprašanje, tudi sproženo v republiški skupščini in v predsedstvu republike. Ne gre za vprašanje pravice obtožencev, da spremljajo postopek in se branijo v svojem jeziku, marveč za vprašanje uradne rabe slovenskega jezika na območju Slovenije in v zveznih organih kot izraza suverenosti slovenskega naroda, ki jo ta uresničuje v Sloveniji in SFRJ, torej tudi v vojaških sodiščih in vojaških tožilstvih. Zato zbor zahteva, da se v vseh državnih organih na območju Slovenije vključno z vojaškim sodiščem in vojaškim tožilstvom v skladu s prvim odstavkom 246. člena zvezne ustave in drugim odstavkom 212. člena slovenske ustave zagotovi poslovanje v slovenskem jeziku. Sprejel je še sklep, naj zvezni zbor skupščine SFRJ obravnava in oceni izvrševanje zakona o vojaških sodiščih glede uradne rabe jezikov narodov.
razmišlja o Waldheimovem nasledstvu, ni skrivnost) se kljub nekajkratnim pozivom, naj se izjasni, v zadnjih tednih ni želel oglasiti iz kraja, kjer je letoval. Upanje, da se bo vihra pomirila pred njegovo vrnitvijo, pa se ni uresničilo. Ob vrnitvi z letovanja in po konsultacijah z vrhovi lastne stranke je Zilk o lokaciji spomenika končno izrekel besedo, ki bi obenem morala biti zadnja: spomenik bo na Aibertina-platzu.
rMM KHK HM MHB  
Sodelovanje Iskre 8
in Siemensa
 Po daljših pogovorih in vsestranskih analizah je v zadnjih dneh poslovodno vodstvo DO Iskra Telematika ob podpori I poslovodnega odbora sozda Iskra sklenilo, da bodo podpisali pogodbo o partnerstvu s podjetjem Siemens iz Munchna, kjer so pri telekomunikacijskih storitvah razvili sodoben sistem EWSD, in kjer so pokazali zanimanje za partnerski odnos.
I Veliki razvojni stroški in kadrovski problemi so tudi Iskri, podobno kot mnogim tovrstnim podjetjem v tujini, glede razvoja javnih telefonskih central narekovali povezavo s tujim podjetjem že ob prehodu iz elektromehanskega sistema na I elektronsko upravljan sistem ob koncu šestdesetih let. Iskra je tedaj pridobila licenco za sistem Metaconta. Z njim je dosegla velike poslovne uspehe doma in v tujini. Potreba po novi generacijski zamenjavi sistema, ki se kaže v popolni digitalizaciji ter v razvojni odprtosti sistema v smeri integriranih telekomu-Inikacijskih storitev, pa je terjala novo partnerstvo z velikim in na tem področju uveljavljenim svetovnim podjetjem. Temu partnerstvu naj bi bila podlaga skupno vlaganje oziroma skupno podjetje, prek katerega bi bila Iskra trajno razvojno in tr-Ižno vključena v svetovna dogajanja na tem področju in ki bi hkrati upoštevalo tudi interese po uveljavljanju dosežkov Iskre in njene potrebe po sodelovanju še na drugih področjih elektronike.
 Partnerska povezava s Siemensom je sestavni del postopne uresničitve celovitega projekta Teleinformatika, ki ga je Iskra pred kratkim predstavila upravnim organom Slovenije ter strokovni javnosti. Ocenjujejo, da bi le-ta ob širši družbeni rpodpori bistveno pripomogel k sodobnejši sestavi slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva.
V vročih poletnih dneh televizija prikazuje tako imenovane vroče teme že kot povsem naravno dogajanje: v Sloveniji zbiranje občanov v podporo priprtemu Janši in tovarišem, v Srbiji Slobodanu Miloševiču in ostalemu srbskemu partijskemu in ostalemu vodstvu in podobno, kar spada v okvire podpore — sprehodom kosovskih Srbov in Črnogorcev v vojvodinska mesta .. .
Preprekanja o tem. kaj je kaj. dosegajo nekakšno kulminaci-jo. češ da je to in ono vznemirjanje javnosti, nekakšna oblika kontrarevolucije in (ali) specialne vojne, nekaj, kar ne vodi nikamor, razen nazaj, vendar je opravičeno z demokracijo, ki da daje ljudstvu svobodo delovanja in govorjenja na masovnih srečanjih in nastopanjih pred javnostjo in sicer.
Ljudstvo posluša, gleda in premišljuje in marsičega preprosto ne razume, na primer: zakaj hodijo Srbi in Črnogorci po podporo zoper izseljevanje s Kosova prav v vojvodinska mesta, v pokrajino, ki ima opravka z največ narodnostmi, največ v Jugoslaviji, menda kar šestnajstimi, in kjer so Srbi in Črnogorci le enakopravni del narodnosti in ne večinski narod, čeprav je to Srbija ...
Na pomisel, da je za tem podpora srbskega vodstva, je Slobodan Miloševič, predsednik komunistov Srbije, zgovorno odgovoril, da narodu ni potrebna nikakršna podpora, ker je narod tisti, ki daje ali odreka podporo svojemu vodstvu. Zato nemara, ker je to isto vodstvo (in on sam) ob kritiki iz Vojvodine dobivalo množično podporo na množičnih zobrih delavcev največjih kolektivov, čeprav so prav veliki kolektivi delavcev zadnje čase vse bolj nezadovoljni z rezultati gospodarjenja in že množično prihajajo pred skupščino SFRJ, kot da nikjer drugje ne najdejo rešitve za svoje probleme.
Nekaj paradoksalnega je v tem shajanju na različne načine, ko je deležen narod večje pozornosti, kot pa delavski razred, in Beograjčani ne bi bili Beograjčani, če ne bi naredili iz tega dovtipa: »Z narodom vitlajo kot z buzdovanom, ko dokazujejo svoj prav.« Pri tem je pomembno, da ima srbski jezik za narod in ljudstvo isti pojem — narod, in je zato precej dvoumno, kadar se uporablja pojem narod v različnih razmerah.
Posebno je vprašljiv način dobivanja podpore »naroda«, kajti tisti shodi delavcev v imenu naroda preveč spominjajo na nekdanje sklicevanje in vsesplošno podporo ob dokazovanju privrženosti ljudstva svojemu modremu vodstvu. Bila je to kajpak podpora po naročilu zaradi ohranjevanja videza monolitnosti, ki je kot praksa izražanja oblasti že daleč za nami.
Kritika javni konfrontaciji nesporazumov vodilnih ljudi čez narode in narodnosti, ki je ob zadnjih dogajanjih izrečena iz najvišjih vodstev, je med občani sprejeta z velikim odobravanjem, kajti ljudstvu je že čez glavo praksa javnega pranja umazanega perila v različnih vodstvih, ko je vendar že povsem očitno, da se tedaj, ko se začne govorjenje, neha delo, in so rezultati gospodarjenja in vsega drugega samo slabši in slabši.
Neustvarjalnost deljenja na narode in narodnosti ima negativne posledice vse tja do večnacionalnih družin, ki so menda že večinske v naši družbi, kakor je tudi že skoraj vsaka stolpnica v Beogradu po nacionalni sestavi že Jugoslavija v malem. Da o krajevnih skupnosti in delovnih organizacijah ne govorimo.
Dokler bo deljenje (ne samo na narode in narodnosti, pokrajine in republike, temveč sploh dobrin iz dohodka in drugih virov) osnovni motiv delovanja, pač ne moremo pričakovati kaj prida od kakršnih koli (ne samo gospodarskih) reform, ki nastajajo v uradih, ne pa v življenju samem, od človeka naprej. Saj Je menda že res, da imamo čezmerno deljenje že preveč izraženo v dolgovih in da je že zdavnaj čas za množenje: ustvarjanje novih vrednosti, kar seveda ni samo ekonomska kategorija.
Vsi bi se zatorej morali več ukvarjati z DELOM kot ideološko in materialno kategorijo socializma, in zatorej manj samo z dnevno politiko podpiranja ali nepodpiranja dogajanj v vsakdanjosti, ki je praviloma kratkovidna.
Viktor Širec
Zaradi tedajšnje devalvacije so bili v industrijskih delovnih organizacijah toliko optimistični, da so v pričakovanjih do novembra pričakovali tudi precej močnejšo rast izvoznih naročil. Ob tem seveda niso mogli mimo nekoliko manj ugodnih pričakovanj, ko se bo zaradi sprostitve cen zmanjšalo domače povpraševanje, saj se bodo ob tem nujno podvrednotili denarni oziroma kupni skladi prebivalstva. Zaradi verižnega delovanja bo tudi v sa-
Podpora
globus
mem gospodarstvu povpraševanje plahnelo, torej bi se zaradi zmanjšanega domačega povpraševanja znižala poraba v celotnem reprodukcijskem procesu.
Pričakovanje v živahnosti gospodarskih tokov seveda ne more biti še bolj optimistično, zlasti zaradi omejevanja rasti osebnih dohodkov, kar seveda po mnenju anketirancev ne bo imelo negativnega vpliva samo na zmanjšano povpraševanje, pač pa morda še v večji meri na manjšo motiviranost za delo; to pa bo vsekakor vplivalo na manjšo proizvodno dejavnost.
Anketirane delovne organizacije, ki so se, kot vse kaže, že v začetku maja zavedale vseh negativnih gospodarskih posledic sprostitvenih ukrepov, vendar pa so v svojih ocenah dokaj optimistične. V prejšnji anketi je še 21 odstotkov slovenske industrije pričakovalo zmanjšanje proizvodnje, v sedanji pa je bilo samo še 16 odstotkov takih, ki naj bi svojo proizvodnjo v naslednjih šestih mesecih zmanjševali. Na drugi strani pa je res, da z večjo rastjo v svoji izdelavi pravzaprav ne računa nič večji delež industrije, kot je bilo to poprej. Tako v aprilu kot v maju je namreč delež slovenske industrije, ki namerava do novembra povečevati svojo proizvodnjo, 33-odstoten.
Nekoliko drugače kot v industriji je v slovenskem gradbeništvu, kjer se je delež anketiranih podjetij, ki pričakujejo do konca oktobra nadaljnje zmanjševanje svoje dejavnosti, predvsem zaradi zmanjševanja stanovanjske gradnje in seveda poslov v tujini. Investicijsko povpraševanje bo v naslednjih šestih mesecih še padalo, pravijo anketirana gradbena podjetja.
Večje rasti izvoza v gradbeništvu torej ne bo, industrija pa, kot že omenjeno, z večjim upa
TOKIO —- Japonska je junija dosegla 6,4 milijarde dolarjev trgovinskega presežka, to je skoraj za milijardo manj kot v lanskem enakem obdobju lani. Po mnenju japonskih gospodarstvenikov se bo takšna težnja nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih, zlasti zaradi občutenega povečanja uvoza. V primerjavi z lanskim julijem se je uvoz povečal za 35 odstotkov in so z njim zaslužili 13 milijard dolarjev. Izvoz japonskega blaga pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 16,2 odstotka in je dosegel 21,4 milijarde dolarjev.
MOSKVA — Prezidij vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze je prekinil izvajanje dekreta o obdavčenju članov kmetijskih, industrijskih in storitvenih zadrug. Omenjeni predpis, ki so ga sprejeli marca, je izzval ostre kritike javnosti, ki je menila, da 90-odstotna davčna stopnja lahko ugonobi zadruge. Ker so predpis preklicali, bodo člani zadruge do sprejetja nove, sprejemljive rešitve, plačevali davek na osebne dohodke pod istimi pogoji kakor zaposleni v državnem sektorju.
JERUZALEM — Izraelska policija je aretirala deset uglednih Palestincev, med njimi tudi direktorja centra za arabske študije v vzhodnem Jeruzalemu Faisala Huseina. Agencija povezuje aretacije s poskusi, da bi preprečili razmahnitev dejavnosti PLO po sklepu jordanskega kralja Huseina, da zmanjša vpliv Jordanije na zasedenem zahodnem bregu in v Gazi.
PEKING — Po neformalnem sestanku med štirimi kampučijskimi frakcijami v indonezijskem Bo-gorju, predstavniki Vietnama in držav ASEANA je princ Sihanuk prispel v Peking. Pričakujejo, da bodo Sihanuka v Pekingu tudi to pot sprejeli najuglednejši kitajski funkcionarji in se z njim pogovarjali o nadaljnjih prizadevanjih za rešitev kampučijskega problema.
danjem kot doslej, zre v prihodnje gospodarsko dogajanje. Medtem ko je v začetku aprila le 21 odstotkov z slovenskih industrijskih podjetij menilo, da se jim bo povečal priliv izvoznih naročil, je bil ta delež v maju že 26-odstoten. Pričakovanja so celo bolj optimistična kot lani v tem času in bi lahko pričakovali celo večji devizni učinek kot lani od maja naprej. Sproščanje na ekonomskem področju pomeni tudi večjo zunanjetrgovinsko dejavnost v industriji, pri čemer je lahko celo pričakovati, da bi se v mednarodno menjavo lahko močneje vključili tudi gradbeniki. No, ti v svojih predvidevanjih, kaj podobnega še niso povedali.
Spodbude so zlasti pri sedaj zastavljeni tekoči ekonomski politiki torej bolj ali manj ostale pri industrijskih podjetjih, v celotnem gospodarstvu pa nekateri delni kazalci že naznanjujejo gospodarsko oživljanje in stabilizacijo hkrati. Tako je na primer v maju pričakovalo povišanje cen za svoje izdelke in storitve 73 odstotkov gospodarskih organizacij, v prvem trimesečju tega leta pa jih je bilo še kar 78 odstotkov. Delež tistih, ki sicer kanijo povišati cene, je še vedno izrazito velik, kazalo pa bi dodati, da je v gospodarjenje podjetij kanilo tudi morda nekoliko grenko spoznanje, da zgolj s poviševanjem cen ne bodo več mogli povečevati svoje -dohodkovne učinkovitosti. Nekoliko bi nas utegnil zaskrbeti podatek, da proizvajalci blaga za tako imenovano široko porabo bolj dejavno nakazujejo smer podražitev svojih izdelkov, kot so jo prej (maja jih je kar 85 odstotkov pričakovalo povišanje cen, v prejšnjih treh mesecih pa le 76), vendar pa podatek ni zadosten, saj ne pove, za koliko nameravajo tovrstna podjetja povečati cene svojih izdelkov. (GV)
STRAN 2
VESTNIK, 4. AVGUST 1988
Refin naskok
pomurskega
gospodarstva inovacije
Mogoča ie zelo slikovita prispodoba. Ce bi se rad poročil, se moram najprej povezati s partnerko. Da bo do povezave prišlo, je treba predvideti mesto, kjer bi jo lahko spoznal. Ko sem jo spoznal, je nujno to ožje poznanstvo oblikovati in po izoblikovanju krmiliti. Nekaj podobnega velja za sistem IPOK (kompleksni sistem integriranja, planiranja, oblikovanja in krmiljenja proizvodnje), s katerim v zadnjem obdobju čedalje uspešneje prodira v evropski in svetovni prostor RE-FA, splošno priznano in največje svetovno združenje za študij dela, časa in organizacijo proizvodnje s sedežem v Darmstadtu (ZR Nemčija).
Med prvimi poprijeli v Agroser-visu in Avtoradgoni
REFA je prva zasnovala organiziranje podjetij na temeljih logistike in kibernetike, prav tako pa v proizvodne procese vgrajuje najnovejše izsledke psihologije, ergonomije, antro-
Pri sestavljanju vrat za kabino Tamovega vozila 80 TX so se še najbolje odrezali proizvodni delavci. (Foto: N. Juhnov)
pometrije in drugih ved. Po njenih organizacijskih načelih se danes ravna večina nemških gospodarskih enot in sistemov, med njimi Philips, Bosch, Siemens, Mercedes Benz in drugi. Oktobra lani je v Radencih v sodelovanju s podravsko gospodarsko zbornico, mariborsko Delavsko univerzo, predstavniki obeh slovenskih univerz, univerze v Zagrebu in Kasslu, različnih evropskih računalniških šol in inštitutov, nemškega podjetja Asyyst, mariborskega Tama in velenjskega Vegrada pripravila že tretji mednarodni seminar IPOK.
Kakim 400 udeležencem so predstavili že imenovani sistem ter uporabo hi-tech (visoke tehnologije) na osnovi računalniško podprtih tovarn. Med udeleženci so bili tudi predstavniki soboškega Agroservisa in radgonske Avtoradgone, kier so se med prvimi v pomurskem gospodarstvu ogreli za organiziranje in vodenje podjetja, obratov in oddelkov po Refinih metodah. Prvi korak v tej smeri je gotovo sistematično planiranje tako izdelkov kot izdelave z natančnimi informacijami o stanju v skladiščih ter gospodarjenju s časi. V ospredju naj bi bila usklajenost vseh metod, združena pod besedo integracija.
Začetne Agroservisove izkušnje smo v našem tedniku že predstavili. Bilo je to v tej rubriki v lanski 26. številki Vestnika, 9. julija. Takrat je Refin strokovnjak Dušan Plohl, naš zdomski rojak iz Maribora, ki projekt uvaja, med drugim izjavil: »Vanj sem šel z malo skepse, celo strahu, kajti pričakoval sem veliko odporov, nezaupanja, indolence, a bil prijetno presenečen ... Projekt so dobro sprejeli . ..« Kakšno Je njegovo mnenje danes? »Bilo je veliko nezaupanja tako s strani srednjega menedžmenta (nabava, skladišča, prodaja) kot s strani delavcev. S povsem jasno postavljenimi cilji za zvišanje dohodka in rentabilnosti, smo uspeli pritegniti zaposlene, usposobili smo jih do te mere, da so spoznali, da je sa: mo v neposredni povezavi učinka dela z dohodkom — torej višji učinek višji dohodek — iskati napredek. Spoznali so, da brez naveze z direktor; jem, z ekonomistom, ki naj bi izdelke prodajal, sistem ne more delovati, naj še tako odlično delajo; delajo ali napačne izdelke, tiste, ki jih tržišče ne sprejme, ali prihajajo na dan s predlogi, ki jih nihče tržno ne ovrednoti.«
S 30 sodelavci 46 predlogov za 346 problemov
Kako sploh v Agroservisovi delovni organizaciji uvajajo Ipokov projekt? Vodja projekta Ivan Hartman: »Predvsem gre za .spreminjanje zavesti. Najprej smo morah spoznati, kaj je sistem dela; to je namreč vsako delovno mesto ali več delovnih mest skupaj, pri čemer niso izvzeti ne režijski ne proizvodni delavci. Ob spoznavanju sistema dela smo se srečali s prvo obliko skupinskega dela. V začetku je bilo vanj vključenih 30 sodelavcev, ki so opozorili kar na okrog 346 problemov, s katerimi naj bi se spoprijeli v delovni organizaciji. Na osnovi teh problemov smo — ob sodelovanju organov odločanja in direktorja — pripravili 46 predlogov za rešitve. Na žalost do sprejema odločitev, ki bi jih uvajali po metodi šestih stopenj, ni prišlo, ampak so se začeli zapleti.« Vodja priprave dela Franjo Sušeč: »Osnovni namen projekta
ni le racionalizacija, ampak po-lodarnosti oz. iz-
sistemov
večanje gospodarno:
boljšanje izkoristka _________ dela. Drugače povedano: prilagoditi delo delavcu, zmanjšati njegovo obremenjenost, kjer je ta previsoka, in povečati varnost zaposlenih. Pri tem smo uporabljali metode šestih stopenj. Prva je bila jasno postaviti cilje, na primer Stroškovne, človeške (izhajajo iz humanizacije dela), organizacijske, rokovne in še kakšne. Na drugi stopnji pride omejitev nalog, iskanje najboljših rešitev, zbiranje podatkov in tako vse do
šeste stopnje: uvesti izbrano rešitev in razčleniti postavljene cilje. Uporabljali smo različne načine zbiranja idej; ena od njih se imenuje brainstorming. Kot na sestanku se zbere skupina ljudi, sodelavci z različnih ravni podjetja., ki dajejo ideje, predloge; kritika leten je prepovedana, saj je namen sestanka priti do čimveč zamisli. Taka so pač pravila te metode.«
Poučne izkušnje s Tamovimi vrati in traktorsko kabino
Pri uvajanju Ipokovega sistema v soboškem Agroservisu seje zelo nazorno pokazalo, kako pomembno in dragoceno je, če znamo zaposlene motivirati za razmišljanje. Ti so namreč zaradi hierarhične organiziranosti podjetja in avtoritativnega sloga vodenja dobesedno zavrti in ne želijo ali si ne upajo ali morda tudi ne znajo priti na dan s svojimi idejami. Velikokrat seje že zgodilo, da so bile njihove ideje verbalno uničene, ker je tisti, kije v hierarhiji za stopnico višje, sodil, da je njegovo prvenstvo imeti vselej prav in najboljše predloge. Sušeč pri konkretnem sistemu dela — proizvodnji, preneseni iz mariborskega Tama — odpira še eno razsežnost te problematike. »Sprva se nam je zdelo, da je ta proizvodnja precej zahtevna in šele pri uvajanju zdajšnjega projekta smo spoznali, da marsičesa še ne vemo. Kljub vsemu smo si zadali cilj zmanjšati stroške izdelave za okrog 50 odstotkov in mislim, da smo uspeli. Podatki kažejo, da se je izdelovalni čas skrajšal z 51,9 minute na vsega 35 minut in da smo z 12 odlagalnih mest prešli na eno. Namen je torej bil: predmete dela (vložek, material) čimprej spraviti skozi sistem dela, da bo čim manj odlaganja in za delavca čim lažje delo. Poudariti moram, da z zaposlenimi, ki so sestavljali vrata za kabino Tamovega vozila TAM 80 TX, ni bilo težav; začele so se pri tistih na višjih mestih hierarhične lestvice. Nalog niso izvajali in moral sem jih kar naprej opozarjati. Skratka, proizvodni delavci so bili za sodelovanje tako v proizvodnih procesih kot na sestankih; nekateri so dobesedno nabiti z idejami in to je dovolj spodbudno.«
Nič kaj spodbudne pa niso izkušnje s traktorsko kabino za tovarno Tomo Vinkovič, o čemer več prihodnjič. Takrat bomo tudi objavili, kaj o Ipokovem projektu meni direktor Agroservisa, Milan Sanko.
Branko Žunec
Ljutomer
Mladinska volilna farsa
Minuli petek je bila v Ljutomeru seja občinske konference ZSMS, ki je bila obenem tudi kandidacijska in volilna. Tudi ta ni minila brez zapletov, saj so se že na začetku — po polurni zamudi — prerekali okoli dnevnega reda. Ko so ga končno uskladili, se je začela seja. Bila je polna napak in pravnih pomanjkljivosti. Naj jih nekaj naštejemo: pred glasovanjem o sprejemu predloga pravil o organiziranosti in delovanju OK ZSMS Ljutomer je Roman Plohl povedal, da imajo pravico glasovanja tudi člani takratnega začasnega predsedstva. Če je takšen način (pravica glasovanja) bil opredeljen v začasnih pravilih (ki so veljala do takrat), potem bi na konferenci vsekakor morali na novo opredeliti tudi število glasov, ki so določali veljavnost glasovanja. Tega niso storili in si tako zagotovili, da je število glasov, ki jih je imelo predsedstvo, podprlo sprejem predloga pravil. V novih pravilih, ki so veljala od tega glasovanja naprej, je na treh mestih (pri delu OK ZSMS, pri kandidacijski in nato še pri volilni konferenci) opredeljeno, kdaj je katera sklepčna in kdaj je kak predlog potrjen. V vseh treh primerih je enaka formulacija: kon-
V četrtek, 28. julija, je bila v delovni organizaciji Radenska tiskovna konferenca, na kateri so navzoče seznanili s finančnimi in fizičnimi rezultati poslovanja ob polletju.
V primerjavi z lanskim letom so dosegli zadovoljive finančne rezultate, vendar so ti nekoliko slabši, kot so načrtovali.
Največje presenečenje — ki pa niti ni presenečenje, saj so kaj takega paričakovali bo zamrznitvi cen — je milijarda izgube v tozd Mineralna voda. Velika je tudi (vendar manjša kot ob prvem trimesečju) v Naravnem zdravilišču Radenci, in sicer čez 10 milijo-
GASILCI SE OPREM-
LJAJO
Gasilci v Kupšincih že lep čas nimajo problemov s prostori, zato pa skrbno zbirajo sredstva za opremo, posebno z organizacijo raznih prireditev. Eno takih so pripravili tudi minulo nedeljo ob prevzemu nove sirene, za katero so odšteli 900 tisoč dinarjev. V prihodnjih mesecih pa bodo začeli zagotavljati denar za nakup novega gasilskega vozila. Dogovarjajo se, da bi ob pripravi zabavnih prireditev organizirali v vasi tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov.
-js-
Ministrica za turizem v Radencih
Minuli teden (26. julija) se je v Pomurju mudila predsednica Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Bogomila Mitič. Seznanila se je s poslovanjem in načrtovanimi naložbami gostin-sko-turističnih temeljnih organizacij Radenske, si ogledala obrate v Radencih, Moravskih Toplicah, Banovcih, Ljutomeru in na Jeruzalemu, kjer se je nazadnje sestala s predsedniki izvršnih svetov občin Gornja Radgona, Ljutomer in Murska Sobota.
Poleg tega si je Bogomila Mitič ogledala tudi Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Radencih ter prostor, kjer naj bi gradili veliko večnamensko dvorano.	bp
LJUTOMER
Potrjen sanacijski program
Izvršni svet SO Ljutomer je pred dobrim mesecem zavrnil sanacijski program Ljutomerčanovega tozda Prevozništvo, kajti takrat ni bilo na seji nobenega vodilnega delavca delovne organizacije ali tozda. Član izvršnega sveta Rudi Sever, ki je tudi v tej delovni organizaciji, je takrat povedal, da na ravni delovne organizacije pripravljajo nekatere organizacijske spremembe, to pa je bistvenega pomena tudi v sanacijskem programu. Prav zaradi tega podatka so sanacijski program zavrnili. Prejšnji teden je izvršni svet ponovno zasedal in takrat so obravnavali dopolnila k programu. Direktor DO Ljutomerčan Anton Slavič je pojasnil predvidene spremembe — tozd Prevozništvo naj bi postal ekonomska enota, pripravili pa so nekaj dopolnil k sanacijskemu programu in določili roke in odgovorne ljudi, ki naj bi naloge tudi izpeljali.
Čeprav so v tozdu Prevozništvo nekaj nalog že opravili (prodali 4 tovornjake, zmanjšali število zaposlenih za 12 delavcev), pa se slabi rezultati nadaljujejo, saj so izgubo ob polletju še povečali. Odgovorni zagotavljajo, da bi ob dosledni izpeljavi sanacijskega programa uspešno odpravili slabosti v gospodarjenju in poslovanju tozda. S tem zagotovilom so se strinjali tudi člani izvršnega sveta in podprli sanacijski program. Zahtevali pa so, da delovna organizacija sproti obvešča izvršni svet o uspešnosti opravljenih nalog.
D. L.
ferenca je sklepčna, če sta na njej, najmanj dve tretjini predstavnikov vseh organizacij, ki so vključeni v OK ZSMS. Predlog je sprejet, če je večina predstavnikov organizacij, ki sestavljajo OK ZSMS, glasovala zanj. In tu je naslednja pomanjkljivost; večina ni opredeljena. Poznamo več vrst večine: Ce glasuje večina delegatov na konferenci, navadna večina (to je več kot polovica vseh, ki sestavljajo O K ZSMS) in dvotretjinska večina. V enem primeru so uporabili to zadnjo obliko večine, v dveh pa upoštevali navadno večino — pa še to napačno. Če OK ZSMS Ljutomer sestavlja 62 organizacij, potem je večina 32 in ne 31 glasov. Narobe je tudi, ker so, kljub enaki formulaciji večine, to različno uporabljali.
V drugi polovici konference so preverjali tudi sklepčnost. Pri volitvah so ugotovili, da je navzočih 40 delegatov, kar ni več zagotavljalo sklepčnosti konference. Nenadoma pa se pojavi delegat Glasbene mladine občine Ljutomer. Sedaj je konferenca sklepčna, saj je delegatov 41. Vprašati pa se je potrebno: kdo je ta delegat Glasbene mladine? Na začet
Naložbe potekajo po
nov dinarjev. Osnovni vzrok za tako veliko izgubo je neplačana realizacija (249 miljjonov), ki je večja kot dosežena izguba in nepokriti prispevki iz dohodka.
Kljub temu so v Radenski zadovoljni, saj je v juliju stekla prodaja mineralne vode. Prenočitve domačih in tujih gostov naraščajo, izkoriščenost posteljnih zmogljivosti pa je julija bila 70-odstotna. Tudi vse naložbe uresničujejo po načrtu.
Tako bodo v Naravnem zdravilišču septembra začeli uporabljati poloidne obloge v zdravstvene
Zaradi slabe akumulativne in reproduktivne sposobnosti se pomursko združeno delo v zadnjem času lahko ponaša le z redkimi večjimi naložbami, da naložbena dejavnost stagnira, pa potrjuje tudi delo komisije za oceno naložb pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Na zadnji seji so člani komisije obravnavali sicer nekoliko več naložbenih predlogov, kar pa še ne pomeni, da se je zanimaje za nova vlaganja povečalo.
Tokrat so prevladovali predlogi za naložbe v kmetijstvo, saj v tozdu Radgonske gorice Kmetij
ku konference je bila to delegatka Sara Rajh- Toda ta je sredi seje odšla. Na vprašanje, kdo je delegat, je bil odgovor: Tomi Nemec. A glej ga zlomka: na začetku konference je imel Tomi Nemec funkcijo delegata SO Ljutomer. Vse to so povedali: delovni predsednik Rudi Štegmii-ler, Simona Kranjc, članica delovnega predsedstva, in članica volilne komisije, Sonja Žilavec. Torej: kdo je sedaj delegat Glasbene mladine Ljutomer? Ali je bila sklepčnost resnično potrjena, ali pa so volitve neveljavne?
Kakorkoli že — s temi pomanjkljivostmi in napakami so bili izvoljeni: Roman Caf (geodet, doma iz Ivanjkovcev) za predsednika OK ZSMS, Slavko Osterc (veterinarski tehnik, doma iz Ljutomera) za podpredsednika in Roman Plohl (dipl, politolog, doma iz Ljutomera) za plačanega funkcionarja — sekretarja OK ZSMS Ljutomer. Člane predsedstva so izvolili le delno: Goran Šoster, Breda Mlinarič, Darko Žunič, Milan Rus in Tomi Nemec — tri pa bodo izvolili na naslednji seji OK ZSMS Ljutomer.
Dušan Loparnik
načrtu
namene, povečali število napihnjenih in napolnjenih plastenk ter začeli polniti brezalkoholne pijače v manjše steklenice.
Tačas je najuspešnejša temeljna organizacija Radenske Tovarna polnilne opreme. Vse naloge iz sanacijskega programa so uresničili, njihovo tuje tržišče pa je čedalje večje. Dosegli so največji ostanek čistega dohodka (695 milijonov), takoj za njimi pa tozd Moravske Toplice, kjer imajo 405 milijonov ostanka čistega dohodka.
Bernarda Peček
Največ naložb v kmetijstvo
skega kombinata Radgona načrtujejo obnovo 18 hektarjev jabla-novih nasadov v predračunski vrednosti 790 milijonov dinarjev in obnovo 15 hektarjev vinogradov v vrednosti 1,22 milijarde dinarjev, razvoju sadjarstva pa je namenjena tudi naložba v hladil-niško-predelovalni center v Puconcih, kjer bodo v prvi etapi adaptirali sortirnico za sadje. Investitor je tozd Sadjarstvo in vinogradništvo Kmetijske zadruge Panonka, naložba pa bo veljala 1,90 milijarde dinarjev. Na področju živilsko-predelovalne industrije bodo vlagali v ljutomer-
TIBOR KUZMA
Hudo je, kadar kdo nenadoma odide, če pa ugasne življenje toliko prezgodaj, je toliko težje in praznina ostaja tem večja.
24. julija je umrl Tibor KUZMA, dipl. inž. in podpredsednik poslovodnega odbora delovne organizacije INA NAFTA Lendava.
Po končani strojni fakulteti je stopil leta 1964 v delovni organizaciji na pot strokovnjaka, ki ga je vodila od del vodje konstrukcijskega oddelka, tehničnega vodje, vodje razvojnega oddelka, vodje razvojnoinvesticijskega sektorja do člana poslovodnega odbora delovne organizacije in podpredsednika poslovodnega odbora.
Tudi ob vedno zahtevnejših organizacijskih in poslovodnih delih ni zanemaril svoje osnovne usmeritve — tehnike.
Hočemo enakopraven položaj
Enakopraven položaj znotraj tozdi pomurskega zdravstvenega centra so zahtevali delavci Zavoda za socialno medicino in higieno v Murski Soboti na zboru delavcev, ki je bil v sredo, 27. julija, in katerega so se udeležili tudi predsednik izvršnega sveta soboške občine in nekateri vodilni delavci Pomurskega zdravstvenega centra. Enainpetdeset delavcev, kolikor jih je zaposlenih na zavodu, je zahtevalo ta zbor zaradi vse večjih prostorskih težav, predvsem pa zaradi tega, ker so izvedeli, da želi Potrošnik morda kupiti tudi zgradbo nekdanje lekarne soboške bolnišnice.
Delavci zavoda že vrsto let čakajo, da bodo dosegli enakopravni položaj znotraj DO. Iz leta v leto pa je njihova prostorska stiska vse večja, saj delajo v majhnih, neprimernih prostorih, ki so raztreseni na več različnih koncev dvorišča nekdanje bolnišnice. S preselitvijo kirurgije so se nakazale tri možne rešitve: preselitev v prostore bivšega internega oddelka, kjer so trenutno prostori skupnih služb Pomurskega zdravstvenega centra, dobiti očesni oddelek (ki pa je bil že prodan) in preselitev v zgradbo bivšega pljučnega oddelka oziroma bolnišnične lekarne. Delavski svet tozda Splošne bolnišnica je v juniju podprl to zadnjo možnost in tudi sami so se odločili, da vztrajajo pri takšni 'rešitvi.
V razpravi pa so spregovorili tudi o drugih, že večkrat izpostavljenih problemih pomurskega zdravstva: o preveč administracije, o kadrovskih težavah, o potrebi po večjem strokovnem sodelovanju med različnimi zdravstvenimi dejavnostmi ter o razprtijah med posameznimi tozdi Pomurskega zdravstvenega centra. Postavili so tudi vprašanje, kdo je odgovoren za uvoz drage opreme za novo kirurgijo, saj je le-ta povzročila hude finančne probleme pomurskemu zdravstvu.
S. Eory
skem Mlekoprometu. kjer bodo iz uvoza kupili stiskalnico za izdelavo sira ementalec.
Med ostalimi naložbami, ki so jih obravnavali na seji komisije, omenimo še plinifikacijo kotlovnice v tozdu Proizvodnja DO Avtoradgona, razširitev končne avtomatske telefonske centrale in prenosnega sistema na Tišini ter naložbo v prestrukturiranje proizvodnje v Lininem tozdu Notranja oprema. Tu načrtujejo ureditev sušilnice, občinski izvršni svet pa je že dal soglasje za to naložbo.
L. Kovač
To svoje bogato znanje je, kljub nenehnemu pomanjkanju časa, stalno poglabljal, širil na različna področja in ga prenašal sodelavcem. Ves čas dela v Ini Nafti je bil gibalo razvoja — pa naj je šlo za načelne razvojne usmeritve ali za sprotno reševanje nalog. Bil je središče tehničnega in tehnološkega dogajanja in nemalokrat zadnje zatočišče ob reševanju problemov.
S svojim odnosom do dela in okolja je bil zmeraj zgleden, cenjen in izredno priljubljen. Ti-borja smo srečevali enako zavzetega za pisalno mizo, za stroji ali na procesih, v družbenih organizacijah ali doma.
Njegov korekten, neposreden in pristen odnos je dal delovni organizaciji veliko partnerjev in prijateljev.
Za svoje delo je dobil med drugimi priznanji leta 1978 red dela s srebrnim vencem.
Bilo je lepo poznati ga in delati z njim.
V redkih trenutkih sproščenosti, ko je bilo mogoče pozabiti obilico vsakodnevnih obveznosti, se je izkazala tudi njegova velika družabnost, občuteno poznavanje ljudi in okolice, pripadnost temu koncu naše domovine.
Izredno bogata, vendar prehitro končana življenjska pot pušča veliko vrzel.
V spominu nam ostaja široko razgledan strokovnjak, delovni tovariš, prijeten znanec in prija-telj-	Sodelavci
VESTNIK, 4. AVGUST 1988
STRAN 3
1 KAKO PREŽIVETI VROČE DNI? [
V vročih — tako imenovanih pasjih dnevih imajo največ težav bolniki, starostniki in manjši otroci ter drugi, ki težko prenašajo dvig temperature prek trideset stopinj Celzija. Katere so te rizične skupine in kakšni so vplivi vročine na ljudi, smo povprašali dr. Franceta Žibrika, zdravnika v Moravskih toplicah, ki je sicer v zadnjem času bolj znan kot tisti, ki je prenesel akupunkturo v Pomurje; ker se ob balneologiji ukvarja tudi s klimatologijo, pa se nam je zdel pravšnji sogovornik za izbrano temo.
»Zadnja nevihtna fronta z osvežilnim dežjem je bila gotovo posebno dobrodošla za vse rizične skupine ljudi, od dojenčkov, do ostarelih, predvsem pa bolnikov ter psiholabilnih. Vročino najtežje prenašajo srčni bolniki in tisti z okvarami srca in ožilja, ki imajo že tako težave s cirkulacijo krvi, revmatični bolniki, astmatiki in drugi. O njej lahko začnemo govoriti takrat, ko se živo srebro dvigne nad trideset ali celo petintrideset stopinj Celzija. Slednja je pravzaprav že obtežilna temperatura, skrajna do štirideset. Seveda je odvisno, ali je ta vročina suha in ali je v zraku vlaga in gre za soparo, značilno za naše kraje. Ta izrazito vpliva na vegetativni živčni sistem, ki je odgovoren celotno presnovo telesa in ki uravnava vse vegetativne funkcije, ki niso odvisne od naše volje: bitje srca dihanje in prebavo. Vročina vpliva že na zdravega človeka, seveda odvisno od njegovega temperamenta, starosti, zaposlitve, in to neugodno, celo razdražilno, depresivno (več samomorov v obdobju hitrega spreminjanja zračnega pritiska), še bolj pa na bolnega. Poveča se rizičnost za infarktne ali možganske kapi, tromboze (zamašitve v žilah).
Od posameznika je odvisno, koliko je prilagodljiv na spremembe vremena in izjemne razmere, Najtežje se prilagajajo dojenčki, ki še nimajo termore-gulacijskega sistema, sposob-naga za izravnavo temperature telesa okolju, hudo pa je tudi starejšim z okvarjenim srcem in
V vročih dneh se z dvigom temperature poviša tudi število infekcijskih obolenj. Kot smo zvedeli od dr. Zvonimirja Knaflja na infekcijskem oddelku bolnišnice v Rakičanu, je višji odstotek črevesnih nalezljivih bolezni in dihalnih okužb, pa tudi vročinskih obolenj ter vnetij centralnega živčevja. Meningitisa je več kot v Pomurju drugod v Sloveniji in predvsem v Bosni, kjer je zaradi slabe higiene že prava epidemija. Zato ne bo odveč opozorilo, da si je potrebno umivati roke pred vsakim hranjenjem, skrbno shranjevati živila in posegati le po opranih sadežih ter tudi skrbeti za osebno higieno, da slika zdravstvenega stanja ob izteku vročih dni ne bo poraznejša, kot bi lahko bila z našim sodelovanjem, bb
ožiljem, arterioskleroznim in že omenjenim psiholabilnim posameznikom. Ljudje, ki so neprilagodljivi dnevnim stresom in vremenskim razmeram, odraža pa se lahko tudi v povečanem številu prometnih nesreč, na primer v tem obdobju, ko so ceste še posebej polne. Tudi tistim, ki imajo migrenska obolenja, je posebno hudo, in kroničnim bolnikom, revmatskim na primer, ki se jim zaradi neugodnih vremenskih razmer aktivirajo bolečine ob nihanju zračnega pritiska in vlage. Vsi ti vplivi vpli-
JE VROČE - NI VROČE
«1
iz Čakovca:
Stjepan Posavec
V teh vročih dneh sem pripeljal
v Moravske Toplice svoje vnuke. Tu nam je všeč, ker je voda čista in je tudi veliko dreves, tako da se lahko skriješ v senco. Sam sem se včeraj tudi dobro opekel. Videti je, da nisem navajen na tako močno sonce, nasploh na vplive narave. Imam namreč tako delo, da sem zmeraj v prostoru. V teh vročih dneh jem tudi nekoliko lažjo hrano, popijem kakšno pivo ali sok, pa tudi navadno vodo.
vajo na človekovo počutje, njegovo ustvarjalnost in zmožnost dela ter odzivnost v vsakdanjem življenju v pozitivnem in negativnem smislu. V prvem v taki meri, da spodbujajo ustvarjalnost pri delu in občevanju med ljudmi, v negativnem pa zaradi neugodnega počutja, ki
Brigita Bavčar
Kaj pa priporočate za dvig odpornosti v teh vročih dneh?
vpliva na centralni živčni sistem, cirkulacijo, dihala in ne nazadnje kožo, prek katere uravnavamo temperaturo, ki nastane ob presnovi v telesu, z ostalo, ki vpliva na nas iz okolja. Ob suhi vročini je to lažje, če pa je so-parica, pa tudi pitje ne pomaga preveč, ker lahko pride do toplotnega udara. Neposredno sončno obsevanje pa lahko povzroči sončarico, zato senčniki in pokrivala niso odveč. Tako kot pravilno senčenje in zračenje prostorov, v katerih se
zadržujemo. Tudi če nimamo prezračevalnih naprav, ki so običajno zelo drage, lahko uravnavamo temperaturo v prostorih z nočnim zračenjem in dnevnim senčenjem. Prepih je pri tem dobrodošel, če v prostoru ni bolnikov, ker blagodejno vpliva. Sam po sebi tudi ni bolezenski dejavnik, vendar pa je zelo odvisno od tega, ali je človek pregret, preznojen in dovzeten na spremembe temperature. Prepih namreč lahko naglo' podhladi telo, in zato lahko imajo določeni ljudje z zlomi in rev-
Tomi Bojnec iz Filovec: — Rad imam poletje, ker sem lahko v kratkih hlačah. Več sem lahko tudi zunaj in se lahko igrani z žogo. Lepo je tudi, ko se gremo v toplice kopat, sedaj pa bomo šli tudi na morje. Ko sem žejen, pa najrajši popijem sok.
matičnimi in sinusnimi obolenji obnosnih votlin ter kroničnimi vnetji ušes težave, čeprav jim je začasno blagodejen.«
Ker ste se ukvarjali tudi z infektoiogijo, bi morda našteli za te vroče dni značilne bolezni in njih povzročitelje.
»Zaradi povečane porabe sadja se povečajo črevesna obolenja, tako griža kot driske, pa tudi zaradi pregretega sadja vrenja v črevesju, ki nastane, če na sveže, posebej pa nezrelo sadje popijemo tekočino. Seveda na črevesna obolenja vpliva tudi higiena, zaužitje neopranega, inficiranega sadja in drugih živil — predvsem mesa, mleka. .. vsega, kar je hitro pokvarljivo in postane ob nepravilni shrambi oporečno. Nasploh je potrebno biti v teh vročih dneh zelo pazljiv, da se po nepotrebnem ne okužimo. Po-

V minulih dneh so mnogi Pomurci iskali osvežitve v kopališčih. Kaj je lepšega, kot zaplavati v prijetno hladni vodi, se posušiti na soncu, pa spet v vodo ... tako se da preživeti te vroče pasje dni. Toda kaj — v kopališčih je bila taka gneča, da so lahko le redkokdaj zaplavali v bazenu, če so hoteli dobiti dober prostor v bližini sence, so morali priti že zgodaj dopoldne, včasih pa so morali čakati na vrsto tudi za pijačo ali sladoled. In zvečer, ko se je bazen malo spraznil, vročina nekoliko popustila in bi se zato radi razgibali pod košem ali ob mizi za namizni tenis, pa je treba zapustiti prostor, ki je javnega značaja in bi naj koristil vsem občanom, ki si želijo osvežitve in rekreacije.
Cez dan je bila v vseh pomurskih bazenih velika gneča, samo tu in tam se je posrečilo komu zaplavati, pa tudi 26 stopinj Celzija v vodi, medtem ko jih je imel zrak 35, ni kaj dosti pomagalo pri ohlajanjih.
LENDAVSKO KOPALIŠČE POLNO
Lendavčani so zares veseli, da imajo poletno kopališče. Kako močno so ga pogrešali v minulih letih, ko jih je »napadel« tropski val, se zavedajo šele zdaj. Lastnik je Krajevna skupnost Lendava, zgrajeno pa je s sredstvi občanov. Med obiskovalci je največ domačinov, veliko pa jih pride tudi iz Hrvaške. Voda ima od 24 do 25 stopinj Celzija, za dodatno hla-ditev pa poskrbijo gostinci lendavskega Integrala, saj so na novem kopališču odprli tudi bife. Največ prodajo piva in sladoleda oziroma lučk. Za čistočo skrbijo delavci Naravnega zdravilišča, saj je v kletnih prostorih hotela Lipa tudi strojna oprema za vzdrževanje in čiščenje letnega bazena. Vodo čistijo vsak dan prek filtrov, najbolj pa se bazen očisti ponoči. Čeprav na obisku še niso
imeli sanitarnih pa zagotavljajo, neoporečna.
inšpektorjev, da je voda
V RADENCIH
DO SEDAJ
NOBENIH PRIPOMB
Radensko kopališče že od nekdaj slovi kot najbolj čisto.
Emica Ošlaj iz Murske Sobote: — Danes Sem spet začela delati, pa mi je bilo v službi že pošteno vroče. Med dopustom sem bila doma. Delati nismo mogli veliko, saj je bilo preveč soparno. Z družino smo hodili v Moravske Toplice in se v bazenu nekoliko oladili. Vročina je vplivala tudi na nekoliko slabše počutje, pa tudi spanec ni bil najboljši..V teh dneh smo spili tudi ogromno pijače, pa jogurtov; jedli smo tudi nekoliko lažjo hrano.
membna je tudi kakovost vode, ki jo pijemo. K sreči je v glavnem dobra, vsaj mlajtinska, ki jo pijemo v Moravskih Toplicah pa tudi soboška (če je ne zmanjka), vendar je odvisno od vodovodnega sistema, da ne pride vanjo kak mrčes in povzroči infekcijo. Lahko pokvarljiv je tudi sladoled in zelo pomembno je, da je pripravljen v dobrih higienskih razmerah ter iz svežih jajc, na primer, sicer pa so zanesljivejši industrijski mlečni izdelki, kot so lučke in korneti, ker je v tovarnah večji nadzor kot v zasebnih slaščičarnah. Tudi v delikatesah je potrebno skrbeti za neoporečnost živil, sami pa lahko oporečnost živil preverimo z okusom, vohom in videzom, če že bakteriološko ne moremo, in se tako izognemo nevšečnostim in celo hujšim boleznim.
Med njimi je največ meningi-
Še nikoli pa niso odprli tako pozno, kot letos — šele 26. junija.
Ko je bila temperatura zraka od 30 do 35 stopinj Celzija, je imela voda v bazenu okrog 25 stopinj. Skoraj vsak dan jih obišče inšpektor — ali interni ali občinski sanitarni. Do sedaj jih je obiskalo do 12 tisoč obiskovalcev, rekorden obisk pa je bil 24. julija, ko je bilo na kopališču v Radencih čez dva tisoč obiskovalcev. Nekaj pripomb so slišali glede odpiralnega časa, saj odprejo šele ob 10. in zaprejo ob 19. uri, ko bi še marsikdo z užitkom zaplaval. Zato pa je voda v radenskem bazenu vedno čista — nemogoče je seveda, da bi zahtevali čisto vodo v nedeljo ob 17. uri. Neprestano jo čistijo prek filtrov, ko pa je že preveč umazanije, je nekaj izpustijo in bazen dodatno napolnijo, s posebnim sesalnikom očistijo nesnago z dna bazena. Radenski bazenski skrbniki pomagajo s tem sesalnikom na vrhuncu sezone tudi drugim pomurskim kopališčem. Kopalci si lahko pogasijo žejo pri dveh pultih, veliko denarja pa gre verjetno po stari poti čez ograjo za sladoled.
OB NEDELJAH 12 TISOČ OBISKOVALCEV V MORAVSKEM KOPALIŠČU
Zadnja leta je v Pomurju najbolj priljubljeno kopališče v Moravskih Toplicah. Poleg ba-
Kako prenašate poletno vročino, imate kaj zdravstvenih težav, kako se hladite, smo spraševali Pomurce in goste, ki se mudijo v pokrajini ob Muri.
Rudolf Škaper iz Murske Sobote: — Meni pa ni preveč vroče. Sem že navajen. >Če bi nej v tej veliki ici delo, bi koudiš bil.<
Lani sem hodil še v soboško kopališče, letos pa sem se hladil doma. Sicer pa mi vročina ne povzroča nobenih zdravstvenih problemov. Jem normalno, če sem žejen, pa pijem mleko — ali pa navadno vodo.
tisa (vnetja centralnega živčevja), ki je predvsem bolezen umazanih rok in nehigiene. Zanjo pa moramo skrbeti sami!«

zenov s termalno vodo, v njih ima voda od 36 do 38 stopinj Celzija, imajo tudi velike bazene z ogrevano (od 28 do 30 stopinj) ter s hladno vodo, ki jo ogreje sonce (tudi ta ima okrog 26 stopinj). Vse te dni je bilo v njihovem kopališču veliko obiskovalcev — po nekaj tisoč na dan, v nedeljo, 24. julija, pa se je številka povzpela na 12 tisoč. Poleg domačih gostov iz rajnih krajev Pomurja in Podravja je veliko obiskovalcev iz Avstrije. To vse dokazuje, da v Moravskih Toplicah znajo skrbeti za čistočo kljub velikemu številu kopalcev. Vzorce vode jemljejo vsak dan, voda se neprestano čisti prek filtrov, vsak drugi dan pa jo v celoti zamenjajo.
Za žejne je v Moravskih Toplicah dobro poskrbljeno, saj imajo na voljo okroglo in letno restavracijo, zunanjo točilnico (lično urejeno, prekrito s slamo), v največje zadovoljstvo vseh kopalcev pa je potujoči gostinec na vozičku, ki ponuja ohlajeno pijačo. Največ prodajo piva in brezalkoholnih pijač.
SANITARNA INŠPEKCIJA
NA DELU VSAK DAN
Kako čisti so bazeni, je v veliki meri odvisno od samih ko-
Ibrahim Oran, prodajalec na tržnici: — Med največjo vročino nam posel dobro uspeva.
Prodamo veliko sadja in zelenjave, predvsem breskev, paradižnika in paprike. V tej sopari pa je tudi nam prodajalcem vroče, čeprav sam nimam kakšnih zdravstvenih problemov.
Ohladim se s hladno kokakolo, večkrat pa po končanem delu skočim v soboško kopališče.
»To, da človek že nekoliko prej vzdržuje in utrjuje svoje telo in skrbi za svoje zdravje. Da se ne zapira preveč v prostore in premalo gibje. V vročih dneh pa je posebno previden pri prehrani, se zadosti giblje, poskrbi za svež zdrav zrak, zdrave delovne razmere (kolikor seveda lahko) ter zmernost. To so osnovna načela za zdravo telo. Seveda to ne sme biti preveč oblečeno; že od malega moramo skrbeti, da na primer dojenčka ne bi zadela toplotna kap, ker bi ga preveč odeli, pa tudi, da je (tako kot odrasel človek) pravilno prehranjen in ne predebel, saj vsak kilogram, ki ga nosimo odveč, pomeni dodatno obremenitev srca, ožilja in vsega ostalega. Za lajšanje so priporočljive masaže, kopeli in oddih.«
palcev — to je resnica, ki bi se je moral zavedati vsak, ki se odpravi v javno kopališče. Bazenčki z vodo za razkuževanje nog in tuši niso postavljeni zaradi lepšega, kar tako, ampak zato, da si v njih umijemo noge, speremo nesnago in suho travo, s telesa znoj itd. Če bi prav vsi kopalci skrbeli za svojo čistočo, preden se odpravijo v bazen (tudi obisk sanitarnih prostorov spada sem), bi bili bazeni veliko bolj čisti.
Sicer pa se v pomurskih kopališčih ne moremo pritoževati, da imamo umazana kopališča. V najbolj zasedenih tudi najbolj skrbijo za čistočo vode, v zdraviliščih pa so kriteriji čistoče strogi.
Sanitarni inšpektorji dvakrat tedensko vzamejo vzorce za Zavod za socialno medicino in higieno, pregledajo opremo za reševanje kopalcev, prostor za prvo pomoč, znake za nevarnost in opozorilne znake. Prav tako nadzorujejo kloriranje,
kajti prevelike voljene.
količine niso do-
Bernarda
Peček
Majda Ščedrin iz Kroga Zame je poletje najlepši letni čas, ki je ugoden tudi za ljubezen. Vročina me ne moti preveč, ko pa je le nekoliko prevroče, spijem kakšno brezalkoholno pijačo, predvsem tonik z ledom. Bila sem tudi že na morju, sedaj pa grem tudi večkrat v Banovce, kjer se je prijetno kopati.
S. Ečry
Foto: N. Juhnov
stran 4
VESTNIK, 4. AVGUST 1988
kmetijska panorama
MURSKA SOBOTA
KMETJE SE ORGANIZIRAJO
Končno so se tudi v murskosoboški občini, eni kmetijsko najpomembnejših občin v Sloveniji, kmetje prebudili. V ponedeljek so imeli prvo sejo iniciativnega odbora za ustanovitev Kmečke zveze.
Ugotovili so, da se bo potrebno povezati s predsedstvi krajevnih konferenc SZDL in sekcij za kmetijstvo v posameznih krajevnih skupnostih. Domenili so se, kako bodo organizirali kmetijske odbore in se seznanili z nameni in nalogami Slovenske kmečke zveze, saj so nekateri sodelujoči pripomnili, da o organizaciji premalo vedo. Ugotovili so, da je potrebno dosegati in zagotavljati pogoje za socialno, gospodarsko, kulturno in splošno družbeno enakopravnost kmečkega stanu, ki jo bo Slovenska kmečka zveza zagotovila tako, da bo preko svojih predstavnikov v družbenih organih in organizacijah zastopala interese svojega članstva.
Do manjših nas‘protij v stališčih je prišlo pri govoru o odno-
Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota, Kmetijsko gospodarstvo Rakičan in Kmetijska zadruga Panonka tudi za letos pripravljajo območno tek-
Izkušnje kmetovalcev




L. Kovač
S pridelkom pšenice zelo zadovoljni
Janez Laci s Kobilja je že drugo mandatno obdobje predsednik sveta TZO Dobrovnik in znan kot dober kmet. Z ženo Marijo obdelujeta 14 hektarjev zemlje, od tega imata 8 hektarjev lastne, 6 hektarjev pa sta vzela v najem. Zemljo v glavnem obdelujeta sama, saj sta sinova zaposlena in jima lahko pomagata le po opravljeni službi. Največ pridelujejo koruze, na okrog 8 hektarjih, pšenice na okrog 3, sladkorno peso na okrog 1,5 hektarja, v manjših količinah pa tudi druge kulture, krompir, krmna pesa in proso. Z letošnjim pridelkom pšenice so zelo zadovoljni, saj je bil rekorden in znaša približno 7 ton na hektar. Okrog 10 ton so prodali kmetijski zadrugi, s katero imajo kooperacijske odnose, čeprav s ceno niso zadovoljni. Ta bi morala biti najmanj 500 dinarjev, pa še ne bi bili pokriti vsi stroški. Janez meni, da je reprodukcijski material zelo drag in da je od setve do žetve potrebno veliko dela, ki nikakor ni poplačano. Če so s pridelkom pšenice zelo zadovoljni, pa sedanje sušno obdobje kaže, da bo manj jesenskega pospravila, kot so pričakovali. Večji del pridelka kb-
su Kmečke zveze do Kmetijske zadruge. Vendar so se sporazumeli, da mora Kmečka zveza v občini Murska Sobota sodelovati s Kmetijsko zadrugo, ne sme pa biti pod njenim okriljem. Biti mora nekakšen kmečki »sindikat«, ki vpliva na politične odločitve v družbi, ne pa da je le izvrševalec odločitev, ki prihajajo od zgoraj. Tako bo med obema silnicama kmetijske dejavnosti enakopraven dialog. Razumljivo je, da lahko Kmetijska zadruga zagovarja le svoj interes, zato mo-
TURNIŠČE: Cene pujskov
Kljub poletni vročini ponudba pujskov na sejmu v Turnišču ni padla. Minuli četrtek so rejci pripeljali na sejmišče kar 71 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov. Za par živali so zahtevali od 90.000 do 120.000 dinarjev, prodali pa so jih 52. Sejem se prične ob 6. uri.
Za boljšo brazdo
movanje traktoristov oračev. V soboto, 13. avgusta, se bodo najboljši pomurski traktoristi pomerili na ekonomski enoti v Žitkovcih, tekmovanje pa je tudi tokrat raz-
cenami pa nikakor
ruze, okrog 5 hektarjev, silirajo, ostalo pa porabijo kot zrnje. Janez Laci si je namreč leta 1977 s posojilom kmetijske zadruge zgradil nove hleve za 45 glav živine. Trenutno ima v hlevu 32 glav živine, od tega 4 molznice, ostalo pa so pitanci.
»<•
• A .

S ceno živine so sicer nekoliko bolj zadovoljni, četudi ta ne pokriva stroškov reje, nikakor pa niso zadovoljni s cenami mleka, ki je celo smešna v primerjavi s slatino. Zato bi bil skrajni čas, da bi zvišali ceno
rajo kmetje uresničevati svoje interese v neki drugi obliki.
15-članski iniciativni odbor se bo v svoji dejavnosti moral nasloniti predvsem na sekcije za kmetijstvo, ki delujejo v krajevnih skupnostih, potrebno pa bo ustanavljati tudi iniciativne odbore. Le tako bo mogoče odpraviti zapostavljanje in izkoriščanje kmečkega človeka, ki traja že več desetletij.
Jože Gabor
deljeno v tri kategorije. V prvi se bodo pomerili traktoristi v oranju z dvobrazdnimi in večbrazdnimi plugi, v drugi mladi zadružniki in v treji ženske. V tekmovanju mladih zadružnikov lahko sodelujejo mladinci, stari od 15 do 27 let, morajo pa imeti vozniški izpit za traktor. Za ostali dve kategoriji ni omejitev.
Tudi letošnje tekmovanje bo razdeljeno v dva dela, saj se bodo poleg praktičnega oranja tekmovalci preizkusili še v poznavanju teorije. Prvo in drugouvrščeni v posameznih kategorijah bodo sestavljali pomursko ekipo na republiškem tekmovanju oračev, ki bo 2. in 3. septembra v Brežicah.
Prijave za območno tekmovanje traktoristov oračev sprejemajo v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan do 5. avgusta, najboljši pa bodo prejeli tudi priznanja in nagrade.
mleka, kajti sicer bo mleka vedno manj. Tako meni glavar družine Janez Laci in dodaja, da morata z ženo delati od zore do mraka in da sploh ne razmišljata o kakem dopustu. Dobro je le, da imata precej sodoben strojni park, sicer tega dela
ne bi mogla opravljati. Kljub vsemu pa upata, da se bodo razmere v kmetijstvu vendarle izboljšale in da bo eden od sinov ostal na kmetiji.
Feri Maučec
ABC POMURKA OSKRBOVALEC MC DONALD SA
V Beogradu je bila konec marca v sestavi organizacije Genex-Mc Donald’s odprta prva Mc Donald’sova restavracija v Jugoslaviji. Ob tem so podpisali sporazum o realizaciji dokaj ambicioznega programa nadaljnjega odpiranja lokalov. Tako bodo do 1990. leta odprli še 4 restavracije v Beogradu ter več restavracij v drugih mestih v Jugoslaviji.
Oskrbovalci restavracije so eminentne organizacije iz svojih branž. Za mesni del (hamburger) je bila izbrana Panonka iz Som-borja, vendar ni uspela zadovoljiti zelo zahtevnih standardov in kriterijev, ki jih narekuje Me Donald’s. Tako so dobili priložnost mesarji iz M. Sobote.
Strokovnjaki Me Donald’sa so zelo ugodno ocenili tehnologijo pridobivanja mesa v ABC Pomurki, rutinska znanja delavcev in bogato znanje tehnologov. Od
Ste se ob vožnji iz Černelavec proti Murski Soboti že kdaj ozrli na desno, na travnik ob zgradbi soboške enote KG Rakičan? Če ste se, ste gotovo opazili ljudi na »urnih vrancih«. Kdo pa so?
Ob mojem prihodu se ravnokar pripravljajo, da končajo s treningom. Se nekaj krogov po »hipodromu«, ki se mi zdi nekako majhen, pa bo za danes dovolj. Ograjo bi bilo potrebno popraviti, tudi nove hleve bi želeli, pravijo člani Konjeniškega kluba Murska Sobota. 21 jih je, večinoma mladih, srednješolcev, tudi osnovnošolcev. In v teh počitniških dneh imajo več časa za svoje ljubljence. Sedaj prihajajo vsak popoldan, da za kakšne tri ure potrenirajo. Med. šolo pa so konji bolj osamljeni, saj takrat poredkeje prihajajo k njim.
»Trenutno imamo pet konjev. Nevel in Nevion sta šestletna haflingerja, majhna, vzdržljiva vojaška konja. Kobila Serka je stara 15 let, 18-letni Jomad pa je
Erna Liilek, Gorazd Drožina in Jožica Horvat so se preiskusili tudi v preskakovanju ovir.

jugoslovanske pasme iz Zobnati-ce. Vsi ti konji so v Murski Soboti, v Ljubljani pa je trenutno 7-letna hanovenarka Sava, ki jo trenira predsednica našega kluba, Erika Nova,« mi razloži Jožica Horvat.
Kako pa se odločiš, da se boš začel ukvarjati z jahanjem. Prvi pogoj je ljubezen do živali. Nekateri so se vozili mimo hipodroma, pa se jim je zdelo lepo sedeti v sedlu, druge so navdušili prijatelji. Kljub mladosti so mnogi že »stari mački«. In tudi opremljeni so, kot se za prave jahalce spodobi. Jahalne hlače (ki morajo biti elastične in brez šivov, ki bi povzročali žulje) so iz Avstrije, Nemčije, škornji pa so mehki in udobni, narejeni v Franciji. Pri nas se takšnih izdelkov sploh ne da dobiti, ali pa so izredno slabe kakovosti.
»Sicer pa so naši treningi zanimivi. Najlepše pa je, ko gremo s konji ven, v naravo. Velikokrat se poženemo v dir po kanalu,« pravi Gorazd Drožina. Tudi brez nesreč pri jahanju ne gre. Padci s konja gotovo niso preveč prije-
V BEOGRADU
tod do izdelave poskusnih količin je bil le korak. Preskus so soboški mesarji dobro prestali in so danes standardni oskrbovalec prve restavracije Me Donald’s v Jugoslaviji.
V Nemčiji so že bili na specialističnem izobraževanju strokovnjaki iz Murske Sobote. V kratkem bo odšla na izobraževanje druga skupina. Cilj je, da tehnologija obvladuje čim več ljudi.
Začetne težave v preskrbi so premostili. Te dni se bodo pogovarjali o skupnem vlaganju med Genex-Mc Donald’som in Me
Korporacija je bila ustanovljena 1SS5. leta. Danes ima v 47 državah 10.030 restavracij, ki jih dnevno obišče okrog 20 milijonov gostov. Vsakih 25 ur odprejo v svetu po eno novo restavracijo.
V začetku obratovanja restavracije v Beogradu je bilo po 6.000 gostov dnevno;
HI, KONJIČEK
V poletnih mesecih imajo predvsem šolarji nekoliko več časa za trening svojih ljubljencev


tni, tako da je potrebno tu in tam koga tudi malo »zagipsati«. Če že padeš s konja, je najboljše, če to storiš pozimi, ko je sicer nekoliko teže jahati, pa so zato padci bolj »prijetni«, saj padeš na mehak sneg.
Mladi člani soboškega Konjeniškega kluba s svojimi ljubljenci: Jotna-dom, Serko, Nevelom, in Nevionom.
LOVSKA DRUŽINA KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
objavlja
javno dražbo
za prodajo lovskega doma v Križevcih pri Ljutomeru, s pripadajočo parcelo štev. 65, stavbišče, 159 m!, pare. štev. 24, pašnik, in vrt, 1034 m2; ter pare. štev. 26, njiva, 263 m2.
Lovski dom je v središču Križevec ter ob cesti Radenci—Ljutomer in je primeren tudi za obrtno dejavnost.
Izklicna cena 45.000.000 din.
Javna dražba bo v soboto, dne 13. avgusta 1988, ob 10. uri na kraju samem.
Ogled in polog varščine v višini 10 % od izklicne cene je uro pred javno dražbo. Prometni davek plača kupec.

sno industrijo iz Murske pri gradnji skladiščno-distribucijske-ga centra v Beogradu.
V marcu naslednjega leta pa načrtujejo odprtje druge restavracije.
Za to se ustrezno usposabljajo tudi v Mesni industriji, ker bodo količine za Me Donald’s podvojene. ,
Tako se uresničuje napoved, da je treba tudi pri nas pričakovati nezadržen prodor sistemov hitre priprave hrane (»fast food«).
Boris Hegeduš
»Mi z našimi konji ne tekmujemo, le treniramo jih. Galopiramo v krogu, tu in tam preskoči-

me tudi kakšno nižjo oviro. Problem je v tem, da nimamo trenerja. Sedaj nam sicer obljubljajo nekoga iz Ljubljane, vendar to še ni zagotovo,« razmišlja Erna Lu-lek.
Upajo, da bodo poleg trenerja in novih hlevov dobili tudi nekaj novih konjev. Ob tem so zelo zadovoljni tudi s pomočjo, ki jo dobijo od sozda ABC Pomurka, saj brez njihove pomoči ne bi mogli delovati. Konje sicer čistijo sami, vendar pa jim je potrebno dati tudi hrano; seno, oves, travo. Konji pa so veseli tudi marsikaterega priboljška, predvsem radi pojedo sladkor, jabolka in hruške.
In kako je z zanimanjem za jahanje v Prekmurju. Pred tedni so organizirali šolo jahanja, pa ni bilo prevelikega odziva. Nasploh pravijo, da so veseli vsakogar, ki se jim hoče pridružiti. Pomembna je le dobra volja in seveda ljubezen do živali, še posebno do
konjev.
S. E6ry Foto: N. Juhnov
VESTNIK, 4. AVGUST 1988
STRAN 5
naši kraji in ljudje
Tudi na skrajnem severu je (bilo) vroče
Kam se umakniti pred pasjo vročino? Morda bo kaj bolje na severu, v najsevernejšem predelu Jugoslavije, pomislimo. In tako se odločimo za obisk Budinec, vasi na Goričkem, za katero smo prebrali, da je to najsevernejše naselje v državi.
NAJSEVERNEJŠI KAMEN JE V DOLENCIH
Katrca je kmalu zdrvela proti pričakovanemu hladu. Toda tudi tam nas je grelo, da smo bili mokri brez kopanja. Škoda, da tedaj še nismo vedeli, da imajo v Budincih vaško kopališče, kjer bi se med potjo proti madžarski meji lahko vsaj malo osvežili. In kaj naj bi počeli blizu ločnice dveh držav? Zvedeli smo namreč, da je tamkaj zakopan kamen, ki označuje najsevernejšo točko v Jugoslaviji. Koloman Kurnjek, 67-le-tni kmetovalec iz Dolenec, ki je bil prav tedaj na obisku pri Vargovih, kjer smo se tudi mi najprej ustavili, je dejal, da točno ve, kje leži ta kamen; z nami pa ni imel volje iti. Dosti je pretrpel med vojno, ko je nekje na Norveškem prezebal pri minus 60 stopinjah Celzija, tako da se meje in morebitnega srečanja s stražarji raje izogiba. In
Žetev je končana in v Budincih je navada, da to posebej proslavijo. Pripravili so polno dobrot, dobro kapljico in se poveselili ob dobri letini.
tako je bil naš spremljevalec vaški predsednik Aleksander Varga. Tudi on je približno vedel za kamen, vseeno pa smo šli povprašat zanj k Bedičevim, k 82-letnemu Šandorju in 76-letni Elizabeti, ki imata tam blizu domačijo.
»Kaj ne bi vedel za ta kamen, saj sem videl, ko so ga okrog leta 1921 na tem mestu zakopavali, in tega se še danes spominjam,« nam je dejal Šandor. Šli smo torej proti zelo pomembni točki. Pričakovali
OBVOZ OD CANKOVE IN POLETNI UTRIP
Ko smo se minulo sredo odpravljali na teren, nismo vedeli, da bo pot do Lendavskega jezera in še prej Cankove zaprta. Obvestila o obnovi in cestni zapori po radiu ni bilo, zato pa je nanjo opozorila tabla že po nekaj kilometrih iz Murske Sobote v smeri Goričkega
i
— Vodja delovišča na cesti Gede-rovci—Skakovci je gradbeni tehnik Anton Heric, dela pa izvaja Cestno podjetje Maribor, tozd za obnovo cest Murska Sobota.
ob Avstrijski meji. Kot smo zvedeli in se prepričali na kraju samem, bodo od 27. julija do 31. avgusta obnavljali cesto na odseku Gede-rovci-Skakovci. Ker je čas dopustov in na naših cestah nemalo avtomobilov s tujimi registrskimi tablicami, smo se malo začudili, zakaj prav zdaj, na vrhuncu turistične sezone, ki jo je čutiti tudi v
— Tako podobo je dajal odsek ceste med Gederovci in Skakovci na prvi dan obnove in obvoza na tem delu Goričkega. Zapora bo do konca avgusta.
smo, da bo kamen bolj viden, toda obrasla ga je trava in preden smo ga fotografirali, sta ga morala Bedičeva malo odkopati. In potem smo še nekoliko pokramljali, kako je na najsevernejši domačiji v Jugoslaviji.
»Nekoč smo obdelovali kar precej zemlje, imeli smo tudi konje, zdaj pa ne moreva delati skoraj nič več,« nam je potožil Šandor. Elza pa je pripomnila«, da se tudi ne splača, saj bi jim jeleni in divje svinje pobrali skoraj ves pridelek. Ker otrok ni pri hiši, vse kaže, da bo najsevernejša jugoslovanska . kmetija nekoč ugasnila. Zanimivo je, da ne spada k Budin-cem, ampak k Dolencem.
PROSLA VLJALI KONEC ŽETVE
Tedaj se je našemu spremljevalcu že mudilo domov. Povabljen je bil namreč na praznovanje k družini Tibola. Tam

okrog je navada, da konec žetve vsako leto proslavijo zdaj pri tem zdaj pri drugem gospodarju. Povabilo je veljalo tudi za nas in rade volje smo se pridružili veseli druščini. Miza je bila polna dobrot in seveda tudi dobra kapljica ni manjkala. Še posebno veseli sta bili dve Ani, ki sta obenem proslavljali god. Tudi gospodar Jožef je bil zadovoljen, ker je bila letina še kar dobra in mu je novi kombajn dobro služil. Pripomnil pa je, da je nejevoljen zaradi pre-
Pomurju. Vodja delovišča Anton Heric pa nas je prepričal, da je turistična tudi gradbena sezona, in ker je gradbeni tehnik, zadolžen za omenjeno rekonstrukcijo ceste, smo mu prisluhnili:
»Na cesti Gederovci-Cankova izvajamo večja vzdrževalna dela — to je obnova ceste Gederovci-Skakovci, zato bo zaprta do konca avgusta. Dela izvaja Cestno podjetje Maribor, tozd za obnovo cest Murska Sobota, na gradbišču pa prvi dan šest delavcev in nekaj strojev oziroma potrebna mehanizacija.«
Obvoz je iz Skakovec skozi Le-merje in prek Černelavec na regionalno cesto. Bližnjice, ki jih potniki lahko ubirajo, niso registrirane in tako bo najbolje upo-

nizkih cen pšenice. Po njegovem bi morali za kilogram plačati okrog 600 dinarjev.
VAŠKE ZADEVE
Posedeli smo še nekaj časa in pogovor je stekel tudi o vaških >zadevah<. Ravno letos imajo v Budincih dve večji akciji, in sicer nameravjo postaviti mrliški veži na obeh vaških pokopališčih — temelje so že
M
Šandor in Elza sta nekoliko odkopala kamen, ki označuje najsevernejši predel v Jugoslaviji. Tam tudi živita.


zabetonirali in pripravljen imajo tudi gradbeni material — prav tako pa imajo že pripravljene drogove za telefonsko napeljavo. Zdaj v vasi še ni nobenega telefona, obstaja pa možnost, da bi letos ali vsaj drugo leto dobili 3 priključke. To bi bila 1. faza, v drugi pa bi uredili še 10 priključkov. Bojijo se le previsokih stroškov.
Pa v prihodnje? Najbolj si
JOŽE GRAJ
Kje bi se kopali mladi iz Budinec in okolice če ne bi uredili tega bazena? Ni velik in sodoben, prijetno pa je vseeno.

NA GORIČKEM
rabljati omenjeni obvoz. Širitev ceste je predvidena do Cankove, zaenkrat pa so zagotovljena sredstva (16 milijard po prvotnem obračunu) le za obnovo 2050 metrov. Začela seje pri hišni številki 33 v Gederovcih in na domačiji Antona Šandorja, kjer smo se pogovarjali, da ne bi ovirali že tako. zoženega cestišča, so nas gostoljubno sprejeli. Gospodinja Marija, ki je pestovala vnučko Tejo, medtem ko seje druga vnukinja Jerneja igrala s svojima malima prijateljicama iz soseščine, nas je presenetila z izjavo, da danes (na 27. julij) z nestrpnostjo pričakuje izreko sodbe na vojaškem sodišču v Ljubljani, kjer je potekal proces proti Janezu Janši, Davidu Tasiču in Ivanu Borš-
želijo, da bi sčasoma tudi v najsevernejše naselje v državi vodila asfaltna cesta. Sicer pa bo tudi zanje velika pridobitev posodobljen čestni odsek Šalov-ci—Dolenci, kjer prav te dni brnijo stroji. Tako se bodo asfaltu vsaj kar se da približali. Z dokajšnjo vnemo obnavljajo tudi poslopje nekdanje osnovne šole in ga spreminjajo v va-ško-gasilski dom. Z navdušenjem so nam pripovedovali tudi o novoustanovljenem kulturnem društvu, v katerem so še posebno aktivne ženske. Imajo folklorno skupino in ženski pevski zbor. Vključeni so stari in mladi. Ena izmed najbolj navdušenih plesalk je okrog 60—letna Neža Lainšček. Letos so se že predstavili na srečanju ljudskih pesmi in plesov v Salovcih in nekajkrat v domačem kraju. Le tako naprej!
NE ASFALTA NE TELEFONA, IMAJO PA BAZEN
Ko smo se že odpravljali domov, nam je prišla na uho še ena budinska zanimivost. Skoraj nismo mogli verjeti, da bi tudi v tako majhnem kraju imeli kopališče. Pa so ga res uredili skoraj brez vseh težav. Tam, kjer so pred leti gasilci uredili požarno mlako, so namreč enostavno zbetonirali manjši bazen, ki ga prav tako lahko enostavno napolnijo in izpraznijo, ker ima voda naravni padec. In tam se je ob našem obisku veselo namakalo in hladilo okrog deset mlajših kopalcev. Kar zavidali smo jim, brez kopalk pa se jim nismo mogli pridružiti. Tako pa smo odhajali od tam le malce poškropljeni. Vsaj to!
nerju. Ni skrivala svoje zaskrbljenosti in zanimanja za dogodke, ki senčijo letošnje sončne dni in pomenijo nekak prerod v Sloveniji. »Tudi naše deklice bodo imele fante, ko odrastejo, in kdo ve, kaj se jim lahko zgodi. Spominjam pa se tudi, kako strahoma nas je deset otrok z materjo čakalo očeta, ko se je vračal z orožnih vaj in tudi zdaj nas skrbi za naše moške,« je prizadeto dejala in tako potrdila, da tudi v odmaknjenem Pomurju ljudem ni vseeno, kaj se dogaja v republiškem središču in kaj vse to skupaj pomeni za našo deželo.
Bolj brezskrbno je zvenel le smeh na dvorišču, kjer je mali bazenček očitno središče pogajanja, ko je sonce najvišje in najbolj pripeka. Posebno veselje pa je izzval prihod mame Nade, ki se je vsa pregreta vrnila iz Murske Sobote, kjer je registrirala vozilo. Oče Vlado je bil kot poklicni šofer na eni od službenih poti — v smeri Titovega Velenja
Kunova: lepši dovoz
V Kunovi, vasici v Krajevni skupnosti Negova, je bilo v preteklosti več kot 80 hiš, zdaj pa jih je le slaba polovica. Izginile so predvsem majhne bajtarske koče in viničarije, ki jih je vzel čas ali pa so pogorele. Požari so bili pogostejši, saj so bile hiše večinoma lesene in s slamo krite, poleg tega pa je včasih zgorelo po več hiš hkrati.
V zadnjih letih so v Kunovi zgradili le štiri nove hiše; od teh pa so tri nadomestile stare. Zna-
čilnost kraja je tudi staro prebivalstvo, saj mladih skoraj ni. Poseben problem so ceste. Prav te so povod, da so mladi zapuščali kraj. Sedaj ob pomoči solidarnosti KS Negova bolj skrbijo za nje. Lani so utrdili glavno cesto, ki vodi skozi Pekel in je najbližja povezava s krajevnim središčem Negovo. Ali bodo urejene ceste, na asfalt ne smejo pomisliti, zadržale mlade, se sprašujejo
starejši.
L. K.
j

Okrog osemdesetim aktivnim članom, kolikor jih trenutno šteje SD »Tromejnik« Gornji Petrovci, se je uresničila dolgoletna želja, da bi na svojem strelišču zgradili strelsko lopo. Kot prikazuje posnetek, je le-ta že pod streho. Les za gradnjo so prispevali člani sami, opravili pa so tudi čez petsto prostovoljnih delovnih ur. Skupaj s kritino je objekt veljal dva milijona dinarjev.
Milan Gašpar
Vsako leto je v Števanovcih pionirski tabor. V Porabje prihajajo mladi iz različnih krajev Madžarske. V Taboru so poleg zabavnega dela tudi učijo, kako deluje pionirska organizacija, se pravi, da je to neke vrste strokovni tabor. Od 11. do 18. julija je bilo v Števanovcih 90 otrok, nekaj jih je bilo tudi iz Porabja.
se
Foto: N. Juhnov

tais j »
GORNJA RADGONA
Deset let društva invalidov
Društvo invalidov Gornja Radgona letos praznuje desetletnico svojega delovanja. V tem času je doseglo velike uspehe. Tako jim je uspelo v svoje vrste pritegniti 540 članov, računajo pa, da jih še najmanj 300 ni organiziranih. Društvo deluje na celem območju občine, zato ima področne odbore na Kapeli, v Apačah in Gornji Radgoni. Za še tesnejše stike pa skrbijo poverjeniki. Skrbijo za rekreacijo svojih članov, v to so vključeni predvsem izleti, ki so najbolj množično obiskani. Tisti, ki to zmorejo in znajo, se udeležujejo tekmovanj v šahu, kegljanju, streljanju
je peljal Avtoradgonin tovornjak. Ves čas pogovora na domačiji Šandorjevih in Smodiševih je bil zraven tudi gospodar Anton, upokojenec tovarne mesnih izdelkov, vendar je očitno dajal prednost ženskam, ki so zgovornejše, pa še več jih je v hiši.
Ko smo se napotili iz nje in se skušali prebiti mimo bagra in drugih strojev (ti so mirovali, ker je bil čas malice), smo se seznanili z nemškim državljanom Jiir-genom, ki je v stoenki zagrebške registracije poskušal isto — zapeljati po zoženem cestišču, da bi si prihranil nekaj kilometrov obvoza. Šlo je zelo natesno, zato smo mu priskočili na pomoč, da ne bi zdrsnil v jarek, ali pa si oddrgnil avta ob stroju. Pri pogovoru je vzbudil pozornost njegov »r« in tako smo zvedeli, da je priženjen v Zagreb in se vztrajno uči hrvaškega jezika. Po volji, ki jo ima, bo očitno uspel, in tako bo njegova ena redkih družin, v katerih med narodnostno mešanimi zakoni ne prevlada tuji je-
zik.
Brigita Bavčar Foto: Nataša Juhnov


z zračno puško, lotevajo pa se tu-di ribolova in kolesarjenja. Posebno skrb namenjajo socialni problematiki. Posamezni člani obiskujejo bolne in jim pomagajo pri premagovanju težav, če pa sami ne morejo, pa na to opozorijo ustrezne službe v občini ali krajevno skupnost.
Društvo invalidov je desetletnico delovanja proslavilo v soboto, 16. julija, v dvorani Kultur-, nega doma v Gornji Radgoni. Proslave se je udeležilo tudi več delegacij pobratenih društev invalidov. Prišli so iz Titovega Velenja, Vrhnike, Ljutomera, Murske Šobote in Lendave. Udeležence proslave in druge goste je pred kulurnim domom sprejela radgonska godba na pihala, ki je nato sodelovala v bogatem kulturnem programu. Poleg godbe so nastopali še učenci osnovne šole Jože Kerenčič iz Gornje Radgone in oktet Gorenje-Elrad. Slavnostni govornik je bil predsednik Občinske konference SZDL Gornja Radgona Feliks Petek, ki je med drugim dejal, da je društvo opravilo pomembno vlogo pri zbliževanju invalidnih občanov. Udeležence proslave je pozdravil tudi podpredsednik Zveze društev invalidov Slovenije Janez Potrč, ki je pohvalil delo društva, skupaj s predsednico Društva invalidov Gornja Radgona Marto Bregarje 21 zaslužnim članom podelil društvena priznanja.
Ob jubileju je društvo razvilo svoj prapor, nato pa so si udeleženci ogledali razstavo ročnih del. Razstavljenih je bilo več kot 250 eksponatov, ki jih je izdelalo skoraj petdeset invalidov.
Po ogledu razstave so se invalidi zbrali na družabnem srečanju v gostiščih kmečkega turizma pri Beku na Spodnji Ščavnici in Šadlu na Kapeli.
L. Kramberger
STRAN 6
VESTNIK, 4. AVGUST 1988
kulturna obzorja
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE -
DA ALI NE?
O gomilnih grobiščih v Pomurju je bilo že dosti napisanega, tudi v Vestniku, tem spomenikom preteklosti je bila posvečena tudi razstava našega muzeja v lanskem letu. Pa vendarle ni nikoli odveč, da se še in še piše o njih, da se še in še opozarja na te nasule zemeljske gmote, ki so bile naj preprostejša, najtrajnejša in hkrati tudi dovolj zbujajaoča oblika groba, ki je poudarjala individualnost posameznika in njegov pomen v nekem okolju in času. Vsi ti grobovi pod nanosi zemlje s svojo večno skrivnostjo dogajanj, veselja, žalosti, hotenja, življenja in smrti izžarevajo v sedanjost na svojstven način in mi jih bomo morali izročati dalje, preden bodo potonili v lemi neznosnega.
Gomile so v ljudski domišljiji vedno vzbujale zanimanje z vprašanjem, le kaj se skriva v njih. Zlato? zaklad? zlata kočija? skrinja denarja? Pa vendar ne eno in ne drugo. V njih se skrivajo preprosti grobovi'umrlih v davnih časih, v časih, ko.so naše kraje zasedli Rimljani in avtohtono ilirsko-keltsko prebivalstvo podvrgli svojim političnim, ekonomskim in družbenim normam. V naših krajih so ti prebivalci, kljub velikemu vplivu rimske civilizacije, ohranili svoj način življenja in s tem tudi pokopavanje umrlih v gomilah. Verovanje v posmrtno življenje je nalagalo, da so pokojnikom v grob položili različne predmete, ki jih je rabil v življenju in ki jih bo rabil naprej v onostranstvu. Poleg posode, v kateri je bila hrana in pijača, je bila včasih tudi kaka svelilka-oljenka. okrasni predmeti ali predmeti, ki kažejo na poklic umrlega.
Eden izmed vzrokov, da je vedno več gomil izpostavljenih uničevanju in razkopavanju, je tudi ljudska domišl ji ja o zakopanih zakladih pod gomilami. V Prekmurju je registriranih 53 gomilnih najdišč z eno, dvema ali več gomilami, od katerih je več kot polovica izravnanih, razkopanih ali kako drugače poškodovanih. Razkopavali so jih največkrat domačini in pri tem nevede uničevali našo kulturno dediščino, ki so enkratni spomeniki preteklosti ne le v naši pokrajini, ampak v celotnem evropskem prostoru. Pred nedavnim smo registrirali nova gomilna najdišča pri Dolencih. Na vzpetini v gozdu Sočina graba je pet gomil, dve pa sta v gozdu Gosposko Penkova šuma. In prav ti dve domili sta primer najbolj grobega ropanja v zadnjih časih. Nekdo je pred nedavnim v eno gomilo skopal 5 m dolg in 2 m širok jarek in kopanje iz neznanega vzroka opustil. Spet nekdo pa je pred leti v drugo gomilo skopal veliko jamo in pri tem naletel na grob z verjetno skromnimi pridatki. Razočaran, ker v gomili ni našel tistega, kar je iskal je zapustil za seboj žalostne sledove svojega dela. V jami, ki jo je skopal, se še danes vidno sledovi enkratne kamnite grobne komore, kakršne pri nas doslej še nismo zasledili, v kateri je bil grob in ki je bila pokrita z večjimi kamnitimi ploščami. Danes ležijo ostanki kamnitih plošč in delfgrobne arhitekture zavrženi in razmetani na in ob gomili.
Tebi, »nekdo«, ki govorice kulturne dediščine ne poznaš, naj povem, da so to ostaline, ki bi jih moral spoštovati in biti ponosen nanje, saj bi lahko iz njih črpal in razvijal nove spodbude in jih izročal dalje. Kulturna dediščina pa niso samo gomilna grobišča, prazgodovinske in rimske naselbine ter druge arheološke najdbe, to je tudi v pokrajino vrasla in z njo organsko povezana vaška arhitektura s panonskimi cimpranimi in nabitimi hišami, ki je ne ceniš in ne ohranjaš prvotne oblike dalje, ampak gradiš moderne mestne vile, to so rečni mlini, ki so nekoč idealno izpopolnjevali prekmursko pokrajino in ki si jih zaradi ne-ekonomičnosti obsodil na končen propad, to so običaji in navade, ki jih ne ohranjaš in ne izročaš dalje, to so tudi srednjeveški gradovi, gradiči, katerih ruševine bi čimprej rad odstranil, to je tudi mestna, panonska arhitektura, kisi jo porušil in nadomestil s stolpnicami, to so tudi stara, še vidna pokopališča, ki jim kaziš prvotno podobe, ker so porasla s plevelom. Vedi tudi, da je s kulturno dediščino povezana naravna dediščina. Nekoč so bila polja zasejana z lanom in konopljo in izdelovanje domačega platna je sodilo med važna domača opravila, zemlja, bogata z ilovico, je omogočila razvoj lončarije, v močvirjih zrasle vrbe pa so uporabljali za izdelovanje različnih pletenih predmetov za vsakdanjo rabo. Platna danes ne delaš več, pri lončariji si pozabil na staro tradicijo svojih dedov, močvirja so izsušena. Intaktno geomorfološko podobo pokrajine spreminjaš in jo podrejuješ nemalokrat povsem tujim zahtevam in pogojem. Tvoji dedje in očetje so bili ponosni na obsežne hrastove, gabrove in jelševe gozdove, ti pa mogoče sanjaš o lepoti palmovih nasadov.
Mogoče pa le ni še vse zamujeno, mogoče je še čas, da pe govorice kulturne in naravne dediščine naučiš in ne pretrgaš danes že tanke nitke, ki nas veže s preteklostjo, našo identiteto, omiko in zgodovino.
Irena Šavel
DRAGO KUHAR
Izdihljaji narave
(glosa o kmečki kulturi) sedmi del
Ko govorimo o kmetu in njegovem življenju, ne smemo zaobiti narave, ki je najbolj eksistencialno vezana ravno nanj, ker ji edino on omogoča mitološko preživetje v hkratnosti časa in prostora, hkrati pa odloča o generacijskih kanonih pripadanja, zato je krivična politično domišljijska selektivnost o gospodarju narave, ki je že od vekomaj duša kmečke misli, kmečkih sanj, kmečkega spomina in upanja. Ne mogoče si je zamisliti zdrave kmečke pameti brez grude, brez korenin in travniških cvetov. Toda očitno postaja slovenska gruda solzava misel, ker je jok njeno spočetje, a smeh blagoslov nespametnih nikderdom-cev, katerih dom postaja zijava lakota, ki prosi odpuščanje za negreš-nike in betonske grobnice za kričave polizance. Tudi koreninam so postale glave plešaste, ker ne morejo plesti mreže v materini zemlji, če pa jim je beton postal meja rodnega doma. Telo se suši in postaja prah za še nerojene .. . Cvetovi nemo strmijo v nebo in prosijo Njega za odpuščanje, ker njihova semena niso več rodna. Žejni molijo za vodo, a kaj, ko je vsa le ena sama mlakužasta slina, ki se cedi v nedrjih dima in po trebuhu betona.
Osivelo klasje suši v poletnem soncu svoj jokajoči obraz. Teptane! mu zakrivajo oči. Zrnje postaja strah betonske grobosti, zato ob vsakem gromu in blisku rodovitnost splavi: Ohrani si le semenčico preživetja.
Poglejmo grbaste gore in krtinaste hribčke, ki so obriti kot kaznjenci obsojeni zaradi resnice, lepote in hotenja — živeti moramo in hočemo! Drevesa so kot škrbinasta usta starčka, ki ne ve, kje je njegov rod in njegova mačeha, ki mu je naredita toliko gorja. Bolehna se upogibajo k tlom in dušijo svoj naraščaj, saj mu ne želijo pankrtskega življenja Mati zemlja jih vabi k svojih prsam ohranitve. Skilavci bulije v temo lepih želja in jih ni nič strah, da se bodo cvrli v jezi nekdanje lepote in bo groza prenovitve pljuvala na njihov spomin.
Kruha našega vsakdanjega ne znamo več blagosloviti, ker ni več domačih krušnih peči. Le redko se še kje vanje zakuri, in to /e tam, kjer sta milost in toplina doma. Vse ostalo je le nedonošena domišljavost katere otroci umirajo, ker lahko danes že vsak papagajček reze kruh narodu. Ko režemo krajec, ne naredimo več na krušnem hrbtišču koz spoštovanja in ponižnosti, ampak ga kar klovnovsko ritualno mečemo v vozičke časa.
Narava nam ni več lepotni bivanjski doživljaj, ampak taborišče smeti Ne zavedamo se več, da kar je naravno ni sramotno, ampak poveličujemo v božanskost tisto, kar se že ob rojstvu v prah spreminja m smrdljiva pena nam je postala dojenčkova krstna kopel. Narava ni vec nacionalna natura, ni več prostorska določenost poštenih kmečkih dlani, ampak je nezgodovinska jugoslovanska kategorija, ki je preživnina že prej bivajočih. Duša narave ne dela nepripravljenih m nepremišljenih skokov, kaj šele korakov.
Če nočemo izdihniti v vesolju življenja, se moramo najprej spoprijeti z oživljanjem narave, da bo njena duša spet kolobarjenje obnove in iskanje novih najvisjth	d
voliti, da bi tuje dihanje bilo zadnji izdihljaj nas sa™^’dad^^^ stala betonska grobnica strupenih sanj. Nase vodilo mora biti ohr
ni mo naravo in sebe!
(SE NADALJUJE)
Pol stoletja folklorne tradicije in nova oblačila v Beltincih
Na letošnjem — 18. folklornem festivalu v Beltincih je bilo posebej slovesno in množično. Slovesno zato, ker je bil jubilej — 50 let folklore v tem kraju s tradicijo —, množično pa, ker je bilo vreme organizatorjem naklonjeno. Za nastopajoče je bilo v nedeljo popoldne na osrednji prireditvi v . beltinskem parku morda celo preveč sonca, ko so se vrteli folklorno odeti, obiskovalcem pa je bilo tudi vroče, dokler ni bilo sence blagodejnih krošenj. Vseeno pa so vztrajali in z aplavzom , nagrajevali vztrajne plesalce devetih folklornih skupin, ki so se zavrteli na prireditvenem odru. Tudi letos je bilo geslo prireditve Pesem in ples družita narode, kulisa pa prekmurska s slamo krita domačija. Prav elementarnost zemlje in tradicijo je poudaril slavnostni govornik, predsednik republiškega komiteja za kulturo Vladimir Kavčič, ki je med drugim dejal:
»Sporedno s premiki v materialni proizvodnji, ki bo morala v prihodnje dosti bolj kot doslej spoštovati naravne danosti, smo priča premikom tudi v človeški zavesti, v vedno bolj pozitivnem vrednotenju načina življenja, ki je v skladu z naravo in omogoča ohranjanje naravnih razmer življenja tudi prihodnjim generacijam celo za ceno manjšega udobja, kot ga je obetal dosedanji in-
Prvi so na osrednji nedeljski prireditvi zaplesali domačini v novih oblačilih.
dustrijski razvoj. Ob teh spoznanjih, ki človeka bolj povezujejo z naravo, z zemljo, se sedanja milijonska in celo desetmilijonska mesta kažejo kot slepa ulica in napaka civilizacijskega razvoja in nikakor ne kot cilj, h kateremu bi stremeli vsi. Lahko bi celo rekli, da smo imeli mi, ki smo se v hitrejši civilizacijski tok vključili sorazmerno pozno (po drugi svetovni vojni) relativno srečo. Čeprav smo uničili že številne naravne danosti našega prostora in se pripravljamo, kako bi uničili še nekatere, smo marsikje še obdržali stik z naravnimi vrednotami našega okolja, z bogatim
JUBILEJ
Zelo ilustrativno je 50 let prehojene poti (katere koli) opisal Andrej Košič, predsednik Združenja folklornih skupin,Slovenije, ko je spregovoril slavljencu — folklorni skupini Beltinci: »Upoštevajoč, da je letos gospodovo leto 1988, se je bilo za praznovanje 50-ietnice potrebno roditi pred drugo svetovno vojno, previhariti vojna leta, nato obnovo in informbiro ter na koncu vse samoupravne tegobe — od njihovega rojstva do današnjih dni. Ves ta čas je beltinska folklorna skupina skupaj z bando Kociper-Baranja vedela, kaj hoče, kaj je njena osnovna naloga. Brez visoko letečih in blago donečih besed so zasledovali osnovni cilj njihovega delovanja: ohranjanje, ustvarjanje in čim bolj verno in kakovostno posredovanje ljudskih plesov, pesmi, melodij in običajev iz njenega geografskega območja.«
- 	W. v^bjnodeia,
in delovanja Beltinčarjev. Upoštevaje povedano, je plaketa Franceta Marolta (najvišje priznanje za ustvarjalno tlelo na področju folklore), ki sta jo folklorni skupini Beltinci podelila Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Zveza folklornih skupin Sloveni-, je. izročil pa slavnostni govornik v petek zvečer, povsem zaslužena.
, Prvi dan so se gledalcem predstavile tri folklorne skupine: iz Cirkovcev, Markovcev in Beltincev. Štirje sklopi folklore so skoraj v celoti zajeli vse duhovno, folklorno in kulturno bogastvo severovzhodnega dela Slovenije. »Kopjaši«, kurenti, bičarji in pevke ter pevci ljudskih pesmi s Ptujskega polja in pristno prekmursko »gostiivanje«, pripravljeno po arhivskem gradivu, z izvirnimi kostimi, ki so jih sešite ženske iz Beltincev in okoliških vasi, ob tem pa še igriv nastop mladih folkloristov, ki so nas spomnili, da je kulturno bogastvo tudi v najnedolžnejših pastirskih igrah in igricah, je vse to, kar smo pričakovali, kar smo doživeli in česar ne bi smeli pozabiti; predvsem zaradi prehojene poti vseh treh slavljencev — tudi FS Cirkovci in Markovci slavila podoben visok jubilej.
Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi pred 50 leti znani in prizadevni folklorist France Marolt prišel iz Ljubljane in začel raziskovati prekmursko folkloro, ob tem pa navdušil Mafijo Kavaša in Elemirja Szepesyja. da sta organizirano predstavila plese in šege z ravnic onkraj Mure. Pozneje je vodstvo folklore prevzel Boris Žalig in z njo ostal do današnjih dni. Preko 600 nastopov doma in v tujini, evropsko priznanje za izvirno ljudsko folkloro in številna druga priznanja so le potrditev, da folklora v Beltincih živi in bo ostala. Saj, kot pravi Peter Novak, predsednik kuda • Beltinci: »Folklora mora živeti in ostati, saj bo s tem ohranila tudi ljudsko izročilo, ki je del narodove kulture, tista duhovna vrednota, ki priča za našo samobitnost, s katero se Slovenci enakopravno uvrščamo v družino evropskih narodov. Dokler bomo znali ceniti svoj jezik, svojo ljudsko pesem, ples, šege in vse drugo, kar je v stoletjih do danes rodila domiselna ljudska ustvarjalnost, zakoreninjena v domači zemlji, toliko časa bomo obstajali kot narod in prispevali svoj delež k splošni kulturi ter sodelovali v prizadevanjih za boljši in lepši svet.« Dušan Loparnik
Gornji Senik in Sele v Radencih
Kot je to že tradicija, prireditelji mednarodnega folklornega festivala v Beltincih tudi poskrbijo, da zamejske skupine lahko nastopijo tudi v drugih krajih. Tako je bil v soboto pri restavraciji Vikend Večer zamejske folklore; prireditev si je ogledalo tudi več turistov iz Izraela, Kuvajta in drugih dežel, ki so tako zvedeli, da živijo Slovenci tudi v Avstriji in na Madžarskem.
»Mi smo zelo veseli, da smo se lehko predstavili v tako znanem turističnem kraju, kot so Radenci. Tu smo iTneli daljši program, pokazali smo skoraj vse, kar znamo, za osrednji nastop v Beltincih pa smo se naučili nekaj novih plesov, ki so nam jih pokazali naši starejši v Porabju. Pri tem nam je pomagal tudi Mirko Ramovš iz Ljubljane. Tu sta se prei-skusila tudi naša nova muzikanta, ki spremljata foklorno skupi-
no, to sta Gusti Kuhar in Franc Sulič. Radi bi imeli še večjo bando,« nam je povedal vodja gor-njeseniške skupine Alojz Han-žek.
Koroške Slovence iz Avstrije pa je tokrat predstavljala FS Sele, ki je že večkrat gostovala na festivalu.
»Radi pridemo k vam, ker imamo v Beltincih dobre prijatelje in tu lahko vidimo, kaj znajo drugi; za nas pa takšne prireditve pomenijo tudi utrjevanje materinščine. Plešemo pristne koroške plese in tudi pojemo. Gostovali smo že v Nemčiji, Srbiji . . . in povsod so nas bili veseli. Ker se že več let poznamo z Beltinča-ni, smo se od njih naučili tudi prekmurske plese,« smo zvedeli v pogovoru z vodjo skupine iz Sel Miro Raže.
J. G.
18. festivala folklore v Beltincih Foto: Nataša Juhnov duhovnim izročilom naših prednikov, to izročilo prenesli v sedanji čas, si z njim obogatili svoje lastno življenje, in ga celo posredovali mlajšim. Če kje, je ta čut za naravno, za vse po meri človeka živ tukaj v Prekmurju. Tako vsaj Prekmurje in Prekmurce doživljamo tisti od drugod. Takšnemu odnosu do vas so najbrž mnogo prispevali najbolj znani prekmurski glasniki, vaši pisatelji od Miška Kranjca naprej. Tako poznamo iz njihovih del prekmurskega človeka po njegovi poosebljeni mehkobi, navezanosti na naravo in na sočloveka. In po vsem tem se nam zdi povsem naravno tudi to, kar nam zaigrajo vaši ljudski godci in pripoveduje vaša izjemno lepa ljudska pesem in ponuja srcu ter očem vaša vesela in pisana folklora. Z vsemi temi manifestacijami bogate ljudske kulture izražate svojo, v stoletjih in tisočletjih izkazano pripadnost zemlji, duhovnemu izročilu, ki vas druži z davnimi predniki in povezuje v veliko družino slovanskih narodov, pa tudi tisto pristno osebno kulturo, ki se kaže v slehernem vašem človeku in njegovem odnosu do sočloveka, ki se kaže v krajevnih običajih in praznovanjih, še posebej na festivalu folklore tukaj v Beltincih.«
Kulturni minister je izrekel številne pohvale tako beltinskim folkloristom kot bandi Kociper-Baranja in organizatorjem, domačinom pa so gotovo največ pomenila nova oblačila, v katera so bili odeti. Tri vrste jih imajo, nam je povedal strokovni vodja beltinskih folkloristov Boris Ža-lig, ki jih je tudi sam zašii. »Prva so >svetešnja<, s katerimi smo nastopili prvi večer (v petek), druga lanena za nedeljsko popoldne, s tretjimi pa se bomo še predstavili. Pri oblikovanju so mi bili v pomoč nasveti dr. Marije Makarovič, ki je raziskovala noše iz konca prejšnjega ter začetka sedanjega stoletja, in nova oblačila so prav taka.« Žanje so porabili denar, ki so ga dobili z evropsko nagrado za izvirnost, velike zasluge pa imajo poleg plesalcev nedvomno tudi godbeniki. Banda Kociper-Baranja je dobila vsa možna priznanja in nagrade, plakete pa so nastopajočim vročali tudi ob koncu letošnjega festivala. Na njem je zaplesalo devet folklornih skupin; z Raven na Koroškem, Celja, Kranja, Šmartnega ob Paki, Kostela, Gornjega Senika in Kbrmenda na Madžarskem, Sel v Avstriji in Beltinec. Navdušili so z nekaterimi novostmi, predvsem ženitovanjski-mi in drugimi običaji, madžarski plesalci pa z dinamiko nastopa. Za dobro počutje so poskrbeli tudi s spremljevalnimi prireditvami, saj so bile na prizorišču dogajanja stojnice in izvirni godci ter izdelki domače obrti, »do-užnjeki«. Bilo je živo da le kaj, Tudi obiskovalcev se je zbralo lepo število in po besedah Mirka Ramovša ima folklorni festival v Beltincih poleg tradicije tudi prihodnost, kot osrednja tovrstna prireditev v Sloveniji.
Brigita Bavčar
kulturni koledar
razstave
MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je še vedno na ogled razstava Kuhinja, avtorice Marije Kozar-Mukič iz Porabja. Etnološko razstavo si lahko ogledate, tako kot muzej, med 10. in 12. uro, razen ob ponedeljkih.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin je od 5. do 18. avgusta na ogled razstava slik slikarke Tamare Burmicky de Mc Laws. Po rodu Mariborčanka, ki je začela potovati po svetu in slikati že z desetimi leti, ima svoj pogled na svet izražen tudi v delih. Profesor Hrisogonov, (ki jo je poučeval v Caracasu v Venezueli, kjer se je začela njena pot umetnice) jo je seznanjal z akvareli, oljem in pasteli, vendar seje že zelo zgodaj odločila za oljno tehniko slikanja. Največ, se ukvarja s slikanjem aktov. Njena ženska ni plaha, pasivna spremljevalka sveta in dogajanja v njem, pač pa ima »amazonski pogled« osvajalke in aktivne po-segovalke v življenje. Poleg aktov pa slika tudi pokrajine, z arhitektonskimi in geometričnimi razsežnostmi.
Po Radencih bodo njena dela na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani in na Ex temporu.
LENDAVA — V Galeriji Lendava sta na ogled stalna likovna in muzejska zbirka ter spominska soba kiparja Gybrgya Zale.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Sue Townsend: RASTOČE TEŽAVE JADRANA KRTA (Mladinska knjiga), Franjo Frančič — JEB (Pomurska založba) in Marko Sterle - ŽIVETI MODRO (Centralni zavod za napredek gospodinjstva).
Pri Pomurski založbi je pred nekaj dnevi izšel roman Francija Prajsa SKRIVNOSTNE IGRE. Na 359 straneh skuša avtor, podobno kot v svojem prvem proznem delu (Kanček sreče, 1981), predočiti razpoloženje iz prvih povojnih let. Tokrat ga ne zanimajo socialna vprašanja, ampak usmerja svojo pozornost branilcem komaj priborjene svobode in njihovim spopadom z emigrantskimi skupinami, ki so z vpadi in diverzantskimi akcijami skušale načeti trhli mir.
Glede na način (je zapisano na zavihku knjige) se roman približuje moderni detektivki oziroma vohunskemu romanu, vendar hkrati zaznavamo željo po kronikalnem upodabljanju in avtor pred nami razgrne podobo premalo znanega dogajanja na ozemlju, ki je bilo po koncu vojne še posebej močno izpostavljeno napadom tolp, povezanih z obveščevalnimi centri v sosednjih državah. V romanu se prepleta dvoje pripovednih niti: najprej je tu zgodba na Dunaju spečega agenta Filipa, ki se po številnih avanturah prebije do dragocenih informacij in tako pomaga varnostni službi v domovini pri identifikaciji in uničenju skupin.
Pripoved je napisana tako, da si prizori sledijo večplastno: poleg razgibanega dogajanja, kakršno narekuje snov in z elementi detektivke stkano pripovedovanje, pisec dokaj natančno izrisuje dozorevanja mladih zanesenjakov, vrženih v povsem nove življenjske izkušnje. ki so se kljub skromnemu znanju o obveščevalni dejavnosti sposobni upreti izurjenim obveščevalnim službam zahoda.
Roman Francija Prajsa je izšel v zbirki Domača književnost.
Koncert stare glasbe
V tem sušnem času je bil osvežitev uspel koncert stare glasbe v lepem in akustičnem okolju evangelistične cerkve v Moravskih Toplicah. Nastopil je Nikolaj Tarasov, Slovenec, sicer študent konzervato-rija v Niirnbergu, kjer se izpolnjuje z muziciranjem na flavto, klavirjem in kompozicijo.
Njegova stara ljubezen so kljunaste flavte in stara glasba od 15. do 18. stoletja. V takem vzdušju je izzvenel tudi minuli koncert v polni moravski cerkvi, ki je nastal v sodelovanju med zdraviliščem Moravske Toplice in vodjem evangeličanske skupnosti g. Škaličem.
Koncert je lepo uspel, saj se je glasba odlično zlila z okoljem.
vc
VESTNIK, 4. AVGUST 1988
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
Tudi ubijajo, da bi
Energija izpod globin
Strnjeno v vrstičke
preživeli
Pleme Karimojong v odročnih krajih Ugande zaznamuje vsako leto s svojimi odrednimi zbori začetek deževne in sušne dobe.
Zberejo se, da bi izprosili od neba blagoslov za zdravje, plodnost in številčnost goveda, pa tudi za splošni napredek plemena.
Podobna slavja organizirajo še v času, ko se pripravljajo, da bi sovražnim plemenom odvzeli njihovo živino. Kraja je del njihovega življenja, o njej govorijo in razpravljajo s ponosom. Na ta način nadomestijo izgubo v lastnih čredah, ki je nastala zaradi bolezni ali kraje drugih.
Načrt za tatvino izdelajo mladi člani plemena, katerih naloga je drugače varovanje in zaščita čred. Toda nadzor in akcije so v rokah starejših. V njihovi družbi so simbol moči in avtoritete — zaslišujejo, sodijo in odločajo.
Na obrednem zboru, ki je nekakšna moralna podpora pripravam, imajo glavno besedo. Poleg tega morajo imeti pred krajo poseben shod z vračem, ki predvidi, kako bo akcija uspela.
Pripadniki plemena Karimojong ne gredo v akcijo, dokler ne izvedo, kje je govedo, ki naj bi ga ukradli, in kdo skrbi zanj. Oboroženi so samo s kopji, in to je tudi vse. kar imajo s seboj. Niti s hrano se ne oskrbijo. Da jih ne bi nazaj grede mučila lakota, žvečijo posebno rastlino, ki daje občutek sitosti. Tudi to je nekaj, čeprav gre za zahteven podvig.
Skupina mladih vojščakov odžene tujo čredo proti svojemu ozemlju, druga skupina pa medtem napada pripadnike tujega plemena, ki se jim skušajo postaviti po robu. Vedno so pripravljeni, da koga tudi ubijejo. Tako lahko pride ob življenje tudi kdo, ki dogodke samo opazuje. Malo je upanja, da bi lahko ta običaj kmalu izkoreninili. Niti kaznovanja krivcev in tistih, ki jih nagovarjajo, ne zaležejo . . .
Biserna poroka
Odkar so odkrili velikanske rezerve nafte v Severnem morju in Atlantiku in se je razviti Zahod želel osvoboditi prevelike navezanosti na arabsko nafto, so začeli izkoriščati zaloge nafte pod morjem. Za črpanje nafte in plina so morali močno izpopolniti dotedanje naftne ploščadi, ki so služile raziskavam in črpanju v plitvih priobalnih vodah. Prvenstvo imajo Norvežani, ki so tudi najslavnejši graditelji vrtalnih ploščadi. Severnoatlantska nafta je najdražja, vendar tudi najboljša na svetu, zato ji kupcev ne manjka, vrtanja pa prinašajo velike dobičke. Norvežani, ki imajo pod svojimi ozemeljskimi vodami kar 80 odstotkov severnoatlantskih naftnih nahajališč, že 12 let s pridom izkoriščajo to naravno bogastvo. Vendar jim je postalo široko dostopno le s pomočjo najsodobnejše tehnologije, ki je združena v menda dragih kompleksih na svetu — to so mamutske vrtalne ploščadi.
Delo je zahtevno in naporno ne samo fizično, marveč tudi duševno. Zato so plače ploščadarjev izjemno dobre. Inženir, denimo, zasluži mesečno do 10.000 mark, pomivalec posode in kozarcev pa okrog 4000 mark. A tudi dobro plačilo ne zadrži odhajanja delavcev. Le malokdo zdrži pri delu na vrtalni ploščadi več kot tri leta.
Ploščadarjem je za bivanje namenjen luksuzen devetnadstropni hotel z enoposteljnimi sobami, kakršnih je pri nas prav malo, po končanem delu pa jim je na voljo kar pestra ponudba zabave. Vseh 24 ur dnevno imajo možnost spremljati interno televizijo in 20 programov satelitske televizije. Zagotovljene so jim stalne in brezplačne telekomunikacije s sorodniki, na voljo jim je knjižnica, kinodvorana, savne, bazen s toplo morsko vodo (100 metrov nad Atlantikom), dvorane za biljard, namizni tenis, košarkarsko igrišče, v restavraciji jedo po naročilu, medtem ko v kotu gori veliko odprto ognjišče na prava polena. Skratka, udobje prve vrste, nepredstavljivo za osamljene jeklene otoke v Severnem morju. Pa vendar ploščadarji ne zdrže dolgo. Težko
prenašajo neprestano nihanje tal, težak je občutek, da si stotine kilometrov daleč od kopnega, okolje je neprijetno, vreme pusto in pogosto viharno.
Nesreč sicer doslej ni bilo veliko, pravzaprav le nekaj, med njimi pa je najhujša in le zadnja nesreča s požarom in pa nesreča, ko je pred leti klonil nosilni steber ene od atlantskih vrtalnih ploščadi.
Vrtalne ploščadi so nadvse skrbno varovane. Okoli njih patruljira po zraku helikopter, na vodi pa posebni patruljni čolni, ki imajo naravnost samomorilsko nalogo — da se brez milosti zalete v vse, kar bi utegnilo kljub opozorilom in prepovedim zapluti v bližino nosilnih stebrov. Poglavitno varnost pa predstavlja močna konstrukcija in močno vsidrane ploščadi. Ko ploščad pripeljejo iz ladjedelnice na odrejeno mesto, jo pritrdijo na dno z betonskimi cilindri.
Na kratko: očala so švedska, možakar černelavski, piše se Bohar, sliši pa na ime Lajči . . .
Foto: Nataša
Umik zaradi ljubega miru
Znanstveniki so ugotovili, da je agresivnost, ki se pojavlja pri
vinjenih osebah, kriva predvsem napačna presoja izrazov, ki jih take osebe vidijo na obrazih ljudi, s katerimi pridejo v takem stanju v stik.
Kot komunikativna bitja smo ljudje razvili cel sistem izrazov, gibov in kretenj, s katerimi soljudem že na zunaj razkrivamo svoja počutja. Izrazi na obrazu so pomemben del komunikacije z okoljem. To so izkoristili raziskovalci, ki so skupino poskusnih oseb, trideset moških in trideset žensk, razdelili v tri skupine. Prvo skupino so dobro napojili z alkoholnimi pijačami, drugo bolj rahlo, tretji pa so dajali samo brezalkoholne pijače. Ko je alkohol pričel delovati, so poskusnim osebam kazali 44 fotografij obrazov, ki so izražali sedem osnovnih počutij: veselje, presenečenje, strah, jezo, žalost, prezir in zadovoljstvo. Udeleženci poskusa so lahko vsako fotografijo opazovali eno sekundo, potem pa so se morali opredeliti, v katero skupino počutij bi uvrstili izraz na obrazu.
Rezultati so pokazali, da so imele vinjene osebe težave zlasti s pravilnim določanjem počutij jeze, prezira in zadovoljstva. Bernard Rosen in Guys Medical School, ki je vodil poskuse, meni, da prav napačno ocenjevanje jeze pri sočloveku pripelje do tega, da se medsebojni odnosi končajo z nasiljem.
Če je pijan človek dobre volje, podcenjuje jezo sogovornika in rad izziva naprej, če pa je slabe volje, vidi okoli sebe vse polno obrazov, ki po njegovi napačni oceni'izražajo prezir.
Ugotovitve kažejo tudi, da se pri pijanih moških zmožnost pravilnega presojanja zmanjša bolj kot pri pijanih ženskah, pa tudi, da napačno ocenjujejo predvsem tisti, ki se opijanijo le občasno, v družbi, manj pa osebe, ki so sicer stalno podvržene alkoholu.
Kaj se lahko iz tega naučimo? Predvsem to, kar mnogi vedo že iz lastnih izkušenj: s pijanim človekom se nima smisla prerekati. Najbolje se mu je, če že kaže
Od suše vsaj nekaj koristi
Katastrofalna suša, kakršne ni bilo že več kot stoletje, je prizadela veliko območje Združenih držav Amerike in povzročila velikansko škodo. A ker je v vsaki stvari tudi nekaj dobrega, ima tudi vremenska katastrofa drobec tega. Če že kdo, potem so imeli vsaj arheologi nekaj od nje, da ne omenjamo sanjačev in iskalcev zakladov.
Gladine nekaterih ameriških rek so se namreč tako močno znižale, da so se prikazali veliki deli struge, ki so sicer vedno pod vodo. Veliki Misisipi, ki je že stoletja pomembna plovna pot s severa na jug ZDA, je pokazal svoja rebra in na suhem so se pokazale med razno šaro razbitine čolnov in ladij, med njimi tudi nekaj ostankov plovil, ki so zanimiva za zgodovinarje in arheologe. Tako so se na dan prikazali ostanki sedmih starih parnikov iz 19. stoletja in trije konfederalni parniki Dot, Charm in Paul Jones, ki so potonili leta 1863.
Razgalil se je tudi Ohio ter arheologom ponudil zanimivo starino. Pri Mound Cityju so našli preprosto, poldrugi meter veliko sidro, kakšnega so uporabljali zgodnji raziskovalci severnoameriških prostranstev.
Te najdbe so spodbudile sanjače in pustolovce pa tudi navadne turiste, da so začeli brskati po suhih rečnih koritih za starinami. »Nekateri mislijo, da je v vsakem potopljenem čolnu polno zlata,« pravi arheolog Leslie Stewart-Abernathy. Zanikal je tudi govorice, da so bili žeblji nekaterih starin iz srebra in niklja, pa da so našli dragocene stare denarje in podobno. Za arheologe so leseni ostanki dovolj veliko bogastvo.
Daljše življenje?
V razvitem svetu vse več ljudi dočaka pozno starost. To je posledica izboljšanih življenjskih razmer, a tudi uspehov medicine, ki zelo uspešno premaguje številne bolezni, ki so prej pobirale hud davek in občutno krajšale povprečno življenjsko dobo posameznika. Danes v Zahodni Evropi, na Japonskem in v ZDA povprečna življenjska doba že dosega 70 let in več. Ob koncu stoletja pa naj bi dosegla 75 in ponekod celo 80 let.
Ali so postavljene meje, prek katerih ljudje nikoli ne bodo mogli, ali pa se bo življenjska doba daljšala in daljšala? Velika večina strokovnjakov trdi, da je človek genetsko »programiran« za določen življenjski vek, ki ne more biti občutno presežen.
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s staranjem, vidijo prihodnost predvsem v genetiki, ki naj bi v -svojem razvoju omogočila kontrolo pred procesom staranja. Vendar bo moralo miniti še veliko let, predno bodo strokovnjaki sposobni odločilno poseči v pro
znake agresivnosti, umakniti in ga pustiti pri miru.
Brez dima in škodljivosti?
Ameriška tovarna cigaret Reynolds napoveduje, da bo v kratkem poslala na trg cigarete, iz katerih se med kajenjem ne bo kadilo. Seveda to nikakor ne pomeni, da brezdimne cigarete pri izgorevanju ne izločajo nikotina in ogljikovega monoksida; potemtakem ne gre za neškodljive cigarete, temveč zgolj za takšne, ki manj bodejo v oči vse večjo vojsko nekadilcev.
Cigareta, ki ne povzroča rakavih obolenj, pa je za zdaj le še v trezorjih nekega ameriškega tobačnega koncerna. Tobačna industrija o tem patentu že nekaj let zvesto molči, najbrž zaradi strahu, da bi jo odškodninski zahtevki ugonobili. To trdi domnevni izumitelj »nenevarne« cigarete, ameriški znanstvenik dr. James Mold, ki se je pred nedavnim pojavil na angleški televiziji in spregovoril o svojem izumu.
Mold je očrnil zlasti tobačni koncern Ligget and Myers Corporation, ki mu je pred več kot desetimi leti omogočil projekt iznajdbe takšne cigarete. Več kot 25 let je Mold delal v raziskovalnem oddelku tega podjetja, in med drugim je vodil tudi tajni projekt Zahm, ki predstavlja razvoj cigarete brez škodljivih snovi.
Ameriški pravnik prof. Richard Daynard, strokovnjak v nikotinski zakonodaji, pa je šel še dlje: »Stotisoči bodo umrli, ki mogoče sploh ne bi, če bi to cigareto poslali na tržišče.« Prepričan je, da bo Moldova izjava na angleški televiziji sprožila val obtožb, ki lahko pripeljejo celo do bankrota celotne cigaretne industrije.
Napovedujejo torej cigarete brez dima, pa cigarete brez škodljivosti, besed okrog zasvojenosti pa se raje izogibajo. Pa ne povsod. V nekaterih ameriških zveznih državah že razmišljajo o pripravi zakona, ki bo zavezoval izdelovalce cigaret, da na vsak zavojček zapišejo, da kajenje povzroča odvisnost. »Ko enkrat začneš kaditi, najbrž ne boš več
ces staranja in življenjski vek podaljšati, denimo, na povprečnih 110 let. Antropolog firenške univerze prof. Brunetto Chiarelli pravi, da se bo to zgodilo morda čez sto, morda pa šele čez tisoč let.
m  mMI MM MB
Odkrito o seksu 
in zvestobi
Eden od ameriških ženskih časopisov je izvedel obširno anketo, v kateri je bilo treba odkrito odgovoriti na vprašanja o seksu in zvestobi. Med petdeset tisoč anketiranimi je samo dvajset odstotkov žensk dalo svojim možem najvišje ocene za romantičnost . . .
Vsaka tretja Američanka je ocenila spolne sposobnosti svojega moža z desetico, toda za romantiko v zakonu je dobilo najvišjo oceno samo dvanajst odstotkov mož, medtem ko je le 38 odstotkov Američank zadovoljnih s čustveno platjo zakonske zveze. Devet Američank od desetih je priznalo, da bi prevarale svojega moža, če bi se jim ponudila priložnost.
Prepričanje, da ženske, ki varajo svoje može, v zunajzakonskih pustolovščinah iščejo samo spolnost, je napačno. Take ženske si v resnici želijo romantike, ki se je v zakonu izgubila, so ugotovili strokovnjaki iz podatkov najnovejše raziskave.
Anketa se je ukvarjala tudi z drugimi platmi odnosa žensk do spolnosti. Pokazalo se je, na primer, da jim ni tuja dvojna morala: medtem ko velika večina žensk samo čaka, da bi se zapletle v kakšno pustolovščino, več kot dve tretjini anketiranih pravi, da nikdar ne bi volile predsedniškega kandidata, ki ima ljubico. Tri četrtine žensk, mlajših od petintrideset let, je priznalo, da so imele več partnerjev in da predzakonskih izkušenj nimajo za greh.
mogel -nehati!« naj bi pisalo na zavojčkih. Razmišljajo tudi o
Malo masaže bi se v tej vročini kar prileglo...
Neapeljčan Domenico Mann je poskrbel za lastno »ugrabitev« ter tako skušal od staršev izsiliti precej denarja za svoje razvratno življenje. Policija je »ugrabitelje« kmalu odkrila. Domenico se je skesano zjokal .. .
ooo
Do pravega bogastva pa je v tem vročem poletju prišla študentka Ferdo Rey. V več desetletij stari knjigi je našla v porumenel papir zavitih dvanajst nebru-šenih diamantov. Bo to kaj povečalo obisk knjižnice v kalifornijski univerzi? Vse je mogoče ...
ooo
Pred kratkim je morala štiriindvajsetletna Američanka Rosemarie Smith zaradi svoje izjemne teže plačati za letalsko vozovnico od Dallasa do Acapulca dvojno ceno. Tehta namreč 358 kilogramov ... Q o
V Parizu so zaradi roparskega napada na banko obsodili Jeana Bricha na petnajst let prisilnega dela. Med sojenjem se mu ni posrečilo prepričati sodnika, da je pravzaprav pisatelj kriminalnih romanov in da seje ropa lotil samo zato, da bi bil njegov naslednji roman napisan prav doživeto, prepričljivo . ..
prepovedi prodajnih avtomatov s cigaretami, da bi tako preprečili dostopnost tobaka otrokom. Nekateri letos in lani sprejeti zakoni, ki omejujejo oziroma prepovedujejo kajenje v določenih javnih in drugih prostorih, pa že tako delujejo v prid odvajanju ljudi od tobačne zasvojenosti.
VESTNIK, 4. AVGUST 1988
STRAN 8
za. vsakogar nekaj
DRUGI KRAJI, DRUGI OBIČAJI
Po zajtrku se dan pozna
MLEKO PROtTsTRIESU1
Dober zajtrk je dober začetek delovnega ali prazničnega dne. Če se nam zjutraj mudi v službo, običajno prigriznemo le kaj malega ali pa se zadovoljimo s skodelico kave. Ob sobotah in nedeljah, ko je časa več, ali ko smo na dopustih, pa si privoščimo zajtrk. Kakšen je zajtrk v raznih delih sveta.
O tem vas bomo seznanili v tej in prihodnji številki našega časopisa.
SREDOZEMSKI ZAJTRK
V Španiji, Italiji, Grčiji in Franciji je zajtrk hitra in skromna zadeva. Običajno sestoji le iz skodelice črne kave in kosa peciva, ljudje pa si ga privoščijo mimogrede, na poti v službo. Sredozemski zajtrki so različni. V Španiji je to kakav in ocvrti hlebček, v Italiji kava z mlekom in biskvitno pecivo, v Grčiji črna kava in bel kruh, v Franciji kava z mlekom, francoska štruca ali rogljički.
s solatnimi listi, majonezo in piščančjim mesom — prešana slanina z jajci na oko, ovsena kaša, prekajene ribe, dušene suhe slive in seveda znana in slastna pomarančna marmelada.
Prihodnjič — skandinavski, ameriški in japonski zajtrk.
Ljudje, ki trpijo zaradi zvišanega krvnega tlaka, lahko svoje težave omilijo z več kalcija v hrani. Zdravniki ponavadi priporočajo manj slano hrano, pozabljajo pa na uživanje kalcija. Novejši dokazi, objavljeni na mednarodnem posvetovanju o visokem krvnem tlaku v Baslu, kažejo, da igra kalcij najbrž izredno pomembno vlogo v uravnavanju krvnega tlaka.
Raven natrija in kalcija v krvi zelo natančno uravnavajo določene skupine hormonov. Nova teorija, po kateri je presnova na-
trija tesno povezana z normalnim delovanjem presnove kalcija, je zasnovana na vr-
sti opažanj. Ljudje z visokim tlakom, ki 1 imajo v krvi malo renina, imajo hkrati veli- H ko natrija in malo kalcija. Pri njih se raven  renina zviša, če uživajo slano hrano; če hkrati dobijo velik odmerek kalcija, se jim  krvni tlak ne zvišuje. V krvnih žilah hiperto-  nikov je nenormalno veliko kalcija, ki ote- | žuje pretok krvi in jo sili, da teče pod pritiskom. Ti ljudje jemljejo zdravila, imenova- g na antagonisti kalcija, ki preprečujejo  vstop kalcija v celice. Ta vidik zdravljenja  je predvsem učinkovit pri starejših ljudeh. *
Proti stresu torej predlagajo mleko, ki ima v sebi dovolj kalcija.
KONTINENTALNI ZAJTRK
Zajtrk, s katerim postrežejo v večini hotelov, penzionov in gostišč, kamor nas zanese pot, se imenuje kontinentalni zajtrk.
Lahko je bolj ali manj obilen, običajno pa je sestavljen iz naslednjih jedi: kava ali čaj, kruh, lahko različne vrste, marmelada ali med, mehko kuhano jajce, salama ali sir. Za dopolnilo pa ponekod tudi skuta, jogurt ali miisli.
ANGLEŠKI ZAJTRK
Če hočete v Angliji zares dobro jesti, je najboljše, da si trikrat dnevno privoščite značilni angleški zajtrk. Ta je v nasprotju s kontinentalnim obilen, raz.nolik in tek vzbujajoč. Sestavljen pa je tako: čaj, sveže iztisnjen pomarančni sok, toast, klubski sendvič na trikotnike narezan bel kruh, obložen
RADI BI BILI LEPI
Ruta v laseh je šik
Lepo je, če si ženska lepo uredi lase. To običajno stane veliko denarja. Pa se lahko polepšate tudi drugače. Rutica vam bo spremenila videz in lepši boste za vaše oboževalce. Kako lahko to storite?
V lase zvežemo ruto: pričeska je takoj drugačna, bolj urejena, pa tudi bolj moderna. Kadar ne utegnete k frizerju, kadar bi radi ukrotili lase na drugačen način in kadar si zaželite spremembe, uporabite ruto, takšno ali drugačno.
Izdamo vam eno izmed neštetih možnosti: Dolg svilen šal najprej zavozlamo na sredini. Nato ga ovijemo okrog glave, vozel je nad čelom. Konca zadaj prekrižamo in spredaj ponovno zavežemo.
Naučite se pravilno dihati
Za dobro počutje in zdravje je zelo pomembno pravilno dihanje, saj tako dobite v telo več kisika. Za dihalne vaje si vzamite vsaj četrt ure na dan.
Lezite na hrbet, roke naj ležijo ob telesu. Lahko se tudi udobno usedete na sol, roke pa položite na stegna. Vaje opravljajte miže, ker se tako bolj sprostite in ne mislite na nič. Najprej dihajte tako, kot ste vajeni. Če boste pozorni na to dihanje, boste opazili, a se nosnici skoraj ne premikata. Potem vdihnite globoko, močno in opazili boste, da so se začele sproščati tudi nosnice. Zrak, ki ga boste globoko vdihnili, bo namreč nosnici potegnil skupaj. Vdih zraka naj bo tako močan, da se bo najprej dvignil trebuh, nato se bodo dvignila rebra, nazadnje se bodo s zrakom začela polniti pljuča, pri tem pa se bosta dvignili ključnici. Med dihanjem bodite ves čas pozorni, kako se dvigajo trebuh, rebra in ključnici.
Ko zrak vdihnete, ga tudi dobro »použijte«. To pomeni, da ga pred izdihovanjem nekaj časa zadržite v sebi. Štejte počasi do tri in šele nato začnite s počasnim izdihovanjem.
Pri izdihovanju pazite, da se bo najprej spustil prsni koš. Potem močno stisnite trebušne mišice, da se bodo lahko dobro izpraznila tudi pljuča. Nazadnje pa spustite še trebuh. S takim dihanjem boste povečali količino vdihanega kisika.
RECEPT ZA VAS
nn i •	i • v •	v  i
Topli sendviči s čebulo
POŠKODBE
Tudi ljudje grizejo
Če vas kdo nehote ugrizne ali če opazite, da je vaš otrok v pretepu staknil ugriz ali z zobmi povzročeno prasko, se takoj oglasite pri zdravniku. Da, žal tudi ljudje grizejo, seveda ob neobičajnih priložnostih. Žrtve človeških ugrizov delajo veliko napako in ne iščejo strokovne pomoči, dokler ne pride do zapletov. Nezdravljeni človeški ugriz lahko resno ogrozi zdravje. Obstajata dve vrsti ugriza. Kot vsak drug je tudi človekov ugriz poškodba. Otroci se grizejo med seboj v prepirih. Ugrizi pri pretepu so najpogostejši. Do tega ugriza pride, ko si pretepač preseka prstne členke na nasprotnikovih zobeh. Poškodba se lahko zdi površinska, vseeno pa so lahko poškodovane tudi globlje plasti mišice, tetive in sklepi. V človekovi ustni votlini je nešteto vrst bakterij. Ti organizmi se s slino prenašajo skozi poškodovano kožo v tkivo, roke. Ne glede na okoliščine, v katerih je prišlo do človeškega ugriza, moramo upoštevati nasvet: takoj je treba poiskati zdravniško pomoč.
POMAGAJ SI SAM
Zdravljenje astme
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota ob petkih v oddaji 21-232.
1.	VEM — Duo Regina
2.	FEFKA — Prerod
3.	HEART — Pet Shop Boys
4.	MALI BOGOVI — Martin Krpan
5.	LOVE WILL SAVE THE DAY - Whitney Huston
Lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudiem na Kidričevi 21, telefon; 25 577, Murska Sobota.
Glasovnice (dopisnice) pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 NAJ.
Oddaja 21-232 je na sporedu vsak petek od 18.00 do 19.00 na Radiu Murska Sobota: UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
Pri astmatičnih napadih, posebno če se pojavijo takoj po jedi, je pomembno, da bolnik zaužito hrano izbruha, saj tako razbremeni želodec. Če ne gre drugače, bruhanje lahko sprožite tako, da spijete skodelico mlačne slane vode. Namesto tega lahko spijete kozarec vode, v katerega ste primešali žlico gorčice. Gorčica namreč blagodejno vpliva na čiščenje pljuč in želodca. Ko se izprazni želodec, astmatiku hitro odleže.
Želodec si potem bolnik pomiri s čajem iz poprove mete, na predel jeter pa naj si položi kaj toplega. Za astmatika je zelo pomembno tudi redno kopanje. V kad naj natoči ne prevročo vodo, v njej pa naj ostane do ene ure. Po kopanju naj se še oprha z mlačno ali celo mrzlo vodo. Za astmatika je naj-
bolj priporočljivo jutranje kopanje v kadi, pomembno je tudi, da si po kopanju ne pozabi izprati vratu in ramen s hladno vodo. Tudi zeliščni čaji pomagajo, na primer mešanice divje češnje, hrastovega lubja, rumenega svišča kol-meža in baldrijana. Enake dele teh zelišč dobro zmašajte. Veliko žlico mašanice prelijte s skodelico vrele vode. Po desetih minutah precedite. Če ste hud astmatik, spijte skodelico čaja štirikrat na dan. Zadnjo skodelico tik pred spanjem. Astmatik naj pazi, da bo imel dobro prebavo. Za astmatika je pomembna tudi dieta. Priporočljiva živila so sadje, prepečenec, sojino mleko, kuhan neolupljen krompir, neglaziran riž, ovsena kaša. Za astmatika je pomembno tudi pravilno dihanje.
Potrebujemo: 6 rezin črnega kruha, maslo, 4 glavice čebule, 1 strok česna, 15 dag naribanega sira, 1 jajce, sol, poper in mleto rdečo papriko ter olje.
Rezine kruha namažemo z maslom in damo v ognjevarno posodo. Očiščeno čebulo kuhajte v vreli vodi 10 minut, v vodo dajte malo soli. Po kuhanju jo narežite na kocke in pomešajte z narezanim česnom, sirom in jajcem, začinite pa s poprom, papriko in soljo. Z malo olja napravite gosto zmes. Namažite na kruh in specite v pečici. Takoj postrezite gostom.
NAŠA RISBA — VAS PRIPIS
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 11. avgusta 1988, na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA Objavljene pripise honoriramo.
— Z druge strani je tema, s te strani se pač nič ne vidi. (Tinč)
— Ne čudite se, če je zmanjkala opeka, kmalu tudi zidu ne bo več.(Bela)
— Dobro, da ste nam pustili vsaj malo luknjo za sporazum, mi si jo bomo že znali razširiti. (Milica)
— Sin, ne gledj skozi luknjo. Za zidom je mračna Evropa. (Jože)
— Hej, vi v luknji, ne marite, vam vsaj ni treba prositi socialne pomoči. (Janez M.)
 SESTAVIL  MARKO NAPAST	ZADOŠČE- NJE ZA ŽALITEV	TLAČANSKO DELO, RABOTA	IT. DIRIGENT IN PIANIST (CLAUDIO)	KOS CELOTE	POLITIČNO GIBANJE V ITALIJI OK. L 1870	SLOVENSKA OPERNA PEVKA (ONDINA)	FRANCOSKI TENIŠKI IGRALEC (YANNICK)
VELIK ŠPORTNI OBJEKT							
ITALUANSK SMUČAR TOMBA							
ZDRAVILO V OBLIKI OKROGLE PLOŠČICE							
MESTECE PRI OPATUI				DIHANJE			
				JOŽE DEBEVEC			
DREVESNI PLODOVI						RAZVOJNI STADU POVZROČ. MALARIJE	VILIČASTE RIBJE KOŠČICE
AVTOMOBILSKA OZNAKA FRANCIJE		RAZMERJE					
		GRAD PRI BRASLOVČAH					
ZAČETEK IN KONEC ABECEDE			ŽE UMRLI IT. SOCIAL. POLITIK (PIETRO)	TRENJE			
				NEKDANJI SLOVENSKI TEDNIK			
SPOJ, STIK							
NAJLEPŠI DEL ROŽE					RIMSKA 2		
					ZVESTE DOMAČE ŽIVAL!		
REKA NA TIROLSKEM IN V ŠVICI				PAUL NEWMAN			JOHN OSBORNE
				IVAN HRIBAR			
SIBIRSKI VELETOK							
JAPONSKI PRESTOLONASLEDNIK							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: diploma, agresor, Nastase, Ilka, TS, EK, Lu, Larsson, O, etaža, Rzav, EV, teloh, I, ENI, ras, gostota, Antonin.
VESTNIK, 4. AVGUST 1988
STRAN 9
prr. Frane zibrik Akupunktura v Moravskih
VESTNIK TUDI
V VAŠ DOM!
Akupunktura je ena najstarejših znanih zdravstvenih metod, saj zapiski o njej segajo v daljno preteklost minulih petih tisočletij tradicionalne kitajske medicine. Leta 1979. jo je priznala Svetovna zdravstvena organizacija za uspešno in zelo praktično pomagalo pri zdravljenju ne-' katerih obolenj pri človeku — zlasti pa pri odpravljanju vseh vrst bolečin. Bolečina je bila že od nekdaj velik problem za zdravnike — in še danes ni povsem rešen.
Bolečina je pogosta spremljevalka mnogih obolenj in okvar; prizadetemu često povzroča hujše trpljenje kot bolezen sama: ga vznemirja, mu jemlje apetit in voljo, krade mu spanec in moti počitek, ga ovira pri rehabilitaciji in mu greni rekonvalescenco. Kadar je bolečina zelo huda in dolgotrajna, lahko privede bolnika v obup in celo do samomora.
V Moravskih Toplicah smo začeli uvajati akupunkturo kot protibolečinsko metodo zdravljenja pred dvema letoma. Večina pacientov, ki prihaja na zdravljenje v naše zdravilišče, ima — poleg motenj pri gibanju (zaradi revmatizma, deformiranih in otrdelih sklepov po poškodbah in operacijah na skeletnem sistemu) — tudi bolj ali manj izraženo bolečino, ki pa često, vsaj na začetku, zelo ovira izdatnejšo fizikalno terapijo.
Pri dnevnem delu smo tako prišli na idejo, da bi najprej z akupunkturo odstranili ali vsaj omilili bolečino, da bi lahko začeli z intenzivnejšo kineziterapi-jo (razgibavanje, zdravilna gimnastika), z izdatnejšo masažo ter drugo balneološko terapijo. Izkušnje z več tisoč pacienti so potrdile naša predvidevanja in pričakovanja, saj opažamo, da se pri tako zdravljenih
— hitreje sprostijo mišični krči (spazmi),
— hitreje se izboljša prekrvavitev in s tem celična presnova prizadetih delov in tkiv, kar je prvi pogoj za uspešno zdravljenje,
— otekline hitreje splahnejo,
— celotni rehabilitacijski postopek se skrajša.
Humanost in gospodarnost takšnega početja je s tem opravičena in seveda medicinsko indi-cirana. Bolniki odhajajo zadovoljni in pri mnogih je zdravljenje skrajšano.
V Moravskih Toplicah pa uporabljamo akupunkturo še pri naslednjih obolenjih in motnjah človekovega počutja: pri alergi
čnih stanjih (astma, seneni nahod, ekcem itd.), pri migrenskih glavobolih, pri prekrvavitvenih motnjah okončin, pri mišičnih spazmih, pri otrdelih sklepih, pri nekaterih duševnih motnjah in nekaterih zastrupitvah; pomagamo pri zniževanju telesne teže, pri.odvajanju od kajenja, drog in alkohola, pri zmanjšani seksualni potenci in pri splošni telesni ter duševni izčrpanosti.
Ameriški kirurgi so bili nemalo presenečeni, ko so jim leta 1956. kitajski zdravniki prikazali operacije na možganih, pljučih in želodcu pri polni zavesti operiranca — brez klasične narkoze — brez najmanjših bolečin, samo s pomočjo akupunkture. Dokazali so jim, da je mogoče doseči popolno neobčutljivost za bolečino ter popolno ohlapnost mišičja oziroma vezivnih sestav z nekaj iglicami, 'zabodenimi v ustrezne akupunkturne točke, brez vseh medikamentov in drugih pripomočkov.
Tudi pri nas v Moravskih Toplicah smo uspeli prepričati že marsikaterega nejeverneža o uspešnosti akupunkture pri človeku. Še takšen dvomljivec položi orožje, ko na lastne oči vidi odhajati iz ordinacije pacienta, ki so ga pred nekaj minutami prinesli na nosilih; sami pacienti so začudeni, ko jim po vbodu dveh iglic nenadoma popustijo bolečine; resnično se ždi kot čudež, ko ena sama iglica, zabodena v določeno točko na uhlju, v trenutku prekine težak astmatičen napad ali ko uspemo z dvema iglicama v nekaj minutah razgibati več tednov ali tudi mesecev otrdel ramenski sklep. Še in še bi lahko nizali bolezenske primere, ki smo jih z akupunkturo uspešno zdravili. Vendarle ne more biti zanemarljivo, da se da z nekaj finimi, tankimi in elastičnimi iglicami brez drugih zdravil in pripomočkov — torej le s pomočjo akupunkture — v nekaj minutah trpečega rešiti bolečine ali pa razgibati skoraj negibne
Toplicah
sklepe. Le tisti, ki to sam doživi, lahko polno vrednoti pomen nenadnega olajšanja pri samostojnem gibanju brez tuje pomoči. Seveda obstajajo tudi meje, zlasti pri dokončno deformiranih sklepih, ki jim tudi kirurški nož ne more vedno pomagati. Trezna presoja od primera do primera ob ustrezni izkušenosti bodita vodilo v zaželjeno smer . in k ukrepanju!
V Moravskih Toplicah smo do sedaj opravili več tisoč akupunkturnih posegov (aplikacij) brez vsakršnih komplikacij. Čez 70 odstotkov bolnikov je bilo tujih državljanov — tudi naših domačih bi bilo več, če bi naša občinska zdravstvena skupnost priznavala plačilo za to dejavnost, kot je to v nekaterih drugih slovenskih regijah. Na Primorskem je uspelo z akupunkturo znižati
Sporočilo slovenskih zdravnikov
Razmere v zdravstvu se še naprej zaostrujejo, o njih je razpravljal tudi izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva in sprejel naslednje sporočilo javnosti, ki ga v celoti objavljamo.
Izvršni odbor Zveze zdravniških društev — Slovenskega zdravniškega društva je na svoji seji 18. junija 1988 ocenjeval sedanje in nastopajoče prilike v zdravstvenem varstvu in sklenil opozoriti javnost na naslednje: 1. Vsa leta, ko se je oblikovala zdravstvena politika, je bilo Slovensko zdravniško društvo, ki združuje najodgovornejše zdravstvene delavce. potisnjeno na obrobje. Zato za sedanje težko stanje ne prevzema odgovornosti.
2.	Zavedamo se posledic, ki bodo nastale zaradi pomanjkanja sredstev za zdravstveno varstvo. Izjave, po katerih naj bi načrtovani kratkoročni ukrepi omogočili ohraniti njegovo dosedanjo raven, ocenjujemo kot neodgovorno zavajanje javnosti.
3.	Bojimo se, da bodo predlagani ukrepi močno načeli odnos med bolnikom in zdravnikom, saj bo bolnik v zdravniku videl omejevalca svojih pravic.
4.	Slovensko zdravniško društvo še dalje odklanja moteč način pobiranja doplačil v ordinacijah.
5.	Ravnotežje med pravicami in materialnimi možnostmi je mogoče iskati samo v korenitih spremembah obstoječega sistema zdravstvenega varstva. Pri strokovnih rešitvah novega smo pripravljeni sodelovati kot enakopravni udeleženci, odklanjamo pa, da bi razvoj zdravstvenega varstva še naprej slonel na izkoriščanju zdravstvenih delavcev.
Zdravniki v Slovenskem zdravniškem društvu bomo š svojim delom in vplivom na sodelavce storili vse, da se bodo ohranila etična načela našega poklica.
Generalni sekretar ZZD — SZD:
mag. dr. Marjan Premik	Predsednik ZZD — SZD:
prim. dr. Marko Demšar, I. r.
stroške protibolečinskega zdravljenja za okoli 30 odstotkov — po navedbah dr. Medveda, ki izvaja akupunkturo v Portorožu že več kot deset let. Upajmo, da bodo imeli odgovorni tovariši tudi v Pomurju kmalu več posluha za uvrstitev akupunkture med dejavnosti, katerih stroške bo krilo tudi socialno zavarovanje.
Kljub vsem oviram, ki so nam jih postavljali nekateri pri uvajanju akupunkture v Moravskih Toplicah — kljub vsej slepi skepsi in nerazumevanju s strani nepoučenih, ki še danes (bodisi iz ljubosumja ali pa iz zavisti) ne kažejo primernega odnosa do razvoja te dejavnosti — je akupunktura pri nas že vsakodnevna stvarnost, ki nam jo je tudi že registriral Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo.
Malta, pripravljena s hidravličnim vezivom Maltit®, ki vsebuje aerant, zagotavlja odlično ob-delovalnost in oprijemljivost, povečano plastičnost, večjo mehansko odpornost, odpornost ometa proti zmrzovanju in obstojnost barvnih dodatkov.
Informacije in prodaja
Služba prodaje cementa in trgovina na drobno,
Anhovo, tel. (065)51-030
IKISALONIT ISI ANHOVO industrija gradbenega materiala, anhovo
ALAN
UJČIČ
IRAN
DEŽELA Z ENIM SAMIM ZAKONOM - ISLAMOM
7
Taksiji so izredno poceni, zato sem mesto prekriža! po dolgem in počez, celo industrijsko cono sem si ogleda! saj v državi lahko vidiš le malo industrije. Bilo je to prvo veliko mesto v Iranu, zato sem v njem poskuša/ najti kaj skupnega s podobnimi mesti v drugih arabskih državah. Mesto samo se mi je zdelo nekoliko enolično: vse naokoli enake zgradbe in ulice, razen prav v središču, so bile precej mrtve. Svetla točka je tako bil le bazar iz petnajstega stoletja.
TEHERAN
Ob 6. uri zjutraj sem prispe! v Teheran. Toda kam ? Voznik nas je odložil v predmestju, kjer ima garažo in do središča je bilo kar precej kilometrov. Že nas je čakala truma taksistov in ljudi z avtomobili. ki poskušajo s prevozi navsezgodaj zaslužiti kakšen dodaten rial, preden začnejo z rednim delom.
Želel sem si le postelje, da bi po neprespani noči v avtobusu lahko mimo zaspal, in ni mi bilo žal 1000 rialov, ki sem jih odštel za taksi, ki me je odložil v središču mesta, v ulici, kjer je največ hotelov. Toda vsi so bili polni ali pa lastniki niso hoteli sprejemati tujcev, kar se mi je kasneje zgodilo tudi v drugih mestih. Kaže, da jim je bilo po revoluciji rečeno, da so tujci nezaželeni, kar nekateri še vedno upoštevajo, tako da so ti na voljo te najdražji hoteli.
Ko sem tako taval od hotela do hotela, sem nekajkrat tudi zašel in se znašel v »pravem« Teheranu ki se precej razlikuje od širokih cest, ki ga prepredajo. To so ozke ulice, stisnjene med opečne hiše brez ometa, na sredi pa je odprta kanalizacija, kar povzroča v takšni vročini prav neznosen smrad. Srečeval sem zaspane ljudi, ki so, kot vsi drugi na svetu, zjutraj odhajali na delo, vendar so bili njihovi obraz: dosti bolj izčrpani in pogled otožen.
Ker nisem vede! kaj početi v tem velikem in umazanem mestu, sem se raje odločil, da obiščem bazar, ki pa ni razen po svoji velikosti, nič kaj posebnega. Večina muzejev je bila zaprta, zato sem sklenil, da raje odidem v kakšno drugo mesto — odločil sem se za Isfahan. Teheran se mi je zde! najgrše mesto, kar sem jih do sedaj obiska! in razen dveh zanimivosti ni vreden opisa. Prva so naslikani grafiti, ki jih lahko srečaš na vseh prometnih ulicah, od predmestij do središča. To so velike slike na zidovih stavb ali betonskih ograjah in na šaljivožaljiv način prikazujejo simbole ZDA in SZ. Največkrat je tarča Reagan ali ameriška zastava, narisana v najbolj nemogočih oblikah, vse skupaj pa je pospremljeno z napisi v farščini in angleščini. Nekateri grafiti so že prava likovna umetnina, posebno mi je ostala v spominu slika Kipa svobode, ki drži v roki namesto plamenice jedrsko raketo, iz katere kaplja kri.
Drugo, kar sem zasledil le v Teheranu, je bil napis na eni izmed štirih avtobusnih postaj (ki vodijo v štiri različne smeri države), kjer je bilo v farščini in angleščini napisano: »Vstop prepovedan vsem ženskam, ki niso oblečene po načelu islamskih zakonov! »Torej se normalno oblečena Evropejka ne more peljati niti z avtobusom.
Ves vese! ker sem zapusti! Teheran, sem se utrujen pripeljal v Isfahan, ki je bil nekoč, čeprav /e za stoletje, središče perzijske države in tudi največje trgovsko mesto.
Do glavne ulice sta me pripeljala dva fanta s taksijem, za kar nista hotela plačila. Toda zopet je bila večina hotelov polna ali pa mi kot tujcu niso dovolili prespati. Obredel sem že kakšnih deset hotelov in po dveh neprespanih nočeh popolnoma izčrpan prosil v enem vsaj za žimnico na strehi, vendar mi niti tega niso dovolili, ker
sem pač tujec. Ko sem na vse načine poizkušal prepričati receptorja, ponudil sem mu tudi dvakratno ceno, je k nama stopil neki starejši moški. Ker je zna! angleško, sem mu povedal, kakšne težave imam, in kmalu je prepričal receptorja, da mi je dovolil prespati v njegovi sobi, ki je dvoposteljna, on pa je sam. Seveda to ni smelo priti na ušesa lastniku hotela.
Končno sem se znašel na trdi postelji in kar najbolje izkoristil priložnost, da sem zopet v hotelu, kajti prej sem spat v zaporu in po avtobusih, zato sem si opral vso obleko, se stušira! in se počutil vsaj nekoliko bolje:
Zjutraj me je možak prebudi! ob šestih, ker se je odpravjal na de/o, čeprav ni bi! redno zaposlen. Povedal je, da je 30 tet delal v neki kemični tovarni l/ Tabrizu, kjer so ga po revoluciji zaradi pomanjkanja dela odpustili. Tako se je z družino znašel tako rekoč na cesti, kajti mora! je vrniti tudi stanovanje, in sedaj se preživlja z občasnimi deli. Vprašal sem ga, kako da ne prejema kakšnega nadomestila zaradi odpusta, saj je bil vendar zaposlen celih 30 let, toda kaže, da je to v Iranu (po revoluciji) nekaj povsem normalnega.
Odpravi! sem se na bazar, kjer sem po dolgem barantanju kupil preprogo, nato pa odšel na ogled mesta, ki je zame najlepše v vsej državi. V nasprotju z drugimi je polno zelenja in ob reki, ki razpolavlja mesto, je park, kjer se zbirajo ljudje in v senci dreves z družinami preživljajo prosti čas. Mesto je zelo živahno in polno zgodovinskih znamenitosti. Čeprav je vse v središču mesta, na največjem odprtem trgu na svetu (kot trdijo), bi človek lahko ostal tukaj več kot tri dni, kolikor sem si jaz vzel časa, ne da bi se ga naveličal. Naveza! sem tudi stike s študenti, ki so za sito obvladali angleško in so mi posvetili ves svoj prosti čas. Povedali so mi, da je Isfahan politično mnogo bolj mirno mesto in da je Homeinijevo policijo tukaj čutiti manj kot v drugih mestih. Žal pa sem ugotovi! da to ne drži popolnoma.
Ker je bila vročina neznosna, sem oblekel majico z odrezanimi rokavi in se sprehajal po mestu. Ko sem sta/ pred neko trgovino in se pogovarjal s trgovcem, sem na hrbtu naenkrat začuti! hladno cev. Takoj sem vede! da je to puška, dvigni! roko in se počasi obrnil. Pred menoj je sta! vojak z vame naperjeno avtomatsko puško in z očmi pokazala na vojaško vozilo, kije že čakalo name. Potisni! me je na zadnje sedeže med dva vojaka, sam pa se je usedel poleg voznika in odpeljali smo se.
Nekaj minut smo vsi molčali, jaz sem čaka! da mi kaj povedo, vendar najbrž niso znali angleško. Tisti, ki me je potisni! v vozilo, je začel čez čas kazati na ljudi, ki so hodili po pločnikih, in s kretnjami pokazal na moje odrezane rokave tere njihove srajce'z dolgimi rokavi. Delal sem se nevednega in mu.,stalno ponavljal: »Turist, turist,« ter zmigoval z rameni, kot da ne vem, z kaj gre, čeprav sem dobro vede! da bi moral nositi rokave. Bal sem se, da me bodo odpeljali na policijsko postajo, zato sem jim povedal ime mojega hotela in s kretnjami pokazal na srajco z dolgimi rokavi.
Vojak, ki je bil gotovo vodja skupine, je nekaj rekel vozniku in kmalu smo se znašli pred hotelom. Hitro sem stekel v sobo in se preoblekel, medtem ko so me vojaki čakali pred vbodom. Ko sem se prikazal preoblečen pred njimi so stopili v avto, eden pa mi je rekel samo: »Islam,« ter skomigni! z rameni.
Ko. so se odpeljali, sem se končno lahko oddahni! saj sem se že videl zopet v zaporu. Sklenil sem, da se ne bom več poskuša! igrati s svojo srečo in se bom zato kar najbolje prilagodil njihovemu načinu življenja in zakonom. Pustil sem si tudi brado in če nisem ime! nahrbtnika, sploh nisem bil videti kot tujec.
Po treh dneh sem se odpeljal z nočnim avtobusom v Shiraz, mesto, oddaljeno 500 km od Isfahana. Spoznat sem, da se je najbolje peljati ponoči, kajti drugače je v avtobusih, ki so skoraj vsi brez hlajenja, nemogoče vroče, razdalje med mesti pa tako velike, da je vožnja vse prej kot prijetna. Avtobus se ustavi vsake tri ali štiri ure, da potniki lahko kaj pojedo, večina pa postanek izkoristiti za molitev, ki jo morajo opraviti petkrat na dan. Tako imajo restavracije ob cesti poleg velikih jedilnic tudi obvezen prostor za molitev, ki je seveda ločen na moški in ženski del. Moške se še da videti med molitvijo, ženske pa so vedno skrite v posebni sobi ali pa jim je dodeljen prostor, zakrit s platnom.
Ob 5. uri zjutraj smo prispeli v Shiraz, ki mu pravijo tudi pesniška duša Irana, kajti tu sta bila rojena in tudi pokopana najbolj znana perzijska poeta Hafis (1320—1389) in Sadi (1207—1291), ki sta proslavila mesto.
Ker smo prispeli v mesto tako zgodaj, sem le s težavo našel hote! kjer mi je nočni receptor obljubil prosto sobo, vendar šele pb deveti uri, ko bo neki gost odšel. Te štiri ure sem prebil z receptorjem, ki se mi je takoj ponudil za gostitelja. Ko je prišel lastnik hotela, ga je Kemal, kot se mi je predstavil, prosil za dvodnevni dopust, da mi lahko razkaže mesto.
Prvo noč sem prebil v hotelu, naslednjo pa v njegovem domu, kjer živi z družino in starši. Bilo mi je prav neprijetno, ko me je prvič peljal na dom in so me začeli oblegati celotna družina, sorodniki in znanci ter mi posvečati vso pozornost. Kaže, da sem bi! prvi tujec v tem nekoliko oddaljenem delu mesta, kjer živi v majhnih hišah po več družin skupaj.
Predstavil mi je tudi tri mlajše sestre, ki so takoj, ko so me zagledale, stek/e v hišo in se zopet prikazale z rutami na glavi, čeprav sem jih prej videl, kako se gologlave igrajo na ulici. Povedal mi je, da to morajo storiti pred vsakim tujcem, tudi domačinom, ker islam tudi otrokom ukazuje nošenje rut. Ni jim treba-nositi obvezne črne uniforme, vendar morajo imeti pred tujci lase zakrite. Po štirinajstem rojstnem dnevu pa jih že imajo za odrasle ter se morajo oblačiti po zakonu.
Kerna! mi je nato razkazal mesto in bazar, kjer sem si samo za dolar kupil kakšen meter veliko vodeno pipo in tobak, ne kot spominek, temveč za uporabo, kajti do sedaj sem se je po raznih čajar-nicah že kar navadil vleči ter bi ta užitek doma prav gotovo pogreša! Med sprehodom smo srečali veliko njegovih prijateljev in vsem me je predstavil ter bi! vidno ponosen, da ima za gosta tujca. Ničesar mi ni dovolil plačati, niti vstopnic za muzeje niti hiadnih sokov, ki jih v tej vročini piješ vsakih 15 minut. Vedel sem, da nima zadosti denarja niti za preživljanje družine, vendar mi na noben način ni dovolil potegniti iz žepa denarnice. Ravno ta odnos, kjer se res počutiš dobrodošlega, ne pa kot turist na zahodu, kjer te vsi poizkušajo izmolsti, vrne človeku vero v ljudi, v njihovo nepokvarjenost in iskrenost, ki je pri nas ne moreš več srečati.
V mestu so se mi zdela najbolj čudna protiraketna zaklonišča, ki so pravzaprav velike betonske cevi za kanalizacijo, dolgo kakšnih 10 metrov, postavljene po celem mestu. Ne vem, koliko bi bila res varna pri bombnem napadu, toda kaže, da drugačnih oblik obrambe ne poznajo ali pa skuša vlada narediti na prebivalstvo vtis, da skrbi za njihovo varnost. Vendar je to dokaj prozorno, saj je vsem znano, koliko civilistov je umrlo na fronti. Ko sem spraševal za natančne številke umrlih, sem skoraj vedno dobil enak odgovor, da je v vojni z Irakom padlo 5 milijonov ljudi, od tega polovica civilistov, pretežno otrok, ko so jih pošiljali preko minskih polj, da so očistili pot redni vojski.	’ (Se nadaljuje)'
STRAN 10
VESTNIK, 4. AVGUST 1988
šport
Športni obrazi----------------->
Erik Cirkvenčič — po sledovih očeta
Šestnajstletni Erik Cirkvenčič, učenec drugega letnika srednješolskega centra tekstilne smeri v Murski Soboti in član mladinskega moštva NK Mura, sodi med obetavne nogometaše. Že kot otrok je z očetom rad prihajal na nogometno igrišče Mure, s sedmim letom pa začel redno vaditi pri perspektivni selekciji Mure. Potem se je udeležil kontrolnega kriterija, ki ga organizira Nogometna zveza Slovenije za nadarjene igralce iz Slovenije, in bil v zimski in letni pionirski nogometni šoli, kjer so kandidati za republiško pionirsko reprezentanco. Lani je kot član pionirske reprezentance Slovenije sodeloval na osmem zveznem pionirskem turnirju republiških reprezentanc v Baru v Črni gori. Letos pa je s kadetsko reprezentanco Slovenije sodelovat na partizanski olimpiadi v Foči, na turnirju za pokal Savarie v Szombathelyu na Madžarskem pri mlajših mladincih ter za kadetsko reprezentanco Slovenije na turnirju Alpe-Jadran v Murski Soboti. Z dosedanjimi nastopi v slovenski reprezentanci je
zadovoljen, vesel pa je tudi, da veliko potuje ter spoznava razne kraje in se srečuje z mladimi športniki. Prav tako si želi, da bi se čim bolj izpopolnil v nogometnih veščinah, obdržal status slovenskega reprezentanta tudi pri mladincih in da bi čim prej oblekel dres članske vrste Mure. Vse kaže, da bo Erik nadaljeval uspešno nogometno kariero očeta Zorana, sedaj trenerja naraščajnikov Mure.
Feri Maučec
OB GOSTOVANJU NOGOMETAŠEV ŠTEVANOVEC V ŠALOVCIH
Srečanja poglabljajo prijateljstvo
V soboto so v Šalovcih gostovali nogometaši in nogometašice iz Števanovec iz Porabja na Madžarskem in se v prijateljskih tekmah pomerili z domačini. Obe srečanji so dobili domačini. Šalovska dekleta so zmagala s 4:1. Po dva gola sta dosegli Balekova in Korpiče-va, za gostje pa je dosegla časten zadetek Lacojeva. Nogometaši Ša-lovec pa so premagali Stevanovce s 5:1. Strelci so bili: Vuzem 3 ter Bočkorec in Panič za Šalovce ter Moldovan za Stevanovce. To je bilo letošnje povratno srečanje. In kaj menijo o tovrstnem srečanju na eni in drugi strani meje? To je bilo vprašanje, ki smo ga postavili našim anketirancem.
KAJAKAŠTVO
VEREŠ ZOPET ZA
ARNAUTOVIČEM
V nedeljo je bilo na reki Muri tradicionalno tekmovanje v spustu, ki ga je pripravil KK Bistrica in sodi v okvir republiške akcije Spoznavajmo slovenske reke. Tekmovanja sc je udeležilo okrog 90 kajakašev in kanuistov iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Prvič so prišli v Bistrico tekmovalci ADE iz Bosanskega Novega na čelu z državnim reprezentantom Arnautovi-čem in tekmovalci iz Ludbrega. Mladi so tekmovali na krajši, 8 km dolgi progi od Veržeja do Bistrice, starejši pa na daljši, 16 km dolgi progi od kroškega broda do Bistrice. Z močnima ekipama sta nastopila pomurska kluba Bistrica, 22, in BD Mura iz Kroga, 19 tekmovalcev. Od pomurskih tekmovalcev je bil najuspešnejši Vereš (Bistrica), ki je pri članih K-l zasedel drugo mesto za Arnautovičem in tako ponovil uspeh iz prejšnje nedelje v Krogu. Varga iz Kroga je bil tokrat boljši od Kuzmiča in zasedel tretje mesto, Kuzmič pa četrto. Pri mladincih se je izkazal Simon Kovačič iz Kroga, ki je zasedel drugo mesto. Roman Kovačič (Krog) je bil četrti. Alojz Ozbetič peti, Roman Graj osmi, Sandi Krampač deveti, Robi Gabor deseti in Andrej Utroša (vsi Bistrica) trinajsti. Najboljši pomurski pionir je bil Egon Krampač (Bistrica) na četretem mestu. Preostali pa so se uvrstili takole: Denis Čizmazija (Bistrica) šesti, Iztok Horvat (Krog) deveti, Andrej Kolenko deseti, Zlatko Horvat (oba Bistrica) enajsti, Anton Škraban trinajsti, Leon Hegeduš štirinajsti, Boštjan Cipot petnajsti in Darjan Borovič šestnajsti. Med pionirkami, kjer so nastopile le domačinke, je zmagala Anita Gjerekpred Majo Žižek in Tino Jakšič. Pri veteranih je Anton Škraban (Krog) zasedel četrto, Ivan Kolenko (Bistrica) pa peto mesto. V konkurenci turistov je Stanislav Donko zasedel drugo, Benjamin Jerebic tretje, Bojan Jakšič četrto in Stanko Gerič (vsi Bistrica) sedmo mesto. V disciplini C-2 sta pri članih zmagala Gujtman-Kuzmič (Krog). Pri turistih sta Graj-Kustec (Bistrica) pristala na drugem, Borovič-Borovič (Krog) na tretjem in Gabor-Fotivee (Bistrica) na šestem mestu. Organizator je najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam razdelil praktične nagrade v vrednosti milijon dinarjev. Prvič pa so tekmovalci nastopili s štartnimi številkami organizatorja. Pokrovitelj prireditve je bil tozd Elektromaterial Lendava. Ekipni vrstni red: 1. Bistrica 62 točk, 2. Mura Krog 45,5, 3. ADA Bosanski Novi 40,4. Krška vas 35, 5. Krško 26, 6. Škofja Loka 18, 7. Ludbreg 12 in 8. Ptuj 9 točk,
F. Maučec
Mali nogomet
VALERIJA CSASZAR -nogometašica Števanovec: »Prvič smo se dekleta iz Števanovec in Šalovec srečala na nogometnem igrišču pred tremi leti v Šalovcih. Čeprav prej nogometa nismo igrale, je bilo to za nas pravo doživetje. Med seboj smo se spoznali in navezali tesnejše stike. Od takrat se srečujemo redno, vsako leto enkrat pri nas in enkrat v Šalovcih. S temi srečanji smo zelo zadovoljni in mislim, da bomo z njimi nadaljevali ter tako še poglabljali prijateljstvo.«
ERNEST MATUŠ - predsednik NK Šalovci: »Z nogometnim klubom že nekaj let sodelujemo in si želimo, da bi ta srečanja ostala tradicionalna. V Števanovcih živijo pretežno Slovenci, in če nas ne bi ločila meja, bi si bili skoraj sosednji vasi. Zato so taka srečanja zelo pomembna za obe strani in za prijateljstvo med državama. Prav zato srečanja nimajo le športnega pomena, temveč veliko več. Da si želimo prijateljstva, kažejo ta srečanja,- ki jih moramo ohraniti.«
OBČINSKA A LIGA MS			
Bakovci	20 13	4 3 68:29	30
Predanovci	20 11	4 5 63:28	26
Pušča	20 10	5 5 38:40	25
Padalec	20 10	4 6 43:55	24
Moščanci ,	20 10	0 10 52:45	20
NK 13	20 6	6 8 40:48	18
Nemčavci	20 6	5 9 46:39	17
Kupšinci	20 7	3 10 42:57	17
Panonska	20 5	6 9 30:52	16
Černelavci	20 5	5 10 36:57	15
Lendavska	20 3	6 11 30:48	12
OBČINSKA B	LIGA	MS	
Klub mladih	22	16 3 3 81:35	35'
Borejci	22	13 3 6 75:41	29
Sebeborci	22	12 3 7 75:43	27
Mladinec	22-	12 0 10 82:70	24
Slovan	22	112 9 63:61	24
Kerenčičeva	22	9 4 9 59:51	
Park	22	10 2 10 53:67	22
Krajna	22	9 3 10 62:63	21
Dokležovje	22	7 4 11 53:62	18
Bratonci ( — 2)	22	7 3 12 48:74	15
Separacija (— 2)	22	6 2 14 47:87	12
Satahovci (— 4)	22	4 3 15 35:79	7
Vanča vas. Murski Črnci in Tropovci
Končano je bilo tekmovanje za prvenstvo krajevne skupnosti Tišina v malem nogometu, ki je potekalo junija in julija. Končani vrstni red je naslednji: 1. Vanča vas 36 točk, 2. Tišina 34, 3. Tropovci 30, 4. Murski Črnci, 5. Romah, Borejci in Vanča vas 20 točk. Ženske: 1. Murski Črnci, 2. Tišina, Tropovci. Veterani: 1. Tropovci I, 2. Tišina, 3. Tropovci II. Pionirji: 1. Romah, 2. Tropovci, 3. Gradišče.
----NOGOMET---------------------------------
Mura, Nafta in Veržej z novimi močmi
Pomurski nogometni ligaši, ki nastopajo v slovenski in območni ligi, Mura, Nafta in Veržej so že začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono. Pri vseh treh klubih je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb.
Nogometaši Mure iz Murske Sobote so začeli s pripravami za novo sezono pod vodstvom trenerja Nikole Škrbiča in vadijo štirikrat tedensko. Klub so zapustili Slavic, Kosi in Savič, prišli pa so: Lopert, Nedeljko, Bencak, K. Cener, J. Cener in Kranjc. V klubu si želijo, da bi se dobro pripravili za novo sezono in se potegovali prav za vrh lestvice. Prvenstvo se bo začelo 28. avgusta. Prvo tekmo pa igra Mura doma s celjskim Kladivarjem.
Nogometaši Nafte so prav tako začeli s pripravami na novo sezono pod vodstvom trenerja Milivoja Matičiča. Klub so zapustili Žalik, Varga, Perša, Bohar, Radeljak in Vrbanič, prišli pa so Šarkezi, Požgai in Piberčnik, računajo pa tudi na mladince Pala, Vido in Horvata. V prvem kolu tekmovanja v območni nogometni ligi igra Nafta s Partizanom v Slovenj Gradcu.
Nogometaši Veržeja, ki so novinec v območni nogometni ligi, so začeli priprave z novim trenerjem Milanom Jeričem in strokovnim pomočnikom Jožetom Vigalijem. Moštvo so okrepili Valpatič, Ivanič in Nemet ter Puklavec in Sreš, ki sta se vrnila iz JLA. Z žrebom so pri klubu zadovoljni, saj igrajo prvi dve tekmi doma, in sicer s Pesnico in Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Želja v klubu je, da bi se obdržali v ligi
F. Maučec
PRVI TEK REKREATIVCEV
Športno društvo Tišina je pripravilo prvi tek družin, parov in posameznikov za prvenstvo krajevne skupnosti, ki je bilo v Gradišču. Sodelovalo je 159 tekačev.
Rezultati — pionirji — do 10 let: 1. Titan (MC), 2. Šadl (Gr.), 3. Sedlar (MČ); pionirke: Zelko (Tr.); nad 10 let: 1. Titan (Tr.), 2. Bratkovič (Ti.), 3. Titan (MČ); pionirke: 1. Klement (Gr.), 2. Ratnik (Tr.), 3. Flegar (Gr.); moški nad 25 let: I. Fartelj (Bo.), 2. Kozic (Bo.), 3. Kous (Gr.); ženske: 1. Bokan (Ti.), 2. Gajži (Tr.), 3. Vrečič (Ti.) in Horvat. (Gr.); moški nad 50 let: 1. Benkič(VV), 2. Durič (Gr.), 3. Horvat (Gr.); družine: Verban, Farič, Lazar, Novak, Ratnik, Titan in Varga; pari — oče in sin: Farič (Tropovci); oče in hči: Poldauf (M. Črnci); mož in žena: Kantar (Gradišče); mati in hči: Farič (Tropovci) ter brat in sestra: Ratnik (Tropovci).
----KARATE—---------------------------------
Dobili višje nazive
MELITA BALEK - nogometašica Šalovec: »V Šalovcih imamo žensko nogometno ekipo že pet let. Ustanovila smo jo dekleta, ki smo si želela rekreacijo. Največ tekem odigramo na domačem igrišču, nastopile pa smo že tudi v Turnišču, na Hodošu in v Murski Soboti. Pred tremi leti pa smo začele sodelovati z ekipo iz Števanovec. S temi srečanji poglabljamo prijateljstvo in dobre sosedske odnose, ljudje pa se tudi med seboj spoznavamo. Upam, da bomo ta srečanja nadaljevali.«
OBČINSKA C LIGA MS
Inex Lipovci	20 20	14 5 13 3	1 4	79:31 79:55	33 27
Beltinci	20	12 3	5	64:43	27
Otovci	20	12 2	6	64:51	26
Tišina	20	8 4	8	72:69	20
Kana]	20	6 5	9	66:79	17
Pečarovci	20	5 4	11	30:45	14
Mlajtinci (2)	20	5 6	9	50:56	14
Veščica	20	6 2	12	54:82	14
Strukovci	20	4 4	12	49:70	12
Noršinci (-2)	20	4 4	12	41:72	10
OBČINSKA D	LIGA MS				
Radovci	20	13 5	2	67:31	31
Prosečka vas	20	11 6	3	73:45	28
Zenkovci	20	11 3	6	64:49	25
Mačkovci	20	10 3	7	53:45	23
Pertoča	20	11 I	8	54:50	23
Šalamenci	20	7 4	9	45:44	18
Ivanci	20	8 2	10	48:53	18
Gradišče	20	7 3	10	53:55	17
VK 79	20	5 3	12	49:69	13
Polana ( — 4)	20	4 1	15	32:72	5
Maribor v Polani
Nogometaši Maribora, člana medrepubliške lige, gostujejo v nedeljo, 7. avgusta, v Veliki Polani. Mariborčani bodo odigrali prijateljsko tekmo s Polano, novim članom pomurske lige. Tekma bo ob 16.30,. vodil pa jo bo zvezni sodnik Edvard Šoštarič.
— STRELSTVO---------
Tekmovanje v Krogu
Strelske družine Noršinci — sekcija Lovec iz Kroga priredi v nedeljo, 7. avgusta, pb 9. uri na strelišču v Krogu medobčinsko tekmovanje v, streljanju z malokalibrsko puško. Vabijo k sodelovanju!
ATILA BARTAKOVIČ — igralec Števanovec: »Nogometaši iz Števanovec se srečujemo z moštvom Šalovec vsako leto dvakrat. Prvič pridejo oni k nam, potem pa jim obisk vrnemo. Ta srečanja so zelo pomembna za obe strani, saj z njimi poglabljamo prijateljske vezi, se med seboj pogovarjamo v slovenskem jeziku. Tako imamo tudi tesne stike z matičnim narodom. Želimo si, da bi s temi srečanji nadaljevali in tako ohranili dobre odnose med državama.«
Feri Maučec
Pionirji Mure vadijo
Mlajši pionirji Mure so že začeli z vadbo za novotekmovalno sezono. Vadijo ob torkih in petkih ob 9. uri pod vodstvom trenerja Zorana Cirkvenčiča. Vabijo k sodelovanju!
—NOGOMET--------------
Mura v Dokležovju
V okviru priprav za novo tekmovalno sezono je Mura v nedeljo gostovala v Dokležovju in premagala domačo moštvo s 3:1. Gole za Muro sta dosegla Gru-škovnjak 2 ter Branko Baranja. Sodil je Vereš iz Bakovec.
V Kopru je bil enotedenski seminar, ki so se ga udeležili tudi štirje člani karate sekcije soboškega Partizana. Seminar sta vodila mojstra karateja: Ivan Čerič, 3. dan, in Marjan Videnšek, 2. dan. Kot gost pa je sodeloval večkratni evropski in državni prvak državne reprezentance dr. Ilija Jorga, 7. dan. Sobočani so opravili izpite za višje nazive. Tako je Milan Zadravec osvojil naziv mojstra karateja ter si pridobil črni pas,- Goran Jakovljevič rjavega in Zdravko Horvat vijoličastega. Ob koncu seminarja pa je bilo tekmovanje. Pri pionirjih je Zdravko Horvat zasedel drugo mesto, pri članih pa sta zasedla Borut Sušeč in Goran Jakovljevič četrto oziroma sedmo mesto.
B. Sušeč
Goran Jakovljevič na turnirju Koper 88.
II. ONI Lendava
1988
I.	kolo — 4/9-88 Graničar žitkovci. Olimpija:Kapca Zvezda prosta
II.	kolo — 11/9-88 Žitkovci :Olimpija Zvezda:Graničar Kapca prosta
III.	kolo 18/9-88
Olimpija:Zvezda
Kapca—Žitkovci
Graničar prosti
IV.	kolo - 25/9-88
Zvezda: Kapca Graničar :Olimpija
Žitkovci prosti
V.	kolo - 2/10-88
Kapca :Graničar Žitkovci Zvezda
Olimpija prosta
ROKOMETAŠI BAKOVEC — člani republiške lige. Stojijo od leve: Maučec, Rožman (trener), Mirko Buzeti, Božič, Jože Buzeti, Antolin, Kozel, Anton Lovenjak, Horvat in Bogdanovič. Čepijo: Jerebic (maser), Štefan Buzeti (teh. vodja), Borut Buzeti, Katona, Anton Buzeti, Smodiš (kapetan) in Štefan Lovenjak. Manjka Mes.
Foto: N. Juhnov
VI. kolo - 9/10-88 Žitkovci :Graničar Kapca:Olimpija Zvezda prosta
VII. kolo - 16/10-88
Olimpijažitkovci Graničar:Zvezda Kapca prosta
Vlil, kolo — 23/10-88
Zvezda :Olimpija Žitkovci :Kapca Graničar prosti
IX.	kolo - 30/10-88
Kapca Zvezda Olimpija:Graničar Žitkovci prosti
X.	kolo - 6/11-88
Graničar :Kapca Zvezda.Žitkovci Olimpija prosta
VESTNIK. 4. AVGUST 1988
STRAN 11
samozaščita, varnost, obramba . . .

Poletne vročine in požari
Senčna plat ugodja, ki nam ga ponuja poletno sonce, so pogosti požari, katerih število si žal sami povečujemo, dostikrat s svojim nespametnim ravnanjem.
Daljše obdobje izredno visokih temperatur in sušnega obdobja nam izprazni marsikatero mlako, potok ali drugo vodno zajetje, hkrati pa ustvari idealne razmere za nastanek požara, pa naj bo to na nepožeti njivi ali str-nišču, lesenem skednju ali gospodarskem poslopju, ki je sedaj napolnjeno s senom in balami slame.
Že zmanjšana nepazljivost, kot je odvržen cigaretni ogorek na nepravem mestu, dostop otrok in njihova igra z zažigalnimi sredstvi (vžigalice, vžigalniki ...), ga-ražiranje traktorjev in kombajnov v skednjih med slamo, je dovolj za nastanek požara ter njegove uničujoče posledice. Tudi nemarno zažiganje slame ali str-
nišča je dejanje, katerega posledic se ne zavedamo, saj plamen uide naši kontroli in ga ne moremo več obvladati, ob najmanjšem vetru ali sapici pa ubere smer, v katero smo ga najmanj pričakovali.
Žetveni stroji — kombajni predstavljajo mehanizacijo velike vrednosti, mi pa se odpravimo z njimi na zoreča polja brez vsakega sredstva ali naprave za gašenje požara, čeprav vemo, da si na suhi njivi nimamo s čim pomagati v boju s požarom, kombajni pa se vžgejo zelo hitro, o čemer smo se mogli letos že večkrat prepričati.
Poletje je tudi čas šolskih dopustov oz. počitnic, ko so otroci dalj časa prosti in brez kontrole,
v svojo igro pa radi vključujejo uporabo vžigalic, predvsem zunaj, v skednjih ali gospodarskih poslopjih, ki so sedaj do vrha napolnjena s senom in slamo, najmanjša iskra pa jih potem v nekaj minutah spremeni v pogorišča.
Intervencije gasilcev so v tem času izredno pogoste, vendar kljub hitri akciji pogostokrat lahko obvarujemo le okoliške objekte oz. preprečimo širjenje požara.
Pomanjkanje vode na našem Goričkem postaja že kritično, primanjkuje je celo za napajanje živali, še bolj pa za gašenje požarov. Za napajanje ni toliko kritično, če vodo pripeljemo pol ure prej ali pozneje, posledice niso trenutne. Pri požaru pa vsaka minuta brez vode stopnjuje škodo širjenje požara.
V takem sušnem obdobju in na sušnih terenih bi bilo prav, da si napolnimo vse cisterne za gnojevko z vodo, ker si ob nesreči lahko z njo najhitreje sami pomagamo. Takih cistern pa je po vaseh že veliko in bi predstavljale lepo zalogo požarne vode.
Za urejanje vodnih razmer gasilci res veliko prispevamo, tako pri gradnji vodnih bazenov, kot vodnjakov, vseeno pa so še kraji, kjer nam vode zelo primanjkuje in je ogroženost stalna.
Da bi se čutili varnejše, zmanjšali število požarov ter škodo, se skušajmo spomniti nekaterih opozoril, ki so navedena zgoraj. Poletje še ni minilo in sušno obdobje lahko še traja, nič manj nevarna pa niso neurja z udari strele ter številnimi požari.
Inž. Jože Pintarič
N
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Prestrašil se je hupanja
Čeprav je bilo ta teden nekoliko manj težjih nesreč kot ponavadi, pa mnogi udeleženci v prometu še vedno ne upoštevajo prometnih znakov. Predvsem je veliko izsiljevanja prednosti in prehitre vožnje. Zaradi dela na poljih je na cestah veliko traktorjev s prikolicami in traktoristi so pri zavijanju z glavnih na stranske ceste napazljivi. Nekateri motoristi pa se še vedno vozijo brez obveznih čelad.
MED VOŽNJO ZADREMAL
27. julija se je peljal Jožef Štrumpf iz Stogovec z osebnim avtom iz Radenec proti Ljutomeru. V Vučji vasi je na ravnem delu ceste med vožnjo zadremal in zapeljal v desni jarek, kjer je trčil v betonski prepust, od tam pa gaje ponovno odbilo na cesto. Pri tem seje hudo poškodovala sapotnica Elvira Štrumpf, medtem ko voznik ni bil poškodovan. Škode je za 25 milijonov.
UMRL V BOLNIŠNICI
27. julija je v soboški bolnišnici umrl Anton Hojs iz Polic. Kot smo poročali v prejšnji številki, se je ponesrečil 21. julija, ko so mu med vožnjo s kolesom po klancu odpovedale zavore in poškodovale pnevmatiko, ki se je snela, kar je povzročilo hud padec kolesarja.
TRAKTORISTKI IZSILILI PREDNOST
Jožefa Onišak iz Bučečovec se je 27. julija preljala s traktorjem s priklopljeno samonakladalno prikolico iz Križevec proti Bučečov-cem. Pri svoji hiši je zavijala v levo, čeprav se ni prepričala, če to lahko varno stori. V tem trenutku seje iz.nasprotne strani pripeljal voznik motornega kolesa Branko Kovačič iz Krištanovec. Ta je trčil v zadnji del prikolice in se hudo poškodoval.
30. julija zvečer se je po lokalni cesti iz Žižkov proti Crenšovcem peljala voznica tratkorja s priklopnikom Kristina Maruša iz Črenšo-vec. Ko je zavijala v levo na stransko cesto, je zaprla pot vozniku motornega kolesa Matiji Horvatu iz Trnja, ki se je pripeljal iz nasprotne smeri. Prišlo je do trčenja, pri katerem se je motorist hudo poškodoval, predvsem po glavi, saj ni imel varnostne čelade. Vozil je tudi brez vozniškega dovoljenja.
HUPANJE ZMEDLO VOZNIKA
Ivan Trstenjak iz Stročje vasi seje peljal 28. julija s traktorjem in priklopnikom domače izdelave, ki je bil naložen s hlodovino iz Luka-vec proti Logarovcem. Na hlodovini se je nedovoljeno peljal Peter Kosalec iz Ključarovec. Traktorje dohitel voznik tovornega avtomobila Alojz Zemljak s Cvena, ki gaje začel tudi prehitevati. Zaradi varnosti je svojo namero označil še z zvočnim signalom, kar je zmedlo traktorista, ki je zapeljal nekoliko v levo, tako da je prišlo do trčenja. Pri tem se je priklopnik traktorja prevrnil v jarek, ob tem pa se je hudo poškodoval Kosalec, ki je sedel na hlodih.
KOLESAR IZSILJEVAL PREDNOST
30. julija seje peljal Milan Lukovnjak iz Spodnje Ščavnice po lokalni cesti iz smeri Zagrajskega Vrha. Pred vključitvijo na magistralno cesto ni upošteval znaka stop ter je izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila Vincencom Breznikom iz Maribora. Pri trčenju se je kolesar hudo poškodoval.
ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE
26. julija je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Marije Kodila iz Ižakovec. Gasilci so poskušali požar omejiti, saj je bila ogrožena tudi stanovanjska hiša. Zgorelo je gospodarsko poslopje s petimi tonami sena. Škode je za približno 5 milijonov dinarjev. Vzroke požara pa še ugotavljajo.	„ F
Pionirji gasilci so zelo ponosni na svoj prapor, saj je šele drugi v občini Ljutomer.
Jubilejno leto bučkovskih gasilcev
V letošnjem letu so člani Gasilskega društva Bučkovci proslavili 60 let dela in obstoja. Ob tej priložnosti so razvili tudi nov pionirski prapor, saj je to društvo v preteklosti dosti vlagalo v pomlajevanje svojih vrst in njihovi mladi gasilci tudi dobro delajo. Ta pionirski prapor je drugi prapor v občini Ljutomer.
Gasilsko društvo Bučkovci je trenutno najbolj aktivno v krajevni skupnosti, veliko zahvale pa gre požrtvovalnemu in delavnemu predsedniku, Vladu Bolkoviču in nekaterih aktivnih članov. V kratkem bodo kupili novo avtocisterno, že prihodnje leto pa bodo začeli s širitvijo gasilskega doma.	D. L. y
Radioaktivni odpadki na Kamenščaku?
Tako kot v juniju se tudi v juliju po ljutomerski občini govori o tem, da so menda v naftne vrtine na Kamenščaku odloženi radioaktivni odpadki iz jedrske elektrarne v Krškem. Mariborski Večerje v rubriki Dežurni reporter (Večer, 22. junija) že opravil z govoricami, sklicujoč se na izjavo predsednika občinskega izvršnega sveta Ozvalda Tučiča, da to že ne more biti res. Ta je v svoji izjavi omenjal pojasnila lastnice vrtine, lendavske Ine Nafte, po katerih so raziskovalci pri vrtanju naleteli na izdatno nahajališče geotermalne energije. Da slana vroča voda ne bi bruhala na dan, so vrtino globoko spodaj zabetonirali in so jo po izvedenih raziskavah pripravljeni brezplačno odstopiti v uporabo tukajšnjemu prebivalstvu; če seveda ne bo dovolj zanimiva za obsežnejše, industrijsko izkoriščanje, kajti dnevni pritok vroče vode je enakovreden 24 tonam nafte, kar je nedvomno upoštevanja vreden energetski zalogaj.
O slednjem nas je seznanil inž. Stefan Hari, vodja organizacijske enote raziskav v sektorju raziskav in pridobivanja nafte in plina v Ini Nafti Lendava, ki sicer kategorično zavrača »izmišljotine« o odlaganju radioaktivnih odpadkov v naftni vrtini na Kamenščaku pri Ljutomeru. Glede proženja plazu nad ljutomersko cerkvijo pa pravi, da temu niso kriva »nastreljevanja« naftarjev. »Tudi v lendavskih goricah so na več mestih plazovi, vendar ne zavoljo raziskav in >nastreljevanj< vrtin na območju Petišovec, ampak zaradi naravne sestave tal. Podobno je na območju Ljutomera. Izvedenska mnenja namreč ugotavljajo, da potresni sunki, povzročeni z eksplozijo za raziskovalne namene, plazu ne morejo sprožiti,« je izjavil inž. Hari. Morda pa bi le bilo koristno kaj obsežnejšega in tehtnejšega pripraviti za javnomnenjsko rabo, bi dodali na rob radioaktivnim odpadkom in plazu v Ljutomeru.
B RZ
AGROSERVIS, p. o.
Murska Sobota
POMURSKI TISK
POMURSKI TISK
Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb ZGEP POMURSKI TISK Murska Sobota, Lendavska 1
objavlja prosta dela in naloge
operaterske obdelave na sistemu
Pogoji:
— VIP V. st., računalniški tehnik ali
— VIP V. st., strojni ali elektrotehnik
— 3 leta izkušenj pri delih operaterja na sistemu
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj Kandidati pošljejo v 8 dneh od objave splošnokadrovski službi na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku, ki je določen s samoupravnim splošnim aktom.
ZGEP POMURSKI TISK
TOZD POMURSKA ZALOŽBA
Murska Sobota, Lendavska 1
Založniški svet tozda razpisuje na podlagi sklepa dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
poslovodno delo v tozdu
(reelekcija)
Prijavljeni na razpis morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1.	VIP VII. st. strokovne izobrazbe in 5 let delovnih izkušenj ali
2.	VIP VI. st. strokovne izobrazbe in 6 let delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan na razpisana dela in naloge za dobo 4 let.
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Splošnokadrovska služba ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, Lendavska 1, z oznako na ovojnici: »za razpisno komisijo tozda Pomurska založba«.
Prijavljeni bodo o izidu razpisa obveščeni v roku, ki je določen v samoupravnem splošnem aktu.
E o
c J-
0» w ž ® w E
Napake oziroma slabo vzdrževanje in nestrokovnost na električnih inštalacijah in dovodih goriva so lahko vzrok za požar na vašem vozilu ali stroju s tem pa tudi za veliko materialno škodo.
Naše servisne in avtoelektrikarske delavnice s strokovnjaki vam nudijo kompletne storitve in strokovne nasvete in hitro odpravijo napake na vozilih.
Prepričajte se o tem in privarčevali boste.
zaščita
anti-cxpk
zaščita
Razpisna komisija delovne skupnosti upravnih organov občine Murska Sobota in strokovne službe IS in SO
RAZPISUJE prosta dela in naloge
predsednika izpitne komisije
v sekretariatu za notranje zadeve.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba,
— dovoljenje za voznika inštruktorja,
— najmanj eno leto neprekinjenega poučevanja v avtošoli, — opravljen preskus usposobljenosti pred komisijo RSNZ in — dve, oz. tri leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev, navedenih v razpisu, in z življenjepisom v roku osem dni po objavi razpisa razpisni komisiji delovne skupnosti upravnih organov občine Murska Sobota in strokovne službe IS in SO.
Kandidati bodo o izidu izbire pisno obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo.
♦ lindau ♦
lendava
OBRTNA ZADRUGA LINDAU LENDAVA
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas:
Vodja finančno računovodskega sektorja
Pogoja:
— višja ali srednja šola ekonomske smeri, — pet let delovnih izkušenj v finančni službi.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
Obrtna zadruga LINDAU
Lendava, Mohorjeva 24
Ugoden nakup mladih živih kokoši in petelinov
Kokoši povprečne teže do 3,5 kg	6.500 din kos
Petelini povprečne teže do 5 kg	6.500 din kos
Prodaja bo na dvorišču Agromerkurja dopoldne do 6. avgusta.
POMURSKI TISK
Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb
ZGEP POMURSKI TISK
Murska Sobota, Lendavska 1
razpisuje na podlagi sklepa dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
koordinacija dela
V GOSPODARSKO-RAČUNOVODSKI SLUŽBI
(reelekcija)
Pogoji: splošni, določeni z zakonom, in posebni
1.	VIP VII. st., usmeritev diplomirani ekonomist, in 5 let delovnih izkušenj ali
2.	VIP VI. st., usmeritev ekonomist, in 4 leta delovnih izkušenj, Izbrani kandidat bo razporejen na razpisana dela in naloge za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev o strokovnosti naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Splo-šno-kadrovska služba ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, Lendavska 1.
O izbiri bodo prijavljeni obveščeni v roku, določenem v samoupravnem splošnem aktu.
STRAN 12
VESTNIK, 4. AVGUST 1988
Radijski in televizijski spored od 4. do 12. avgusta
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
__- .______.   C . . . - '	. .  . '  •  -  ‘_	- 
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del. Lepo je v naši domovini biti mlad, reklame in glasba), 18 = 21 232.
TV LJUBLJANA
16.10 Video strani, Tednik, ponovitev,
16.25
17.25
Poletna noč, ponovitev: Sužnja Isaura, brazilska nadaljevanka 12/30, Sledge Hammer, 2. del ameriške nanizanke, 18.35 Spored za otroke in mlade — Oliver Twist, angleška nadaljevanka , 19.05 Risanka, 19.24 Tv okno, 19.30 Tv dnevnik, 20.20 Cagney in Lacey, ameriška nanizanka, 6. del, 21.05 Na krilih vetra: Kraljevina Tonga, dokumentarna serija, 21.55 Tv dnevnik, 22.10 Poletna noč, Sužnja Isaura, informativna oddaja, 0.00 Pisma mrtvega človeka, sovjetski film, 1.25 Video strani.
TVZAGREB
8.30 Počitniški spored, 12.00 Poletno popoldne, 16.50 Ponovitve, 18.30 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nezgodni center, 20.55 Zabavna oddaja, 21.55 Dnevnik, 22.15 Kultura, 23.20 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 15.15 Počitniški spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Bogati in revni, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.20 Du-
najski bonbončki, Slava orožja (film), Zatočišče zla (film).
22.05
23.35
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (Informativni del, Strokovnjak odgovarja, reklame, glasba), 18.00 Naj-, lepše želje s čestitkami in pozdravi (Dežurstvo: od 14 do 16 na telefon — 21 232).
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (Aktualni prispevek, minuta za varstvo okolja, športne in druge novice, kmetijska oddaja, humor), 14.30 Najlepše želje s čestit-
TV LJUBLJANA
17.45 Video strani, 18.00 Spored za otroke in mlade — Pamet je boljša kot žamet: Kapljica vode in njena druščina, 18.05 Radovedni Taček: Mlin, 18.15 J. Ribičič: Miškolin: Učiteljeva nesreča, 18.25 Poletna noč, ponovitev, Sužnja Isaura, brazilska nadalj., 19.05 Risanka, 19.19 Video strani, 19.24 Okno, 19.30 Tv dnevnik, 19.59 Naš utrip, 20.20 Žrebanje 3 x 3, 20.30 Večer z Agatho Christie — Umor v treh dejanjih, ameriški film, 22.05 Tv dnevnik, 22.20 Poletna noč: Sužnja Isaura, informativna oddaja za goste iz tujine, Rožnata nanizanka, 1.20 Video strani.
kami in pozdravi.
DEŽURSTVO: 9 do na telefon 21 232.
TV LJUBLJANA
13
jTV ZAGREB
8.30 Počitniško dopoldne, 16.40 Tedenski tv spored. 17.40 Dallas, 18.30 Prisrčno vaši, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20:00 Noč hrabrosti (film), 21.40 Dnevnik, 22.00 Glasbena oddaja, 22.45 Čuvaj (film).
TVAVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05
šoli, 10.30 Počitniški
Ponovitve, spored,
Družinski magazin,
Tv v 13.55 18.00 18.30
RADIO
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
______________I	_____
16:00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (Informativni del, športna oddaja, kronika, glasba in reklame), 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (Informativni del, reportaža s pogovorom v živo, glasba, reklame), 18.00 Sotočje.
||TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (Informativni del, gospodarska tema, glasba in reklame), 18.00 Vpraša-nja-odgovori, 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
Drugi program
14.00 Šport, 16.00
Nogomet, 19.00 Zabavna sobota, 1930 Čas v sliki, 20.15 Večer za Georga Tho-mallo, 21.40 Zlati časi, 22.30 Šport, 23.00 Poletni .karneval, 23.35 Hammer, 0.00 Čas zabave.
Glas-
bene želje, 17.00 Srce (nadaljevanka), 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Avstrijci v Afriki, 21.00 Charlie Chaplin, 21.20 Znanost, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Šport, 23.05 Umetnine.
Drugi program
14.00 Šport, 17.15 Srečni Hans, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Poroka z mrtvecem (film), ,22.00 Igralci brez predsodkov (film), 23.50 S pestjo in mečem (film).
TV MADŽARSKA
MADŽARSKA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Altualno (Informativni del, prispevki iz kulturnega življenja, reklame, glasba), 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
9.05 Počitniška matineja, filmi za otrokei 10.20 Telovadba za invalide. 17.05 TV spored za 4 dni. 17.15 Letni kolobarji, spored za upokojence. 17.45 Teka, uporabni napotki. 18.00 Okno,-služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 L. Verneuil: Gospod Lamberthier, TV igra. 21.25 Resna glasba. 21.30 Panorama, svetovno-politični magazin. 22.20 Napad na strah, ameriški TV film. 23.50 TV dnevnik.
9.40 Naš ekran, pon.
10.10 Pravljična igra. 11.50
J. Holliday, glasbeni film. Formula I, trening.
12.55
15.40
Vroči veter, pon.
16.45 Priporočamo filme.
17.15
43-letnica atomskega
napada na Hirošimo. 17.45 Pravni primeri. 18.45 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 Funny Lady, amer, musical. 22.20 Stara madžarska plesna glasba. 22.25 Avtomo-bil-prikazen, angleški film. 23.30 TV dnevnik.
SOBOTA, 6. AVGUST TV 20.30
UMOR TREH JANJIH — ameriški barvni
DE-
film
Za slavnega Poirota se ve, da mu ni treba iskati pustolovščin, saj kar same prihajajo k njemu. To pot pod vročim soncem Acapulca, kjer biva v hiši upokojenega ameriškega igralca Charlesa Cartwrighta. Zgodi se že prvi večer, ko se eden izmed igralčevih gostov, častiti Babbington nenadoma zgrudi mrtev. Je umrl naravne smrti ali pa je bil to
umor, kot trdijo nekateri, predvsem igralčeva podjetna mlada prijateljica Jennifer? Le kdo bi si želel smrti nepomembnega duhovnika, meni Poirot in se vrne v Los Angeles, da bi se spet lotil pisanja spominov, ki jih že leta obljublja svojemu založniku. Nekaj tednov kasneje ima opraviti s pravim umorom: znani nevrolog dr. Strange umre zaradi zastrupljene pijače med večerjo, na katero povabi znance’ ki so bili tistega nesrečnega večera tako kot on igralčevi gostje. Poirotu, ki poskuša z malimi sivimi celicami razkrinkati morilca, ne da miru vprašanje, zakaj je moral Babbington umreti .. •
9.30 Živ-žav, 32. del, 10.20 Oliver Twist, angl, nad. 3/12 ponovitev, 10.50 Cagney in Lacey, ponovitev am. nad. 2/12, 11,35 Alpski večer, 7. oddaja, 12,00 Kmetijska oddaja Tv Titograd, 16.45 S. Woods: Šefi, ameriška nad. 2/6, 17.35 Kri iz sarkofaga, ameriški film, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 20.05 Mirko Kovač: Večerni zvonovi — nadaljevanka Tv Beograd 1/4, 21.10 Zdravo, 22,40 Reportaža s plavanja kaveljc korenina — Bled, 23.00 Informativna oddaja za goste iz tujine, 23.05 Video strani.
17.05 Naš utrip, ponovitev, 17.20 Zrcalo tedna, ponovitev, 17.30 Poletna noč, ponovitev, Sužnja Isaura, brazil, nad. 14/30,33 min, 18.15 Spored za otroke in mlade, 19.30 Tv dnevnik, 20,05 H. Lawson: Joe Wilson, avstralska nadaljevanka 6/6, zadnji del, 20.55 Mozaik kratkega filma: Gnezda kožokrilcev, nemški film, 21.45 Tv dnevnik, 22.00 Poletna noč: Sužnja Isaura, brazil. nad. 15/30,34 min, Inform, oddaja za goste iz tujine, Tudi
17.35 Poletna noč, ponovitev, Sužnja Isaura, brazil, nad. 15/30,34 min., Tudi takšni se rodijo H, 4/7, 28,27 min., 18.45 Spored za otroke in mlade, 18.50 Srečanje s slikarjem, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Deana Le-skovar-Spadijer, Neko življenje, drama Tv Novi Sad, 21.50 Tv dnevnik, 22.05 Poletna noč: Sužnja Isaura, brazil. nad. 16/30,35 min., Infor, oddaja za goste iz tujine, Nenavadne zgodbe, 10./13,26,24 min.
TVUUBLJANA
TV LJUBLJANA
takšni se rodijo 4/7,28.27 min.
H,
Program: Lj 2
8.55 Poročila, 9.00 Danes za jutri, Žrtvovani, ameriški film - do 13.00, 14.10 Budimpešta: Formula 1 za veliko nagrado Madžarske do 16.30/45, 17.00 Obrenovac: Balkansko mladinsko pr-ven. v plavanju do 18.30, 18.30 Športno zabavno po-
18.30 Beograjski Tv program, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Svet danes, Zunanje politična oddaja, 20.45 Poročila, 20.50 Mali koncert, 21.10 Alternative 4, poljski ser. film, 3/9, 22.00 Revolucija, ki traja, dok. oddaja, 22.45 Pol ure z akademijo dramske umetnosti, 23.20 Kronika dubrovniških polet. prireditev do 0.05.
Program Lj 2
19.00 Druga godba, 4. oddaja, Susu Bilibi, Togo (2. del), samo za Lj 2, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Jugoslovanske zborovske slovesnosti, 20.45 Žrebanje lota, sa-mo za Lj 2, 20.50 Zabavni torek, 22.20 Oddaja iz kulture do 23.05.
17.30 Poletna noč, ponovitev, Sužnja Isaura, brazil.  nad. 16/30,35 min, Nenavadne zgodbe, 10/13,26.24 min, 18.40 Spored za otroke in mlade, 18.55 J. Ribičič: Miškolin: Šole je konec, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Film tedna: Ciklus filmov D. Kaya: Na rivieri, 21.35 Tv dnevnik, 21.50 Poletna noč: Sužnja Isaura, brazil, nad. 17/30,33.35, Inform. oddaja za goste iz tm jine, Knjiga šal 5. del.
Program: Lj 2
18.30 Beograjski Tv program, 19,30 Tv dnevnik, 20.00 Svet na zaslonu, samo za Lj 2, 20.40 A. Ajdič: Taborišče Rawensbrueck, glasbeno plesna oddaja, 21.25 Umetniški večer: Evrokaz do 22.55.
17.25 Poletna noč, ponovitev: Sužnja Isaura, brazil, nad., 17/30,33.35, Knjiga šal 5 del, 18.35 Spored za
otroke in
mlade, Ža mano
mulci, 6. del madž. serije,
19.24 Tv dnevnik,
okno, 19.30 Tv
20.05
Tednik,
21.10 C. Dickens: Pusta hiša angl. nad. 5/8, 22.05 Tv dnevnik, 22.20 Poletna noč: Sužnja Isaura, brazil, nad. 18/30,34,30, Inform, oddaja za goste iz tujine, Sledge Hammer, 3. del amer. Na-niz. 24.00.
Program: Lj 2
18.30 Beograjski Tv program, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Filmski večer: Eni in drugi, francoski film, 22.50 Poročila, 23.00 Knjiga do 23.30.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
poldne
nadaljevanje,
19.30 Tv dnevnik, 20.00 Po letu 2000, poljudno znans. film, 20.45 Mali koncert, 21.00 Poročila, 21.05 Rock-glasbeniki otroci, 21.55 Športni pregled do 22.40.
TV ZAGREB
10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 14.00 Kuharji in zvezde (film), 14.55 Dokumentarno popoldne, 17.00 Poljub smrti (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Večerni zvonovi (drama), 20.50 Gangstrska peterka (film), 22.15 Dnevnik, 22.40 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 14.35 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Luciano Pavarotti, 21.50 Spektrum.
Drugi program
9.00 Matineja (risanke,
glasba, literatura), Športno popoldne,
13.25
17.40
Klub seniorjev, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 22.00 Casanova 70 (film), 23.55 Šport, 0.00 Chicago 1930.
TV MADŽARSKA
8.55 Spored za otroke. 10.15 Enovitost živega sveta, 10. del. 10.30 Europa Cantat, zaključni koncert. 14.30 Srečno, kviz. 15.20 Delta. 15.55 Oglejmo si skupaj. 16.25 Spored po želji poštnih delavcev. 18.20 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 . Dnevnik. 21.10 Počasni strup, zahodnonemški TV film. 21.50 Telešport. 22.35 Poročila. — Formula I. na II. programu ob 14.10.
ZO ljubljanska banka
Ramurska banka Murska Sobota
TV ZAGREB
SUSU BILI-
NA RIVIERI
TV ZAGREB
8.30 Poletno dopoldne, 12.00 Počitniški spored, 16.50 Ponovitve, 18.30 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mandela (drama), 21.20 Znanost, 21.55 Dnevnik, 22.20 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 15.15 Počitniški spored. 18.00 Družinski magazin, 18.30 Bogati in revni, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Magnum, 22.00
TOGO, II. del
Med nastopajočimi skupinami na letošnji prireditvi Druga godba 88 v ljubljanskih Križankah je bila prava osvežitev zasedba iz afriškega Toga, ki se imenuje Susu Bilibi. V njihovi glasbi je kljub uporabi sodobnih električno ojačanih glasbil veliko prvin afriškega melosa.
|| TV ZAGREB
Vzporednice, 23.15 sterjevi.
Drugi program 16.00 Glasbene
Mun-
želje,
17.00 Očarljiva Jeannie, 17.30 Škotska, 18.00 Lipova
cesta, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20,15 Hotel, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Izrael.
TVMADŽARSKA
Prvi program ne oddaja, oddajniki II. mreže pa od 20.00 prenašajo programe regionalnih studiev Budimpešta, Pecs in Szeged (do 21.00)
TOREK, 9. AVGUSTA V POLETNI NOČI
KOSILO
Susan Mandeville izkoristi svoj sloves žene filmskega producenta in prepriča naivnega pisatelja Tonyja Medwaya, da jo povabi na kosilo v’restavracijo, ki je zanj predraga. Tony, ki upa, da mu bo morda kosilo prineslo ponudbo za odkup filmskih pravic njegovega romana, dvigne v banki svoje zadnje prihranke.
Njegove možnosti pa so tako skromne, kot bančni račun.
Scenarij: Gerald Savory, režija: Graham Evans, igrajo: Gayle Hunnicutt (Susan Mandeville), Bosco Hogan (Tony Medway)
8.30 Poletno dopoldne, 12.00 Počitniški spored, 16.50 Ponovitve, 18.30 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.05 Saga o Gosti Ber-lingu, 21.05 Politični maga-
ameriški barvni film
Danny Kaye se je v svojih dvojnih vlogah izkazal za nenadkriljivega. V prvi, ki se je imenovala Follies Bergere, je publiko očaral »nestor« francoskega musicla Maurice Chevalier, Don Ameche pa je zaigral v različici Noč v Riu. Zgodba je komedija zmešnjav, ki izhaja iz neverjetne podobnosti med zabavljačem v nočnem lokalu in finančnikom za letalstvo. Seveda so v filmu tudi glasbene točke, ki tokrat predvsem odkrivajo, »kdo je kdo«. Omeniti velja uspešen nastop Gene Tierney, žene, ki si ni na jasnem, ali je nehote prevarala svojega moža, in pa Corinne Calvet, ki si skuša pridobiti naklonjenost kabaretnega mojstra.
8.30 Poletno dopoldne, 12.00 Počitniški spored, 16.50 Ponovitve, 18.30 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Klub 10 (glasbena oddaja), 21.50 Dnevnik, 22.15 Nočni program.
TVAVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 15.15 Počitniški pored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Bogati in revni, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Kaj je pela lastovka? (film), 22.05 Poletna videoteka, 22.45 Kaviar in leče.
TV ZAGREB
zin, 22.05 Dnevnik, Nočni program.
TVAVSTRIJA
22.30
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 15.15 Počitniški spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Bogati in revni, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljudje v deževnem gozdu, 21.07 Mesto srečanja: Beograd, 22.30 Butterfield 8 (film), 0.20 Tr-dovratnež (film).
8.30 Poletno dopoldne, 12.00 Počitniški spored, 16.50 Ponovitve, 18.30 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Valovi (film), 21.35 Potopis, 22.05 Dnevnik, 22.30 Nočni spored.
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Svet živali, 17.15 V puščavi, 18.00 Šport, 18.30 Lokalni programi, 19.00 čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Razbitine Mary Deare (film), 0.05 Mannix.
TVMADŽARSKA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 šoli, 10.30 Ponovitve, Počitniški spored,
Tv v 15.15 18.00 18.30
Družinski magazin, _______ Bogati in revni, 19.30 Čas v
Drugi program
16.00 Glasbene
17.00 Svet plesa,
želje, 17.30
Usmeritev, 18.00 Super fliper, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Zveneča Avstrija, 21.07 Zunanjepolitične reportaže, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2.
TVMADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.15 Raziskava vedenja, pon. 11.00 Telovadba za invalide. 17.05 TV spored za 3 dni. 17.10 Za otroke. 17.45 Jezikovne uganke. 18.40 Nils Holgersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Izginil od doma, zadnji del angleškega TV filma. 20.55 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.40 Dvanajst mesecev . v gozdu, avgust. 22.00 Pri Madžarih v Avstriji, dokumentarni film. 22.50 TV dnevnik.
sliki, 20.15 Družinska sramota (tv film), 22.30 Dr. Je-kyl in Mr. Hyde (film), 0.30 FBI.
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Evelyin in moški, 21.15 Montreaux 1988, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Dok. oddaja, 0.20 jazz.
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.05 Raziskava vedenja, pon. 16.40 Front brez milosti, 6. del vzh. nemške serije. 17.40 Popkorong. 18.20 Samo za besedo, za boljši jezik. 18.45 Literarne uganke za otroke, Arpad Toth. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kdo kaj ve, kviz, IH. predfinala. 22.05 Krajina, magazin na temo varstva. okolja. 22.50 TV dnevnik.
9.05 TV doktor; o alergiji. 9.15 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.15 Nevidni detektiv, amer, serija, pon. epizode z naslovom Nevidni človek. 17.00 Domače ogledalo, vmes ob 17.25 Telešport. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Sosedje, 34. poglavje TV romana. 20.45 Umetnina tedna. 20.50 Ozadje vesti, pogledi in mnenja o javnih zadevah. 21.35 Čez ogenj, sovjetski film. 22.45 TV dnevnik.
Nedelja, 7. avgusta TV 20.05
VEČERNI ZVONOVI
Televizijska nadaljevanka v štirih delih je posneta po motivih romana Vrata od utrobe Mirka Kovača, ki je dobil nagrado Nina. Pripoved obsega obdobje med 1926. in 1948. letom — 22 let v življenju Tomislava K. To so leta, ko se odvijajo usodni dogodki: pojav nacizma, odpor komunistov proti naraščujoči fašistični nevarnosti, osvobodilna vojna, revolucija, razhod z informbirojem. Skozi družbeno zgodovinsko dogajanje se zrcalijo usode ljudi in njihovo intimno življenje.
VESTNIK, 4. AVGUST 1988
STRAN 13
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA OD 5. DO 11. Vlil. 1988
5.	avgusta ob 18. uri italijanski fiim ŠTIRI PESTI PROTI RIU, v glavni vlogi nastopata BUD SPENCER in TERENS HILL;
5.	avgusta ob 20. uri ameriški film STRIPTIZ SMRTI - DOLBY STEREO, film ni primeren za otroke;
7.	avgusta ob 16. in 18. uri italijanski film ŠTIRI PESTI PROTI RIU;
7.	avgusta ob 20. uri ameriški film STRIPTIZ SMRTI — DOLBY STEREO;
8.	in 9. avgusta ob 20. uri ameriški film PIŠTOLA IN LJUBEZEN;
10.	in 11. avgusta ob 18. in 20. uri ameriški akcijski film KRVAVI WHISKY.
Prodam
POČITNIŠKO HIŠICO V ŽELEZNI GORI PRI ŠTRIGOV1 prodam ali menjam za poč. hišico na morju. Informacije po telefonu: (042) 812 529. I N-16957
STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO V GRESOVŠCAKU pri Ljutomeru, primerno za počitniško hišico, prodam. Ana Rakuša, Gresovščak 28, Ljutomer. IN-16956
GOLF, dizel, letnik 1984, prodam. Telefon: 23 733. M-5753
SLAMO V BALAH Z NJIVE prodam. Lipovci 117, popoldne od 14. do 17. ure. M-5754
VW 1,2, letnik 1971, prodam. Sodišin-ci 49. M-5755
TRAKTOR ZETOR 6011 (s 1000 delovnimi urami), prodam. Bodonci 45. M-5756
ZASTAVO 10! GTL, letnik 1984, prodam. Telefon 21 267. M-5757 FIAT 126 P, letnik 1981, prodam. Murska Sobota^ Št. Kovača 20. M-5758
JUGO 45. letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Telefon: 81 536. M-5759
Kam na kozarček in pico? Na Hotizo v Osmico!
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM ter sadovnjakom, parcela primerna za novogradnjo, ob glavni cesti v Dobrovniku, vinograd z gradbeno parcelo, ugodno prodam. Informacije popoldne: Dobrovnik 160. M-5761
LADO 1200 prodam. Telefon: 76 841. M-5762
MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 8. M-5765
MOPED AVTOMATIC, nov, prodam. Stahovci 5 b. M-5766
MEŠANA DRVA 8 m', prodam. Markovci 32, p. Šalovci. M-5767
KOMBAJN MASSEY FERGUSON 30, v dobrem stanju, prodam. Beznec, Mačkovci 33. M-MM
SALONITNE PLOŠČE ANHOVO s slemenjaki, 8-rebrne, ugodno prodam. Telefon: 22 460. M-5768
GOSTILNA ŽELEZEN BEZ-NOVCI vabi 13. in 14. AVGUSTA NA
DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO
ZA OBISK SE TOPLO PRIPOROČAJO!
PLUG 12-colni, prodam. Vili Markovič, Sovjak 51, P- Videm ob Ščavnici. M-5770
BREJO KRAVO prodam. Velika Polana 102. M-5771
LADA RIVA 1300, letnik 1986, naprodaj. Lipovci 113, telefon: 71 162. M-5773
TRAKTOR URSUS 335 prodam. Karel Hajdinjak, G. Slaveči 76, telefon: 78 286. M-5775
IMW KOMBI, dizel, motor generalno obnovljen, prodam. Lukačevci 3 a, p. Martjanci. M-5777
MALE PUJSKE prodam. Tišina 48. M-5778
HARMONIKO WELTME1STER, 40-basno, prodam. Telefon: 24 031. M-5781
KOMBAJN ZMAJ 780 prodam ali zamenjam za traktor ali gozd. Trnje 150. M-5783
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) s plinsko pečico.
VESTNIK
VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
ugodno prodam. Telefon: 78 747. M-5785
* TRAKTOR FERGUSON, 60 KS, prodam. Telefon: 73 104. M-5786
RENAULT 4; starejši letnik, registriran do decembra, prodam. Mariin Žekš, Poznanovci 3, p. Mačkovci. M-5787
ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Vanča vas 26. M-5788
IGRALNI APARAT prodam. Telefon: 77 604. M-5789
ŠKODO 120 LS, letnik 1980, pro-dam. Telefon: 87 526. IN-16958
JLGO 45 A, letnik 1986, prodam. Forjan, Lipovci 287. IN-16959
JLGO 45 prodam. Slavko Kolar, Ra-domerščak 60, Ljutomer. IN-16961 TRDO BALIRANO SLAMO prodam. Informacije: Kamovci 31, telefon: 75 849. LE-19088
RENAULT 4, letnik 1982, prevoženih 64.000 km, ter hrastove in jesenove plohe ugodno prodam. Sapač, Topolovci 10. M-5801
BREJO KRAVO, staro osem let, prodam. Črenšovci 97. M-5803
PARCELO Z MEŠANIM GOZDOM (les primeren za drva) prodam. Marija Unger, Kukeč 15. M-5805 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Horvat, Renkovci 35. M-5806
TOVORNI AVTO TAM 80 T3, letnik 1986, in motor MZ 250 prodam. Va-darci 66 ali telefon: 76 857. M-5807 POČITNIŠKO PRIKOLICO (4 m za 4 osebe), s predšotorom, ugodno prodam. Telefon: 73 445. M-5808 DVODELNA OKNA (130 x 180), malo rabljena, 4 kosi, ugodno prodam. Lendava, telefon zjutraj-zvečer: 75 338. M-5809
GOLF JGL, dizel, november 1984, PAKET »S«, prodam. Čerpnjak, 26 338. M-5810
14-ARSKO PARCELO (M. Toplice, gornji del), primerno za poč. hišico, vinograd in sadovnjak, prodam. Informacije: Suhi Vrh 34. M-5811
KRAVO, staro šest let, prodam. Žižki 34. M-5813
RENAULT 18, letnik 1981, rdeče barve, ugodno prodam. Telefon: 23 654. M-5814
GOLF, dizel, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon: 069 78 638. M-5815 SILAŽNI KOMBAJN prodam Mi lan Mesarič, Lipovci 123. M-5816 TELICO, brejo šest mesecev, prodam. Naslov v upravi lista. M-5817 KRAVO, staro sedem let, brejo šest mesecev, dobro mlekarico, prodam. Velika Polana 113. M-5818
Poč. HIŠICO s sadovnjakom in vinogradom v Bodoncih prodam. Telefon: 71 732. M-5820
F 13! MIRAFIORI prodam. Telefon: 24 929. M-5821
TRAKTOR IMT FERGUSON 558 (za 6.000.000.-), LADO CARAVAN 1200, letnik 1984 (za 6.000.000.-) IN PLUGE ZA FERGUSON (za 200.000. — ) prodam. Klobasa, Gradišče 61, p. Gradišče. M-5823
SVINJO ZA ZAKOL (180 kg), prodam. Gančani 26. M-5825
ŠKODA 110, registrirana do septembra, naprodaj. Viktor Vouri, Rakičan, Vrtna 6. M-5826
BARVNI TELEVIZOR GORENJE in 27 m2 ITISONA ugodno prodam. Rogašovci 25 a, telefon: 78 604. M-5828
TRI TERMOIZOLACIJSKA OKNA
IN VRATA (100 x 210 cm) ugodno prodam. Telefon: 23 165. M-5829 BT 50, CISTERNO, 3200, peč ferro-term, motokultivator honda, vse novo, in seme ohrovta prodam. Telefon: 23 883. M-5830
GOLF, letnik 1977, prodam. Markovci 95. M-5831
TRAKTOR TORPEDO 4806 C s ka . bino lux, brezhiben, prodam. Telefon: 021 611 429. M-5832
ZASTAVO 750, letnik 1984, in TOMOS AVTOMATIC, nov, prodam. Puževci 32. M-5833
MALE PUJSKE stare osem tednov, prodam. Rakičan, Zvezna 13. M-5834 AUSTIN MAXI, registriran do marca 1989, prodam. Milan Peklar, Gornja Radgona, Vrtna 3. GR-18541 HRASTOVE IN SMREKOVE PLOHE (5 cm) prodam. Telefon: 74 743. GR-18544
DVE MLADI KRAVI, visoko breji, in teličko prodam. Ana Vinkovič, Ma-hovci 7, Apače. GR-18545
BELO POROČNO OBLEKO, št.
38-40 (unikat), prodam. Telefon: 74 205. GR-18546
ORGLE ROLAND JUNO 2, ROLAND MT 32 in HARMONIKO MELODIJA, 80-basno, prodam. Volf, Gornja Radgona, Mladinska 16. GR-18547
---------NOVO-----------------
ŽELITE IMETI TRAJNI SPOMIN?
NA VIDEOKASETE SNEMAMO POROKE IN DRUGE SLAVNOSTNE DOGODKE
HI-FI VIDEOSTUDIO KIDRIČEVA 21
69000 MURSKA SOBOTA telefon: (069) 25-577
OBNOVLJEN VINOGRAD V DO-BROVNIKL z - nedograjeno kletjo' prodam. Telefon: 23 463. M-5836 CHRYSLER GR AVENGER - GL, dobro ohranjen, prodam. Informacije po telefonu: 48 069 — zvečer. M-5837 PUJSKE PRODAM. Vanča vas 28. M-5858
ZASTAVO 750; registrirano do junija 1989, prodam. Melinci 38. M-5790 ZEMLJIŠČE V MAČKOVCIH, primerno za sadovnjak ali vinograd.- 50 a, prodam. Informacije po telefonu' 069 22 0I2. M-579I
SAMONAKLADALKO, stiskalnico in dve motorni škropilnici prodam. Štefan Gerič, Pristava 22, Ljutomer. M-5792
ZASTAVO 750, letnik 1978, prednja leva stran karambolirana. prodam za 2,500.000,— din. Rakičan, Panonska 29, telefon: 24 383. M-5795 RODOVNIŠKE MLADICE BOKSARJE, črne barve, prodam. Janez Hajdinjak, Rogašovci 13. M-5797 RODOVNIŠKI KRAVI, visoko breji,, prodam. Puževci 50. M-5798
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI prodam. Krog, Rožna 5, telefon: 26 438. M-5799
BT 50 A, nov, neregistriran, prodam. Telefon: 23 216. M-5800
OPEL KADETI', tip B, prodam. Štefan Gyergyek, Murska Sobota, Naselje 14. divizije I9. M-5839 VIDEOREKORDER, nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-5840 ENOOSNO PRIKOLICO SPECIAL GORENJE MUTA s koso in škropilnico prodam. Murska Sobota, Kidričeva 31, telefon: 21 385. M-RK RAČUNALNIK SCHNEIDER CPC 464 ugodno prodam. Gornja Bistrica 170, p. Črenšovci. LE-19090 ČEBELE NA SATJU AŽ z mladimi maticami prodam. Klement, Martjanci 92, telefon zvečer: 48 398. M-5845 TRI PARCELE, velike od 15 do 18 arov, v enem kosu 37 arov, od katerih ima ena lokacijsko dovoljenje za zidavo stanovanjske hiše, možna domača obrt, ugodno prodam. Parcele so ob asfaltirani, prometni cesti. 8 km od Murske Sobote. Bela.Banfi, Staneta Rozmana 15, M. Sobota, ali po telefonu: (069) 24 664, po 20. uri. M-5846
VIDEOREKORDER GORENJE ugodno prodam. Telefon: 73 078. M-MM
POČITNIŠKO HIŠO V BLIŽINI LJUTOMERA, s 17-arsko parcelo, prodam najboljšemu ponudniku. Kličite od 19. do 21. ure po telefonu: 81 214. 1N-I6962
ZASTAVO 101, prva registracija 1978, 72.000 km, ugodno prodam. Rakičan, Cvetkova 27, telefon: 24 593. M-5847
POLNILA (150 kosov) m NOSILCE (8 kosov, 5 m) po ugodni ceni prodam. Puconci 18. M-5848
MONTAŽNO GARAŽO, že pripra vljeno za prevoz, ugodno prodam. Ju-ričinec, Cankarjevo naselje 29, M. Sobota. M-5850
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI za kravjo vprego, dobro ohranjen, gume skoraj nove, nosilnost 5 do 6 t, prodam. Murska Sobota, Cankarjeva ulica 69. M-5851
KOMBAJNA EPPLE 210 in EPPLE 250, primerna za hribovit teren, brezhibna, ugodno prodam. Sebdk, Do-manjševci 112, telefon: 77 812. M-5852
ŠPORTNO ŠKODO 110 L, ugodno prodam. Telefon: 78 796. M-5854 126 P PRODAM. Telefon: 87 113.
M-5856
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi oče, tast, dedi in brat
Janez Peček
upokojenec SDK-ja iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Hvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Vučaku in dr. Šerugovi, godbi na pihala za odigrane ža-lostinke, govorniku KS Alija Kardoša, sodelavcem SDK-ja iz Murske Sobote, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in tov. Šebjanu za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
POHIŠTVO ZA SPALNICO in barvni televizor gorenje Ogodno'prddam. Krog. Vodnikova 12, telefon: 069 22 866. M-5858
DIANO, letnik 1977, ugodno prodam. Radenci, Jurkovičeva 12, telefon: 73 313. M-5859
DRVA (8 m1), suha, prodam. Andrejci 31. M-5861
RIPSOVO SEME prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-5863
RENAULT 4, letnik 1978, prodam. Cena en milijon. Mirko Gaberšček, Benica 8, Lendava. LE-19087
TRAKTOR, MALI FERGUSON, prodam. Ludvik Viitek, Kapca 124. LE-19086
ŽELEZNO OGRODJE ZA TOPLO GREDO, kletke za kunce, in ladijski pod prodam. Telefon med 15. in 21. uro: (069) 75 524. LE-I9085
Sobe
MLIN PREMOŠA IZ TURNIŠČA OBVEŠČA,
DA JE ZAČEL S 1. AVGUSTOM PONOVNO OBRATOVATI
S kakovostnimi storitvami predelave žitaric se od 1. avgusta naprej spet priporoča!
GOSTILNA ŠPIRIč' IZ ČER-NELAVEC obvešča vse cenjene, goste, da je od 2. do 22. avgusta zaradi letnega dopusta
zaprta
Po tem datumu se za obisk spet toplo priporočajo!
SOBO s kuhinjo ali garsonjero zelo nujno išče mlada mamica. Naslov v upravi lista. M-5763
STANOVANJE oddani brezplačno pošteni družini, samski osebi ali vdovi. Naslov v upravi lista. M-584
VELIK RIBIŠKI PIKNIK
V NEDELJO, 14. AVGUSTA 1988, OB 10.00 — srečelov, druge zanimivosti, ansambel DIAMANT
— seveda pa ribje specialitete
ribiški dom ob soboškem jezeru
Vabi ribička družina Murska Sobota!
Zaposlitve
FRIZERSKO POMOČNICO zapo-slim v brivsko-frizerskem salonu. Mica Žabkar, Krog, Plečnikova 14. M-5750
KV KUHARJA ali kuharico z nekaj leti prakse in natakarico, lahko priučeno, zaposlimo.. Gostilna Klement, Grad.
M-5789
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, bila je prej tako prijazna, zdaj pusta, tuja se nam zdi.
Razno
ZAPOSLEN FANT, star 28 let, s hišo, želi spoznati dekle, primernih let, zaposleno, za skupno življenje. Ponudbo na upravo lista pod 5751, šifra: AVGUST. M-5751 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 209973, izdane pri H KS KZ Panonka Murska Sobota. Viljem Hajdinjak, Dolnji Slaveči 6, p. Grad. M-5752
N SPOMIN
Zelo boleč je spomin na 26. julij, ko mineva pet let, odkar nas je zapustila naša mama in stara mama
Marija Borovnjak
" roj. Rac
iz Sotine 9
oglas v VESTNIKU zanesljiv uspeh!
Odšla si tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečine. Za teboj ostaja praznina v našem domu in srcih so ostali le sledovi tvojih pridnih rok.
Hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost naloga za vpis v hranilno knjižico št. 12610-2. Viljem Mekiš, Večeslavci 40, p. Nuskova. M-5764
PREKLIC!
Preklicujemo bon od plačila prodaje živine za vpis v hranilno knjižico št. 36971-0, izdano pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Emil Kakaš, Vučja Gomila 76. M-5782
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica
Verona Krampač
iz Dolnje Bistrice
UPOKOJENKA, 65-letna, sama, s svojo hišo, preprosta, lažji invalid, dobra gospodinja, želi spoznati sopotnika, od 67 do 70 let, dobrosrčnega in poštenega, nealkoholika. Naslov v upravi lista. M-5796
PREKEIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 12874-4, izdane pri HKS KK Panonka M. Sobota. Geza Celec, Brezovci 41. M-5819	____
1 HA NJIVE IN 1 HA GOZDA V VUČJI GOMILI oddam v najem za daljši čas, zaradi smrti lastnika. Ludvik Talijan, Tešahovci (pri Dajčevih). M-5794
LETOVANJE V CRIKVENICI!
Oddam dve triposteljni sobi s skupno kuhinjo in sanitarijami v Crikvenici, 100 m od morja. Telefon: 051 783 853. M-5843
ZAHVALA
Komaj v 58. letu starosti nas je po krajši in težki bolezni zapustila naša draga sestra, svakinja in teta
Hedvika Kreft
iz Boračeve
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, DO Radenska, tozd Mineralna voda ter vsem, ki ste našo drago Hedviko pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter za sv. maše.
Hvala zdravnikom in medicinskemu osebju KC Ljubljana in soboške bolnišnice za lajšanje bolečin. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter tov. Bračku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem, ki ste se je spomnili z dobro mislijo in ki ste karkoli dobrega storili zanjo — še enkrat iskrena hvala!
V ŽALOSTI NJENI: sestri Micka in Trezika, nečak Mirko, nečakinje Nada, Danica in Jožica z družinami ter vsi, ki so jo imeli radi
STRAN 14
VESTNIK, 4. AVGUST 1988
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Ane Bunderla
roj. Kular iz Kuzme
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za izjemno požrtvovalnost, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje ter za podarjeno cvetje, pevcem za lepo in ganljivo petje in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in dedi
Lovro Sobočan
upokojeni mizar iz Beltinec
Spomin na mater pokopano, komu ni svet, komu ni drag? Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto užije let.
V SPOMIN
15. julija je minilo leto, odkar, smo se za vedno poslovili od naše drage mame, tašče in stare mame'
Karoline Temlin
roj. Lebar iz Brezovec
Hvala vsem, ki se je še spominjate in ste jo ohranili v lepem spominu!
VSI, KI SMO JO IMELI RADI
iz Radomerščaka
ZAHVALA
V 74. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, atek, dedek in svak
w
Avgust Štampar
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali med njegovo boleznijo, ob smrti stali ob strani, v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in za sv. maše pokojnemu ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS, Lojzku, za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Radomerščak, Dramlje, Nemčija, ZDA in Kanada, 15. 7. 1988
Žalujoči: žena Micika, otroci Jožko, Olga in Branko z družinami, vnuka Barbara in Denis ter drugo sorodstvo
Rožce vse so ovenele, ker tvoje jih ne zre oko, kako rade hi cvetele, a tebe več nazaj ne bo.
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči.
naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
V SPOMIN
6. avgusta minevata dve žalostni leti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in babica
Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala govornikom KS Beltinci in Turnišče ter GD Beltinci, pevcem invalidskega pevskega zbora iz M. Sobote, pevcem iz Turnišča in cerkvenemu pevskemu zboru iz Beltinec za odpete žalostinke ter g. župniku za pogrebni obred.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal,, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 41. letu starosti nas je za vedno zapustil najin dragi sin
Štefan Kodila
iz Čikečke vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred ter zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Čikečka vas, 12. julija 1988 ŽALUJOČA: MAMA IN OČE
Nekje v tebi rahla bol. pa je ne moreš prav dojeti, in vendar moti venomer, in vendar ti ne da živeti.
ZAHVALA
Minilo žalostno je leto dni, odkar zapustil svoje drage si. Čeprav tvoj glas Se več ne sliši, besede tvoje v nas žive, povsod te čutimo mi vsi. med nami nepozaben si.
V SPOMIN
7. avgusta mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in svak
Janko Škrilec
iz M. Sobote
Spomin nanj bo večen. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiskujete njegov zadnji dom, prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Kdo nam je utrgal nežen cvet mladosti, kdo nam je pretrgal vse nade in radosti?
V SPOMIN
Števeku Horvatu
s Hotize
4. avgusta minevata dve leti, odkar si odšel tja, od koder ni vrnitve.
Vsako jutro te čakamo, a šele ko mine jutro, spoznamo, da bo še en dan v nizu mnogih ostal prazen, brez tebe, v naših srcih pa neizmerna žalost in bol.
Hvala vsem, ki se ga s svetlo mislijo spominjate in ustavite ob njegovem grobu!
ŽALUJOČI: MAMA, ATA IN SESTRA ZDENKA
Helena Tali jan
iz Vučje Gomile
Draga mama! Že dve leti počivaš v hladnem grobu, naši klici te ne zdramijo, solze ne zbude. Napis na grobu pa nas spominja, da tu naša draga za večno spi.
ŽALUJOČI: TVOJI NAJDRAŽJI, KI SMO TE IMELI RADI
Rože vse so ovenele, ker tvoje jih ne zre oko. kako rade hi cvetele, a tebe več nazaj ne ho.
ZMWMA
N 74. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra
Marija Kovač
od Grada 88
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji stali ob strani med njeno težko boleznijo, in vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, se poklonili njenemu spominu ji darovali vence in cvetje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala tudi govorniku KS za besede slovesa, kolektivoma WO M. sobota in EMONE, TOZDA Drnovo.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: inož Ludvik, sinova Štefan in Karel z družinama, hčerke Ana, Angela in Milka z družinami ter sestri Adela m Emilija z družinama
V 64. letu starosti nas je po kratki, a hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Martin Makovec
iz Ljutomera
Zahvaljujemo se darovalcem cvetja, govornikom, pevcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: ŽENA MARIJA IN OTROCI Z DRUŽINAMI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je po daljši bolezni v 80. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče in brat Franc Cipot
iz Polane
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS. Posebna zahvala tudi dr. Perkiču ter zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka v Rakičanu za vso skrb in pomoč med boleznijo.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Grob zeva globok, globok in širok sred mladih livad, oh, koliko sanj pokopljejo vanj in koliko nad!
S. Gregorčič
ZAHVALA
V 15. letu starosti nas je tragično zapustil predragi sin, brat, nečak, bratranec in vnuk
Branko Nedeljko
iz Stare Nove vasi
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in nam stali ob strani.
Zahvaljujemo se zdravstvenim delavcem bolnišnice v Murski Soboti, posebno še delavcem na kirurškem oddelku za intenzivno nego, kolektivu in učencem OŠ Križevci, posebno Brankovim sošolcem iz obeh osmih razredov s tov. Miklovo in sedmošolcem, vsem, ki ste darovali vence in šopke ter v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se kolektivu Radenske, mladincem iz Stare Nove vasi ter vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje.
Prisrčna hvala sošolcem za besede slovesa na domu, g. kaplanu iz Ljutomera za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pevskemu nonetu iz Veržeja, glasbeni šoli iz Ljutomera, šolskemu pevskemu zboru, recitatorjem in govornikom, sošolki Valeriji, tov. Topolniku in tov. Jožku Rajhu. Hvala tovarišu za odigrano Tišino, gasilcem in vsem, ki ste našega dragega Branka z ljubeznijo pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
VESTNIK, 4. AVGUST 1988
STRAN 15
v besedi in sliki
MORAVSKE TOPLICE
Srečanje zdomcev in izseljencev
Te dni se je vrnilo v Pomurje precej zdomcev in izseljencev, da bi v krogu svojih domačih, znancev ali prijateljev preživeli letni dopust. V nedeljo (7. avgusta ob 15.00) pa so vsi vabljeni na 11. skupno srečanje, ki ga pripravljajo OK SZDL Murska Sobota, Slovensko kulturno-prosvetno društvo Lastovka iz Ingolstadta v Zvezni republiki Nemčiji
in podružnice Slovenske izseljenske matice v Murski Soboti.
Udeleženci srečanja bodo lahko med drugim prisluhnili petju Prekmurskega okteta in pestremu programu, ki ga pripravljajo učenci slovenskega pouka v Ingolstadtu.
J. G.
MORAVSKE TOPLICE
JUBILEJ ZELENE BRATOVŠČINE
Lovska družina Moravci je pripravila minulo soboto večjo slovesnost ob 40-letnici organiziranega delovanja. To pa je bila hkrati priložnost za oceno razmer v kakršnih opravlja zelena bratovščina svoje poslanstvo in za spodbujanje širše družbene skupnosti, da nameni več skrbi varstvu divjadi in narave, v kateri ta divjad živi.
Moravska lovska družina je od ustanovitve do današnjih dni doživljala reorganizacije, vzpone in padce, kljub temu pa se lahko pohvali, da ima kar 33 članov, ki vlagajo veliko truda tudi v bogatitev lovišč, preživetje divjadi v zimskem obdobju in druge aktivnosti. Ob ustanovitvi jim je bilo dodeljenih 2700 hektarov površin, vendar se je obseg postopoma zmanjševal tudi zaradi umetnih posegov v naravo. Manjša se prostor predvsem za malo divjad. Čedalje manj je jerebic, prepelic, fazanov in zajcev, zato bo treba na vse načine poskrbeti za primernejše ravnovesje. Čeprav nekaj površin za pridobivanje krme, remize in gojitev že imajo, jih bodo morali še razširiti, ob tem pa bi radi uredili še primerno jezero za pernato divjad. Pri teh prizadevanjih pa upravičeno pričakujejo tudi več pomoči in razumevanja širše družbene skupnosti, posebno takrat, ko gre za umetne posege v naravo. Kot so poudarili na slovesnosti, bodo člani še naprej zavzeto ure-
jali lovski dom v Moravskih Toplicah, ki naj bi služil tudi za turistično, družabno in sindikalno delovanje. Že doslej so vložili nad 7.500 prostovoljnih delovnih
GASILSKI JUBILEJ
V Gradišču so v juliju pripravili večjo slovesnost ob 60-letni-ci obstoja gasilskega društva ter na njo povabili tudi gasilce iz ti-šinskega sektorja, Hrastja Mote in Rožičkega Vrha. V kroniki so nanizali uspehe in težave vse od ustanovitve, ko so z združenimi močmi in sredstvi zgradili dom in kupili ročno brizgalno z najnujnejšo opremo, pa vse do danes, ko je društvo s 55 člani dokaj sodobno opremljeno in ima na voljo prostora v vaško-gasil-sketn domu.
Za dosedanje delo je prejelo društvo visoko republiško priznanje, odličja pa so sprejeli tudi nekateri posamezniki. Za kulturni program je na slovesnosti poskrbela mladina.
F. K.
V Moravskih Toplicah so marca letos začeli z zidavo nove terapije, ki naj bi bila končana predvidoma do konca septembra. Velika bo 1600 kvadratnih metrov, kjer bodo: terapevtski bazen, telovadnica za rekreacijo in akupunkturni kabinet. Naložba bo stala skupaj s temeljito preureditvijo gostinskih objektov 5 milijard dinarjev. Načrtujejo pa še gradnjo novega hotela, a zaenkrat še iščejo financerje.
N. Juhnov
Spominsko slavje na Desnjaku
30. julija 1943 je ob napadu partizanskih enot na Sela pri Sumberku junaško padel narodni heroj Ivan Kaučič-Nande, ki se je rodil 14. decembra 1913 na Desnjaku pri Ljutomeru. Krajani Stare ceste in okolice, borci NOB in pripadniki OŠTO Ljutomer so pred dnevi počastili spomin na 30. julij in ob 45-letnici njegove smrti pripravili pri njegovi rojstni hiši na Desnjaku priložnostno slovesnost. Na fotografiji je spominska plošča na rojstni hiši Ivana Kaučiča-Nan-deta.
S. Feuš
ur, veliko dela pa jih še čaka do otvoritve, ki bo prihodnje leto.
Na srečanju ob jubileju so najbolj prizadevnim podelili priznanja in odlikovanja, za pester kul
turni program pa so poskrbeli rogisti in pevski zbor Zveze lovskih družin Prekmurje in recitatorji Osnovne šole Bogojina.
J. Stolnik
Kako razvejane so lovske dejavnosti, dokazuje tudi tale posnetek: na proslavi pred lovskim domom, ki ga počasi dograjujejo je, poleg rogi-stov, nastopil tudi pevski zbor Zveze lovskih družin Prekmurje.
Sektorske vaje
Vroča julijska pripeka gasilcev marijanskega sektorja ni prav nič motila. Zbrali so se na rednem letnem preglednem tekmovanju — sektorskih vajah. Sodelovalo je kar 21 gasilskih desetin iz osmih gasilskih društev: Andrejci, Martjanci, Moravske Toplice, Nemčavci, Noršinci, Sebeborci, Tešanovci in Moravske Toplice-Cuber.
Vse desetine so pokazale zelo dobro izurjenost in pripravljenost; spodbuden je tudi podatek, da iz leta v leto sodeluje vse več pionirskih in mladinskih desetin. Izstopali so gasilci iz Sebeborec, ki so osvojili kar tri prva mesta: med pionirji, mladinci in člani.
Pohvalo zaslužijo domači gasilci, ki so bili vzorni organizatorji tekmovanja	G. G.
CERKVENJAK
Proslavili krajevni praznik
Krajani Cerkvenjaka v Slovenskih goricah so v juliju proslavili že štiriindvajseti krajevni praznik, ki ga praznujejo v spomin na dogodke iz narodnoosvobodilne borbe, ko se je Osojnikova skupina partizanov v Stanetincih pri Cerkvenjaku spopadla z žan-darjema, ki sta zbirala ljudi za prisilno delo. Tako kot v minulih letih sta se ob praznovanju tudi letos prepletali preteklost in sedanjost, saj so Cerkvenjačani organizirali povorko s prikazom izvirnih kmečkih običajev, šeg in navad, članice aktiva kmečkih žena pa so pripravile kulinarično razstavo. V dvorani kulturnega doma so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo del domačih slikarjev Iva Lorenčiča in Mirka Žmavca.
Na osrednji proslavi so podelili tudi priznanja OF. Letos so jih prejeli: skupina ljudskih pevcev in pevk KUD Jože Lacko Cerkvenjak, Feliks Borko, Branko Topolovec in Stanko Žmavc.
Franc Bratkovič
KRAJEVNA SKUPNOST PUCONCI
V
Puconcih bodo gradili novo pošto
V krajevni skupnosti Puconci nikoli ne mirujejo, tudi ne sedaj, v vročih poletnih dneh, ko je veliko kmečkih opravil. Zaradi izredne aktivnosti tudi uspešno uresničujejo sprejete planske naloge v vseh sedmih naseljih. V letošnjem prvem polletju so brez vlaganja v telefonijo porabili za uresničitev razvojnih nalog 77,500.000 dinarjev. Gre za sredstva krajevnega samoprispevka in sredstva širše družbene skupnosti, ki so bila opredeljena za financiranje potreb v krajevni skupnosti Puconci. Poleg tega pa je bilo doslej vloženo v razširitev telefonije okrog 250,000.000 dinarjev namenskih sredstev zainteresiranih občanov. Razširitev telefonije je tako trenutno največja naložba v krajevni skupnosti Puconci. S porabljenimi sredstvi so kupili novo avtomatsko telefonsko centralo, večji del potrebnih kablov ter priskrbeli potrebna lokacijska dovoljenja za gradnjo prostorov za avtomatsko telefonsko centralo v Puconcih.
Naročena pa je že tudi projektna dokumentacija za poštno poslopje in telefonsko omrežje. Predvidevajo, da bodo letos zgradili potrebne prostore za avtomatsko telefonsko centralo, z razširitvijo telefonskega omrežja in priključitvijo novih naročnikov pa bi morali končati sredi prihodnjega leta. Med ostalimi nalogami, ki sojih že opravili ali pa so v realizaciji, pa je vzdrževanje vaških cest z navozi gramoza in urejanjem obcestnih jarkov v vseh naseljih krajevne skupnosti, gradnja avtobusnega postajališča v Puconcih, urejanje vodovodnega črpališča za vaški vodovod v Markišavcih, urejanje zvonikov in pokopališč v Bokračih, urejanje okolice vaško-gasilskega doma na Vaneči z asfaltno prevleko in še nekatere druge naloge. Vsakodnevno življenje namreč zahteva tudi uresničevanje drugih potreb občanov, za katere mora skrbeti krajevna skupnost.
Feri Maučec
ŽIVAHNO IN ŽIVOPISNO
Na folklornih prireditvah je običajno sila živahno in tako je bilo konec minulega tedna tudi v Beltincih, kjer so proslavili jubilej — 50 let folklore —, ga dokumentirali z razstavo Naših 50 let, ki jo je oblikoval Franc Poredoš, gradivo pa je posredovala Milica Šadl, ter zaplesali v beltinskem parku. Vreme jim je bilo tokrat naklonjeno in tako se lahko po posnetkih prepričate o živopisanosti te kulturno-turistične manifestacije, čeprav so fotografije črno-bele.	_
Brigita Bavčar
Foto: Nataša Juhnov in Dušan Loparnik
Zavrteli so se fantje, zavrtela so se dekleta in njihova krila. Čeprav v vročini nedeljskega popoldneva folklorno odeti, so plesalci iz Kbrmenda na Madžarskem izpričali svoj temperament in veščino plesnih korakov.
Pred nastopom sta folklorista za trenutek postala v senci. Fant ni objel dekleta, ampak kontrabas, oba pa sta z zanimanjem spremljala nastop druge folklorne skupine, saj je festival v Beltincih tudi izmenjava izkušenj.
LENDAVA
Kakšna je aktivnost komunalnih redarjev?
To vprašanje je delegacija krajevne skupnosti Lendava postavila na seji občinske skupščine, vendar odgovora še ni bilo. Komunalne redarje naj bi postavili že pred dvema letoma-, toda nihče ne ve, kaj delajo, če sploh delajo. Zami; sel ni bila slaba, komunalni redarji naj bi v krajevnih skupnostih pazili na red pri odlaganju smeti, na čistočo v vaseh, skrbeli naj bi tudi za varnost vodnih črpališč in drugih javnih objektov. Očitno je, da je dejavnost komunalnih redarjev prenehala in zato je delegate zanimalo, kaj naj bi storili, da bi delo le-teh poživili. Čudno se zdi, da doslej na svoje vprašanje niso dobili odgovora, čeprav vprašanje ponavljajo na vsaki seji skupščine.
Komunalni redarji, ali ljudje, ki naj bi skrbeli za ekologijo, so nam potrebni. Potrebno pa bi bilo izdelati okvirne naloge za ljudi, ki naj bi se s komunalnim redom ukvarjali. Tako pa pravzaprav nihče ne ve, kaj naj dela, zato pa je delo temu primerno. V krajevni skupnosti Čentiba, iz katere so delegati postavili vprašanje na se-ki občinske skupščine, se nadejajo, da bodo do jeseni dobili odgovor — še več, da bo zagotovljeno vse za dobro delo komunalnih redarjev.
Jani D.
Iz dekleta bo postala žena — nevesta na sliki miruje, ko jo mladenki opravljata za svatbo. Ženitovanjski običaji so bili na 18. festivalu folklore v Beltincih večkrat prikazani, vedno pa dovolj zanimivi in ilustrativni prikaz ljudske tradicije.
Izbijanje ključa je ena izvirnejših igric, ki so jih predstavili mladi folkloristi. Pri tej igri so mladi fantje morali pokazati vso spretnost, moč in iznajdljivost, ki jo imajo. Z uspešno opravljeno nalogo so se potrdili med člani pastirske druščine.