BEIOKRANJEC SLOVENSKI KMET DLflSILO OOLEMSKIH KMETDV. Geslo: Ita delo za staro pravdo «lovanskega kmeta. Izhaja okroui. in 15. vsakega me&ca. Narotnma za celo leto zna&a K 2. Vse pošiljatve prosimo na naslov: Belokranjec, Ljubljana, Breg St. 12. II. letnik. Ljubljana, dne 15. mal. travna 1909. Štev. 8. Horočnino za leto 1909 K 2-- na naslov Belokranjec, Ljubljana. Cepilni tecaj za vinogradnike. V torek, dne 20. t. m. ob 9. uri zjutraj priredi c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, g. Boh. Skalicky, pri državni osrednji trtnici v Bršlinu pri iiudoll'ovem tečaj za suho ce- pljenje in kaljenje (štratificiranje) ameriäkih trt (kljueev). Ker je ta način cepljenja zelo jedno- staven in si ž njim lahko vsak z majhnimi stroški sara pridela potrebne cepljene trte za nasaditev novih vinogradov, bilo bi želeti, da se naši vinogradniki tega tečaja v obil- nem številu vdeleže in da se ta način cepljenjn pri nas tako vdomači kakor n. pr. na Nižje- avstrijskem, kjer pridolajo mali posestniki na stotisoče cepljenk na leto, med tem ko jih pa pri nas kmetje kupujejo. Kam plovemo? Zgodil se je čudež: ljubljanski „Slovenec", glasilo bodočc edinoslovenske stranke, ki že sedaj dela veliko politiko z veliko žlico, z kuliovnico, se je blagovolil ponižati in je odgovarjal na članek v našera skromnem listicu v — uvodnem clanku. S tem seve še ni receno, da se je to zgodilo v dostojni obliki. V cerkvi se nas uči, da je Kristus dejal, da 6e ti kdo da kloiuto na eno lice, mn Se drugo nastavi, in da kdor svojega brata zmerja, da je greha kriv. Toda dr. Krek in dr. Lampe (oba doktorja „bogoslovja") sta drngačnega mnenja. Dr. Krek po javnih shodili uči: „Če ti kdo da eno klofuto, mu ti primaži dve", članke gotove osebe je pa lahko poznati po izrazih kot „slepar, raz- bojnik, blazon" itd. Sicer vsakdo najrajše govori o tem, na kar se najbolj razume, toda gospodjekmetov no smejo imeti tako za neumne, da ne bi videli, da trdijo in delajo ravno narobe, kot se nam pripoveduje o Kristusu, da je delal in govoril. Tadi jim ne smejo zameriti, da bodo rajši sledili Kristusovo vero, kot ljnb- ljansko lampetovsko in krekovsko. S svojira olikanim pisanjem tudi ne iz- brišejo dejstva, da deželo do skrajnosti zadolže in ne dokažejo, da bi se ne smelo po njih obljubah pričakovati pač dragačnih sredstev za izboljšanje položaja, kotmiljonske dolgove. Da postanejo gospodje v Ljubljani še bolj nervozni, nam kažejo nektera ne- prijetna zuamenja. Ko je dr. Lampe sedel na sedež dežel- nega finančnega ministra, je v blaženosti prvih trenotkov svojega finančnega devištva v „Slovencu" razložil na čem temelji finančni načrt. S. L. S. na ozdravljenju dežel- nih iinanc z državno podporo. Ker tvori to temelj klerikalne denarne politike na Kranjskern, si ta temelj nekoliko natančnejše ogledamo. Če je dober, potem srečna S. L. S., če pa ni, potem pa — ubogi davkoplačevaci. Podlistek. Spomladni cuti. Li čutiš ljubica moči nastale iz noči? — Veš ljubica, to je vstajenje. — Zapelo mlado jutro je po vesni hrepenenje, zato j)O gnjih vstalo je zelenje in sred dobrav sprehaja se ljubav, — življenje. Li vidiš ljubica tam slavčka dva, škrjančka dva, kako po dva in dva v ljubavi i'rfotata? . . . In prav tako se grlita in prav srčno se ljubita na vejici v dobravi, kot jaz in ti v ljubavi . . . Tihozor. Zatiralcem naroda. Ej vi, ki nosite visoko glavo, visoko tja, do sinjega neba, li vam je vaša moč mogoče v slavo? — Kaj to vaš ponos je, da narod mre vsUm! zla ? Vaš ponos, — vaša možnja je bogata ... A beda siromaka? — kaj vam mar! Za bebca ga imate, a za brata imata ga takrat, ko šteje vam denar. Kot po pečevju sivem, sivi gadi vso svojo zlobo sikate iz žrel.. . Preže na revne žrtve po navadi zahrbtno na nje spusrate pogubni strel. — Pogin in smrt vi kličete nad njega, gorje inn, če se slepo vam ne pokori! . . . Prokleta pač to kačja je zalega, ki hoče, sama da na zeralji le živi! Tihozor. Potres v Južni Italiji. n. je pripovedoval: „»Spal sem, ko je začela pod mano ple- sati postelja in se je sesul name strop Obležal sem nepremično, in kaj se je potem godilo, ne vem. Resil sem še ženo in hčerko. Dva sinova sta pa mrtva. Ležeč pod raz- valinami, sta vpila na pomoc, srce se mi je krcilo, toda nisem jima mogel pomagati. To je trajalo nekaj ur." — Župan Pivot iz Lombardije je padel v globočino,. toda tako srečno, da si je mogel zvrtati odprtino in Stran 44. BELOKRANJEC (SLOVENSKI KMET) Letnik II. Ce pogledamo to Lampetovo upanje brez dragih okoliščin samo po sebi, vidimo da ima na sebi raajhno napakico. Sanirati deželne finance z državno poraočjo, to vendar ne pomeni nič drngega, kot da odstopi država del svojih dohodkov deželam. A odkod so državni dohodki? Iz državnih (cesarskih) d a v k o v. Z drugimi besedarai torej: Ker kmetu ne moremo vzeti nič več z deželnimi davki, mn vzamerao denar kot državni davek in s tern davkom saniramo deželne finance. Ta operacija bi imela torej le takrat 8raisel, če bi se za ta priboljšek deželam porabilo tisti del državnih dohodkov, ki bi se ga nekie prihranilo. Kakorhitro se bi pa za to podporo moralo zvišati državne davke, bi pa to postopanje, po doraace po- vedano, bilo sarao norcevanje iz volilcev za to, da bi se n. pr. en del 10 miljonskega našega deželnega dolga pokrilo, bi se kmetu in drugira davkoplačevalcem naložilo — nov državni davek. Kaj nam pomaga, če nam bo 8tavil deželni odbor ceste, vodovode i. t. d., če bomo pa morali vse to drago pla- čati s povišanimi davki! Nam bi bilo po- magano edino tedaj, če bi država dala denar, ki bi ga n. pr. prihranila pri vojaštvu, če bi recimo od sedanjih 400 miljonov odstopila de- želara 200, nedabimorala zvišati davke. Pomisliti je treba, da Kranjska dežela ni sama. Podpore bodo hotele vse deželne nprave, ker so vse avstrijske kronovine zadolžene. Češki deželni račun izkaznje na pr. 20 miljonov primanjkljaja, a Češka je najbogatejša pokrajina. Celo v rednih razmerah bi bilo šlo z to državno poraočjo nekoliko kilavo. Medtem je pa prisla nesrečna zunanja politika, ki sta jo „Slovenec in cela njegova stranka tako živahno podpirala. Posledice te politike so naravnost grozne. Proglasitev aneksije je veljalo samo radi mobilizacije blizu 600 milj. krön. Treba bo dati Turčiji odknpnine za Bosno 54 miljonov. Treba se bo — še nadalje oboroževati, ker so vse države na Avstrijo jezne. Samo za pomorske Iadije se bo dalo nekaj sto miljonov; zgradi se namreč nekaj oklopnic, kterih vsaka velja po — 60 miljonov krön. Vlada je porabila za vojne priprave čez 200 miljonov krön, ki so bili namenjeniza — železnice, vodne stavbe itd. Treba bo z novimi davki zgnati sknpaj ta denar ali pa — z bogom železnice. itd. Ko je imela komisija gosposke zbornice sejo, kako sanirati dezeine finance, je pri sei tje tudi finančni minister ter izjavil: dežel- nih financ ne bo mogel sanirati, če se mu ne dovoli novih izdatnih virov dohod- kov t. j. davkov. V ta namen poda v državnem zboru predlog zazvišanje davka na žganje in za upeljavo dvojlh novih davkov. Kakšni davki to bodo, ni povedal. Pač lahko navedemo že pripravljene starejše načrte. Prvo je povišanje prevoznih cen po železnicah, ki bo znašalo 35 miljonov na leto pri tovornem, in 6—7 miljonov pri osebnem prometn. 0 veliki škodi tega davka sporočamo na drugem mestn. Drago breme bo monopol na užigalice, do katerega pride preje ali pozneje. Kot sedaj prideluje samo država sol, ali tobak, bo pri- delovala in prodajala država užigalice. Ceno se jim bo zvišalo vsaj dvojno, da se zaslnži 8 miljonov. Kar je sedaj užigalic za 2 vin. bodo stale potera 6 vin. Tretje breme, ki se bo skušalo upeljati, bo zvišanje davka na žganje. Od 90 K stopi na 140 K na 100 l. >/4 l žganja se podraži najmanj za 12—13 vin. Dalje se misli tudi na zviäanje davka na pivo, na 4 K za hl, kar bi dalo državi do 46 miljonov. S temi davki bi dobila vlada po 150 miljonov K več; ker pa potrebuje 250—300 miljonov, napoveduje finančni minister še 2 nova davka. Tako izgledajo torej temelji, na katere stavi dr. Lampe svoj finančni program. Ta država nam pomore pri splačevanju teh miljonov za katero se zadolži Kranjska. A zakaj smo zabredli tako daleč? Zaradi naše zananje politike, predvsem zaradi Bosne in Hercegovine. A kdo je podpiral vlado pri taki „po- litiki." Nemci in klerikalci. Nemci že zahtevajo plačilo od vlade s tem, da hočejo kar največjega zatiranja Slo- vanov v Avstriji in širjenje nemštva med Jugoslovani. Klerikalci se hočejo oškodovati za iz- gnbljeno Francosko s tem, da bi se pokato- ličanilo pravoslavne Slovane in upajo, da bi se v slucaju nemirov zapletli v vojno z Italijo, kjer bi naši bajoneti pomagali Lahom vzeti Rim in papeža napraviti zopet za posvetnega vladarja. Zato je politiko S. L. S. stranke dobro naznačil dr. Krek 0 Leonovi družbi na Du- najn rekoč: „—kakorsploh tvori slovensko ljudstvo predzid katolicanstva in avstrijske državne ideje nasproti veliko srbski ideji in nasproti ita- lijanski iredenti," to se pravi: Ti slovenski kmet pomagaj nemškemu kapitalistu pri razpečavanju nje- govega blaga na jugn in papežn pri dosegi njegove odabnosti, da postane zopet posveten vladar. Vidimo torej, da so uspehi „velike" politike S. L. S. sijajni, da pa vtegnejo po- stati gospodarske posledice te politike na Kranjskem za to ljudstvo — katastrofalne. Preosnova železniških voznin. Ker je treba na vseh straneh denar j a, je država trdno odločena, da „reformira" železniške voznine. 40—50 miljonov na leto dobi od tega. V državi s pametno gospodarsko politiko bi se gledalo, da bi bile prevozne cene na železnicah čim cenejše. Pri nas morajo pro- metna sredstva, ki tvorijo žile današnjega gospodarstva, služiti za mašilo vzornega go- gospodarstva. klicati na pomoč in skozi pomoliti roko, čeprav se sicer ni mogel ganiti. Opazil ga je neki fant in mu prišel na pomoč. Toda nov potres ga je prestraSil, da je zbežal. Čez eno nro ga je rešil lastnik hotela. SIišal je, kako je bilo poleg njega nbitih 6 tran- coskih turistov. Takoj, ko se je nesreca pripetila, je vlada poslala tje generala Maszo s 1000 vojaki. Toda, ker je tako ogromen kraj, se 8eve ni moglo ob enem vsemu kaj. Ponekod je prišla prva poraoč šele čez poldrugi dan. Kar je preostalo ljndi, so čisto podivjali. Mnogo jih je od strahu onemelo in zblaznelo. Pojavili so se roparji, ki so ropali drago- cenosti, toda vsled lakote so ljudje sploh prebadali drug drugega za košček kruha. V Režju so se napol nagi ljudje pretepali za kruh, ki so ga pripeljali. Ker so bili večinoma vojaki in redarji vsi mrtvi, ni bilo ponekod nobenega, ki bi bil delal red. V Režju je äele ruski parnik pripeljal zadostno pomoč. Vojaki so morali z bajoneti odganjati nesrečneže, da se niso vrgli vsi ob enem na kruh. Neka ženska se v svoji obupnosti ni mogla zdržati in se je vrgla naravnost na bajonet, da so težko ranjeno odnesli. Ker so se vodovodi porušili, so še vodo morali iz Neapolja privažati. Okrog 30.000 ljudij je zbežalo k so- rodnikom, druge so sprejeli rojaki po Italiji k sebi. Na tisoče ljudij je sedaj po vojašnicah, ubožnicah in bolnišnicah, ki ne vedo, kje so njihovi ljudje, otroci, ki vedo komaj za ime itd. Zla8ti so se odlikovali pri pomožni akciji ni8ki mornarji z vojnih ladij „Slava" in „Makarov", ki so rešili na tisoče pone- srecencev izpod razvalin. Kapitän „Makarovega" je pripovedoval: „Rešili smo kakih 1000 oseb, razdali vse, kar smo imeli: krnh, meso, vso vodo, ki je bila namenjena za parne kotle. Imeli smo na krovu mnogo zblaznelih, ki so po vseh kotih iskali svoje drage, kot da bi bili še v razvalinah. Nikdar ne pozabim iz mnogih prizorov, ko smo naäli v 3. nadstropju napol podrte hiše v neki sobi 2 mali deklici, ki sta se igrali s svojimi punčkami, kot bi zanje vsega ostalega sveta ne bilo. — Na ladiji smo čutili podmorski potres tako, kot če bi bili streljali z največjimi topovi. Poslanec Dolozzi pripoveduje 0 katastrofi v Pal mi te-le podrobnosti: Pri cerkvi se je podrl zvonik, hiše so vse v razvalinah. Iz razvalin se sliäijo obupni klici ponesrečencev, katerim ne more nihče pomagati. Iz zemeljskih razpoklin se še vedno dviga cm dim. Vihar in silni dež otežujejo situacijo. Iz Katanije so pripeljali več ljndij, ki so od strahu onemeli. V okolici se nahaja nad 15.000 ljudij, ki so utekli katastrofi, a niraajo sedaj niti strehe niti hrane. Radi požarja, kjer so se pekli mrliči, in radi razpadanja vseh onih, ki se jih ni moglo tako hitro pokopati, je strašen sinrad legel na eel kraj. Vojaki so morali hiteti, zato mrličev sploh niso agnoscirali, temveč jih kar povprek pokopavali. Tudi po morju je plavalo vse polno trupel. (Dalje prih.) Letnik II. BELOKRANJEC (SLOVENSKI KMET) Stran 47. za cejla obleka in žnejdara plačana, pa še je mene ostala an lajbelc." Povedal je tudi, da bi rad videl, da se nauči njegov sin slovenščine, ker občuje mnogo s Slovenci. Tu so nas zopet prehiteli Neraci. Pazimo na slovensko okolico, da nas ne preplavi nena- sitni nemäki Moloh, ki povsodi steguje svojc kremplje po naših pokrajinah! Zavarujmo se s slovenskimi učilnir.ami, da ohranirao ravno- težje proti sovražniku! Belokranjec. Glas Jz Rožnega dola. K precej obsežni župniji semiški spada tudi rožendolska podobčina, koje vasi so precej oddaljene od Semiča in na kočevski raeji. Odtod brusijo otroci vsak dan po več ur svoje pete, da se naučijo v semiški učilnici, kar je najpo- trebnejše: pisati in brati. Da to starišem ni prijetno, si vsakdo lahko misli. Že dolgo se trudijo, da dobe äolo v Rožnera dolu, za katero so si že kupili celo prostor, a ni je Le in Bog ve, kedaj bo. Pri&le so nararoč ranoge zapreke. Par posestnikov se navdušuje za nemško šolo, češ: „Z nemškim jezikom prideš, kamor hočeš, in naši otroci bodo šli lažje v Ameriko, kakor smo šli mi, ako se naučijo nemščine." Tako trdijo nekateri, ka- terim je nemščina vse in nje znanje višek ačenosti. Oni menijo, da se njih otroci kar čez noč naučijo tega jezika. Je pa fie druga zapreka, hujša od prve. Tudi tu je obljubila neraška šolska družba znantno podporo, ako se ustanovi nemška sola. In to je, kar ljudi najbolj zapeljuje. Z denarjem jih pridobiš najložje. Nastali so precej hudi prepiri, ki so sedaj potihnili. Toda zna priti zopet kaj podobnega na vrsto kakor lansko leto. Odločen privrženec Germanov, katerih sam celo poznal ni, je nabiral po hišah na polo podpise ob- Lanov, da bi jih zapeljal k nepremišljenemu koraku. K sreci so nekateri slutili prevaro ter niso sli na limanice. Naj bi nara tu še kdo drugi priskočil na pomoč, kajti nekateri so se še izrazili, da bodo pošiljali svoje stroke rajši v neraško šolo na Laze kakor v Semič, ki je tako oddaljen, da se otroci za- mudijo celi dan, da pridejo tja in potem zopet nazaj. V Rožnem dolu bi bila sola prav na mestu, le želeti je, da se še kdo drugi pobriga za nas, kadar Cesar pot re- bujemo, in ne sarao takrat, kadar potrebuje kak sladkobesedni kandidat naših glasov. Rožendolčan. Iz Pusteg-agradca pri Draga- tušu. Lani je bilo pokradenih v tukajšnjem mlinu pri belem dnevu več stvari. Na sumu je bil nek čevljarski mojster iz Dragatuša, toda po krivici, ker je ta mož poštenjak. Zdaj so izsledili orožniki pravega storilca v osebi Štefana Črniča, ki se je izdal na ta način, da tudi po drugih hisah ni znal razločati, kaj je raoje in kaj tvoje in to ga je pogubilo. Ko je vreča polna, se razveže. Društvo za otroško varstvo In mladinsko skrb v metliškera sodnem okraju imelo bodo svoj občni zbor v četrtek dne 29. aprila 1909 dopoludne ob 10. uri v razpravni sobi štev. 30. c. kr. okrajnega sodišča v Metliki. Vspored: 1. nagovor pred- sednika; 2. poročila: a) tajnika, b) blagaj- nika in c) preglednikov; 3. volitev novega predsednika; 4. volitev preglednikov; 5. odo- britev proračuna za bodoee leto; 6. slučajnosti. Predloge, ki jih naraeravajo staviti društve- niki, prijaviti je po § 15. drustvenih pravil odboru tako zai'asno, da jih more postaviti še na dnevni red, torej vsaj štirinajst dni pred občnira zborom. K prav obilni ndeležbi vabi odbor. S Kočevskega. Nečuvene razmere v Koöevju. Dne 28. m. m. so v Kočevju nemškutarji na- padli kolarskega pomočnika Alojzija Koretiča rodom Slovenca. Pobili so ga s palicami. V silobranu je Koretič zgrabil nož in ranil nekega Plavca („Nemec" iz Koroškega!) ne- hote tako težko, da je umrl. Korotica so aretirali. Oblasti nič nočejo videti nemške podivjano8ti v Kočevju, kjer se o belem dnevu napada, izžvižgava in za pse psuje Slovence. Iz Novega Mesta. Vinsko razstavo in vlnski semenj v zvezi z vinsko pokušnjo in pre- movanjem vin pri red i kmetijska podružnica v Novemraestu dne 17., 18. in 19. aprila. Namen tej prireditvi je, pokazati kako dobra vina se dobe na Dolenjskem in privabiti gostilničarje in vinske trgovce h pokušnji in k nakupu dolenjskega vina. V zvezi z razstavo se priredi premovanje vin, da se na ta način poveča zanimanje pri vinograd- nikih kakor pri vinskih kupcih. Za najboljša vina je določenih več premij in sicer za ru- deča in bela vina posebej. Za vinsko kupčijo in pokušnjo je razstava odprta na Belo ne- deljo dne 18. aprila in v pondeljek 19. aprila. Vinske razstave in vinskega semnja se lahko udeleže ledolenjski vinogradniki. Vinski kupci dobe" posebne izkaznice, ki jim dovoljujejo prosto pokušnjo, sicer se iraajo pa razstav- ljena vina pokudati proti plačilu z znamkami. Dohodek &a pokušnje se pora*bi za pokritje režijskih stroškov. Rokovnjaöi v Novemmestu! Društvo drž. pom. uradnikov za okrožje Novem mestu priredilo je dne 3. aprila 1909 narodno igro „Rokovnjači". Igra je povsem dobro končala. V tej je nastopilo 52 oseb, karje v Novem mestu nekaka vraža to skupaj spra- viti. Med igralci je odlikovalno prednašal g. Mozol in France svojo vlogo, žal, da je Mozol bradat. G. Polonica je vlogo rešila dobro, samo želeti bi bilo, da v drugic opusti smehljanje; med odprto sceno podaril se ji je šopek svežih cvetlic. G. Nona je očarano pela, a bila pre- malo koketna. G. Poljakova bila je pretiha, drugače nastop aristokratski. G. Rezika pre- malo naivna. Gg. Jera, Urša in hišna maski- rane premlade, a resile vloge zadovoljno. G. Bojec je vlogo zelo dobro reSil, pač pa v ku- pletu imel „tremo", bil je maskiran izborno. G.Tonček raaskiran in rešil vlogo hvalevredno. G. Nande maskiran premlad, a izborno pred- našal. G. Jošt kot krčmar z dobro kapljico „cvička" je kakor vstvarjen. G. Mencej pred- našal „Za časo vinca rujnega" umevno dobro, vsaj je izvrsten baritonist. Gg. Burger, Gavrič in Poljak svoje vloge rešili povoljno, pač g. Poljak naj v drugic opusti podpiranja glave in zakritja očes. Drugi ostali „Rokovnjači'* igrali zadovoljno. Želeti bi bilo, da se večkrat vprizori kaj enacega in g. režiser ne obu- pati, dasiravno tiči še ono zlo — odstranitev Slovenke iz Narodnega doma — v ljudstvu, vsaj je brat Žingel na občnem zboru Sokola priznal nepremišljenost, ktero je započel, se oprostil, dal zadoščenja, toraj ni vzrok raz- prtja v družabnem življenju. Narodna čitalnica, zavetišče Slovenk in Slovencev ali morebitno kako drugo društvo, ktero tam priredi ve- selice, temveč le rnalomarnost, brezbrižnost občinstva Novegamesta, ktero raje popiva po „pajzelnih pri automatih" ali posedeva pri „kvartah". Počasi se že zjasni! Po novomeškl okollcl se je klatilo zadnji čas nekaj steklih psov, ki so popadali tudi ljudi, osobito otroke. Nekaj otrok so poslali v Pasterjev zavod na Dunaju, kjer jih gotovo ozdravijo, če pridejo ugriz- njenci le pravočasno. Kak razloček med danes in nekdaj, ko so takim nesrečnikom zagovarjali strop in le raolili za nje, pa so skoraj vsi ugriznjenci zboleli na steklini in umrli vsled groznih bolečin v kakem kurniku zaprti kakor stekla žival. V Ootnivasi so se pojavile neke takozvane svetnice. Pravijo, da znajo vede- ževati, v resnici zna pa ena slepa le s trebuhom govoriti, da se sliäi kakor bi pri- hajal glas od kod drugod. S tern glasom ljudem prerokuje in jim akaznje, koliko mora kdo plačati za kakega rajnkega, da ga reši iz vie. Od neumnosti takih ljudij žive te ženske tako dobro, da izgledajo kakor polh, kadar je obilo žira ali bukvice. Ljudje, bodite pametni pa se ne dajte varati tern ženskam. Sicer pa ne vemo, zakaj ne poseže vines poklicana oblast. Clgranl so pokradli v Suhoplatih nad Kamenci mnogo vina, še več ga pa polili. Cigani so silna nadloga za prebi- valstvo. Zakaj ne kupi država vsak emu ciganu malo sveta in postavi koče, kjer bi moral cigan delati in bi se ne smel odstraniti za več kot za par ur, da nakupi potrebno. Tako bi se jih ložje nadzorovalo. V Črno- maljskem okraju nosi to ravnanje lepe sadove in se prijemlje ciganov kultura: otroke po- šiljajo v solo, tudi cerkveno se le poročajo nekateri. Huda sorodnlka sta Anton in Lojze Ovniček iz Podgore. Ko je dal namrec njun svak Ambrožič enemu Ovničkovemu otroku 20 vinarjev, so mu ukazali stariši, da naj vrne ta denar Ambrožiču, kar je fante\ dasi nerad moral storiti. Vsled tega je prislo med Ambrožičem in obema Ovničkoma do prepripa, ki se je končal tako, da sta Ovnička zvezala svaka Ambrožiča in ga še privezala ob kozolec. Ker pravijo, da Be mora vsakemu človeku pustiti osebna prostost, so se začeli zanimati za zadevo orožniki. Tako daleč bi ne smelo priti, tudi če bi bil Ambrožič Ovničkovemu fantu 20 vinarjev vzel, nikari ko jih je dal. Iz Stoplčev. Dne 25. marca je šlo od nauka več dečkov domov, ki so se lovili, Stran 48. BELOKRANJEC (SLOVENSKI KMTCT) Letnik II. smejali in podili, prav kakor je to spomladi, osobito o Veliki noči navada. Nesreča pa je hotela, da je stekel France Hočevar za Plan- tanovira Joškom in ga vjel ter je Plantanov tako nesrečno padel na tla, da si je zlorail levo ključno kost. Nesreča pač nikoli ne počiva, Iz Trebnjega. Nečloveška mati Ivanka Novak je porodila koncem marca hčerko> pa ji je toliko časa tiščala usta in nos, da jo je zadušila. Orožniki so jo takoj aretovali. Iz K-Ostanjeviee se nam piše: No- tarju Mate Hatnerju, ki je bil obsojen radi nekega hudodelstva, so vzeli pravico zago- vorništva, Moža je politika pritirala tako daleč in pa njegova nestrpnost, zoper vsacega in zoper vse se je pritoževal. Vendar obža- lujemo njegovo nesrečo, ki se bo dala morda še popraviti. Iz Novegramesta. Zdaj so začeli zopet obilueje točiti pivo, ko se je vročina približala. Za vinorodne kraje je to velika škoda, ker niti lastnega vina ne morejo spraviti v denar. Naj bi se privadili Ijudje piti poleti vino s hladno kislo vodo. Toči pa se Reininghausovo, Puntigamsko in Koslerjevo pivo. Le pri (Breatoniju) Tučku točijo eeško delniško pivo. Obrambni vestnik. Družbe sv. Cirlla in Metoda M) se spomnili meseca tebruarja z darovi denarni zavodi: posojilnica v Mariboru, Ribnici, Braslovčah, Velenju, Vojniku, Litiji, Žužemberku, Trbovljah in na Vrhniki, kre- ditno društvo v Kranju in Južnoštajerska hranilnica v Celjn. Veseleč se ugodnega vspevanja denarnih zavodov, zahvaljnjemo se jim, da se spominjajo, sestavljajoč bilanco in deleč skrbno pridobljeni letni prebitek, poleg oskrbe lastnega rezervnega zaklada, posebno naše prekoristne drnžbe sv. Cirila in Metoda in se nadejarao, da se združijo vsi slovenski denarni zavodi v ljubezni do našega naroda in da objavirno v letnih druž- binih izkazih med podpornimi člani družbe sv. Cirila in Metoda vse slovenske hranilnice in posojilnice. Dmžba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi mnogo in prav lepih spomla- danskih razglednic. Odlikujejo se po vari- jaciji, kakor tudi po svoji dovršenosti. No- bena trgovina, bodisi v raestu, bodisi na deželi ne sme biti brez teh razglednic. Čisti do- biček je namenjen družbi in prosveti našega naroda. Vse slovenske trgovce, kakor tudi odjemalce prosimo, da naročajo in uporabljajo v prvi vrsti družbine razglednice, ki se dobe v pisarni dnižbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Bliža se mlada, vse oživljujoča Vesna, ki bo poklicala slodnjo kal v živ- ljenje; o da bi se vzbudilo s pomladnim pestrim življenjem tndi v našem narodu novo življenje narodne probuje in zavednosti! Prosveta. Mladini. Spisal A. Rape. 1 zv. 28 si. Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta je izdalo in založilo pod gorenjira naslovom knjižico, ki je tako čedno opremljona, da jo je res veselje v roke vzeti. Knjižico krasi 8 izvirnih podob. Lično vezana velja 1 K, s pošto 116 K. Vsem štarišem in šolam kličemo : Naročite svoji mladini lični zvezek, ne bo Vam žal! Za kratek čas. Konkurenca. „Kaj pa je to? tttiri sobne slikarje imamo v trgu, pa vsi so na- enkrat oboleli?" „Lejte, naš zdravnik bo dal slikati svojo novo hišo in vsi bi se radi njerau prikupili." Dobra glava. Učitelj prl vpi- SOVanju: „No, videli bomo, ali ima vaš sin dobro glavo." Mati: „0, ima jo, ima, veste trikrat je žc padel po stopnicali, pa se mu ni nikdar nič poznalo." Ženska log-lka. Mož (jozno): „Kajr že zopet novo obleko? Saj seni te vendar opozoril, kakšne izgube so me zadele v trgo- vini? Žena: „Da, toda rekel si obenem takoj da nimam tega pokazati niti z najmanjšo stvarjo na zunaj." Majhno nesporazumljenje. Mati (pestunji): „Ko sem šla po drevoredu je vozil vojak sam našega Tončka. To je vendarle prelahkomišljeno.i( Pestunja: „Or prosim, ta je bil 3 leta kočijaž." Davčnl humor. Nek trgovec dobi pripis iz davkarijo : „V vašera letošnjem iz- kazu pogrešamo dohodke iz podružnice v N." Trgovec, ki je imel onega leta v iilijalki izgubo odgovori kratko: „Jaz tudi." Sa.j res. »Sodnik: „Janez Dolgaroka, dobili ste 8 let. Odsedite jih na gradu. Ali ste zodovoljni?" Janez Dolgaroka: „Oe že toliko, naj mi jih pa gospod nategnejo na 10, da dobim tam domovinsko pravico." Junak. „Kot sem ti dejal, rekel sem ran najhujše psovke. In vendar je to goljat kot gora in gotovo trikrat močnejši kot jaz. Toda nič se ga nisem bal." — „No, a on je k temu molčal?-' — „To ne, toda, ko mi je hotel odgovoriti, sem obesil poslušala na aparat in odšel proč od telefona." Previdnost ne škoduje. Pri pritrjevanju napisne tablice družbe proti vlomu: „Tako, pa dobro prišravbejte, da nam kdo ne ukrade". Nepotreben strah. „Moric, v moji sobi mi mores dati napraviti zavese. Nasproti stanuje mlad gospod, ki bi sicer laliko name gledal, ko se bom umivala." — „Počakaj, Sara, da to naredi; če enkrat po- gleda sem, si nabavi zavese sam." Prva slovenska trgovina Peuc 8 Koželj v KOCEVJU v hiši slovenske „Kočevske posojilnice". Odgovorni urednik: Mihael Rožanec. Izdajatelj: Konzorcij Belokranjca v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl.