-' i-SsMei^ev KpeAzhme lo »M»aiinmit» postale — PoStnlna pSa&u» ▼ Leto XXII«, št« 257 Ijana, nedelja 8« novembra 1941*XXI Cena cest. 80 ^pravoittvoi L|uCItana. fucctnijera aiica V Teletoo k. i 1-22. i 1-23. 11-24 Ui.-eracm oddelek: Lfcibi jana. Puccinijeva ulica 5 - Telefoo k. 31-23. 11-26 Podružnica Noro ootoi Ljnbljudn eott 42 Računi: a Ljubljansko pokrajino pri poleno čekovnem zavoda k. 17.749, n ocale kraje Italije ServiMfi Conri Corr Pott No 11-5118 iZKi-jLiONO ZASl OHSlVO a cMtlase a Ki. Italije in inozemstva Ima Unionr Pubblicita Italiana S. A. MILANO n Nitolaiti i rano »ditdtljki Utiti II (l(«d«iii*at Paconijeva ulica ta*. S. taf. 31-22. 31-23, 31-24. Rokopisi •• •( ftttiioi CONCESSJONARIA ESCLUSIVA pat la pub- Micki di paefcnkfloa >«eutna škoda. Doslej ugotovljene žrtve med civilnim prebivalstvom znašalo 20 mrtvih in 50 rs "?nih. Zadržanje prebivalstva je bilo zelo disciplinirano. Sestreljena sta bila najmanj dva sovražna bombnika, ki sta padla na tla v plamenih. CelMoen! letalski napadi na Malto Področje vojnih operacij, 6. nov. s. Eska- drile italijanskih in nemških bombnikov so vso noč napalale letališča na Malti. V zaporednih valovih so prihajala letala nad ^ v HaJfarju, Luki ln La Venezii. Velika škoda je bila prizadeta pripravam na letaliških ,T skladiščih ter letalom ob vzletiščih. Skoro povsod so izbruhnili požari. Od- por protiletalske obramb? 'r> ' ■ ometov je >'1 zc.Io močan, ni pa mogel preprečiti neprestanih in riiovitlh norton—- )lnJijansko-nemških bombnikov. Junaška sms-t nemškega generala v Afriki Berlin, 6. nov. s. Javljajo da je 24. oktobra padel na polju časrti na čelu svojih čet v Severni Afriki general »klopnih čet Georg Stump. Biil je odlikovan z železnim križem. Princesa Piemontska v milanskih bolnicah Milan, 6. nov. s. Piemontska princesa je te dni nepričakovano prispela v Milan. Takoj se Je podala v bolnico Rdečega križa in nato v glavno bolnico ter obiskala one, ki so bili ranjeni ob sovražnem letalskem napadu. Princesa jih je tolažila in vzpodbujala. V bolnici Rdečega križa se je prisrčno pomudlla ob posteljah nekaterih vojnih ranjencev, ki so se vrnili s fronte. Ko se je vračala v kraljevo palačo, si je princesa ogledala nekatere prizadete predele, ■ kjer se je razgovarjala prijazno z družina,mi poškodovancev. Veliki Japonski uspehi na morju Jagmici so potopili doslej 2,2Q®vdOO ton sovražnikovega ladjevja in 79 podmornic Tokio, 7. nov. s. Japonski glavni stan objavlja, da je bilo od konca julija do konca oktobra tekočega leta potopljenih 21 sovražnih podmornic. V istem času je japonsko brodovje potopilo tudi 34 sovražnih trgovskih pamikov v skupni tonaži 250.400 ton. V te. ; času so Japonci Izgubili dve podmornici in 29 trgovskih parnikov v skupni tonaži 122.500 ton. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da so se z novimi ameriškimi izgubami, kj jih je javilo današnje uradno poročilo, dvignile angleško-ameriške izgube podmornic v sedanji vojni proti Japonski na 79. Razen tega je bilo nadaljnjih 39 podmornic hudo poškodovanih. Skupno je bilo torej izločenih iz borbe 129 podmornic. Celotno Število potopljenih angleško-ameriških tr- govskih ladij, upoštevajoč tudi potopitve, objavljene v poslednjem japonskem poročilu, pa je od začetka vojne do danes doseglo 391 parnikov v skupni tonaži nad 2 milijona 200.000 ton. Večina potopljenih podmornic, okoli 60, je ameriških, tako da so Zedinjene države izgubile v tej vojni večji del svojega podmorniškega brodovja. Te izgube predstavljajo zelo hud udarec za Američane. V tukajšnjih krogih pripominjajo, da se je možnost ameriške podmorniške vojske proti japonskemu trgovskemu prometu znatno zmanjšalo. Jekleni obroč, ki ga Japonska stiska okrog voda vzhodne Azije, postaja vedno bolj trden in ne dopušča več ameriškim podmornicam operacij. Rooseveltov neuspeh Listi poročajo nekaj podrobnosti o izidu ameriških delnih volitev v reprezentančno zbornico in senat ter volitev guvernerjev posameznih držav. Po vseh dosedanjih rezultatih lahko rečemo, da je Rooseveltova demokratska stranka doživela pri teh volitvah precej hud poraz, kar je za presojo sedanje ameriške politike prav gotovo zanimivo znamenje. Nobenega dvoma namreč ni,, da Sb volitve pokazale, da se v Ameriki vedno bolj širi struja, ki je nasprotna predsednikovi politiki, ako gledamo nanjo kot celoto. Ni še mogoče točno reči, kakšno bo novo razmerje sil v reprezentančni zbornici, toda že po doslej znanih izidih je jasno, da so republikanci pridobili veliko število sedežev. Medtem ko so imeli namreč prej v tej zbornici le 162 poslancev, jih imajo sedaj že najmanj 194, medtem ko so demokratski mandati od 257 padli na 205. Ako bi hoteli demokrati razpolagati v reprezentančni zbornici z absolutno večino glasov, bi morali imeti najmanj 218 svojih poslancev, k čemur je treba pripomniti, da niso še znani izidi za 33 poslanskih mest. Pa naj bodo ti izidi že kakršni koli, nobenega dvoma ni, da je Rooseveltova stranka občutno izgubila na terenu. Prav tako se je tudi v senatu razmerje glasov —■ po doslej znanih izidih — spremenilo na škodo demokratov. Doslej je sedelo v senatu 69 demokratov in 23 republikancev poleg 4 neodvisnih senatorjev. Sedaj je število demokratskih mandatov padlo na 56, republikanskih pa se je dvignilo na 36. še bolj značilno preusmeritev javnega mnenja v Ameriki pa kažejo izidi volitev guvernerjev. Medtem ko je bilo namreč izvoljenih le 13 demokratskih guvernerjev, je bilo 17 republikancev izvoljeni na to najvišje upravno mesto. Pri tem je še prav posebno značilna izvolitev republikanskega guvernerja v državi New York, ki je bila doslej demokratska domena. Tu je namreč bil namestu dosedanjega Rooseveltovega človeka Bennetta izvoljen republikanec Thomas Dewey. Bela hiša je seveda takoj, čim so bili znani prvi rezultati, objavila posebno uradno sporočilo, v katerem je skušala zmanjšati pomen teh sprememb v sedanjem položaju. Toda Rooseveltova • tranka ne bo mogla mimo ugotovitev, ki izhajajo iz teh volitev zanjo, kajti nobenega dvoma ni, da bi njihov Izid prav gotovo ne bil tak, ako bi bili vo- lilci povsem zadovoljni z njeno dosedanjo politiko. Kaj je pri tem tudi sicer še vplivalo na spremembo razpoloženja volilcev, ni in ne more biti tako važno. Nezadovoljstvo volilcev z demokrati gotovo ne more pomeniti kaj drugega kakor odpor proti Rooseveltovi dosedanji politiki, pa naj so imeli pri tem pred očmi samo domačo, notranjo ali zunanjo politiko. V vojni je drugo od druge itak nemogoče ločiti. Višek zavijanja dejstev Je nedvomno v tem, ako skušajo sedaj uradni organi Bele hiše prikazati izid volitev kot Rooseveltov uspeh. V čem pa naj bi ta uspeh bil? Ali morda v tem, da so demokrati skoro za las izgubili večino v reprezentančni zbornici? Ali pa morda v tem, da je bil za guvernerja najpomembnejše ameriške zvezne države New Torka izvoljen republikanec Dewey? Pisanje republikanskih listov vsekakor zgovorno dokazuje nasprotno, saj se tu Izid volitev poveličuje kot uspeh boljše politike, kritike boljšega vodstva vojne in odprav« kompliciranega ln zmedenega birokratskega vojnega sistema. Skratka, volild so a svojimi glasovi izrazili nezadovoljstvo proti Rooseveltovi diplomaciji ln strategiji (kar je po tolikih ameriških neuspehih na bojiščih tudi nekaj povsem naravnega), obenem pa tudi proti njegovi nenačrtni gospodarski politiki, ki je bila prav pred tedni izpostavljena najostrejšim kritikam ▼ reprezentančni zbornici in senatu. Zanimivo Je nadalje, da so pri volitvah zmagale mnoge osebe, ki so splošno znane po svoji nenaklonjenosti Angliji in Rusiji ter vojni sploh. Zlasti značilna je Izvolitev nekaterih znanih »izola-cionistov«, katerih največji argument je bil prav v tem, da je Roosevelt pognal državo v vojno, čeprav Je v volilni kampanji za svojo izvolitev 1940 neprestano poudarjal, da bo to za vsako ceno preprečil ln mu * je ljudstvo prav zato izreklo svoje zaupanje. Američani pa, kakor kaže Izid sedanjih volitev, te njegove prevare niso pozabilL Italijansko predavanje v Budimpešti Budimpešta, 6. nov. s. Pred množico vse-učiliških dijakov je predaval profesor Ro-berto Papini na univerzi v Budimpešti o duhu rimske arhitekture. Zanimivo predavanje je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem. Novi sovjetski porazi na Kavkazu D sovjetskih letal in 1 oklopni vlak uničenih vzhodno od Alagira Večja sovražnikova skupina obkoljena in razbita jugovzhodno od Ilmenskega jezera Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7 okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na aapadnem Kavkazu je vrgel presenetljiv krajevni napad sovražnika z neke višinske postojanke. Nemški pehotni oddelki so pridobili' v močnem deževju v žilavih borbah tudi severno od Tuapseja na terenu. Pri obrambi sovražnih protinapadov vzhodno od Alagira je bilo v hudih borbah uničenih 80 sovjertskVh oklopnih voz, letalstvo pa je uničilo oklopnj vlak. Premikanja čet na gruzinski vojaški cesti so letalski oddelki obmetavali z bombami. V prostoru okrog Stalftigrada so bili samo krajevni boji. Bojna in strmoglavila letala so obstreljevala baterijske postojanke in kraje vzhodno od Volge. V srednjem odseku fronte so bili med napadi uničeni številni sovražnikovi bunkerji s posadkami vred. Letala so obstreljevala izhodiščne postojanke in premikanja sovjetskih čet na področju izvirov reke Dvine in Volge. Na letališčih severnovzhodno od Moskve so nastali po letalskih napadih veliki požari. Jugovzhodno od Ilmenskega Jezera je bila večja sovražnikova skupina po večdnevnih borbah v izredno težkih terenskih okoliščinah obkoljena ln uničena. Težko topništvo kopne vojske je zažgalo elektrarno v Kronštatu. V Egiptu trajajo hude borbe Ailje. Lastni protinapadi so povzročili sovražnikovim oklopnim oddelkom težke izgube. Nemške tn italijanske letalske sile so v zaporednih napadih obstreljevale motorizirane sile sovražnika med Marsa Matruhom in El Alameinom. Na Sredozemskem morjn Je sestrelilo mornariško topništvo 5 sovražnikovih letal. Posamezni angleški' bombniki so podnevi prileteli nad sovemozapadno nemško ozemlje in nad Nemški zaliv. Civilno prebivalstvo je imelo neznatne izgube. Pri teh "poletih ta pri poletih nad zasedenim zapadnim ozemljem je bilo sestreljenih 6 sovražnikovih letal. Pr&diranfe ob zgornjem Tereku Berlin, 7. nov. s. Kakor je davi objavilo nemško vrhovno poveljništvo, so nemške in zavezniške čete na operativnem področju ob gornjem Tereku v zadnjih 24 urah še nadalje napredovale. V tem odseku so nemški in rumunski oddelki ojačili pritisk na sovražnika, ki je moral prepustiti številne nadaljnje postojanke, čeprav so rdeči dobesedno posejali ves predel, po katerem tečejo važne vojaške ceste Osetov in Gruzincev, z bunkerji in vsakovrstnimi postojankami, so nemške in zavezniške čete potem, ko so strle srdit odpor kavkaške pehote, tudi včeraj nadaljevale in dosegle vse za ta dan določene cilje. Sovražnik, ki je bil prepoden z glavnih postojank in ni mogel več oskrbovati svojih čet, je izgubil svobodo kretanja, zaradi česar je rdeče poveljništvo poslalo ojačenja v najbolj ogrožene kraje. Oddelki SS so zasedli z nenadnimi akcijami važne višine, ki bodo odlična izhodiščna oporišča za nadaljnje prodiranje. Nemško letalstvo je uspešno podpiralo operacije na kopnem ter prisililo k molku baterije in strojniška gnezda nasprotnika. Močne eskadre strmoglavcev so silovito bombardirale postajo v Ordžonikidzeju, ko so s postaje odhajali oskrbovalni vlaki na fronto. "Napad je bil tako nenaden, da protiletalsko topništvo in sovjetski lovci niso mogli v pravem času učinkovito reagirati, ko pa se je pojavila prva reakcija protiletalskih baterij je bil večji del bombardiranja že opravljen. Skoraj popolnoma so bila uničena železniška poslopja, skladišča in kurilnice. Dolgi odseki tračnic so bili razdejani. Bombe so zažgale na kolodvoru stoječe vlake in vlake, ki so odhajali. Več tisoč boljševiških vojakov je bilo ubitih. Da bi zajezilo ogražanje edine še proste vojaške ceste proti področju onstran Kavkaza, je sovjetsko poveljništvo vrglo r bitko številne rezerve letalstva, ki jih je odtegnilo po večini iz drugih odsekov. Med silnimi dvoboji v zraku so nemški lovci brez svojih izgub sestrelili, kakor poudarjajo v tukajšnjih pristojnih krogih, 32 sovjetskih letal. Letalske akcije v Finskem območju Helsinki, 6. nov s. V zadnjih 24 urah nI ničesar pomembnega poročati z bojišč na kopn?m in na morju Finski Icvci so v borbah v južnem predelu fronte v vzhodni Kareliji zbili 2 sovjetska lovca tipa »Lagg 3c. Finska letala so bombardirala železniška križišča za sovjetskimi črtami, zažgala en vlak in pognala v zrak neko postajo. Sovjetsko letalstvo Je bombardiralo mesti Liechsa in Murmes. Tri osebe sc bile ubite, tri pa ranjene. Sovjetske bombe so padle tud na kraju ob obrežju finskega zaliva, pa niso povzročile škode. V Helsinkih sta bila dva letalska alarma. Bilanca boljše viške revolucije Berlin, 7. okt. s. Današnji dan, ki pomeni 25. obletnico izbruha boljševiške revolucije v Rusiji, daje nemški politično-diplomatski korespondenci povod, da v kratki beležki prikazuje žalostno bilanco delovanja Kremlja in njegovih temnih emi-sarjev za izbruh boljševiškega divjanja v Evropi in, če mogoče, po vsem svetu. Ofi-ciozna korespondenca, ki se sklicuje predvsem na dejstva in neuspehe, ki so Jih v zadnjem četrt stoletju doživeli moskovski voditelji, a tudi na dolgo vrsto oficioznih sovjetskih izjav, opozarja med drugim, da se je boljševiška Rusija že dolgo pripravljala na konflikt, brez katerega bi po Leninovih teorijah boljševiška država ne mogla dolgo obstojati v svojem sedanjem sestavu. Od dneva, odkar je bila v Rusiji raz-obešena rdeča zastava, nadaljuje oficiozna nota, niso kominternski ljudje opustili nobene prilike, da ne bi skušali uresničiti namenov, ki so si jih bili postavili v svojih temnih programih, pa da ne bi vedno bolj razširjali v svetu boljševiške infekcije. V ostalem pa si v Rusiji niso nikdar prikrivali, da je bila sovjetska vojska samo orodje za nasilno in silovito uresničenje tega načrta in zgodovina zadnjih let nam je v tem pogledu nudila več primerov. Nota navaja nato prijateljsko pogodbo, podpisano 1.1939 med Rusijo in Nemčijo ter nadaljnje izsiljevalne poskuse Stalina, ki se je namenoma posluževal tega pakta kot orožja proti Nemčiji sami, toda pravočasni Hitlerjev nastop, ki Je z napadom preprečil boljševiški napad na evropsko celino, je obenem s hrabrimi zavezniki pomagal osvoboditi Evropo strašne ruske grožnje. Oficiozna nota omenja nadalje nestalno in nepojmljivo zavezništvo boljševizma s svetovnimi plutokracijami ln zaključuje s trditvijo, da oba tovariša iz Londona in Washingtona nista mogla izmisliti si boljšega sredstva, da odpreta Internacionalnemu boljševizmu vrata v lastni državi. Današnji »Volkischer Beobachter« se v uvodniku dotika istega vprašanja s podobnimi razmišljanji. Briago bojišče — kamen spotike V nasprotnem taboru se ne morejo poleči razprave, v katerih si »zavezniki« drug drugemu berejo levite zaradi izostanka te ali one medsebojne pomoči. Pravi kamen spodtike je že nekaj mesecev med njimi tako zvano »drugo bojišče«, ki ga Rusi neprestano zahtevajo od Angležev in Američanov, glede katerega pa se Američani izgovarjajo na Angleže, češ da je to prav za prav samo njihova stvar, dočim Angleži zamerjajo Američanom, da se tako brezvestno skušajo znebiti sleherne odgovornosti, medtem ko je že vsakemu znano, pravijo v Londonu, da Angleži brez ameriških dobav nič ne morejo, teh pa še vedno ni za tako tvegano dejanje... Kako huda so v tem pogledu nasprotja med Londonom, Washingtonom in Moskvo, nam skoro vsak dan razkriva kak govor v sovražnem taboru. Prav pogosto posegajo v to polemiko zlasti anglosaški novinarji, ki seveda prav nič ne prikrivajo, da »nekaj zares ni v redu«. O velikem nezadovoljstvu med zavezniki je pred dnevi zapisal nekaj zelo odkritih besed celo eden izmed Rooseveltovih novinarskih zaupnikov, Drewe Pearlson, ki črpa svoje informacije navadno direktno v Beli hiši. Zato so njegova izvajanja tem bolj zanimiva, ker kažejo, kako velike so že razpoke med tako zvanimi »zavezniki«. Carri armati brltanidd uiika: KeKa. Dragou-na, šebenika Janeža, Verbiča Jerneja, Za-larja Jožeta. Pošto naj dvignejo v taJniStvn: Dobe v c Giovanni, Horvat Vila, Kozak Nada, Koš nlk Jožica, Marija dr. Pirkmcvjerjerva, Vrt-nik Janez. ! ; | * j h i i,i . , , Osebi, ki sta poeaJbiR v uradu pl-t-mrežo in 6 dopisnic, naj omenjeno dvigneta, istotam. V glavni pisarni IRK, GosposvetSka četa 2-n se naj oglasijo sledeče osebe ali ih svojci: Pšntar Jakob, Hojnik Slavko, *?ro8.t Ladislav, Božič Franc, Oblak Al-nz, Puc Slavko, Hvale Maksimilijan, rržišar Anton, železničar, Panzek Ana. Nakaznice za petrolej Nakaznice za petrolej za razsvetljavo dobe stranke v mestnem preskrbovalnem uradu v L nadstropju Mah rove hiše na Krekovem trgu št. 10 samo med popoldanskimi urami tako, da pridejo na vrsto v ponedeljek ln torek 9. ln 10. novembra t. L stranke z začetnicama A in B, v sredo in četrtek 11. in 12. novembra z začetnicami od C do D, v petek ln soboto 13. In 14. t. m. z začetnicami E do O, drugi ponedeljek ln torek 16. in 17. novembra od H do J, 18. in 19. t. m. K in L, 20. ln 21. t. m. z začetnicami M do O, 23. In 24. t. m. z začetnicami P do S, 26. in 26. t. m. z začetnicami 8 do U in 27. ter 28. t. m. z začetnicami od V do ž. Nakaznice dobe samo one stranke, ld predlože nabavnp knjižico za meso ln potrdilo hišnega gospodarja. Iz tega potrdila mora biti razvidno Število oseb v družini, ki prosi za petrolej, ln tudi, da stranka nima v hiši električne razsvetljave. Posebno pa opozarjamo stranke, naj v uradu za nakazovanje petroleja ne delajo gneče, saj Je za sedaj dovolj petroleja in ga bodo dobili vsi upravičenci kot lansko leto. Kdaj bo mogoče drugič dobiti spet petrolej za razsvetljavo, bo o pravem času objavljeno, O priliki 204etnice Pohoda na Rim so bili objavljeni zanimivi podatki o veiikem uspehu, ki ga je Italija dosegla v zadnjih 20 letih na področju prometa predvsem & tem, da je nadomestila v železniškem prometu inozemski premog z avtarkičnirn belim premogom, to je z električnim tokom, ki se pridobiva z izkoriščanjem vodnih sil. Med prvo in drugo svetovno vojno st je Italija v pogledu elektrifikacije železnic povzpela na prvo mesto med evropskimi državami. Povprečno je bilo vsako leto elektrificira-nih 260 km. in tako je dclžma elektrifici,rani h prog narasla v 20 letih od 786 km na 5500 km. Ni daleč čas, ko bo ves italijanski železniški promet elektriificiirain in železnice ne bodo potrebovale nobenega inozemskega premoga več. Elektrifikacijska dela so s& v zadnjem desetletju vršila pospešeno in v skladu z načrtom za izkoriščanje vodnih sni. Tudi v sedanji vojni se dela niso ustavila in je bila zlasti pospešena dovršitev pričetih del. Tako je bilo lani v jesena izročenih prometu preko 200 km novih elektnificiramih prog. Od tedaj je bila dovršena elektrifikacija proge Trento—Varana—Bologna (205 km), dovrši t vi pa se bližajo dela na progah Domodossola—Milano (124 km), Rifrevi— Empold (78 km) in Ciampino—Velletri (27 km). Še daljnosežnejši načrti pa so pripravljeni za dobo po vojni Ti načrti obsegajo razširjenje elektrifioiranega železniškega omrežja za nič manj kako 4000 km, pri čemer bodo nekatere proge istočasno spremenjene v dvotiirne, nekatere obstoječe dvotirne pa v štiritirne. Ves načrt za povojna elektrifikaoijska dela. za preureditev obstoječih prog in gradnje novih ter za povečanje voznega parka bo zahtevali pri sedanjih cenah investicijske izdatke v višini okrog 60 milijard lir. Že leta 1932, ko so nekateri strokovnjaki dvomiti v gospodarstvenost ogromnih investicij za elektrifikacijo, je takratni vodja italijanskih državnih železnic Constanzo Ciano dokazal finančno koristnost teh investicij, ki vrhu tega omogočajo da se prelomi odvisnost prometa od uvoza premoga in se ves promet nasloni na vodne sile. ki Prehrana Švice Že v prvi svetovni vojni je morala Švica napraviti velike napore, da poveča svojo lastno proizvodnjo živil, vendar ji je to le deloma usipelo, kar je razumljivo spričo goratega znažaja dežele, ki je manj primerna za poljedelstvo in je usmerjena bolj v živinorejo. Po svetovni vojni se je enostranski razvoj švicarskega kmetijstva še poostril in zato je morala Švica prod sedanjo vojno uvoziti dve tretjini potrebnega žita iiz inozemstva. Že v prejšnjem desetletju je Švica spoznala, da mana svojo produkcijsko politiko usmeriti tako. da bo v primeru stiske lahko vsaj za stilo pridelala potrebna živila na lastni grudi. Pri tem je imel važno vlogo zgled, ki sta ga dajali Italija in Nemčija. Seveda v Švici ne pride v poetev popolna prehrambena avtarki ja, temveč je šlo stremljenje za tem. da se čim bolj poveča kmetijska proizvodnja, kair pa se di izvršiti le z razširjenjem površine obdelane zemlje, bodisi z melioracijami aH pa s pretvoritvijo travnikov in pašnikov v njive. Tik pred izbruhom sedanje vojne je švicarski zvezni svet sestavil načrt za povečanje površine obdelane zemlje na 300 000 ha Leta 1934 je znašala v Švici površina obdelane zemlje komaj 180.000 ha. nasproti 1.12 milijona hektarov travnikov in pašnikov. Čeprav so bile. izdane razne premije, je površina le polagoma naraščala. To je dovedlo do tega, da je zvezni svet uporabil izredna polnomočja in je v aprilu leta 1939 izdal za preosnovo kmetijske proizvodnje obvezne predpise, ki so se nanašali na vsak posamezni obrat. Načrt je šel za tem. da se poveča z žitom posejana površina na 200.000 ha in površina okopa vin na 100.000 hektarov. V tej zvezi je bila izdana kmetom tudi garancija glede vnovčenja pridelka in cen. Ko je izbruhnila vojna, je bilo jasno, da ta načrt ne bo zadoščal. V resnici je Švica danes v glavnem navezana v pogledu prehrane na lastno proizvodnjo. Zato je bil razširjen prvotni načrt 300.000 na 500.000 ha obdelane površine, od katere naj bi odpadlo 246.000 ha na žito, 63.000 na krompir, 100.000 ha na okopavine in krmila itd. V naprej Je bilo jasno, da načrt ne bo izvedljiv brez vzporednih delnih omejitev v živinoreji. Zato je bilo predvideno, da se bo moralo stanje goveje živine zmanjšati za 20 odstotkov, stanje svinj pa za 50 odstotkov. Doslej je Švica na podlagi iznešenih ukrepov dosegla že precejšnje uspehe. Površina, posejana z žitom, se je povečala od 126.000 ha v letu 1934 na 173.000 ha. Celotna obdelana površina je letos v jeseni dosegla že 310.000 ha, za leto 1942-43 pa Je predvideno nadaljnje razširjenje za 100.000 ha. Mnogo žrtvuje danes Švica za pospešeno izvedbo melioracijskih del, tako da bi nadaljnje povečanje obdelane površine ne šlo v toliki meri na škodo travni-Stva in pašništva. Samo z melioracijo močvirnate in kisle zemlje se da pridobiti nadaljnjih 45.000 ha orne zemlje. Tudi v pogledu hektarskega donosa je Švica zabeležila napredek in pridela sedaj povprečno 22.5 stota žita na ha, t j. 10°/o več kakor pred 20 leti. Pri proizvodnji krompirja Je bil zabeležen celo napredek so v obilni meri razpoložljive. Ugovori nekaterih strokovnjakov so se nanašali predvsem na višino investicijskih stroškov, toda že v nekaj letih so dejstva dokazala pravilnost stališča Comstanza Ciana. Pred izbruhom sedanje vojne se je izkazalo, da je spričo naraslih cen premoga na svetovnem trgu elektrificiran promet navzlic znatnim amortizacijam ne samo gospodarsko koristen, temveč tudi bistveno cenejši. Po zadnjih izkazih iz dobe ob vstopu Italije v vojno so znašali izdatki za vozno kilometrsko tono pri pogonu s premogom 8.90 lin* in le 3.56 lire pri električnem poganu. Manjši so stroški za vozno osebje, za osebje delavnic, preračunani na vozno kilometrsko tono, zlasti pa za vzdrževanje voznega parka. Prihranek nasproti parnemu pogonu kažejo zlasti podatki za leto 1939/40. ko je 1375 električnih lokomotiv obvladalo 81.9 milijona voznih kilometrov, medtem ko je 3340 parnih lokomotiv obvladalo le 73.3 milijona voznih kilometrov. Koristi pa so se še posebno pokazale v sedanji vojni, ko italijanske železnice lahko brez težav obvladajo znatno narasli promet. Po podatkih generalnega železniškega direktorja senatorja Velana so znašali v letu 1938 investicijski izdatki za en elektrifici-ran kilometer proge povprečno 0.6 milijona lir. Od celotnih investicijskih izdatkov je odpadlo pred vojno le 12°/« na izdatke za suirovine, ki jih je treba uvažati, vseh ostalih 88°/o pa je odpadlo na domače suroviee, domače izdelke m delavske mezde. * Med železniškimi gradbenimi načrti za dobo po vojni je zlasti pomemben načrt tnansbalkanske železnice, ki bo speljana preko Tirane in Elbasana ter bo pri Florini priključena na grško in bolgarsko železniško omrežje ter bo omogočen tudi neposredni promet s Carigradom. V tej zvezi bo prenovlena tudi proga Rim—Brindisi. ki jo bodo spremenili v dvotirno progo. V Brindisiju predvideva načrt, da bodo vlak speljali na trajekt, s katerim bo prepeljan do Valcme, kjer bo stekel zopet po- novi železnici. za 25%. Posebno skrb je Švica posvetila tudi proizvodnji žiyinske krme na polju, ki naj nadomesti izpadek zaradi preora-nja travnikov in pašnikov in izpadek uvoza močnih krmil, in ensilaži krme, ki nudi za 30—40% boljše izkoriščanje na travnikih pridelane krme, kakor pri navadnem sušenju. Podaljšanje rokov za sestava inventarjev o tekstilnih izdelkih Upoštevajoč težkoče glede sestave inventarjev v smislu naredbe z dne 31. oktobra t. 1. št. 198 in želje prizadetih kategorij, je Visoki Komisar podaljšal roke, določene v čl. 2 omenjene naredbe in sicer tako, da se morajo dela, ki se tičejo sestavljanja inventarjev, izvršiti do 14. t m. V tem času je ukinjena vsaka prodaja in oddaja v citirani naredbi označenega blaga (tekstilni izdelki, obutev in oblačilni predmeti) občinstvu. Gospodarske vesti —Kon^zea i^a. c.\ lar-.'.i*ne surovine. V Torinu je bil 5. novembra otvarj^n itaii.iansko-nemški 3 za avtarkične »uradne, ki sta to svobodo. -□□□ronnDnDDUuuuDuuuuuLJuiJUULnj B i a g! O Pantaleo - Grlša Koritnik: Pričakovanje Glasov veselih duša pričakuje in daleč, daleč svoj pogled upira, kjer morja valove in v gorah hruje. Kipeče mor je,-gorski veter rjove in se gubi in duša željno čaka na jasnejše in pristnejše glasove. Ospel, suh list na valu zraka kroži in za pristanek košček ruše išče; ne splahnejo vetrovi. Oddaljen glas zgubljeno v gorah toži in kliče, kliče mir in pristanišče — in jek se ne poleže ... Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase! Masae di prfgfoniert sovietici catturati dalle truppe delTArmata Italiana in Russia du-rante le recenti operazloni — Množice sovjetskih ujetnikov, ki so jih zajele čete Italijanske vojske v Rusiji med zadnjimi operacijami 75 let torpeda Malo je znano, da je torpedo star komaj tri čeitrti stoletja. Malokdo tudi ve, zakaj se to strašno orožje prav za prav tako imenuje, Mornarji mu pravijo po navadi »jegulja«. a beseda torpedo je tudii ime neke ribe, električnega sika t a. ki deli ob dotiku močne in cdo smrtne električne sunke. Prvotno so imenovali mine s tem imenom a pred 75 leti je prešlo to ime na podvodne izstrelke z lastnim motorjem, ki jih žene naprej. Danes nazivamo tako. kakor znano, tudi posebno vrsto 'letalskih bomb Angleži trdijo, da je torpedo izum njihovega .rojaka, dejansko pa b1 sc dalo o tem debatirati. Vsekako je dejstvo, da so prve prave torpede s krova vojne ladje izstrelila v oktobru 1867. Ta vojna ladja je bila avstrijska topničarka »Gemse« zamisel izstrelka, ki bi ga poganjala lastna sila, pa je uresničil kot prvi fregatni kap tan Jo-hann Luppis, ki je pozneje v priznanje svojega izuma prejel pridevek »pl. Kam-mer«. Luppis je že leta 1860. zgradil praobliko današnjega torpeda, ki ga je imenoval »obalni rešil ec« Sprva je mislil, da bi ga uporabljali kot obrambno orožje z oba'!e, kmalu pa si je domislil, da bi bila njegova uporaba kot napadalno orožje z vojnih la-diij še učinkovitejša. Štiri leta pozneje se je zvezal z angleškim inženirjem Robertom Whkeheadom. ki je vodil v Avstriji tovarno za izdelovanje strojev. Z njim je izpopolnjevali svoj izum in leta 1866. je sporočil mornariškemu oddelku dunajskega vojnega ministrstva: »S samogib al nim torpedom smo dobili novo, strašno orcižje, ki je sposobno preekreniti vojno na morju.« Na zgoraj omenjeno topničaiHko so namestili potem izstreljevad no napravo za torpede, torpedno cev. »Gemse« je bila tedaj prva torpedovka na svetu in kopijo prvega torpeda še danes lahko vidimo v dunajskem Tehniškem muzeju. Ta torpedo je imel že vse glavne sestavine današnjega orožja: od pogonskega stroja, ki je deloval na stisnjeni zrak in vrtel vijak preko urav-nalca globine do naboja in vžigala na sprednjem koncu. Manjkal je samo še današnji aparat, ki daje podv^nemu izstrelku premo smer. Izumil ga je pozneje avstrijski inženir Ludwig Obry. Po poskusih, ki so jih napravili na top-mčarki »Gemse«. je izjavili tedanji načelnik mornariškega oddelka avstrijskega vojnega ministrstva, admiral Tegetthoff, da je novo orožje uporabno in je na podlagi poročila preizkuševalne komisije predlagal nekatere izboljšave. Nato so vojne mornarice vseh drugih držav sledile temu zgledu, torpedo se'je tako izpopolnjeval čedalje bolj. Zato moramo seveda ugotoviti precejšnjo razliko, če primerjamo prve torpede z današnjimi. Že na zunaj se kaže ta razlika. Medtem ko je imel prvi torpedo vretenasto obliko, označuje današnje torpede čista aerodinamična linija. Tehtal je tudi le 136 kg, medtem ko tehtajo današnji torpedi 1500 in več kilogramov. Prvotni naboj je tehtal le 8 kg, danes se zadovoljujemo komaj z naboji 250 do 350 kg. pri čemer je seveada tudi eksplozivna sila razstreliva vse mogočnejša. Medtem ko je prvi torpedo dosegal brzino komaj 6 in pol morske milje, je brzina zrasla do danes na 45 in več morskih milj, streljaj, ki je segel tedaj komaj 620 m daleč, pa se je povečal v normalnih okoliščinah na mnogo, v primenu prosdulih japonskih »živih torpedov« pa celo na nekoliko sto kilometrov. S torpedi so bile prvotno oborožene le torpedovke, ki so se začele razvijati zlasti potem, ko je v rusko-turškii vojni 1878. L neka turška vojna ladja pred črnomorskim pristaniščem Batumom postaila prva žrtev »avtomobilnega torpeda«, kakor so orožje j tedaj imenovali. Iz nekdanjih neznatnih torpedo vik so rasli čedalje večji nosilci torpedov. nastali so rušil ci, cevi za izsttelje-vanje so namestili tudi na velike vojne ladje, a najnovejši razvoj se vrača spet k malim brzim torpednim čolnom, ki se z njihovo učinkovitostjo nekdanje torpedovke seveda niti primerjati ne morejo. Skoraj vse večje to j ne ladje razpolagajo poleg s topovi tudi z lansirnimn cevmi, ki so združene v stavke po t'ri ali štiri skupaj. Tudi letala se dandanes, kakor že omenjeno, uporabljajo za odmetavanje torpedov iz nizke višine. Glavno in odločilno orodje pa ie po&tai torpedo za podmornice, v katerih predstavlja sam nekakšno podmornico v miniaturi. 'iti F.• IIuda železniška nesreča. Iz Bora v centralni Anatoliji poročajo turški listi, j da je na tamošnjem kolodvoru zavozil po-I noči v osebni vlak, ki je stal na postaji, j težko naloženi tovorni vlak. Pri tem je bilo 30 mrtvih, 20 težko in 50 lahko ranjenih potnikov. Ranjence so prepeljali v bolnišnico v Boru in Nigdeu. Strojevodjo tovornega vlaka so aretirali. Konec židovske književnosti v Rumu-niji. Vse knjigarne v Rumuniji so prejele seznam ž'dovskih književnikov, katerih dela je najstrožje prepovedano prodajati. Iz šolskih in javnih knjižnic mora izginiti vsa židovska književnost. Samo nekatera" knjižnice bodo smele obdržati knjige židovskih avtorjev v znanstvene namene. Za izposojanje teh knjig pa bo treba dobiti dovoljenje ravnatelja knjižnice. Žrtev spiritizma je postala upokojena učiteljica Luiza Loubradonova nekje v Nemčiji. Neprestano spiritiziranje jo je pripravilo ob pamet in je bila prenpčana, da jo neprestano zasledujejo hudi duhovi. Že^sa zadnja tri leta se ni več upala odpreti okna svoje sobe in se je zadnji čas popolnoma zabarikadirala s pohištvom. Naposled so morali gasilci vdreti v stanovanje. Odstraniti so morali pohištvo, nakopičeno za vrati, nakar so siroto rešili. Prepeljana je bila v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrla. Bila je živ okostnjak in je tehtala le še 25 kilogramov. John Knittel: Kolera ¥ puščavi Odlomek iz romana „Eš haMm" Junak Knittlovega romana pride na poti v Kairo, kamor gre študirat medicino, v karanten^, ker je ob Nilu izbruhnila kolera. Doživi kot zdravnikov pomočnik nepopisne grozote te epidemije. Iz poglavja o koleri prinašamo odlomek in opozarjamo na knjigo, ki izide v kratkem pri »Dobri knjigi«. Prihajal je voz za vozom, vsi prepolni umirajočih in mrtvih ljudi: moških, žensk in otrok. Ta procesija je bila neskončna. Ahmad je štel mrtve. Najprej so jih polagali v grobove pazljivo, kakor da bi bile pogrebne svečanosti, počasi pa so se grobarji utrudili in niso več skrbno spuščali mrličev; naposled so jih kar metali v jamo, drugega na drugega, kakor hitro so jih le mogli. Nato so jamo naglo zasuli, kakor da bi bil konec te pošastne epidemije v neki zvezi s hitrostjo pokopavanja mrličev. Ahmad mi je pozneje pravil, da je sam tako odredil, češ zrak v vsej okolici je že brez tega dovolj okužen z izhlapevanjem. Tako je trajalo dobra dva dni. Grobovi, grobovi, grobovi! Vedno znova so prihajali dovozi; nekaj so jih pripeljali osli, druge so privlekli vojaki. Miss Howardova je prihajala in odhajala. Ni dosti govorila: ogledala si je to in ono in spet odšla. Njen odhod smo pozdravljali skoraj še bolj, kakor njen prihod, zakaj po slehernem njenem odhodu so prihajale nove zaloge ali novi sodelavci. Tretjega dne smo se preselili v novo taborišče, ker se je prejšnje bolj ali manj spremenilo v pokopališče. Glavni nadzornik, ki se je naposled tudi pojavil, je naprosil Ahmada, da naj vodi po mestu inšpekcijsko patruljo, saj se je bilo bati, da leže v hišah še mnogi mrliči, ki jih sorodniki ne marajo izročiti. Sel sem z Ahmadovim spremstvom. Na neki cesti srro srečali miss Howardovo. Govorila je ftenami in dekleti. Namignila nam je z roko, da naj gremo dalje in se ne meša varno v njen opravek. »To, kar dela, je vredno hvale.« je pripomnil Ahmad. »Rad bi bil v bolnišnici, ki bi ji bila ona prednica.« Policijski častnik in njegovi možje, ki so se medtem navzeli pri naju dveh malce več poguma, so trkali zapovrstjo na vežna vrata. Pogosto so si bili morali izsiliti dostop v hišo. Ahmad je preiskoval prebivalce. V mnogih primerih pa tega sploh ni bilo treba, zakaj očetje, matere in rodbine so negibno ležale na kupu in policijski častnik je samo napravil znamenje na vrata. Zbegani ljudje so večidel zaprli v hiše kure, osle, bivole in druge domače živali ter zamašili vse luknje, da bi ne prihajal v prostore zrak. Mnoge živali so onemoglo ležale na tleh izčrpane od gladu in žeje. Planil sem na ulico, da bi poiskal miss Howardovo. Našel sem jo v neki stranski ulici. Povedal sem ji, kako Je z živino. Položila mi je belo roko na rame in mi pogledala globoko v oči. »Vem, mladi mož,« je rekla, »storila sem vse, kar se mogla. Treba bo uboge živali usmrtiti.« "Bila je docela mirna. »čemu usmrtiti?« sem vprašal. »Ker je to še najbolj človeško.« Odšel sem od nje in stekel k Ahmadu. Polotil se me je občutek grozne negotovosti in zapuščenosti. Med potjo sem glasno klical Ahmadovo ime. Nisem se mogel več obvladati. Iz neke stranske ulice je prišel star mož. Zdelo se je, kakor da se mu je zmešala pamet. Z velikimi škar-j"-ni je rezal zrak. »Sem Abubekit, krojač,« je momljal. »Zrezal bom hauvo el asfar!« Mož je bil že preživel tako epidemijo v času, ko so si še vsi domišljali, da bi bilo mogoče razrezati s škarjami rumeni zrak. Nisem se mogel pomiriti, dokler nisem spet našel Ahmada. V neko hišo smo bili morali šiloma vlomiti. Ko so se vrata vdala, nam je udaril nasproti tako zoprn smrad, da nas je kar vrglo nazaj. »Treba bi bilo odstraniti žive ljudi in na to vse mesto sežgati,« mi je rekel Ahmad in prvič sem bil opazil na njem sled strahu. Tri dni zapored smo opravljali inšpekcijo. Drugega dne sem opazil med policisti nove obraze, prejšnji so izginili. Misli so se mi zmedle. Polotil se me je neznanski obup, blazna potreba ubega: hotel sem steči proč, se vreči v Nil in odplavati, da, utoniti. Včasi, ko sem ves izčrpan ležal v velikem šotoru, sem si že izmišljal načrte, kako bi utekel iz tega žgočega pekla. Ne, na vsem svetu ga ni bilo človeka, ki bi bil dovolj trden, da bi vse to prenesel, a jaz sem bil povrh tega še mladenič. Nenehna previdnost pri pitju, umivanju in snaženju mi je šla na živce. Večkrat sem občutil bolečine v drobovju. »Ahmad! Ahmad!« Velikodušni prijatelj je takoj prihitel. Oči so mu bile večje kakor kdaj koli. polne skoraj pobožnega sijaja. Preiskal mi je pulz, oči, vrat »S*e popolnoma zdravi,« je rekel, »toda zavreči morate svojo fantazijo. Pomislite samo tole: Vsaka epidemija se začenja kakor umetni ogenj, a tako tudi ugaša. Mislite na konec.« »Ahmad,« sem prosil, »pogladite me z roko po očeh in čelu, to mi bo vlilo zaupanje.« Položil mi je dlan na čelo. Imel je vedno hladne roke. »Iri, Ibrahim, ne pozabite, da opravljate veliko delo. Samo malo mož je v Egiptu, ki bi se lahko merili z vami.« Občutil sem, da mi je prešinila žile pomirljiva sila in že sem se sramoval misli, da bi zapustil bojišče. »Nekega dne postanete hakim,« je rekel Ahmad. »Imate roke kirurga.« Te besede so mi vlile novega poguma, več kakor vse druge. Bilo je zjutraj šestega dne, kmalu po sončnem vzhodu, ko sem opazil, da je miss Howaydova, ki je prenočila v našem šotoru, dobila v obraz čudne poteze. Modre oči so se zdele, kakor da se zamišljeno smehljajo. Opazil sem, da se je naslonila na šptorsko prek-ljo in da so se ji ustnice gibale, kakor da moli. Nenadno se je zgrudila na tla. Zavpil sem od strahu in jo srepo pogledaL Prijel sem se za grlo. Ahmad je nemudoma pritekel in jo položil na lastno posteljo. Zahvalila se mu je za pomoč z medlim gibom roke in s smehljajem, ki ga svoj živi dan ne pozabim. »Prosim, dr. Ahmad,« je rekla, »spravite me v bolnišnični šotor.« »Tega nikakor ne mislim,« je odvrnil Ahmad potihoma. »Sam vas bom negoval v tem šotoru.« Skušala je vstati, tedaj pa ji je Ahmad rahlo položil roko na čelo in je pqpustila. Miss Howardova je molče trpela. Oči so ji ostale svetle in budne: šele tedaj, ko so jih jele mračiti temne peroti smrti, ji je izginil z ustnic vdani smehljaj. Njena smrt je za trenutek pretrgala vso našo dejavnost Pokopali smo jo v posebnem grobu. Izrezal sem ji iz lesa majhen križ in ga posadil na gomilo. Zdravstveni nadzornik se je razjokal. roni * Dva Ruspolija padla na froti. p0 poročilu »Europa Press« iz Rima sta v Egiptu padla dva pripadnika visokega rimskega plemstva, kneza Don Marescotti in Don Constantaon rt u s p o j i. Služila sta v italijanski vojski pri padalcih. Pokojnika sta bila brata letalca Carla Ruspolija, ki se je v severno-afriških zračnih borbah že večkrat odlikoval in je bil ponovno omenjen v italijanskih vojnih poročilih. Oba padla Ruspolija sta se rodila v New Yorku, kjer je bil njun oče italijanski diplomat, mati pa je iz rodu Talleyrand-Perigord, ki sega v Napoleonove čase in je prav tako stara diplomatska družina. Dva izrned bratov Ruspolijev sta še nadalje v vojaški službi. * Smrt dveh vitezov železnega križa. Iz Berlina poroča nemška poročevalska agencija, da je 27. septembra padel nad poročnik Heinz Martin, poveljnik čete v pehotnem polku, odlikovan z viteškim križcem. Smrt ga je dohitela v srditem boju. Dalje je padel na vzhodni fronti poročnik Val-demar S e m e 1 k a, vodja letala v lovskem letalskem krdelu. 4. septembra letos je bil po 65. letalski zmagi ollikovan z viteškim križcem železnega križa. * Najmlajši italijanski vojak padel na afriškem bojišču. Na fronti v zapadnem Egiptu je umrl junaške smrti najmlajši vojak italijanske vojske Sergio Brescia-no, v starosti komaj 18 let. Bresciano se je javil kot prostovoljec, ko je bil star komaj 16 let, tedaj pa ga niso sprejeli v vojsko. Kljub temu se mu je posrečilo priti v Afriko, kjer je znova poskusil postati vojak, kar mu je nazadnje tudi uspelo. Služil je v italijanskem topniškem polku in bil izvrsten borec. Za svoje junaško zadržanje je bil tudi od Nemcev odlikovan z železnim križem. * Uprava Splošne bolnišnice v Ljubljani sporoča, da posluje brezplačna ambulanca na internem oddelku dnevno le od 8.—9. Zato naj bolniki, ki so upravičeni do am-bulančnega zdravljenja, prihajajo na am-bulančne preglede le v omenjenem času. * Župnik Janko Barle še vedno trpi hude muke zaradi težke kapi in raznih drugih bolezni ter se pilporoča svojim dragim znancem in dobrim prijateljem v pobožno molitev in blag spomin. * Ustanovitev nemško-finske dražbe. Te dni je bila v Berlinu ustanovljena nemško-finska družba in je za predsednika postavljen državni s>vetnik Hans Johst. Izvajal je: Silovita borba, ki jo morata Finska in Nemčija skupno voditi proti boljševi-škemu navalu, se ne da izvojevati samo z orožjem, temveč mora doseči zmagoslavje tudi z duhom. Nova družba naj bi nadalje učvrščala in poglabljala prijateljstvo med obema državama, ki je bilo dokončno zapečateno s krvjo na bojišču. * Razdelitev zemlje med madžarske bojevnike. Madžarski predsednik vlade Nikolaj Kallay je odredil, da se od za^žene židovske posesti na vsem Madžarskem odmeri 130.000 oralov madžarskemu viteškemu redu, ki bo zemljo razdelil med svoje člane. Tako bo zemlja dodeljena tistim vojakom, ki so zavoljo hrabrosti imenovani za člane viteškega reda. Za čas vojne bodo zemljo obdelovali zanesljivi najemniki. Državni upravitelj Horthy je ustanovil viteški red, da bi ustvaril novo plemstvo, pri katerem se upošteva samo junaštvo v vojni, ne pa pokolenje. Preprost vojak lahko postane prav tako »vitez«, kakor general, če se izkaže na fronti. Članom viteškega reda dodeljena zemlja prehaja kot dediščina vselej na najstarejšega sina, ki deduje obenem naslov viteza, kar pomeni po madžarsko junaka. * Nemški zavod za raziskovanje vinogradništva. Berlinska družba cesarja Viljema za pospeševanje znanosti je odločila, da se. dosedanji trsni oddelek zavoda za rejstvo osamosvoji kot zavod za raziskovanje vinogradništva. Za ravnatelja novega zavoda, ki bo preiskoval vse nemško trs-ništvo, je postavljen dosedanji nadomestni ravnatelj Viljemovega zavoda prof. dr. H u s s f e 1 d, dolgoletni sodelavec znanega raziskovalca prof. Baura. * Everest pisalni stroj je poznana znamka dobrega materiala sodobne izdelave, tehnično najmoderneje izpopolnjena ter neprekosljive lepe moderne zunanjosti. Za vsak stroj večletna garancija. Ogled in poskus neobvezen. Vaše stare stroje vzamemo v račun. Everest, Ljubljana, Prešernova ul. 44. * 11.000 žrtev ciklona. Kakor poročajo iz Kalkute, je nedavno obiskal velik ciklon Bengalijo. Na obali je pobesnelo morje in so bile vse obrežne pekraiine strahovito prizadete. Zaenkrat cenijo število smrtnih žrtev na nič manj kakor na 11.000, Ta ciklon je bil najhujša katastrofa v Indiji od potresa 1935. dalje, ko je bilo 40.000 žrtev. Ciklon je začel divjati zgodaj zjutraj dne J6. oktobra in je t""> "i n*-vih jutranjih ur naslednjega dne. Opoldne 16. oktobra je planil orjaški val, ki ga je nagnal ciklon, čez obalno področje na Bengalskem. Neurje so spremljali strahoviti nalivi. Lahko zgrajene hiše so skoraj vse uničene ali vsaj hudo poškodovane. Razen tega je ciklon uničil tri četrtine živine na vsem prizadetem področju. * Višji trgovski tečaj za ekonomsko-ko-mercialno izobrazbo. Vpisovanje se vrši še do 10. novembra. Pogoji za sprejem: Višja šolska predizobrazba, šolnina zmerna, manj premožni uživajo popust. — Izrednim sluša-teljem-icam je dovoljen tudi obisk posameznih predmetov po želji. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod v Ljubljani, Domobranska 15. IZ LJUBLJANE u— Desetletnica smrti Rada Murnika. Pred nekaj dnevi smo se spominjali desetletnice smrti Frana Milčinskega. Usoda je hotela, da je kmalu za Milčinskim odšel v večnost še drugi naš humorist Rado Mur-nik, ki je umrl 6. novembra 1932 v starosti 62 let. Bil je starejši sin trgovca Josipa Murnika na Sv. Petra cesti, študiral je gimnazijo v domačem mestu, nato medicino v Gradcu in na Dunaju, končno pa se je posvetil književnosti in novinarstvu. Zapustil nam je celo vrsto veselih zbirk, med katerimi so najboljši »Navihanci«. Najobširnejše njegovo delo pa je zgodovinski roman »Hči grofa Bla.gaja«, ki je izhajal v »Ljubljanskem Zvonu« 1911-13. Njegova pisateljska moč je v okretnem, večkrat celo prebogato obloženem jeziku, ki ga je znal uporabljati v parodistični ali karakteristični smeri kot literarno zgodovinsko podobo ali živo in bogato sodobno. V svojih zgodbah je risal največ meščansko življenje, njegov smeh je dobrodušen tudi v satiri. Njegov nastop je v javnosti imel velik odziv. Zadnja leta je Murnik trpel zaradi bolezni in mu je smrt bila rešiteljica v trpljenju. u— Tožnl pogreb Luke Jelenca. v petek popoldne so pri Sv. Križu izročili materi zemlji truplo upokojenega ravnatelja meščanske šole Luko Jelenca. Zadnje slovo svojcev in pogrebcev od vsesplošno priljubljenega in značajnega moža je bilo nadvse tožno. Z žal, kjer so se zbrali mnogoštevilni pokojnikovi prijatelj} in znanci ter stanovski tovariši, da ga spremijo na poslednji poti, so krsto z zemskimi ostanki prenesli v pokopališko kapelo in po molitvah naprej do pokojnikovega poslednjega domovanja. Ob grobu so se pogrebcl, ki so stopali za svojci pokojnika v dolgem sprevodu, v mislih še enkrat pomudlli s pokojnikom, ,nakar je začela padati na krsto prst, orošena z mnogimi solzami svojcev in prijateljev pokojnega Luke Jelenca. u— Nov grob. Za vedno je zapustila svojce ga. Apolonija Kraškovičeva, po rodu Remžgarjeva. Blago rajnko bodo spremili k večnemu počitku v nedeljo ob pol 15. iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v sredo 11. t. m. ob 7. v žup-n; cerkvi sv. Jakoba. Pokojni naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Jug je prinesel dež. Odkar se jug dan za dnem bolj uveljavlja, nas tudi pogosteje obišče dež. še zlasti ponoči rado lije. Zabeležili smo, da se je živo srebro v petek zjutraj povzpelo na 13.8 stopinj C, kakor da smo sredi poletja. Cez dan pa se je ozračje ogrelo celo na 20.6 stopinj C. Nebo so zagrinjali gosti sivi oblaki. V noči od petka na soboto je prav pošteno deževalo. Kljub temu je živo srebro v soboto zjutraj še vedno beležilo 8.1 stopinj C. Tudi v soboto zjutraj in zgodaj dopoldne je še nekoliko lilo, nato pa se je pričelo po malem jasniti. V kolikor smemo verjeti vremenskemu preroku v Zvezdi in stanju barometra, bomo imeli še nekaj lepega vremena. u— Dostava oblačilnih nakaznic. K že objavljenemu razporedu dostave oblačilnih nakaznic še dostavljamo, da je mestni pre-skrbovalni urad uvedel olajšanje za one, ki na oblačilne nakaznice ne morejo čakati. Ker bi nekateri upravičenci, ki jih večkrat ni doma, zaradi čakanja na oblačilne nakaznice izgubili preveč dragocenega časa, nazadnje pa tudi s hojo v urad zamudili nekaj ur, lahko one stranke, kjer noben član družine ne more ostati doma. poobla-ste svojega soseda ali katerokoli stranko v hiši, da v njihovem imenu prevzame oblačilne nakaznice. Pooblastilo pa mora biti pismeno, toda brez drugih formalnosti. Na vratih upravičenca naj bo pritrjen listek, kje dostavljalec dobi v hiši strankinega pooblaščenca za prevzem oblačilnih nakaznic. u— Borza dela vabi vse ročne delavce v Ljubljani, katerim m mogla sporočiti neposredno, da se zglasijo v ponedeljek 9. t. m. ob 8. pri Borzi dela radi takojšnje zaposlitve. u— Večjo množino brezovih ali za pometanje cest enakovrednih metel nujno potrebuje mestno cestno nadzorstvo ter zato vabi interesente, naj jih ponudijo v pisarni mestnega cestnega nadzorstva v sobi št. 8 na Ambroževem trgu št. 7. u— OtrOci, ki so sodelovali doslej v mladinskih operetah v Operi, naj se zglasijo zanesljivo danes, ▼ nedeljo-o* 11JO wrl t Operi. Predvsem Je važna navzočnost tistih, ki so biij zaposleni v opereti »Angel z avtom«. u— »Obraz v zrcala« je prvo delo Mire Pucove, pisateljice knjige »Tiha voda«. Oboje dobite v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova 3. u— Ročne hišne brizgaJne, izdelane po predpisih gasilskega urada, izdeluje in prodaja Rupena Lutz, šiška, nasproti stare cerkve. u-r- »Pavliha« vam želi krajšati zimske večere. Dobi se v vsakj knjigarni. u— Namesto venca na grob inž. Igu Pehaniju daruje 200 lir za mestne reveže rodbina Josfip Javcmik. žalna-Ljublja^a. u— Jezikovni' tečaji — italijanski, nemški, francoskj itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg št. 2 — prično tekom prihodnjih dni. Pouk dopoldne, popoldn? ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverza-cijskem oddelku. Najuspešnejša učna meto-' da. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje ter informacije dnevno do 19. ure. u— Dekleta, sedaj je čas, da si pridobite harmonijo telesa in graciozno hojo. žene, važnejši od obraza je mladostnost in lahkotnost lepo oblikovanega telesa ter lepa hoja. Starejše dame, z resno voljo in pridnostjo se da marsikaj izboljšati in popraviti. Prijavite se takoj v gimnastični šoli Milene Govekarjeve, Muzejska št. 3. pritličje. Najmodernejši sistem, nova metoda. u— Počaščenje spomina. Namesto venca na krsto blagopokojnega vseučiliškega profesorja inž. Iga Pehanija je poklonil g. ravnatelj Pavel E. Dereani 200 lir v sklad za podpiranje študentov montanisti-ke na ljubljanski univerzi. Prisrčna h val/v. (Denar je v upravi »Jutra«.) u— Udeležnild poletnega tečaja pri gospe Jesih ar je vi na Kongresnem trgu 2 imajo z 9. oz. 10. t. m. nadaljevalni tečaj na Mestnem trgu 17/1. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14—16. u— Za dijake(-inje) trgovske akademije in trgovske in obrtne šole smo osnovali korepetitorij, kjer jim bomo vsak dan dve uri razlagali učno snov, popravljali in sestavljali naloge, jih izprašali itd. Učimo vse predmete. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in od 14 do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17-1. u— V ponedeljek 9. novembra se začno novi popoldanski (od 2—3) in večerni (6— 7) tečaji za italijanski jezik, in sicer za začetnike, za nadaljevalce, ki so že obiskovali tečaj ali so se učili sami, in spretne, ki si bodo z razgovarjanjem, skupnim branjem in ponavljanjem pridobili potrebno prožnost za italijanski govor. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17-1, u— Gimnazije, ljudske in meščanske šole. Kdor hoče biti zmeraj pripravljen za šolo, naj se vpiše v Korepetitorij,, kjer mu bomo nudili dve uri dnevno razlago, sestavo nalog itd. Pripravljamo tudi za privatne in razredne izpite. Kdor ne obiskuje šol ali neredno, dobi popoln pouk po učnem načrtu. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in 14—16, Korepetitorij, Mestni trg štev. 17/1. u— Naknadno vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska 15 za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši do 10. novembra. Redni dijaki-inje uživajo slične pravice kot na drž. šolah, šolnina zmerna Manj premožnim se dovoljuje popust na šolnini. Podrobne informacije in prospekti so na razpolago v pisarni ravnateljstva. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično 9. novembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Učnina zmerna. Specialna strojepisna šola! Največja moderna strojepisnica. Oddelek tudi za dijake-inje. Dr. JOŽE FURLAN specijalist za bolezni ušes, nosa ln grla ordirrira od 2.—3. are Turnograjska št. 4 (nasproti »Drame«) KLOBUCARNA »PAJK« ram strokovn jaško očisti, preoblikuje ln prebarva klobuke vseh , vrst po nizktb cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča RUDOLF PAJK, Sv. Petra c. 38. Zdravnik za očesne bolezni Dr. ERNEST DEREANI od 2. novembra 1942 zopet redno sprejema od 9. do 10. in od 2. do S. are LJUBLJANA, KONGRESNI TRG STEV. 14 LOKAL suh in prostoren za skladišče ter delavnico Iščem. Ponudbe pod »Veletrgovina zdravilnih zelišč« na ogl. odd. »Jutra«. HUUBHBHHH Pred letošnjimi simfoničnimi koncerti Kakor razvidimo iz reklamnih notic, se obeta ljubljanskemu občinstvu, pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske, vrsta ljudskih simfoničnih koncertov ki se bodo razvrstili v letošnji sezoni v razmeroma kratkih razdobjih drug za drugim. Pobuda za te pomembne in za vse glasbo ljubeče občinstvo izredno dobrodošle prireditve je prišla naravnost ii vrst godb en ikov-orkestra,šev samih Pripravljeni so ne samo z idejno požrtvovalnostjo, temveč s praktičnim požrtvovalnim delom in nastopom pokazati poslušalcem, da se v polni meri zavedajo svojega poslanstva, svoje naloge in pomembnosti v glasbenem življenju. Hvale vredna je ta pobuda zlasti zato. ker v zadnjem ča^j praktično ni bilo v našem mestu več orkestra, ki bi sam mogeil prevzemati in izvrševati tako velike naloge, kakor so nameravane letos. Treba je bilo torej mnogo (dobre volje od članov radijskega in opernega orkestra, ki sta sestavila za naše razmere izvrstno celoto kateri so zaupane izvedbe pestrega, težkega, a hvaležnega im umetniško nesporno visokega sporeda. Prav tako pa pričakujemo od obeh vodstev — opernega in radijskega —, da bosrta s svojo uvidevnostjo, z vso potrebno šiirokogrud-nrstjo in z umevanjem velikih težav. Id so n»jno v zvezi s pripravo takih velikih koncertov, pomagali našim idealnim godbeni- kom in omogočili nameravane prireditve. Vse podrobno delo in finančno garancijo za izvedbo teh koncertov pa je prevzela Glasbena Matica, Koncerti, ki bodo po večini v veliki unionsfci dvorani, bodo v svojih sporedih obsegali najlepša dela domače in tuje literature. Zastopani bodo predklasiki (Vival-di, Bach), dunajski klasiki (Beethoven, Mozart). zgodnji romantiki (CherubidS, Rossi-mi, Weber, Schubert), najznamenitejši predstavniki visoke romantike (Čajkovski, Dvorak, Catalani, Smetana. Grieg) in še mnogi drugi. Od domačih avtorjev bo doživela prvo izvedbo znamenita Tomčeva skladba »Variacije na pesem od kneza Marka«, ki je bila svoj čas nagrajena ob banovinskem glasbenem natečaju, prvo orkestralno izvedbo bo doživel tudi Škerjamčev »Nok-tirmo« v instrumentaciji avtorja samega, ponovljene bodo številne druge slovenske orkestralne skladbe, tako da bo zadoščeno vsem sodobnim zahtevam koncertnega sporeda. Posebno pažnjo so sestavljala pala-galli na izbiro solistov, ki bodo sodelovali na koncertih. Tako bodo. izmed violinistov izbrani Dermelj, Rojčeva in Pfeifear, od pianistov pa Zaimikova, Adamič, Trost in Lipovšek. Za glavnega dirigenta je bi!! določen vodja radijskega orkestra Drago Mario Šijanec, ki je s svojo velik« rutino, muzd- kailmostjo in smislom za smotrn študij kar najbolj poklican za to težko in odgovorno nalogo. Njegove sposobnosti, ki jih je pokazal že na nekaterih velikih orkestralnih koncertih s tehnične m intmtivno-gksbene strani, nam upravičujejo najlepše nade, da je vodstvo v dobrih rokah in da se smemo nadejati čim popolnejših izvedb. Od ostalih dirigentov naj omenimo mojstra Karla Rupla, ki je svojo prvo dirigentsko preizkušnjo že odlično prestali na koncertu svojega komornega onkestra in dosegel za prvi nastop zavidljivo višino interpretacije. O drugih dirigentih pa bomo še poročali pravočasno. Posebej opozarjamo na nekatere od teh koncertov, ki bodo kot matineje v dopoldanskem času ob nedeljah, da se s tem da prilika udeležiti se teh znamenitih prireditev tudi tistim slojem, ki iz kakršnih koli razlogov ne utegnejo ali ne morejo posečati koncertov v popoldanskih urah. Prireditve bodo tako še bolje opravljale svoje ljudsko poslanstvo in namen, toda tudi popoldanski koncerti se bodo začeli ob takem času, da bo kljub časovnim omejitvam poset brez skrbi mogoč. Orisali smo na kratko značaj prireditev, spored in sodelujoče, sedaj pa zaključujemo z žeJljo za čim večji moralni in gmotni uspeh ter s pozivom ljubljanskemu občinstvu k čim številnejšemu obisku prireditev, kakršnih ni bilo že dolgo časa. tečaji sa stenografijo, knjigovodstvo, Italijanščino (Izbira predmetov po želji). Vsi tečaji so odobreni od pristojne šolske oblasti. — Novi prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko ačilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. u— Ljubitelji gramofonskih plošč, pozor! Prispela je nova pošiljka najnovejših gramofonskih posnetkov od Zare Le-ander in Georg Bulanžea ter velika izbira najnovejših plesnih šlagerjev. Pohitite, dokler še traja izbira. Velika zaloga vseh vrst še kvalitetnih gramofonov ter gramofonskih igel po smerni ceni. Everest — Prešernova 44. Strokovno in poceni popravljamo gramofone. u— Cenj.-ne d^e obveščam, da je prispela pošiljka Borsalino klobukov v raznih barvah in kvalitetah. Se priporoča salon Truda, Ulica 3. maja 5. u— Nesreče, v petek so pripeljali v ljubljansko bolnišnico spet več ponesrečencev, nekaj z dežele, nekaj pa iz Ljubljane. 63 letna užitkarica Marija Vidičeva iz Gabrovke pri Zagradcu je padla in si nalomila desno nogo. V Velikem Gabru se je hudo potolkla po glavj 6 letna hčerka posestnika Marija Grabnarjeva. Na krožni žagi si je porezal prste na desnici 31 letni delavec Franc Rupar iz Ljubljane. Med ponesrečenci so pripeljali v bolnišnico tudj 35 letno poljsko delavko An0 Koprivnikar-jevo iz Stične. Pri božjastnem napadu je tako nerodno padla, da se je po vratu in glavi hudo potolkla in ji zdravniki niso mogli več nuditi pomoči. Kmalu po prevozu je v bolnišnici umrla. Pasji ktmtumac ▼ Ljubljani Minuli torek 3. novembra t. 1. je b;l v Tobačni ulici ujet neznan pes črne, nekolike" daljše dlake, na prsih in na zadnjih nogah pa bel, sitar okrog enega leta, bed j majhne {»stave brez pasje znamke, težko bolan. Državni veterinarski bakteriološki zavod je na njegovih možganih ugotovil pasjo steklino. Da se zavaruje zdravje ljudi m se prepreči nadaljnje širjenje stekline, so na podlagi el. 56, 57 in 58 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni odrejene naslednje varnostne mere: Vsii psi in mačke morajo biti na področju mestnega poglavarstva brez izjeme ponoči in podnevi tako zavarovani, da je sleherna poškodba ljudi in živali popolnoma izključena ter da ne morejo potegniti. Psi morajo biti priklenjeni na zaprt'h dvoriščih ali v drugih zaprtih prostorih tako, da je dostop tujih psov do njih nemogoč. Dovoljeno jiih je voditi n« sprehod, toda samo na vrvici ali verigi ter z nagobčnikom Psi, ki niso na ta način zavarovani, bodo potkončainii na lastnikove stroške, lastnika za razen tega. še občutno kaznovani. Razen tega morajo vsi psi nositi predpisane pasje znamke in biti vpisani v pasji kataster. Prepovedano je jemati pse s seboj v javne lokale, kakor v trgovine, mesnice, kavarne itd. S področja mestne občino ljubljanske je dovoljeno pse odpeljati samo z dovoljenjem mestnega poglavarstva, vendar pa samo tedaj, če uradni živinozdravnik ugotovi, da niso sumljivi stekline. Vsakdo mora svojega psa, ki ie prišel v dotiko s steklim ali stekline sumljivim psom, takoj oddati mestnemu konjaču ali pa psa tako zavarovati, da ni nevarnosti niti za ljudi niti za živali. Vsak tak primer je treba takoj javiti mestnemu poglavarstvu ali mestnemu tržno-vet erinaTOk emu uradu na Krekovem trgu št. 10 v L nadstropju Mahrove hiše. Vse osebe, ki bi bile popadene od steklega ali od stekline sumljivega psa, se morajo nemudoma zgLasiti na mestnem fizi-katu aili pa v Državnem higienskem zavodu zaradi zdravljenja. Sleherno sumljivo obolenje psov m mačk je treba takoj naznaniti mestnemu tržno-veterinarskemu uradu na Krekovem trgu št 10. Prestopki teh odredb bodo strogo kaznovani po čl. 111 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. Z Gorenjskega Poroke v kamniškem okrožju. Zadnji čas so se poročili: Jože Svegel z Golnika in Terezija Javkova iz Kokrice, Alojz Košir iz Škofje Loke in Angela Jenko iz Virja, Stanko Kaiser iz Sore in Marika Pfeifer-jeva, oba iz Sore, Avgust Kaiser in Matilda Jenštrle, oba iz Sore, Andrej Peter-nel in Marija Mastnakova iz Sovodnja, Janez Leskovec iz Pričice in Marija Mi-klavčičeva iz 2irov. Emil Zaherl in Matilda Avšičeva iz št. Vida, Franc Rebolj iz gornjih Pirnič in Neža Bogatajeva iz Mednega, Janez Raztresen in Marjana Malo-vrhova s Planine pri Trati. V Litiji Je bil sklican zbor obrtnikov. Okrožni obrtniški načelnik jim je predaval o dolžnostih obrtništva v nemški državi. Nadalje je bil Sklican isti dan zbor uslužbencev predilnice in zbor litijskega ženstva. V tekstilni tovarni je bil prirejen tudi koncertni večer, pri katerem je igral orkester krajevne skupine, pevski zbor pa je prepeval koroške pesmi. V St. Vidu ob Savi je deželni svetnik dr. Skalka obiskal na novo urejeno vzgo-jevališče, kjer Je nastanjenih 40 mladeničem, katerih število se bo pa povišalo na 240 učencev. Višji študijski svetnik Butler, ki vodi zavod, je razložil šolsko tehnične naprave in pojasnil, da bo to izrazit narodno socialistični vzgojni zavod. Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. V Mariboru so umrli: V visoki starosti 79 let zasebnica Angela Mlakarjeva, 73 letni hišni posestnik Franc Purgaj in v bolnišnici 31 letna kmečka gospodinja Marija Mandlova s Spodnjega Radvanja. Na Dolnji Polskavi je umrla 61 letna Marija štrucova. V Celju so umrli: 59 letni Leopold Krofi, 67 letni Karel Breznik, 89 letna Amalija Kranjčeva in 83 letni Franc Ferjančič, vsj iz Celja, dalje 48-letni Anton Guček iz Jurkloštra, 60 letna Frančiška Tanjškova iz St. Jurja pri Celju, 81 letna Jožefa Kimovčeva iz Zagorja in Marija Koltererjeva s Turnega pri Slivnici. Poroke. V Celju so se poročili: Karel Gračner ln Kristina BenedetiČeva, Raj-mund Udy ta Marta Smelcerjeva, Avgust špacapan ta Erika Polšetova, vsi 'iz Celja, dalje Evstahij Krašovec z Dunaja in Jožefa Pungerškova iz Celja. V St. Jurju ob južni železnici sta se poročila Anton Zupane in Terezija Bukovškova. Delavci tfn nameščenci mariborskih železniških delavnic so bili sklicani v četrtek zvečer na velik zbor, h kateremu so prispeli tudi gauleiter dr. Ulberireither lz Gradca, zvezni vodja Heimatbunda Franc Stsindl in državni tajnik za železnice dr. GanzemUUer iz Berlina. Najprej je predsednik dunajske železniške direkcije inž. Tdpfer govoril o dosedanjem razvoju železnic Ea Spodnjem Štajerskem, nato pa je dr. GanzemUUer izpodbujal vse zbrane, naj pripomorejo po svojih močeh k zmagi. Štajerske kmetice. pravi mariborski dnevnik, so med najbolj blagoslovljenimi materami v Nemčiji. Dokaz za to so številni častni križci. Na Štajerskem je doslej bilo podeljenih 8649 zlatih. 6506 srebrnih n 9153 bronastih materinskih časlnh križcev. Odlikovane matere so doslej porodile okroglo 145.000 otrok. S P O R T Mars - Ljubljana Ob 15. na stadionu; finale v jesenskem nogometnem turnirju Včasih takale nogometna tekma med dvema domačima enajstoricama, čeprav sta si bilj marsikdaj hudo v laseh za najboljša mesta po raznih tabelah, ne bi bila tako pomembna kakor je današnja. V prejšnjih časih smo imeli nogometa na pretek in smo si zato — po stari človeški navadi — izbirali med dobrim samo najboljše, v letošnji sezoni pa je srečanje, ki je na sporedu popoldne, obenem tudi najvažnejše, kar jih bomo imeli zabeležiti v sezoni. Nekoč je bila poleg Marsa in Ljubljane še cela vrsta drugih, ki so naše nogometne prijatelje lahko potegnili s seboj, letos pa je število aktivnih igralcev — in še takih, da bi lahko v naprej rekli o njih, da imajo osnovno šolo že za seboj — omejeno na nekaj parov ali desetin, večina izmed njih pa je prav gotovo v vrstah današnjih dveh nasprotnikov. S tem uvodom smo hoteli poudariti, da je važnost vsake prireditve relativna in po tem merilu gre današnjemu dvoboju na stadionu zelo pomembno mesto. Enajstorici sta se klasificirali kot finalista — Marsovci po vseh pravilih ln propozicijah, Ljubljančani Pa preko upravičene diskvalifikacije nesolidnega tekmeca lz svoje skupine — v edinem letošnjem nogometnem tekmovanju vseh ljubljanskih moštev, kar pomeni z drugimi besedami, da bomo v tej igri imeli pred seboj vse, ki še kaj pomenijo v taboru domačih nogometašev. Razen tega si bo zmagovalec te tekme obenem lahko — čeprav oficielno ne gre za tako odločitev — prilaščal naslov najboljšega ljubljanskega moštva v 1. 1942. Gotovo vse te odločitve ne bodo ničesar spremenile v vsakdanjem poteku športnega življenja, toda navsezadnje gre športnik za svojim ciljem ne glede na to, kaj ga čaka tamkaj. Iz veselja in ljubezni do športa in v prepričanju, da si v njem krepi telo in duha za vse še težje naloge, ki ga čakajo v življenju. O obeh enajstoricah ne mislimo razpravljati podrobneje, saj jih obiskovalci naših nogometnih igrišč bolj ali manj poznajo. Po vsej priliki v obeh moštvih tudi za to zadnjo preskušnjo" ne bo bistvenih sprememb, tako da bo glavno breme odločitev ležalo spet na ramenih onih nekaterih že toliko preizkušenih igralcev kakor so Lah, Doberlet, Slamič in še drugi. Ce bo že vreme vsaj količkaj primerno za igro, računamo, da bi danes utegnili prisostvovati res dobri, nogometni tekmi. Prireditev bo na stadionu s pričetkom ob 15. — Igro bo vodil zvezni sodnik Vladimir Vrhovnik. VI. kolo tekem za tolKs Kar naprej, nedeljo za nedeljo, tako je nespremenljivo pravilo, ki velja za prvenstveno borbo po Italijanskih nogometnih terenih. Danes se bo kolo sreče — ali znanja, bi morali prav za prav reči — zasukalo že šestič zaporedoma in spet se bomo za novo postajo približali končnemu cilju. Toda konec je še daleč, tam nekje v pozni spomladi, točke pa so važne vsako nedeljo. Med napovedmi za današr.ia srečanja jih je največ posvečenih izidu, ki ga bo dosegel vodilni Livorno na gostovanju pri Bo-logni. Po zadnjem porazu bodo mnogi s posebno pozornostjo spremljali Romo v Genovo (proti Liguriji), pa tudi o Torincih bo zanimivo vedeti, kaj nameravajo početi z današnjimi gosti iz Firenze. Triestina je šla v Milano; pravijo, da ni tako nevarno zanjo, ker tudi Milanci ne znajo zmagovati. Sicer pa naštejmo kar vseh osem parov današnjega kola, ki so razporejeni takole: v Milanu: Milano—Triestina, v Benetkah: Venezia—Vicenza, y Torinu: Torino —Fiorentina, v Genovi: Lignita—Roma, v Bcrgamu: Atalanta—Genova, v Rimu: Lazio—Juventus, v Bologni: Bologna—Livorno ln v Bariju: Bari—Ambrosiana. V diviziji B bo današnjih 18 točk razdeljenih med naslednje kandidate: Pro Patria—NapoH, Pisa—No vara, Pe-scara—Alessandria, Savona—Modena, Cremonese—Brescia, Sien«—Spezia, Udinese —Anconitana, Palermo—Paždova in Fan-fulla—Mater. Zanimivo je, da bodo to pot gostovala skoraj vsa moštva, ki dozdaj še niso bila poražena, tako da bi se utegn;lo primeriti kaj izrednega tudi v vrhu tabele. Radio Ljubljana NEDELJA, 8. NOVEMBRA 1942-XXI 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Giovannija Guzzinija. 11.00: Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanjenja v Firenzi. 12.00: Razlaga evangelija v italijanščini (o. Marino). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (o. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13 10. Pet minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. J3.20: Koncert operne glasbe, izvajajo mladi umetniki. 13.50: Vojaške pesmi 14 00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D M. Šijanec. Slovenska glasba. 14.15: Poročila v slovenščini 17.15: Dr. L. Puš: Praktična navodila za kmetovalce. Predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert kvinteta harmonik. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Filmsko glasbo izvaja orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza. 21.15: Klasični orkester, vodi dirigent Manno. 22.00: Predavanje v slovenščini. 22.10: Koncert č d ista A. Bonuc-eija. pri klavirju Piero Guarini. 2245: Po-ročila v ittalijanščini. Ljubljano napaja podzemeljska reka Velika reka podtalne vode, ki napaja ljubljanski vodovod in kaj vemo o nji čftateljem v Nezavtsni Državi Hrvatski! Narofite se na zbirko romanov »Dobra knjiga" — Sest romanov velja samo 200 Kn Ljubljana, S. novembra Neki ljubljanski profesor ne more pozabiti neprostovoljne »šale« svojega dijaka, ki je odgovoril na vprašanje, od kod dobiva Ljubljana vodo: »Od Kamniških planin«. Profesor je seveda pričakoval odgovor, da vodo dobivamo iz Kleč. iz globokih vodnjakov. Nesrečni dijak se je s tem presenetljivim odgovorom onemogočil ter izgubil za vselej ugled med tovariši. V resnici se pa dijak ni povsem zmotil; niso mu sicer nudili prilike, da bi pojasnil svojo »teorijo«, niso ga pa vendar mogli osmešiti tako. da bi verjel slepo profesorju, češ, vodo dobivamo iz Kleč, pa amen! Slišal je že prejšnje čase nekaj o podzemskih rekah o pretakanju podtalne vode, ter vedel, da s tem še ni povedano vse, če pravimo, da vodo dobivamo iz vodnjaka. Voda se mora pač nateči tudi v vodnjak od nekod. To bi tudi potrdili geologi. Strokovnjaki so dognali marsikaj zanimivega o podtalni vodi Ljubljanske kotline, ko so zbirali podatke, potrebne zaradi novega ljubljanskega vodovoda. Morda se tu in tam v šolah še vedno kaj učijo o ljubljanskem vodovodu, pa bodo vsaj nekateri dijaki z zanimanjem prečitali te vrstice, da se bodo lahko »zmotili«, ko bo treba povedati, od kod Ljubljana prejema vodo. Povodje Ljubljanske kotline Vode, ki teko na površju, je treba strogo razlikovati od podtalne vode. Podzemskih rek sicer ne zasledite zarisanih na zemljevidih in o njih vedo le redki, kako se pretakajo. Dobro pa pozna vsak seveda reke na površju zemlje in laže mu opišemo povodje Ljubljanske kotline. Vsaj v glavnem moramo poznati tudi nadzemske reke, če naj razumemo bolje gibanje podzemskih vodnih tokov. Nadzemske reke so nastale po geoloških spremembah, a tudi podzemski vodni tokovi so v zvezi z oblikovanjem zemeljskih plasti. Ljubljanska kotlina se nadaljuje v gorenjski ravnini, ki obsega okrog 630 kvadratnih kilometrov. Ta ravnina je dolga 45 km, široka pa je od 2 do 4 km. V tej veliki dolini se stekajo številne vode. Glavni tok je Sava. Obe Savi se združita pri Radovljici. Na levem bregu se izteica v Savo 23 km dolgo tržiška Bistrica s Kokro, Lomščico in Mošenikom. Niže se pridružita Savi še 3.7 km dolga Gameljšči-ca in 37 km dolga kamniška Bistrica. Na desnem bregu se pa izlivajo v Savo 22 km dolga Radovna, Sora, ki se pri Skofji Lc&i prej združi s 30 km dolgo poljansko Soro. Drugi savski pritoki, n. pr. Ljubljanica, ne prihajajo več v poštev za naš primer. Morda se bo kdo vprašal, zakaj niso zajeli ene izmed teh voda, ko so delali ljubljanski vodovod. V resnici je to zelo dobra, čista voda. Reke gorenjske doline imajo precej velik strmec, zato so pa tudi nanesle mnogo proda. V diluvijalni dobi so savski pritoki s Savo vred napolnili veliko kotlino z debelejšim prodom. V poznejši dobi so pa vode vrezale v ta prod precej globoke struge. Sava in Kokra tečeta na nekaterih krajih v strugah, celo do 20 m globokih. Pod naplavino kotline so trdna tla po večini iz apnenca, premogovih peščencev in škriljavcev. Južni robovi Ljubljanske kotline ne spadajo več v to geološko področje, temveč h kraškemu. Talne višine Gorenjska kotlina se precej strmo spušča v smeri svojega vodovja. Najvišja so tla pri Kokri Preddvoru, kjer znaša višina 480 m, najnižja pa pri Dolu, kjer se že začenja Zasavje — 270 m. Zanimivo je, da je ljubljanski kolodvor niže kakor pokopališče pri Sv. Krištofu. Pri kolodvoru znaša talna višina 298 m, pri Sv. Krištofu 300 m. St Vid je res nad Ljubljano, kakor ga imenujemo, ker njegova nadmorska višina znaša 318 m. Medvode so pa nekoliko niže pri izlivu Sore v Savo, kar preseneča; nadmorska višina znaša tam 313 m. Mnogo više leži Jeprca, saj ima nadmorsko višino 347 m. Povprečni prerez kotline v smeri Kamnik— Ljubljana nam pa pokaže, da znaša nadmorska višina v Kamniku ob začetku naplavine 380 m, pri Mengšu 317 m, pri Trzinu 298 m (kakor na ljubljanskem kolodvoru), pod Stepanjo vasjo 293, v Beri-čevem 278, v Zadobrovi enako in pri kolodvoru v Zalogu 270 m. Strokovnjaki so ugotovili, da se začne naplavina pri izlivu Kokre v ravnino, kjer znaša nadmorska višina 480 m. Od tam se ravnina spušča do Ljubljanice. Strmec znaša od Preddvora do Spod. Brnikov 108 metrov. Niže navzdol je strmec manjši ter znaša do Ljubljane samo 74 m Dolina je torej najbolj nagnjena v svoji prvi tretjini. Vodne razmere Vode se ne izlivajo vse le v struge rek in potokov, temveč prodirajo tudi v zemeljske plasti skozi več ali manj propustna tla. Strokovnjaki so dognali, da so tla gorenjske ravnine nasičena z vodo. Podtalna voda pa nikakor ne miruje. Podvržena je istim zakonom kakor voda na površju, to se pravi, da prav tako teži vedno od višje lege k nižji. Pod zemljo pa seveda ne more teči tako brez ovir kakor v strugi nad zemljo. Podzemski tokovi morajo premagovati mnogo večji odpor kakor reka na površju, ker je trenje močnejše. Pri proučevanju podzemskih tokov je seveda treba predvsem upoštevati oblike in kakovost zemeljskih plasti. Podzemski tokovi na svoji poti nalete še na posebne ovire, okamenine ter gorovje. Vse to vpliva na njihovo smer in hitrost. Na podzemsko reko pa vplivajo tudi nadzemne vode. Tako je n. pr. v gorenjski dolini Sava izdolbla globoko strugo ter teče precej globoko. Zato se v strugo odteka tudi mnogo pod-taln vode iz višjih plasti, tako da je talna voda blizu globoke struge precej nižja. Ze iz tega lahko sprevidite, da se višina talne vode precej spreminja. Prav po višini talne vode pa doženejo smer podzemske reke. V Klečah je talna voda na 287.4 nadmorske višine (tla samo pa 308 m). Višina talne vode v Ljubljani na kolodvoru znaša 281.8 m, pri šentpetrski vojašnici 281.2 in na Ljubljanskem polju, kjer je bila smodnišnica, 283 m. Številke o podtalni vodi nam kažejo, da voda ni povsod v vodoravni višini. Na višino podtalne vode vpliva mnogo činiteljev. predvsem geološki. Upoštevati moramo tudi, da podtalna voda ni vedno enako visoka, ter da na njeno višino vplivajo letni časi. Nam se zdi najpomembnejše za primer, ki smo ga danes izbrali: podzemski tokovi gorenjske doline se gibljejo ne le navpično, temveč tudi vodoravno. Podzemska voda tudi teče in studencev v neke mkraju ne napaja zgolj voda. ki jo je zemlja vsrkala med dežjem ali ko ie kopnel snge. le tam. Velika podzemeljska reka Vodnjaki, ki jih skopljemo na Ljubljanskem polju, prejemajo vodo iz velike podzemske reke. Ta reka seveda ne teče prav tako kakor n. pr. Sava in je ne moremo primerjati s Savo. Raziskovanja so pokazala, da je podtalna voda na Ljubljanskem polju skupna, ista reka. ki teče od severa proti jugu v svojem zgornjem toku. v srednjem od severozahoda proti jugovzhodu in končno proti vzhodu. Ta podzemska reka priteče na Ljubljansko polje skozi tri soteske pri Medvodah, pri Skaručni in pri Mengšu. Dognali so, da se gladina podzemske reke dviga v razpoki med Šmarno goro in Vranščico proti Vodicam. Dognali so tudi, da znaša strmec podzemske reke na Ljubljanskem polju približno meter na 700 m dolžine. Pcmen raziskovanja podtalne vode Morda se boste vprašali, kakšen pomen imajo vse te ugotovitve. Če naj je Ljubljana dobila primeren vodovod, so morali zelo natančno preiskati vodne razmere Ljubljanske kotline. Motijo se ti- Dne 15. oktobra je minilo 25 let, kar je bila v Parizu ustreljena slovita plesalka in vohunka Mata Hari. Njen nenavadni konec je vzbudil po vsem svetu zanimanje, še bolj pa je postala znana pozneje, ko so v Ameriki izdelali film o njenem življenju in je glavno vlogo y filmu igrala nepozabna Greta Garbo. Ko vam danes želimo govoriti o lepoti Mate Hare, o njeni resnični, izvirni lepoti, smo v zadregi, kako bi iz vašega spomina izbrisali podobo, ki varni je ostala iz filma, v katerem je slavno mednarodno vohunko poosebljala Greta Garbo. Kolikor se bomo trudili, da vam jo prikažemo čim bolj verno, je vendar gotovo, da se bo z njenim imenom družila v vaših predstavah slika slokega, visokega bitja s širokimi rameni, nežnih bokov in prsi, z lici zasenčenimi z dolgimi umetnimi obrvmi in s svetlimi lasmi na vratu. In vendar je bila Mata Hari, kar moramo ugotoviti resnici na ljubo, docela različna, rjavka, krepke postave po svoji sve-tlolasosti izjema med Holandkami, toda Ho-landka brez ugovorov. Njeno dekliško ime jp bilo Margerita Zelle. Ko pa se je leta 1895. omožila s kapetanom nizozemske vojske, je postala Margerita Mac Leod. S svojim možem je odšla na otok Borneo, kjer se ji je rolila hčerka. Kasneje se je s hčerko in možem vrnila v Amsterdam. Kmalu na to je njen zakon doživel polom in vrnila se je v očetovo hišo. Toda to življenje ni bilo za njo. Po razmeroma mizernem uvodu v galantnem življenju jo najdemo nenadoma v Parizu in na Sinji obali kot ljubico bogatega indu. strijca. Nekaj let na to in sicer leta 1905. se je morala pre Istaviti omejenemu številu vpeljanih gostov v osebnosti Mate Hari. indijske plesalke. O njenem nastopu je takrat napisal nek naš kolega., da je dosegel, izreden uspeh. Kritiki pariških dnevnikov so potrdili svetu nepozabno zmagoslavje dotlej neznane plesalke, ki ni prinašala na oder običajnih kereografskih plesov, temveč je podajala v fantastični čutni opojnosti svoje klasične oblike izredno lepe in privlačne ženske, ob zvoku eksotične in hipermoderne glasbe, instru-mentirane z odlično prefinjenostjo, med izvirnimi orijentalskimi in malajskimi dekoracijami. Izredno gibki in izrazni gibi plesalke so zrcalili tako čutno veselje, škodo predrzno potrjevanje življenja in ljubezni, da gledalci niso mogli vzdržati svojega navdušenja. Tako sta bili Margerita Zelle in Margerita Mac Leod mrtvi in iz njihovih ostankov je nenadoma izšlo to izredno bitje. Polna skrivnostne, omamljajoče privlačnosti je bila Mata Hara »fatalna ženska«. O njej se je mnogo govorilo, zlasti o njeni izredni plesni umetnosti in o neverjenem številu mož, ki so se zaradi nje finančno ugonobili. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je spremenil značaj dela Mate Hari. V očeh vseh je bila namreč še vedno izredno lepa plesalka, izredno lepa kurtizana, v senci, skrivaj pa je delovala na popolnoma drugem odseku, to je v službi nemških oblasti. sti, ki mislijo, da bi bilo dovolj le izkopati vodnjake v Klečah, tako velike ter globoke, da bi .imeli dovolj vode. Najprej so morali dognati, če bodo vodnjaki res lahko dajali dovolj vode, in sicer dobre vode. Zato so pa morali tudi proučiti, kako se giblje višina podtalne vode v raznih letnih časih. Preiskati so morali, koliko vode prav za prav lahko daje povprečno podzemska reka, kar nikakor ni bila lahka naloga, saj podzemskih tokov ni mogoče meriti tako kakor vode na površju zemlje. Vendar so dognali tudi to. Precej zapleteni računi so pokazali, da preteče v sekundi na Ljubljanskem polju skozi plast zemlje v prerezu kvadratnega metra 0.00000635 m8 ali 0.00635 litra vode. Ce je z vodo nasičena 30 m debela naplavina, preteče skozi 100 m dolgi prerez 19 litrov vode v sekundi Projektant ljubljanskega vodovoda je računal z mnogo manj ugodnimi vodnimi razmerami. Mislil je. da se bo voda v vodnjakih v Klečah po dolgem črpanju znižala celo do 4 m. Toda kmalu se je izkazalo, da se je voda v vodnjakih znižala največ le 46 cm, najmanj pa za 11 cm. Ti skromni podatki o vodnih razmerah Ljubljanske kotline in savske doline so menda vsaj pokazali, da ljubljanski vodovod napaja podzemska reka (čeprav nismo mogli natančno zasledovati vseh njenih poti) ter da je drobec resnice tudi v odgovoru osmešenega dijaka, ki je dejal, da v Ljubljano priteka voda od Kamniških planin. V tem razdobju se jI je zgodila še bol; nenavadna pustolovščina, kakor je bila tista, da je postala vohunka. Spoznala je nekega ruskega oficirja, ki se je zdravil v bolnici v Wittelu in se je blazno zaljubila vanj. Bil je to morda začetek njene pogube, kajti, kakor se zgoli vsem zaljubljenim srcem, šele tedaj je Mata Hari postala bolj nežna, prisrčna in naklonjena zaupljivostim. Pri tem bi nihče ne mogel izreči proti njej kakšne obtožbe v pogledu njenega obnašanja. Celo sam Intelligence Service, ki je nekaj zasumil, ni mogel odkriti, čeprav jo je nadzoroval in ji sledil, nobenega dokaza za njeno vohunsko delo. Mata Hari je celo, ko je zaslutila nevarnost takoj podvzela zaščitni ukrep: postala je ljubica zelo znane osebnosti v fianco-skem zunanjem ministrstvu, priredila je več javnih predstav z velikim uspehom in končno postala zaščitna sestra. Kdo bi jo mogel še sumiti? Telaj so ji poslali na vra.t nedolžno deklico z nalogo, da postane njena intimna prijateljica. Mata Hari tokrat ni za voh? J a nevarnosti in je postala zaupljiva ter je priznala, da dela za sorvražiso sflo. Ni b.lo lahko zbrati dokazov potre: n h za aretacijo. Da so to dosegli, so jo morali več mesecev zasledovati, jo v vseh njenih dejanjih nadzorovati in ji slediti na potovanjih v Franciji, Španiji in Angliji. Do podrobnosti so preiskali njeno hišo, njeno prtljago in celo njeno obleko. Bila je končno aretirana in razprava proti njej je v bila v Parizu 24. in 25. jul. 1917. Drž. pravnik je zahteval smrtno kazen. V jutru 15. oktobra je Mata Hari bleda, spokojna, zavita v črne pajčolane tako lepa, da je ganila srca vseh, ki so jo spremljali zapustila jetnišnico Saint Lazare in se podala proti že pripravljenemu morišču. Oddelek vojakov je nameril puške proti njej in streljal ob znaku poveljnika. Toda samo en strel jo je zadel ter ji prebil srce: bil je to strel edinega vojaka, ki se mu ni tresla roka. S* avaške strokovne šole Slovaški državni statistični urad je objavil podatke o strokovnem šolstvu na Slovaškem v letu 1938 do 1941. Slovaška je imeia v šolskem letu 1938-39 78 strokovnih šol, leta 1939-40 pa 79 V tem šolskem letu je obiskovalo strokovne šole 8431 učencev. Največ dijakov so imele trgovske šole in sicer v predlanskem šolskem letu 4800. — Ali ste v deli parček, ki je prav kar šel mimo? — je vprašala Klara, priletna gospodična, svojo sosedo Matildo, s katero je sedela pri kavarniškem oknu. — Kateri? — je vprašala Matilda radovedno in iztegnila vrat proti oknu. Klara ji je pokazala mladega elegantnega gospoda in vitko mlado damo, ki jo je držal pod roko. — Jaz sem napravila iz tega fanta človeka, — je jela pripovedovati Klara, — zdaj pa gre mimo, ne da bi me sploh pogledal. Dela se, kakor da bi me ne videl. Nesramen je! Vedite, da bi zdaj ne bil zaročen s tem dekletom, ki ima 300.000 letne rente, če bi ne bilo mene ... — Zares? — Da, da, prav zares. Jaz sem mu pomagala na noge. Prej je bil to nemogoč dečko. Vse na svetu mu je bila deveta briga, samo za koncerte se je zanimal. Ostričl se sploh ni dal nikoli, lasje so mu bili toliko predolgi, kolikor so mu bile hlače prekratke, in ... ah, sploh ... — Izpremenil se je temeljito... vsaj na zunaj... Človek bi ne verjel! — ji je posegla v besedo Matilda. — Da, vem, — je brž pripomnila Klara, ki se ni hotela dati motiti, — vse to sem storila jaz. Prevzela sem nalogo vzgojiti ga, poučevala sem ga... a zdaj ... — Da, da ... rada bi samo vedela, kako se je vam posrečilo pripraviti takega po-vršneža do tega, da se je začel striči in lepo oblačiti, skratka, da je' postal človek v najboljšem pomenu besede. Vsak večer je prihajal k meni. Učila sem ga plesati, vzela sem mu njegove gosli, ki jih je ves božji dan vlačil s seboj, in razbila sem jih. Prizadevala sem si spraviti Kakor je večini naših čitateljev že znano, smo začeli izdajati posebno zbirko romanov pod imenom »Dobra knjiga«. Vsak mesec izide po en roman v obsegu 250 do 350 strani in v okusni opremi. Kot prva knjiga je izšla v oktobru »Tiha voda«, izvirni roman pisateljice Mire Pucove. Roman je v občinstvu vzbudil veliko pozornost in vsem ugaja. Njegova vsebina obravnava življenje v slovenskem industrijskem kraju pred nekaj desetletji. Druga knjiga naše zbirke bo izšla te dni. Prinesla bo roman »El hakim« (Zdravnik), ki ga je napisal sloviti švi-carsko-nemški pisatelj John Knittel. Roman riše življenje v sodobnem Egiptu. Prevedel ga je književnik in publicist Božidar Borko. Knjiga obsega 364 strani. V decembru bo izšel v »Dobri knjigi« roman Trygve Gulbranssena »Večno pojo gozdovi«. Roman je eno najbolj priljubljenih in znanih del nordijske literature. Gotovo si bo tudi v slovenščini osvojil čitatelje z enako silo, kakor si jih je v drugih jezikih. Drugo četrtletje »Dobre knjige« bomo otvorili z delom modernega italijanskega romanopisca Arnalda Fracca* rolija, katerega napete romane z užitkom čitajo stotisoči ljudi v Italiji in drugod. Roman, ki bo izšel v naši zbirki, nosi naslov »Bellini« in obravnava razgibano življenje slavnega italijanskega skladatelja Vincenca Bellinija. s katerim nas pisec vodf skoro po vsej Evropi sredi preteklega toletja. Fraccarolijev roman bo izšel v prvi polovici januarja. V februarju in marcu mu bosta potem sledila »Jerry z otokov« in »Borba z bogovi«. Prvi roman je delo znanega mojstra v obdelovanju eksotičnih snovi Jacka Londona, drugi Rumunsko časopisje obravnava te dni izčrpno pogajanja, ki so bila pred dnevi v Bukarešti med rumunsko in bolgarsko delegacijo in pri katerih so bili sprejeti važni medsebojnega gospodarskega prometa se tičoči sklepi. Splošno zanimanje je osredoiočeno predvsem na dogovor ki se nanaša na gradnjo železniškega in cestnega mostu med Giurgiuem in Ru-ščukom. S tem je stopilo vprašanje, o katerem so že desetletja razpravljali v javnosti obeh sosednih držav, v razdobje uresničenja. Se letošnjo zimo bodo izdelali n.Jčrie in izračunati stroške za novi most čez Donavo, ki bo dolg približno 1 km. Rumunija ima sedai samo en most čez Donavo, in sicer leta 1895 zgrajeni železniški most pri Cernavodi. ki veže državo s črnomorskim pristaniščem Constanco. O graditvi drugih mostov če z Dtsvo se je razpravljalo že pred svetovno vojno Takt' je že državna pogodba z Rusija predvidevala za podonavsko adrijsko železnico zgraditev mostu pri Brzi Palanki (blizu Turn Severina). Mirovna pogodba med Rumunijo :n osrednjimi državami, sklenjena leta 1918 v Bukarešti, ki je postala z razsulom dunavske monarhije brezpredmetna, je obvezala Rumunijo h graditvi mostu čez Donavo pri Corabii. približno 100 km zapadno od Giurgiua. Vprašanje mostov čez Donavo je po svetovni vojni nekaj let mirovalo, nato pa so ga večkrat vedno znova sprožili. Pomanjkanje medsebojnega zaupanja med državama sosedoma v zvezi z raznimi pomisleki strateške narave pa je bilo vzrok, da se je rešitev vedno odla^aia. Ko se je Titulescu leta 1935 vračal z nekega svojega potovanja v Ankaro, se je na splošno presenečenje ustavil v Sofiji in sklenil z bolgarsko vlado pogodbo o graditvi mostu pri Ruščuku. Toda fudi ta načrt ni bil uresničen deloma zaradi visokih stroškov. Kot kompromisna re-govem bivanju v Bukarešti, da Donava ga tako daleč, da bi si pridobil vsaj nekaj šarma in to se mi je končno tudi posrečilo. — Ne razumem, kakšne razloge je imel, da se je izpremenil. Gotovo mu je bilo prijetno nositi dolge lase, sicer bi si jih bil dal ostriči. In kako je mogel ostati brez vijoline, ko je pa tako rad igral na njo?! — Vse to sem jaz zahtevala od njega! — je pojasnila Klara svoji sosedi. — Kaj so vaše besede tako sugestivno vplivale nanj ? Kako to ? — Jasno! Ker me je ljubil! — A tako! Ljubil? Glej, glej! — Da, ljubil me je. Zdaj me pa ne ljubi več! Sploh me ne more trpeti. Veste, napačno je razumel razloge, ki so me bili napotili, da sem se zavzela zanj, — je pripovedovala Klara svoji sosedi. — Mislil je, da imam z njim gotove namene, saj me razumete ... — Ne povsem. — No, mislil je, da sem si ga izbrala za prijatelja, veste. Toda o tem ni bilo niti govora. — Seveda, seveda ... — Da, da. In veste, ko se je ostrigel in oblekel novo obleko, je bil kar čeden fant. Oči ima krasne. Ali ste opazili? In priznati vam moram, da sem ga imela zelo rada, veste, sicer bi se ne zavzemala tako zanj. Bclj sem skrbela zanj kakor lastna mati... Toda po vsem tem mi je pisal tako strašno pismo... — Kako to — po vsem tem? Po čem? — je vprašala Matilda radovedno. — No. ko sem mu pokazala vrata____ Kaj vam tega nisem pravila? Ah. to je bil strašen prizor! Rohnel Je, besnel in me obsul z najgršimi psovkami... — Ali si je pulil lase? — Nikar se ne šalite. Bilo je zajnea pa delo slovitega danskega pisatelja Jensa Jacobsena. »Jerry z otokov« nas popelje v neznane pokrajine tihomor-skih otočij, kjer se odigrava prav sedaj novo poglavje svetovne zgodovine. »Borba z bogovi« pa nas bo postavila nazaj za tri tisočletja, ko beleži zgodovina prve početke civiliziranega življenja in kulturnega ustvarjanja v Evropi. Imeni obeh piscev jamčita, da bosta oba romana tudi med slovenskimi čitatelji sprejeta z veseljem in odobravanjem. Tem šestim romanom bodo sledila nato nadaljnja priznana dela, sami odlični romani z napetim in zanimivim dogajanjem. Na pobudo od raznih strani smo se odločili omogočiti tudi čitateljem v Nezavisni Državi Hrvatski, da si nabavijo romane naše zbirke »Dobra knjiga« po čim nižji ceni. Dogovorili smo se s tvrdko »Press-Import«, d. d. Zagreb, Katančiceva ulica 3, ki oskrbuje razpečavanje »Jutra« na Hrvatskem, da sprejema tudi naročnike za zbirko »Dobro knjigo«. Knjige so broširane, tiskane na trpežnem papirju in okusno opremljene. Kljub temu znaša naročnina za 6 mesecev, torej za 6 knjig, samo 200 Kn. V tem znesku so všteti tudi stroški za običajno dostavo knjig po pošti; kdor želi, da se mu knjige pošiljajo priporočeno, naj pošlje še znesek za priporočeno pošiljko, torej 6X7 Kn, skupaj 42 Kn. Ker imamo na zalogi le še malo število prvega romana in novih naročnikov ne bomo mogli več sprejemati, ko nam ta naklada poide, se prijavite kot naročnik za romane »Dobre knjige« čim prej tvrdki »Press Import«. UPRAVA »JUTRA« odslej Bolgarije in Rumunije ne bo več ločila, temveč spajala, šitev je bila nato sklenjena gradnja železniškega broda, ki je bil predan prometu leta 1941. Ne glede na to, da ima brod z dnevno kapaciteto okoli 1000 ton zelo nizke prevozne možnosti, ki postanejo pri nizkem vodostaju še manjše, pa je važno zlasti dejstvo, da se ves promet ustavi čim Donava zamrzne. Po sedanjem načrtu bodo novi most gradili na istem mestu, kjer so pomladi leta 1941 nemški pionirji zgradili poseben most za svojo vojsko. Preko tega pionirskega mostu je bilo pripeljanih največji del v Grčiji in bivši Jugoslaviji bojujočih se čet, ki so razpolagale deloma z najtežjimi oklopnimi vozili. Do svetovne vojne je bil most med Novim Sadom in Petrcvaradinom najvzhod-nejši železniški most, ki je prekoračil Donavo in spajal železn;ško omrežje Srednje Evrope z železniškim omrežjem juž-novzhodnih držav. Na račun reparacij je bil po svetovni vojni zgrajen most med Pančevom in Beogradom (ki bo vzor za most med Giurgiuom in Ruščukom). Sele nekaj 100 km nižje vodi zopet čez Donavo, in sicer pri Cernavodi nov most, ki pa kakor že omenjeno, nima nobene zveze z železniškim omrežjem Balkana. Ze iz tega dejstva je očiten velik prometno tehnični in gospodarski pomen pripravljajoče se gradnje mostu ne samo za Rumunijo in Bolgarijo, temveč skoraj za vso Evropo. Pri pravkar zaključenih pogajanjih v Bukarešti so razpravljali o dveh načrtih. Prvi je določal zgraditev mostu pri Tur-nu Magurelle, drugi pa pri Ruščuku. Izbira Giurgiua, ki je oddaljen od rumunske prestolnice okoli 100 km, kaže, da so v rumunski javnosti končno opustili vse pomisleke. Tako ima gradnja novega pio-stu tudi velik političen pomen, ki ga je mogoče označiti najbolj točno z besedami bolgarskega ministra Vasilijeva ob nje- . J_!U__: l_m____' ^MBHPfcdfe— strašno. In tako krivično, bože moj! A na. slednjega dne — veste, mislila sem, da je že vsega konec — se je vrnil fn me prosil odpuščanja... Tedaj je pa sebe obkladal z vsemi tistimi psovkami, ki je bil z njimi obsul mene. In verjemite mi, to me je bolelo še bolj. — Kaj ga je pa naenkrat prijelo? — je vprašala Matilda, z nedolžno začudenim glasom. — Ah, tarnal je, da je izgubil vero v žensko in — veste, da sem ga jaz vodila za nos in da sem jaz — ah, bolje, da tega ne ponovim. Potem je pa odšel in vse leto mi je pisal taka pisma. To me je bolelo, to me je spravilo na rob groba. In veste, pozabil je na vse, kar sem bila storila zanj, pisal mi je, da je njegovo srce mrtvo in da vse svoje življenje ne bo mogel nikogar več ljubiti. — Zdaj se pa namerava poročiti z gospodično, s katero je šel prav kar mimo, kajne? — je posegla Matilda v ganljivo Kla-rino pripovedovanje. — Ah, on tega sploh ne dela zaradi nje! — je odgovorila nekam razburjeno in nervozno Klara. — Denar, denar Je vsega kriv. On nima niti beliča — zanj Je njena renta sijajen cilj. Toda zdaj je za vse življenje izgubil svobodo. Nihče več ga ne bo izvlekel izpod njenih copat___ . — In za vse to se mora zahvaliti vam, — je pripomnila Matilda zlobno. — Sicer se mi pa zdi, da dekle ni tako hudobno. Ko je šla mimo, nisem opazila na njenem obrazu ničesar takega, česar bi se moral vaš bivši varovanec bati... In prav nič grda ni, nasprotno... — Toda, draga soseda, — se je razjezila Klara, — kako morete trditi, da je to dekle lepo? Prava furija. In kako bi mu mogla biti ona všeč, če mu jaz nisem bila dovolj lepa.,. ilmlvo življenje Mate Hari slovite plesalke in vohunke —» Plesalka je postala šele, ko se je ponesrečil njen zakon z nekim kapetassom nizozemske vojske Most med Ruiminijo In Bolgarijo Zgrajen čez Donavo bi vezal romunsko mesto Giui^in z bolgarskim Ruš&skom Naše njive so preplitvo preorane Nedgmsflpva nemarnost je, če si dandanes krnele ne nakupijo primernega orodja, ki je v primeri s ceno pšenice desetkrat cenejše kakor včasih zmagovala težje delo. ne da bi jo bilo treba preveč priganjati. Jeseni pa orje-mo globoko le za okopavine. a ne za ozi-mino. Ali si tudi lahko kupimo težji Ljubljana, 4. novembra Splošno stremljenje dandanes je. da bi pridelali čim več ter tem bolje izkoristili zemljo. Tudi kmet sam želi pridelati čim več, saj se dobro zaveda, da so zdaj sadovi njegovega truda primerneje poplačani kakor so bili včasih. Za nekatere pridelke prejemajo še posebne nagrade. Vse pridelke kmet zdaj lahko proda. Prejšnje čase pridelovalec nikdar ni mogel računati vnaprej, ali bo pridelek lahko vnovčil in koliko bo zanj prejel. Pogosto se je moral celo bati, da izkupiček ne bo kril stroškov pridelovanja. Večina kmetijskih obratov je bilo pasivnih, saj dohodki niso bili primerni s stroški in družine so živele v zelo primitivnih razmerah. Kmet ni mogel primerno obleči družine in celo primerno hraniti je ni mogel vedno kljub tolikšnemu presežku pridelkov. Gospodarstva niso mogla napredovati, saj marsikateri kmet ni mogel niti obnavljati primitivnega orodja, kaj šele, da bi kupoval novejše stroje. Kmetijstvo je v resnici preživljalo hudo krizo, tako hudo, da nekateri kmetje niso mogli več kupovati niti vžigalic in soli Med cenami pridelkov in industrijskega blaga je bilo v resnici veliko nesorazmerje. Stari izgovori ne drže več Zdaj bi se pa kmetje ne smeli več izgovarjati, kakor so se prejšnje čase, da ne morejo kupovati industrijskega blaga, češ da je predrago. Zdaj se ne smejo izmikati, ko jim priporočajo, da bi bilo treba izboljšati gospodarstvo, se oprijeti primernejših načinov obdelovanja, boljšega gnojenja in uporabe dobrega orodja, kajti sorazmerje med pridelki in industrijskim blagom je zdaj bistveno drugačno. Kmet ne sme več upravičevati svoje starokopitnosti s pomanjkanjem glavnice in da ne more prodati niti tega. kar pridela s primitivnim' sredstvi Nobena njiva zdaj ni prevelika, nobenega pridelka ni nikdar preveč, noben pridelek pa tudi ni tako poceni, da bi delo ne bilo primerno poplačano. Seveda si kmet želi še izboljšanja ter ni z vsem zadovoljen. Toda glavni vzrok nezadovoljnosti bi moral iskati predvsem v svojem zastarelem gospodarstvu. Ali zemlja res lahko da več Ali zemlja res lahko da še več? se bodo morda vprašali nekateri, ki mislijo, da dela ni mogoče več izboljšati ter da so naši kmetijski obrati, vsaj večji, že napredni. Zemlje ni mogoče prisiliti, da bi dala še več, pravijo. Ne moremo se sklicevati na razmere v nekaterih naprednih kmetijskih državah, češ, tam znaša pridelek toliko in toliko na hektar ter je mnogo večji kakor pri nas. Upoštevati moramo, da je pri nas drugačno podnebje. Pripominjajo tudi, da je v drugih deželah mnogo večja poraba umetnih gnojil, tako velika, kakršne pri nas najbrž ne bo mogoče doseči še v desetletjih. — Vse to je res treba upoštevati. Merila za uspehe drugih kmetijskih držav ne moremo kratkomalo uporabiti tudi za naše razmere. Naša dolžnost je pa vsekakor, da vsaj preiščemo vse vzroke, zakaj naša kmetijska produkcija ni večja. Nedvomno podnebje ni edini vzrok, da naša zemlja daje toliko manj kakor v naprednih kmetijskih deželah. Vprašati se moramo, ali tudi naš kmet obdeluje zemljo tako kakor n. pr. nizozemski, ita- ' lijanski in nemški. Poglejmo samo, kakšno orodje uporablja in kako so preorane naše njive! Ogoni ali postati To vprašanje so zopet načeli v zadnji Številki »Kmetovalca«. Mnogi naši kmetje se še vedno drže krčevito starega načina oranja na ogone s številnimi razori. Ogone v ljubljanski okolici imenujejo tudi »kraje«, nimajo pa menda imena za postati ali za »široko oranje«, brez razorov. Oranje na ogone ima pri nas precej zagovornikov tudi med kmeti, ki slovijo kot napredni. Pravijo, da je široko oranje primerno le v suhih letih, češ da se ob deževnem vremenu odteče po razorih prebitek vode. ki sicer zastaja na njivi. j Premokra zemlja je zlasti škodljiva za ; okopavine, ker rade gnijejo. To velja predvsem za krompir. Delno to vsekakor drži. Pri nas so mnoga polja v nižinah ' in. ker tudi pogosto dežuje, vlaga več-j krat škoduje kakor suša. Zato se je uve-! ljavil rek, da suša pobere le četrtino pridelka, medtem ko ga mokrota vzame tri četrtine. V »Kmetovalcu« pa kljub temu pobijajo stare predsodke proti širokemu oranju. Zakaj zastaja voda na njivah? se vprašujejo. Ali je krivda res le v širokem oranju? Nikakor ne! Voda bi ne zastajala na njivah, če bi bila zemlja dovolj globoko preorana, tako da bi voda lahko pronicala. Previsoka talna voda ali preplitvo oranje? Talna voda ni vselej tako visoka, da bi voda zaradi tega zastajala na njivah ob deževju. Glavni vzrok,' da voda zastaja na njivah, je navadno, da voda ne pronica dovolj dobro, ker spodnje plasti zemlje niso primprno zrahljane. Naš kmet orje mnogo preplitvo. Skozi težko ilov-# nato zemljo, če ni dovolj zrahljana, voda ne pronica dovolj dobro. Ce preiščemo zemeljske plasti na njivi, lahko doženemo, da je pod preorano zemljo marsikje precej visoko otrdela plast, ki po nji pri oranju drsi lemež. V »Kmetovalcu« na-glašajo, da je skoraj v vseh primerih prav ta plast zemlje kriva, da voda dovolj dobro ne pronica na njivah, kjer pridelujejo okopavine. Talna voda navadno ni tako visoka nikjer, da bi zaradi tega voda. ki se nabira od dežja na površju. ne mogla pronicati. Talna voda se le redko dvigne do samega površja. Izjeme so seveda pri povodnjih. Ta pomanjkljivost bi odpravili z globljim oranjem. Toda način obdelovanja zemlje je pri kmetu tudi tradicija, ki se je krčevito drži. Težko je dopovedati kmetu, da orje preplitvo, če cela vrsta njegovih prednikov ni nikdar orala globlje, »pa so vendar dobro živeli«, kakor kmet navadno zavrača vse. ki mu priporočajo kaj »novega«. Sicer pa globlje oranje pri nas tudi ni mogoče. Neprimerni plugi našega kmeta Naš kmet orje z neprimernim plugom; kako naj tudi zahtevamo, naj orje globlje, ko ima pa najmanjši, najlažji plug? Napredni kmetje drugih dežel ne morejo razumeti, kako se more naš kmet zadovoljiti le z eno vrsto pluga in še celo z najlažjim plugom! Orač se trudi zaman, če nima primernega orodja, najsi se še tako obeša na plug Nekateri mislijo, da zavisi mnogo od samega orača, kako zna ravnati oralo. Mnogo je pa odvisno tudi od živine. Slaba živina ne more vlačiti težkega pluga, ki se zajeda globoko v trdo zemljo. Toda resnica je. da ie glavno orodje našega kmeta, plug, pomanjkljivo. Če to trdi »Kmetovalec«, moramo pač verjeti, saj kmetijski strokovnjaki in kmetje, ki jih druži Kmetijska družba, pač najbolje poznajo naše kmetijske razmere. Težji plugi niso pretežki za našo zemljo V »Kmetovalcu« pravijo, da se moramo otresti predsodka, da so plugi številk 8. 9 in 10 za zemljo pri nas pretežki, kakor mislijo mnogi kmetje, ki se otepajo težjih plugov. Z enim samim plugom kmet ne more primerno obdelati zemlje, kajti spomladno oranje se razlikuje od jesenskega, kakor se razlikuje, odnosno bi se vsaj moralo razlikovati, oranje za okopavine od oranja za druge posevke. Spomladi globoko oranje ni priporočljivo, ker bi zemlja izgubila preveč vlage. Razen tega je treba spomladi navadno hiteti z delom, tako da se ne utegnemo dolgo muditi z oranjem. Globoko bi pa morali orati jeseni, v drugi polovici septembra in v oktobru, zlasti, ko je tedaj lepo vreme ter zemlja za oranje najprimernejša. To velja zlasti za zemljo, ki smo jo plitvo preorali takoj po žetvi. Jeseni, ko je že opravljeno drugo glavno delo, bo kmet tudi utegnil orati delj časa in bo tudi živina primerno spočita, da bo plug? Kmetje pa se bodo vprašali: Ali si pa tudi lahko kupimo težji plug? In prav zdaj? Da, prav zdaj si kmet najlaže preskrbi orodje, ki ga ni mogel kupiti v prejšnjih časih. Seveda je zdaj orodje dražje kakor je bilo včasih, a zato so tudi mnogo dražji pridelki. Kmečki pridelki so se mnogo bolj podražili kakor industrijsko blago. »Kmetovalec« navaja dovolj zgovoren primer in pravi, da orodje ni bilo še nikdar tako poceni kakor zdaj. Tako je zdaj naprodaj Sacko plug št 8 po 870 lir in št. 9 po 920 lir. kar znaša 30 do 40 kg pšenice ali desetkrat manj kakor včasih! Ali se torej kmet dandanes še sme izgovarjati, da ne more kupiti orodja? Vsaj za glavno orodje, plug. velja zdaj, da ni več nesorazmerja med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskega blaga. Kmetje naj bi zdaj ne zamudili prilike. Težko je reči. ali bo razmerje med cenami pridelkov in blaga, ki ga morajo kmetje kupovati, ! ostalo vedno tako ugodno. Ce bodo zdaj j zamudili lepo priliko, se bodo pozneje zelo kesali. Ze nekajkrat smo opozarjali, naj bi kmetje zdaj izboljšali čim bolj svoje gospodarstvo in si preskrbeli potrebščine, predvsem rodje, ki je pač zdaj naprodaj in ki je v sorazmerju s cenami pridelkov zelo poceni. To je v interesu posameznih kmetov kakor vsega kmetijstva. a tudi gospodarstva. Od kmeta zavisi zdaj največ, da se kmetijska produkcija poveča či mbolj, zato bi naj besede, naslovljene na kmeta, ne izzvenele prazno. ENSERSRAJTE V S«JUTRU"! Pllh ln perje prodaja | | R. SEVER, Marijin trg 2 ! PIANTE RASTLINE da frutto da g i a r d i n o da b o s c o s a d e ž o e vrtne gozdne SBI = DITTA RAFFAELO FEDI P i s t o i a Catalogo gratis — Brezplačen katalog JAMA MADELESNE diplomirana terapeutinja za govorilne, glasovne in dihalne motnje, deluje na šolski polikliniki, doma Ažbetova 4: torek, četrtek, sobota od 10. do 15. ure. Antica Časa Orticola Stara vrtnarska tvrdka F. V AN DEN BORRE — TREVISO PIANTE — SEMENTI RASTLINE - SEMENJE Cataloghi gratis — a richiesta Brezplačni katalogi na zahtevo COMPRA - VENDITA MACCHINE UTENSILI TORNI - TRAPANI -LI MATRICI - SEGHE A NASTRO MACCHINARIO PER TUTTE LE INDUSTRIE NUOVO E OCCASIONE MOTORI ELETTRICI E DIESEL NAKUP PRODAJA ORODNI STROJI -STRUŽNICE - SVEDRI REZKALNI STROJI -ŽAGE STROJI ZA VSE IN-DUSTRIIE - NOVI IN RABLJENI ELEKTRIČNI MOTORJI IN DIESEL F. E. R. T. Via della Borsa la, Trieste ................. ....................................................................................... ................inmiimiimiiiiiiimimtiMmtiiiiiiii.....fnitiin.jMmi« Ditta O MILANO - R3ENTO | ■ Via S. Gregorio 8 fj Tutto per il ciclo J Elencateci il fabbisogno, J Vi comunicheremo i prezzi M Vse za bicikeljj Povejte nam potrebe, {j sporočili Vam bomo cene 1 IIIIIIIIIIIIIIIIIKIMtlllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllll Damski in otroški plašči, krzno za obšive in žepe, mufi, ovratniki L t. d. pri L. ROT, krzsaarsfvo LfubSjana, Mestni trg št. 5 U0 parov čevljev za vse življenje Ljudje, ki se radi ukvarjajo z raznimi računi, so izračunali, koliko časa porabi človek za jed in pijačo, za umivanje in spanje, za delo in razvedrilo. Človek, ki živi 70 let, raztrga približno 110 parov čevljev, nogavic raztrga okrog 200 parov, če pazi nanje. Brije se 1500 do 2000krat. Oblek porabi približno 100. Kulturen človek, ki se redno umiva in koplje, porabi v svojem življenju 20 do 30 tisoč hI vode. Računana je seveda tudi voda, ki jo popije. Klobukov ponosi približno 50, sukenj odnosno svršnikov pa 20. Še mnogo manjše so številke pri trpež- nejših predmetih. To velja recimo za uro, ki spremlja človeka v žepu ali na rold skozi vse življenje. Človek porabi v vsem življenju kvečjemu dve do tri ure. Isto velja za žepni nož, ki jih porabi človek največ šest, seveda če jih sproti ne izgublja. Srajc ponosi 3 do 4 ducate. Kako je pa s svinčniki? Na to vprašanje ni lahko odgovoriti. En človek jih porabi v vsem življenju 20, drugi pa petkrat ali šestkrat toliko. Mila porabi okrog 300 komadov. DOBER ODGOVOR Mlad parček sreča v gozdu kmeta in ga vpraša, kako daleč je do najbližje vasi. — Hm, če nista poročena, bo dve uri, če pa sta, prideta tudi v pol ure, — odgovori kmet. ROBERT RAZNOŽNIK LJUBLJANA, Pražakova ulica 8/1 Reprezentant tovarne KLEIN & STIEFEL, Stroji za obdelovanje lesa | SGARAVATTI SEMENTI S. A. | § PADOVA | Sementi di Ortaggi — Foraggi. ecc. H 1 Semena za zelenjavo — krmila itd. j§ | Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe f "iKinnrniiflininniMiiKiMifflM O O -k PREVODI IN V LOGE v italijanščini PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva 13 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ pteiog Hatot Ljubljana Pletenine — bombažni izdelki □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D A M S K O , MOŠKO □ □ IN OTROŠKO PERILO □ □ □ nxra3DooannnnnDmnn^ Ki^k* ' 'i*!? ■;. -■ •>.-..-■'■»:.- ■■•■■■■ c... ■'t •-:..*• V«555. . v-- ■>■>Vri*f ' Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam lajšali bolest nad nenadomestljivo izgubo našega nepozabnega očeta ANŽIČA MIHAELA vsem, ki ste ga obsuli s cvetjem in ga v tako velikem številu spremili, naša iskrena zahvala. LJUBLJANA, dne 6. novembra 1942. MICI in ZETI, hčerki, ter rodbine: ANŽICEVA, HABIČEVA. ARKOTOVA in VRHOVČEVA mM m Vdani v Božjo voljo .javljamo, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena, predobra gospa Apolonija Kras raj. Remžgar Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 8. novembra 1942, ob pol 3. uri popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 11. novembra 1942, ob 7. uri v župnijski cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 6. novembra 1942. Rodbini KRAŠKOVIC — GUNBE MiiiimmmiiiHmHiiHiiimfmiiiiHiiiiiiimiiiiiiimiHiiitmiitiMHM P. G. Wodehouse: 19 0DJETNI SAM Humorističen roman »Spravite se torej iz hiše in glejte, da vas več ne vidim,« je z odločnim glasom končala Klara. »Podvizajte se, saj vidite, koliko spanja sem že zamudila zaradi vas.* »Zastran tiste čokolade sem se zmotil,« je tvegal Sam poslednjo karto. »Žep je bil zato tako napet, ker je tičal v njem usnjen tok z lepo demantno zaponko.« »Pa avtomobil, prstan z rubini, nova obleka in vila na kmetih za navržek,« se je porogalo dekle. »Ven, pravim!« Sam se je vdal v poraz. Moškost Shotterjevega rodu konec koncev ni bila neranljiva. »Prav, prav, že grem,« je rekel s pritajeno otož-nostjo. »Toda čez kaj dni, ko vas obrizgam z blatom izpod koles svoje limuzine, vam utegne biti žal, da ste me zapodili kakor psa.« »Pazite, da ne zaloputnite vrat,« je končalo pogumno dekle. vni Sam v vili »Mon Repos« Ko je stal zunaj na stopnicah in vrtal z očmi v temo, je Sam opazil, da se je bilo temačno vreme med njegovim prihodom v vilo »Sv. Rafael« in njegovim klavrnim odhodom iz nje še poslabšalo. Zdaj je padal droban dežek, ki je dajal njegovemu, že tako neveselemu položaju prekleto nerodno lice. Nekaj minut je slonel ob zidu in se skušal potolažiti z bledim upanjem, da se prijatelj Braddock vrne. Ali minute so odhajale druga za drugo, ne da bi bil pretrgal nočno tišino glas korakov, bodi bližnjih, bodi daljnjih ... Ko se je tako precej časa vdajal jalovim samogovorom, v katerih je več ko enkrat imenoval Hasha Todhunterja, Clauda Batesa in Willoughbyja Braddocka, je nazadnje sklenil, da se premakne. Spustil se je s stopnic pred vilo »Sv. Rafael«, krenil po peščeni stezi vzdolž hiše in po treh, štirih korakih na levo obvisel z očmi na nekakšnem lepaku, ki je krasil druga vrtna vrata, spadajoča k sosedni številki. »Opremljena hiša se odda v najem« je čital pri medli svetlobi vžigalice. Ta lepak je odprl njegovim blodnim mislim novo pot. Odkril mu je pred vsem nekaj, česar dotlej ni slutil, namreč, da »Sv. Rafael«, ni osamljena vila, temveč dvojčica svoje sosede. Pomislil je tudi, da v tej hiši po tem takem nihče ne stanuje, in to se mu je zazdelo skrajno zanimivo. Podvizal se je po peščeni stezi, zavil okrog hišnega vogala in malone trčil ob majhno, k obzidju pri-slonjeno zgradbo, ki je bila po vsem videzu rastlinjak. Priti vanj mu ni bilo težko, kajti vrata so bila priprta, in ko jih je s prijetno mislijo, da je potegnil usodo za nos, tiho zapahnil za seboj, je sedel na leseno klop, kjer je stalo nekaj lončkov z geranijami. Toda usoda ni bedasta in se ne da zlahka prevaliti. V svoji nerazumljivosti je bila za nocoj skle- nila, da mora Sam vso noč trpeti preganjanje, in je brez odlaganja znova planila po njem. Mahoma je nekaj glasno počilo: lesena klop se je sesula... Samova prilagodljivost je bila sicer velika, vendar ne tolikšna, da bi ga bila mogla storiti lahkega kakor lonček z geranijo, in tako se je vdrl skozi šibko leseno ogrodje, kakor bi bilo iz papirja. In usoda, ki v svoji nedoumljivi muhavosti ne pozna pravil in se ne pomišlja udariti niti po človeku, ki leži na tleh, ga je jela skozi režo v stropu neute-goma oblivati z mrzlo deževnico. Sam se je potolčen skobacal na noge. Šele zdaj je spoznal, da se je bil zmotil, ko je imel ta rastlinjak za varno zavetje. Zavihal si je ovratnik suknjiča in spet začel svoje žalostno romanje po temi. Krenil je na nasprotno stran hiše, da vidi, aii je kje kakšna drvarnica, kjer bi našel, če že ne udoben, pa vsaj suh prostorček; pri tem je v svoje začudenje odkril, da je eno okno v pritličju odprto. Ta podrobnost je bila v nočni temi vse prej kakor očitna, in tudi Sam jo je le po naključju opazil. Ko je pa videl kako in kaj, je takoj izprevidel, kako imenitno se z njo lahko okoristi Odprto okno nekaj pednjev od tal! Do tega trenutka ga misel, da bi se splazil v hišo, še ni bila obšla, po svojem razveseljivem odkritju pa se je vsem zakonom in policijskim predpisom na kljub prijel za okenski napušč in v naslednjem hipu vendar že začutil suha tla pod nogami. Dež je menda hotel pokazati svojo razjar-jenost, ker mu je bila žrtev ušla, in je hrumel kakor za dni vesoljnega potopa. Sam se je jel oprezno premikati. Korak za kora- kom je pridrsal do znožja nekih stopnic. Previdno se je vzpel po njih in prišel na mostovž, kjer je bilo več vrat na levo in desno. Prva soba, ki jo je odprl, je bila docela prazna, v naslednji pa je stala postelja. Vendar ni imel posteljnak ne žičnice in žimnice, ampak je obstajal iz samega železnega ogrodja; zato je Sam sklenil poizkusiti srečo v pritličju. Pomen lepaka je bil jasen: »Opremljena hiša se odda v najem«. Torej je bilo sklepati, da ima hiša nekje salonček in v salon-čku divan, ki lahko služi za posteljo. Mladi človek je spričo tega obrnil nadstropju hrbet in krenil po stopnicah nizdol. V črni temi je tiho, tiho smuknil do ovinka, a tam je zdajci opazil v spodnjih sobah bledo svetlobo: droban, komaj zaznaven sij, ki je najbrže prihajal od žepne električne svetilke. Skokoma se je premikal sem in tja, kakor bi ga gonila kdo ve kakšna skrivnostna vznemirjenost. Podobna vznemirjenost je obšla tudi Sama. Sunkoma je obstal in zadržal dih. Nekaj sekund je bilo vse tiho. Nato je znova zasopel. Toda brzdanje dihal ni lahka stvar; operni pevci, denimo, potrebujejo po nekaj let, da se ga nauče. Sam ni bil operni pevec, in ko je odprl svoja pljuča zraku, je bilo slišati, kakor bi potegnil kovaški meh; kar kurja polt ga je polila. To je bilo toliko kakor konec. Vsako nadaljno oprezovanje in skrivanje je bilo docela odveč. Besen nad smolo, ki mu je nagajala že vso noč, je prekrižal roke na prsih in jel vdano čakati, kaj bo. Urejuje: Davorin Ravljeu - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi y Ljubljani