234. številka.
Ljubljana, v sredo 14. oktobra.
XVIII. leto, 1885
Izhaja vsak dan svecer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av strij sko-ogerske deiele za vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., u jeden mec'c 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za vso leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po dO kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina zuaAa. Za oznanila plačnje se od četiristopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se no vračajo.   Uredništvo in np ravni it v o jo v Badolfa Kirbifia hifti, „Gledali&ka stolba". Upravni&tvu naj ho blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativnu stvari.
V smislu §. 17 društvenih pravil sklicuje se
OBCII 1Y
delniškega društva
»NARODNE TISKARNE"
na. dan 28. oktobra"* ;*J5.1.
ob 6. url zvečer,
v sobo uredništva „Slov. Naroda".
Dnevni red.:
Volitev upravnega odbora.
--
OPOMBA. §. 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico, oziroma začasni list, vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno bla-gajnico uložiti.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Postava o nedeljskem počitku.
(Glas iz obrtnijskih krogov.) II.
— *— Deloma mislilo se je, da bode imela postava o nedeljskem počitku versko podlago; in to bilo bi tudi naj boljnaravno. Sedanja postava pa in vse pripadajoče ministerske naredbe abstra-hujejo popolnem od omenjenega stališča, tako da nam pri daljši razpravi te zadeve in kritiki postave na versko stališče ni treba jemati nobenega ozira.
Ostajal bi tedaj jedino še humanitarni namen postave in pa njena praktična korist. Stvar razsoja seveda vsak s svojega stališča, a prav razsojevati more tako zadevo le tisti, kojega se postava tiče, komur more koristiti ali pa škodovati. Poslancem a la dr. Pattai odrekamo povsem zmožnost, po lastnih idejah razsojevati tako zadevo. Ker bode vsled Menger-jevega predloga obrtni odsek državnega zbora imel priliko, to važno zadevo vnovič pretresovati in ker se v tem odboru nahaja tudi jeden poslanec s Kranjskega, — gotovo ne bode odveč, če vnovič povemo svoje misli v tej zadevi, ker sedanji zastopniki ljudstva iz lastnih skušenj ne morejo čutiti po-
treb svojih volilcev, delujoče ljudstvo pa zastopnikov iz svoje srede nema.
Postava pravi: „Nedeljsko delo je pri vseh obrtnijah prepovedano1*. Potem pa: »Nedeljsko delo dopuščeno je za prodajo I>Itiya v mestih, ki šteje nad 20.000 prebivalcev ob nedeljah do 12. ure dopoludne, po vseh druzih krajih pa do 5. ure po-poludne.
Ker je žalibog svet še vedno tako uravnan, da si človek le z delom, bodisi že obrtnija ali pa kupčija, svoj kruh pridobiva, in pa ker tisti, ki več dela ali pa več proda, — ložje izhaja, izračunamo tedaj po Adamu Riese-ji prav lahko, da ima vsled zgoraj navedenih postavnih določeb: škodo: izde-1 ov atel j, producent; korist: prodajalec, „konf ek ti o nar", ker nam je pa tudi znano, da je izdelovatelj večinoma kristijan — prodajalec pa večinoma Žid, tedaj ta postava (to bi moral protise-mit dr. Pattai vedeti) Židu ne škoduje, pač pa kri-stijanu.
Gaslo zdrave socijalne politike, ki naj bi zabra-njevala propad srednjega stanu, moralo bi biti: Varstvo in pospeševanje koristij producen-tov. Kajti ravno s tem, da je producent postal suženj kupčevalcev, uničilo se je rokodelstvo in mala obrtnija. Razlika bi se imela torej delati mej veliko industrijo in mej malo obrtnijo. Pogoji njijinega obstanka neso jednaki. Jednak pa tudi ni način delavskega izvrševanja. S humanitarnega stališča zagovarja se postava o prepovedi dela ob nedeljah. Delavcem hoče se s tem pomoči, in trdi se celo, da se bode delavska mezda povikšala ali pa vsaj jednaka ostala, čeravno bodo slednji vsled postavnih ovir manj izdelovali, kakor poprej. Ko kaj tacega čitamo, spominjamo se na naše lastne deklamacije, koje so ravno isti gospodje pred leti utopije imenovali. A gospodom tem moramo povedati, da so s takim delovanjem nastopili socijalistične pote, ki, kar jim prav radi pritrjujemo, vodijo do tega, da se rokodelstvo in mala obrtnija uničita.
Tovarniški delavec je mnogokrat podoben suž-j nju, kajti primoran je vse svoje žive dni truditi se ; jednako stroju po tovarnah, premogovih jamah in I rudnikih.   Upa, da bi samostalen postal, nema, in
kaj naravno in pravično je, da se država briga za te moderne sužnje in jih obvaruje najsilnejega pritiska.
Normalni delavni dan in praznovanje nedelj je tedaj v varstvo tovarniških delavcev živa in neobhodna potreba.
Naprednejše države, kakor Anglija in Amerika, imajo tudi že davno svoje izvrstno "tovarniško za-konodajstvo. A nikjer neso Btavili male obrtnije in rokodelcev pod tovarniško mero.
To zaslugo imamo v Avstriji. Praznovanje nedelj zadeva že sedaj borega samostalnega rokodelca in kakor se govori, nesmo daleč od tega, da se upelje 11 urni normalni delavnik tudi v malo obrtnijo. Ne da bi se bali taeih določeb, kajti rokodelstvu bije itak Že zadnja ura, prej ali slej, — ne bode nam delalo preglavic, — a le toliko hočemo merodajne kroge opozoriti, da se bode upeljava jed-nacih za tovarniško delavsko osobje humanitarnih načel pri mali obrtniji spremenilo v pogin rokodelstva in rokodelskih pomočnikov, kajti obadba služila bodeta potem veliki industriji, kjer jima bodejo humanitarne postavne določbe pač koristile.
Rokodelstvo ali mala obrtnija, kolikor jo je še obstalo, živi kakor nekdaj ob naročilih kupoval-cev. Posebne potiebe občinstva so, ki vzdržujejo krojača, čevljarja, mizarja i. dr., kajti vse te izdelke prodaja tudi tovarniška zaloga velike industrije.
Vendar pa še živi na tisoče samostalnih mojstrov in pomočnikov, izmej katerih je sleharnemu možno postati samostalnim, in ti polnijo zadnji jez mej nasprotnimi silami: revščine in bogastva. Delo pri njih ni, kakor po tovarnah, dan za dnem, leto za letom. Obrtniške pomočnike vidite po leti v najlepših dneh solnčiti se po naših okolicah, in če seštejete skupno delo celega leta, dvomimo, da do-spete do osemurnega normalnega delavnika.
Pridejo pa zopet časi, ko se pomočnik in mojster ne pokažeta na dan niti ob nedeljah, kajti vesela sta, če po dolgem prestanku par tednov pride, da moreta zaslužiti si kaj za nazaj ali pa za naprej.
Ko bi občinstvo svoje potrebščine hotelo takrat naročevati, kadar bi jih rokodelec želel, bi bilo se ve da vse drugače.   A dokler take postave ne do-
LISTEK.
Lord Shaftesbury, dobrotnik delavcev f.
Ta čas, ko teženje stanu delavskega tako pogostem stopa na dan, ko ga tudi ni skoro zakono-davnega zbora, ki bi se ne pečal z vprašanjem delavcev, vzlasti tovarniških, ta čas torej ni neumestno, da se tukaj spominamo moža Angleža, ki je vse svoje žive dni obračal v blaginjo delavcev, ki pa je umrl v četrtek, 1. dan t. m. Menda ga ni bilo in ne bo moža pod skeptrom kraljice Viktorije, ki bi toliko storil za delavski narod, za siromake, ki živijo „od rok v usta", kakor umrši Anthonv Ashlev Cooper, lord Shaftesburv (Šeftsberi), porojen 1801. leta, od 182G. leta član spodnje zbornice an-g^ške.
Kakor so delavci skoro do srede tega stoletja živeli na Angleškem, v okrajih s tovarnami in rudniki, to že ni bilo več človeško. Njih usoda je bila tako strašna, da sedanji rod nekdanjih tistih razmer niti verjeti ne more. Še okolu tridesetega leta delale so ženske, še tako boleznivc, otroci v naj-nežniših letih, imejoči po štiri in pet let, v tovarnah, delavnicah in premogokopih Black Countrvskih in Mid-Lothianskih — prikovane z verigami. Po
osemnajst ur na dan so takisto trpeli, a mezda ni bila v nobeni primeri z neznanskim trpljenjem. In taeih sužnjev so šteli milijoni.
To je videl in občutil tedanji lord Ashlev. Da bi se pa še bolj uvcril o teh grozovitostih, obšel je sam vse okraje, kjer so bile tovarne in rokotvor-nice. Uprlo se mu je srce ob vsem, kar je tu zapazil na svoje oči in čul na svoja ušesa. Pogumen in ognjevit apostol se vrne v glavno mesto in začne v parlamentu, v zborih in v časnikih vojno proti takemu delavskemu redu — neredu, osobito proti tovarniškim postavam. Koliko napora je tu bilo treba, da je odbijal stare predsodke, podiral sebična pristranska stališča! A vender je priboril zmago ljudomilim nazorom po vročem in dolgotrajnem trudu. Čez leta in leta se je začelo popravljati zakonodavstvo tovarniško. Določila se je doba, katero mora izpolniti mladina, predno sme v delo po tovarnah in rudnikih, prišle so reforme glede na delo žena in deklet, na delavsko dobo moških in prepovedala se je sistematična razvada, da bi to-varničarji svojim delavcem plačevali deloma z blagom („trucksistem")- To je bilo jedno blagovito delo lorda Sbaftesbury-ja.
Takoj je videl drugo nalogo pred sabo. Videl je, da v Londonu tisočine možkih, ženskih iu otrok
prebivajo umazane in v pregrehe zakopane po luknjah in brlogih, kamor solnce ne posije, kamor bi si ne upal stopiti pošten človek. A pogum ter blagi namen dal je lordu Shaitesberv-ju stopiti tudi v te nižine in tmine. Prva mu jo bila, da reši otroke. Težko, a vender je s svojo gorečnostjo in ljubeznivostjo preprosil odurne iu zapuščene ljudi, da so mu dali in izročili otroke. Založil je »Badged sekools" za male sirote, dal jih je oblačiti in poučevati in skrbel jim je za službe; za izprijence je ustanovil popravnice in zavetišča, za uboščke, za najbolj zapuščene pa stanovanju. Vlačugarje, ki so okuževali v celih tropah ulice glavnega mesta, je lord organizoval v .,shoeblaek-biigadew, tako da so ti mladi ljudje kmalu dobili veselje do dela in sploh začeli živeli, kakor se ljudem spodobi.
Toda lord Shaftesburv je skušal pomagati tudi delavcem, kojih usoda je bila nekoliko bolja, ki pa so imeli jako slaba stanovanja po Londonu. S pomočjo drugih ljudomilih mož je za delavce priredil stavbe, ki so se imenovale uzorne; eele ulice so bile od samih taeih delavskih hiš; rokodelec jo tako lahko dobil svojo hišico za najemnino, ki pa ni bila višja, kakor jo je prej plačeval za uhorne izbe v kakem temnem predmestji.
S kratka  ni je bilo potrebe, katero bi bila
Hm (in te menda še tako hitro ne bode), je nor- I malni delauiik in pa vso drtmo prisiljeno praznova- j nje za malo ohrtnijo Škodljivo in tudi I buinanitar-nega stališča čisto nepotrebno
Najslaboji nasledek postave o nedeljskem po- ! čitku [ki je ta, d;: so se mej tem, ko je rokodelcu prepovedano v nedeljo najmanjše delo zgotoviti, naredile tolike izjeme za veliko indu- ; strij o in da je kupčevaico dovoljeno ob nedeljah prodajati. Ne varuje se pa pri rokodelstvu samo j pomočnika temveč tudi rokodelski mojster ne sme : sam s seboj gospodariti, kajti tudi ob nedeljah ne sme delati, marveč dovoljeno nni je le prodajati svoji' izdciko. Ker pa rokodelec navadno | ničesar ne prodaja, ker le izdeluje, .sme ob nedeljah v velikih mestih do 12. ure, na deželi pa do nedelje zvečer roke križem držati m gledati skozi šipe, kako jtidovskl „konfektimiar • prodaja klobuke, hlače, čevlje, kožuhovino in druge stvari, katere tudi on izdelavo katerih pa v zalogi nema. Čudno sicer ni, da se v državnem zboru jednako postave sklepajo, vsaj sta velika industrija in veleposest tolikanj zastopani, tla se njima klanjajo vsi. Le malo koda j sliši se glas za malega moža. Obrtnik in delavec, čeravno najStevilneja stanova, neraata zastopnikov. Pa še eelo tisti, ki jima, bodi si iz prepričanja o potrebi ali iz dražega namena, pomagati hočejo, izlivajo „8 kopeljo vred otroka", čeravno pripozna-vanio, da bi bil pri sedanji sestavi državnega /.bora klic za pravo in pravično socijalno preosnovo — glas upijoecga v puščavi!
0 balkanskih zadevah.
Konec.)
Sedaj prestopimo iw odgovorom na vprašanja, katera smo stavili poprej. Najprej moramo odgovoriti, ali imajo Vzhodnje Itumelijci prav, da zahtevajo sjedinjenje s kneževino, In če imajo prav, ali je sedaj pravi Čus za združenje. Omeniti moramo, da se jo tu nam bolj ozirati na obcečloveške od-nošaje, "e pa na mej narodne, ki so opirajo samo na politiško ravnotežje, ['a tudi po toni se more priti do raznih zaključkov, kakor se gleda ua stvar. Vendar se temu Ugovarjati ne da, da pravico do življenja, do samostalnoga življenja, mora imeti vsaka narodnost, kakor jo ima vsak posamičen človek. Tu tedaj ni vprašanja o pravici osvobojeuja in sjedinjenja, kajti ta pravica je nam in morebiti vsakemu očividna, ampak tu gre le zato, ali imajo Uumelijei prav, da so poskusili to pravico pridobiti si s silo.
Na prvi pogled bi se to vprašanje moralo zanikati z mejnaroduega stališča. Mcjnarodui dogovori se morajo spoštovati, kajti predstavljajo zakon, ki se ne sine rušiti. Ako jih kdo ne spolnuje, dela proti zakonu, treba je take privesti k redu in prisiliti, da se mlado zakonu. Zategadelj se bi ne smel opravičevati 1'lovdivski prevrat s tem, da Berolinski dogovor ni bil nikdar izveden, da se je rušil že pred poslednjimi dogodki, kajti to še ne pomeni, da zakona ni, da je zgubil svojo veljavo. Berolinski dogovor je potem še do denašnjega dne v veljavi in vsak korak, ki se ne strinja z njegovimi določbami, mora se zmatrati za rušenje dolžnosti, katere se morajo izpolnovati. Na ta način morajo se rumelijski dogodki prištevati takim, ki
nasprotujejo mejnarnduim dogovorom in so narušili zakon, kateremu se pravi Berolinski dogovor in h kratu izrazili Bfflpufllofanje do držav, katere Bfl zanimajo za položaj mi Balkanu in so se udeležile snovanja tega dogovora.
Tu j" vse, kar govori za veljavo Berolinskega dogovora. Proti temtl se pa da navesti sledeče. Mejnarodni dogovor more in je zavezan držati samo oni, kdor se je udeleževal njegovega sklepanja, kdor se je zato zavezal pO zrelem preudarku. Če jo to tako, je Berolinski dogovor zakon le za one države, katere so bile zastopane pri kongresu v Berolinu in so potrdile njegove sklepe. Ali so se spomnili tedaj, ko so se sklepale te določbe, da je treba vprašati tudi one, o katerih osodi se sklepa? So mari tedaj se kaj zavezati rumelijski Bolgari? C!o se Bolgari neso ničesar zavezali, kaj hočejo rušiti tam, kjer neso prevzeli nikakih dolžnostij ? Če je Berolinski dogovor l>il sklenen brez Volje in proti volji Itumelijcov, če je preziral njih mnenje, kako jim potem more nakladati kakih dolžnostij? S katerim članom so se zavezali, da bodo mirni robi določeb, katere so se sklenilo proti njih volji V Mi mislimo, da v tem slučaji so njih roke razvezane, da BeroliUaki dogovor, kateri so se zavezale držati nekatere države, ne more zmatrati se veljav nim zakonom za rumelijske Bolgare in druge narodnosti Balkanskega poluotoka, Države, ki se pod pisale ta politični kompromis, morejo se obrniti k Turčiji s tem ali drugim svetom, kako naj se pobotajo sedanje tCŽkoče, boriti se za status quo, kričati o rušenji dogovorov po skoro rioinajo povoda.
Vse zavisi v tem slučaji od Turčije, dnu mora priznati zjedinjenje ab' pa ne, postopati v tem ali drugem zihislil. [Car se tiče držav pokroviteljic, rumelijski Bolgari i'C morejo biti odgovorni, kar so to za nje storilo slabega, ne strihjajočlmi >e z njih željami Oni Žele samostojnosti, za kater«> so sposobni, kar se že vidi iz lepega reda, kateri vlada po vsej Vzhodnje j Rmneliji, od kar so je zvršil prevrat. Izjavili so svoje pravice ua to, kar se jim je po sili vzelo, četudi je bila njih lastnina. Ko so zadovoljili željam severnih Bolgarov, odrekli so njim pravice in silili njim nemogoče pogoje. JSTi čudo tedaj, itn so llutnehjei hoteli pokazati, da so zmožni za samostojno življenje in drugače se potegniti za svoja prava kakor dosedaj. Pa razen prav nbčečlo-veških, po katerih močnejši ne sme zatirati slabšega, imajo tudi, če smemo cako izraziti, „imetoo' pravico. Vzhod nj a fiumelijn bila je vedno žitnica za Turčijo in njene vlade. S trud'.m rok južnih Bolgarov se je sitihi država paš in nikdo jej ni toliko plačal, kakoi- prebivalstvo Vzhodnje [tumelijc. Zato je opravičeno misliti, da sme rumelijsko prebivalstvo brez različja narodnosti želeti, da samo uživa svoje imanje, je uporablja po svojih mislih in potrebah, Ne more so mu tedaj zameriti, da skuša varovati imetue in človeške pravico svoje s takimi sredstvi, kakeršno je Plovdivski prevrat.
Iz Srbije.
Kakor se „Pol. Corr " iz Niša brzojavlja, izdala sta srbski pregnanec oziroma emigrant Nikola P a š i ć in Peko Pavlo v ić, poznati četo vodja za hercegovinskega ustanka, proklamacijo, ki se v mno-
prezrla Ijudninilost lorda Shnftesbuiy-ja. Vse socijalne reforme v Angliji je on sprožil, ali če to ne, vsaj podpiral jih jo najkrepkeje in lahko je vlani, ko mu je „city" podelila meščanstvo, s ponosom trdil, da je še mnogokaj zboljšati v sedanjih razmerah oboščkov in siromakov v Loudonu, vender pa se razmere, kakor so sedaj, ne dajo primerjati s tistimi, ki BO bile pred petdesetimi leti. Da pa je to njegova nepozabna zasluga, tega pohlevni mož ni dodal. Bil je blagi lord do zadnjega še, akoravno že v visoki starosti, predsednik neštetih cerkvenih in dobrodelnih društev. Vsako službo je opravljal resno in vestno in še pred malo tedni je lord Shaftes- 1 bury govoril in učil z mladeniškim ognjem, kjer je , koli videl socijalne pomanjkljivosti.
Smrt tega znamenitega moža je bridko zadela vso Angleško, kateri je še osobito stregel kot veljak v stvareh državne cerkve. A tudi drugje, široko po Evropi, kjer se koli čisla Ijudomilo dejanje, obuja j se ob smrti lorda Shaftesbury-ja tožno čuvstvo. Pomoč trpečemu človeštvu je izgubila uzornega pro-pagatorja. Vse socijalne reforme v kopnej Evropi več ali manj so odtis angleških reform katerim je bil jeden izmej prvih, če ne prvi spočetnik — mož, sedaj umrši lord Shaftesbury.
gobrojnih izvod'h utihotaplja v kraljevino srbsko ter deli me| narod. Ta proklamacija, ki bole srbski vladi in kralju Milanu delala nmogO preglavice, slove :
„ Prišel je čas. da  se dvignemo in otresemo igo samosilnikov naših.   Nesrečne razmere v Srbiji se inače zboljšati ne dado.   Praviti Vara,  kaj morate vse trpeti in   kako   ste ponižani,  bil bi brez-VSpešen trud, ker to sami vidite in čutite. Sedanja vlada napravila je iz svobodnih  Srbov brezpravne sužnje brez glasu in brez svobode. Ona mešetari z našim živenjem, imenjem in z domovino.   Kar smo imeli, vzeli so nam, zadolžili vse na stoletja, odpravili svobodščine,  teptali  pravice  naroda z nogami in povišali davke tako, da jih ne moremo več zmagovati.   A  sedaj   prišel je   čas,   da  narod lahko otrese svoj igo,  ako se  dvigne kakor jeden mož. Dvigniti   se   mora,   ker   nema  druzega izhoda, nego sramotno smrt,   robstvo  potomcev, izdajstvo vseh srbskih idejalov in vzajemnosti slovanske. Mi Vam najemo znamenje, <ia se dvigne narod, čegar srd bode uničila vse nasprotnike in izdajice. Ilaz-podite vsa Vam usiljena oblastva, nastavite lastna svoja, zavirajte vsak promet, bodi si po pošti, brzojavu, bodi si po kurirjih ; vzemite si orožja in streliva, kjer koli je dobite; sestavljajte čete, batali« jone in večje oddelke ter v sporazuinljenji z vsemi drugimi okraji v deželi napotite svoje korake proti Belemu gradu  in Nišu,  s kratka tjakaj,  ker sta vlada in kralj.   Mi  bo dem o mejo prekoračili in pridemo Vam, bratom, na pomoč. Ne premišljajte si niti za trenutek.   Ura je bila, dvignite, nrgaiiiztijte, branite se.   Zakaj bi srbski na:od, ki je svojo deželo osvobodil mogočnega sultana in v dveh vojnah Turke iztrebil, danes zdiho-val pod sramotnim jarmom? Ne plačujte oblastvom nobenega davka, s katerim razsajajo in ugonabljnjo d želo.   Ne dajajte njim svojih sinov v vojsko, katera narod tepe in samosllstvo in robstvo podpira. Če jim ničesar ne daste, so onemogli.  Ivhc naroda po pravici in svobodi zaprl jim bode sapo, srditost naroda I ode je uničila. Vzgled naj Vam bodo pra-dedi, ki so osvobodili deželo. Čas je ugoden. Dvigne li se narod, pride pomoč z vseh stranij ; mrtvemu strahopetnemu narodu ni nikdar pomoči in samo-silniki  in  podle  duše  zlorabijo tak narod sebi v prid. Dokažite svetu, dvignivši se povsod  in istodobno, da so Srbi za trdno sklenili živeti svobodno. Narodna vojska  hodi  naj  z narodom, izdajskemu poveljstvu odreče naj pokorščino.   Kliče naj: Živio narod, živela svobodna Srbija! in bratje naj se objemajo,  da deželo otrobi jo sovražnikov in izdajic. V f.o pomozi Bog i sreča junaška!   Na meji, na srbski zemlji v 15. dan septembra 1885. V imenu mučeniškega naroda srbskega:  Nikola Pašić, vojvoda Peko Pavlović".
Politični razgled.
&-.--li*tiBijc dežele.
V Ljubljani 14. oktobra.
Danes bode finančni minister Dunajevski pred-, ložil ik-iiiii %I»oru budget za prihodnje
leto in pri tej priliki razvil, kakor je to že navada,
svoj ekspose o položaji državnih tinanc.
Kandidat nesmrtnosti.
(Humoristilki roman. — Četki soisal Svatopluk Čech.) <i)alje.) XII.
Za nekaj časa zategne se Vojteh popolnem do tihe sobice pod zemljo, kakor polž v svojo lupino. Sposob njegovega živenja v tem zatišji imel je dvojno barvitost.
Najprvo vtis mirne selanke ali bolje robinzo-nade. Prisposobil je skromno domačnost svojim potrebam iu jo uporabljal polagoma za koristneje in prikladneje stvari in za zasvičeuo razkošje.
Navedeni -samo nekatere. Iz starega praznega zaboja, ki ga je našel na dvoru, napravil si je po-stavec za knjige. Na okno postavil si je nekaj loncev z rožami, da bi užival vsaj nekako doinuevost cvetoče krasote, kojo je imela tam vzpomlad v hi-trici izčarati. Zdrobljeno steklo v oknu nadomestil je z mastnim papirjem. Da se odkriža nočnih mišjih plesov, izprosil si je v kavarni inačico, kazečo njemu sosebno dobrikavost. In tako preživel je večino dneva mirno, z verno mačico ob strani, zalivaje ljubeznivim cveticam, gledaje na rahle raz-
nobojne gobe, ki so brez njegovega povoda rastle v jednem kotu sobinem iz tlačnih špranj, delaje in premišljevaje, s kratka živel život poln tihih povab-nostij, kakor tako lepo pripovedujejo legende o svetih pusčavnikih.
Popolnem drugači je bil drugi del njegovega podzemeljskega živenja. Začenjal se je običajno zvečer, ko je segal, odloži vši svoje pesni in dela za domačnost, po romanu v krvavo rdečem zavitku aH ko je navzet od grozne krasote tega romana prijel za pero, da bi po ponudbi Brzobohatega sam kaj podobnega spisal. O takih časih je dobil duh in okrožje njegovo strašno romantišk vtis.
Domišljija njegova vsprejeraala in plodila je postave iu dogodbe, katere poraja obično samo gorečno strašenje v duši človeka. Tihi puščavnik se je premenjaval v krvoločni nestvor. Z razkošjem pasel se je na uglajenih grozovitostih, s kojimi se je avktor romana naglo oprostil svojih junakov, in kar je pisala kri, kakor poje Uhland o kralji v baladi. In tiha pušča se je premenila v vlažno temno ječo podzemeljsko, v brlog zmajev in netopirjev, v Ijudomorno inkvizicijo, kjer je vladala smrtna tišina, samo kaplja krvi je večno padala s črnega stropa na hladna tla.
HrvalMki ban odpotoval je v Pešto. Finančni odsek rešil je budget za 1885 in volil Po-poviča poročevalcem.
% iiauf«* države.
Bivši l»olg3ir*ki finančni minister Nečajev prišel je na Dunaj v posebne j misiji od kneza Aleksandra. Z Dunaja se Nečajev povrne naravnost domov« Kakor se domneva, hoče knez prositi Avstrijo, da bi posredovala mej Srbijo in Bolgarijo, kajti razmere mej tema državicama so jako napete. — O tem, kako je bila bolgarska deputacija vsprejeta v Carigradu, imeli so razni listi jako različna poročila. Nekateri so celo poročali, da so jo takoj pri prihoda Turki zaprli. Povod tem govoricam, dalo je to, da so bolgarsko deputacijo najprej poklicali k policiji. Turki namreč, neso vedeli poprej, kak namen da imata, bolgarska odposlanca. Preti vsem so dvojili v Carigradu, da bi bila res poslana od kneza, ter mislili so namreč, da sta jo morda odposlala Karavelov in Stranski sama brez vednosti kneževe in da se tu morda snuje kaka intriga proti knezu Ko so pa pri policiji zvedeli, da imata od kneza pismo na velikega vezirja, so ja takoj odposlali h KunniI paši, ki ju je jako prijazno vzpre-jel. — Velevlasti so baje že pripravljene priznati zjedinjenje Bolgarov, sicer pa ne mislijo dopustiti nikako premembe Berolinskega dogovora. Srbijo in Grško si prizadevajo pregovoriti,   da se razorožita.
V tem zmislu bodo baje v kratkem Srbiji in Grški poslale kolektivni noti. — „Darmstadter An-zeiger" objavil je nek jako pomenljiv govor kneza Alcksandin, kateri je govoril, pri vsprejemu več bolgarskih veljakov. Knez e rekel mej drugim: „Ko bi vlasti ne priznale na konferenci zjedinjenja, som pripravljen za to idejo pasti na bojišči. Ali bode Bolgarska zjedinjena, ali bodo pa moje kosti počivale v tej deželi. Jaz se ne umaknem volji Evrope, ako je proti nam, pa tudi ne turškemu orožju. Evropa in Turčija bosta videli kako strašen je sovražnik, katerega naudaja kaka svetu ideja Ako je pa Busija bolj proti meni, kakor proti združenju, sem pa pripravljen odpovedati se prestolu."
Sa*.i-.'.j-\e čete, ki so bile zbrane v Niši, odhajajo na mejo. Jeden del obrnil se je proti Ak-Palanki, drugi proti Lesko v eu Prvi kraj je ob cesti, ki pelje po Nišavski dolini skozi Pirot v Sredee. Leskovac je pa na jugu od Niša na razpotji treh cest, katerih jedna drži čez Trn v Sredee, druga čez Vranjo v Skoplje, tretja pa proti jugozapadu v Prištino. Skoplje in Priština ležita ob cesti, ki pelje iz Mitrovice v Solun, prvi kraj je v Staroj Srbiji, poslednji pa že v Makedoniji. To premikanje srbske vojske  preti ravno  tako  Bolgariji  kakor Turčiji.
V Sreilci je zaradi tega že zavladal strah, kajti bolgarska stolica je oddaljena samo dvanajst milj od srbske meje. — Kar se tiče srbske vojske, je sedaj mnogo bolje organizovana, kakor je bita 1876 leta. Konjica ima dobre konje, pešci so pa dobro izvežbani. Tudi častnikov tako ne manjka, kakor jih je tedaj, ko je vsaka brigada sestoječa iz G ba-talijonov, imela samo jednega častnika, in vsaka Stotnija jednega podčastnika, Sedaj je pa pri vsakej stotniji jeden častnik in kakih 2o podčastnikov. Pešci so vsi dobro oboroženi. Slabši je pa s topni-Čarstvom, ki ima še vedno stare topove in slabe uprežne konje. Pa tudi topničarstvo se bode v kratkem zboljšalo, kajti poroča se iz Belegagrada, da so tja že dobili novih topov po sistemu Bange zo 20 baterij. Vojno ministerstvo sklenilo je z več liferanti pogodbe, da preskrbe za vojsko G milijonov kilogramov žita. Cena se je določila na 12 l/a dinarja za 100 kilo. Zdravstveno stanje srbskih čet je izvrstno. Iz mej 15.000 vojakov, ki so zbrani okrog Niša, jih je samo 120 v bolnicah.
Kmalu se vrne ruski car Aleksander III. v Peterburg. Minister vnanjih zadev je že v Peter-burgu in kmalu bodo vsi merodajni krogi zbrani v ruskej stolici. Potem se bode ruska diplomacija za-
čela energieneje baviti z balkanskimi zadevami. Zadnji čas se mnenje v ruskih vladnih krogih bolj nagiba na bolgarsko stran. To kaže ukaz, da imajo ruski častniki, ki so služili v bolgarski in vzhodnjo-ruinelijski vojski ostati v Sredci in se zbrati okrojg bivšega bolgarskega vojnega ministra Kantakucena ter čakati novih povelj. Velicega pomena je pa tudi, da je Katkov odpotoval kot dopisnik „Moskovskih Vjedomosrij" v Rumelijo. Ta mož je jako uplivna osoba v Rusiji. Dosedaj je bil nasproten bolgarskemu gibanju, a sedaj se pa utegne prepričati, da ne kaže ovirati zjedinjenja Bolgarov.
'ii'nn i\;i se cimrgično pripravlja v bran proti Srbiji. Posadka iz Soluna odpodala se je v Skoplje in Prištino. Razni kraji blizu srbske meje se utrjujejo. — Turško vojno ministerstvo razpisalo je ofert za 36.000 kilogramov usnja, 40.000 fesov in veliko črevljev. Na vzhodnjerumelijskej meji se zbirajo prostovoljci. Jedna četa taeih prostu volj cev je že napala jedno rumelijsko vas, pa so jo bolgarske čete zavrnile, a neso je preganjale ni turško ozemlje. Mnogo turških vojakov je že tudi zbranih na grŠkej meji.
(•irski konzul v Carigradu objavil je turskoj vladi, iko se ne ustanovi status quo v Rumeliji, bodo Grki napali Makedonijo. To bodo se ve da skušale preprečiti vlasti, kajti na konferenci v Carigradu so zastopniki velevlastij sklenili Turčiji priporočati, da prizna zjedinjenje Bolgarov, vsake zahteve Srbije in Grške naj pa zavrne. Ako Grška začne vojno, bila bi tedaj ta konferenca brezvspešna.
UtiutBiiiiMko zbornica sniile se baje I. dan novembra. To zasedanje bode večje važnosti baš zaradi zamotanih razmer na Balkanu. Tedaj bomo morda kaj zvedeli, kako stališče v tej stvari zavzema romunska vlada.
Danski Folkething prestopil je o provizo-ričnem finančnem zakonu na predlog Berga na dnevni red. Ta predlog je pobijal niinisterski predsednik, češ, da sklep jedne same zbornice nema veljave. Ko se je vsprejel Bergov predlog, ostavili so vsi ministri zbornico. Vlada se najbrž na ta sklep ne bode ozirala, ampak bode na dalje protiustavno vladala. Folketbing bode pač v kratkem zaključila. Ali so pa bodočega zasedanja udeleži levica, je jako dvomljivo, saj je že sedaj mislila izostati. Pri prvej seji ni bilo levičarjev v zbornici, še le poznejših so se udeležili.
Dopisi.
S Čateia 14. oktobra. [Izv. dopis.] Mnogo vprašanj je že prišlo na gospode, koji so pripravljeni povzdigniti: prvič dolenjsko vino in vinorejo sploh, drugifi pa tudi našim vinskim trgovcem na pomoč priti na nesebičen pošten način brez vsakega plačila, da dobi namreč kupec v resnici pošteno dolenjsko priljubljeno kapljico. Dopis zadnji bil je tedaj popolnem na mestu. Vprašanja so prišla na različne gospode omenjene zadruge, kakor: iz Ljubljane, Kranja, Kamnika, Škofje Loke, Radovljice, Bleda, Mcngiša, Litije, še celo iz Koroške, kakor tudi iz več manjših krajev. Vsakemu se je na vsako vprašanje natančno odgovorilo. Gospodje so sicer s tem opravilom zelo obloženi, a vsak rad stori vse, samo da se dolenjsko vino zopet v prav.* pošteno ime spravi, ter se še zraven tega ubogi prodajalec pred grdo velikim barilcem obvaruje ter kupčevalcu petak, desetak ali pi\ še več za „rajžo" (potovanje) obvaruje. Kar pa hrvatsko vino zadeva, zavračamo vse vinske trgovce, kakor sploh tudi kon-sumente na dopis našega izvrstnega vodje vinarske šole g. Itih. Dolenca. — Nam so kraji na Hrvatskem znani, iz kojih se vina izvozi več, kakor je
misliti mogoče. In ako Hrvata po letu proti jeseni vprašaš: Kumek, koliko vina imate še pri vas? Odgovor«! ti bde: Ima ga jo- preko deset hiljada (veder), a v jeseni prejšnjega leta ti je stokal in tožil, da je „bogme" slaba letina!
Kadar dojdejo tajništvu natančna poročila o ceni in koliko vina se je dozdaj prodalo iz različnih tukajšnjih krajev (goric), tedaj sledi takoj poročilo.
Vsakdo se pa naj brez vseh komplimentov in brez vsekake bojazni s popojnim zaupanjem do gospodov obrne ali katerega pozna ali ne, koje še jedenkrat navedemo in sicer: p. n. gg. F. Troidl v Cerini pri Cateži, dr. Ig. Nainorš na Jesenicah, župnik   Fr. Brulec in trgovec Fr. Dol i nar v
1 Veliki dolini,   župnik S. Zadnik in naduritelj Al. Račić  na Čateži,   trgovec J. Rud man in c. kr.
J poštar A. Tancig v Krški vasi.
Prosimo pa, da te vrstice tudi drugi časniki ponatisniti blagovole,   in sploh vsako naše poročilo.
I •
lloaia^^ stvari.
— (Dvorni svetnik dr. Miklošič) je : po zakonu umirovljen. A naučni minister izrazil mu
je v posebnem dopisu željo, naj letos še ostane.
— (Krajcarska poddružnica „Narodnoga Doma" v Ljubljani.) Oddaja knjižic, kraj-carskih  in desotkrajcarskih, napreduje dosledno in
j vidno ; razposlanih je sedaj nad 300, za primeroma j kratko dobo dobrih treh  mesecev gotovo ne malo j število.   Tudi pretočeni  teden dobili smo vrnenih dvoje polnih krajcarskih knjižic, in sicer iz Ljub-i Ijane,  kar nam je zelo  ljubo,  ker gotovo ne bo j ostalo brez vspe.šnega vpliva na gg. nabiralce po deželi. Ti knjižici sta: št 148 (poverjenik g E. L.) in št. 251.   Zadnjo omenjenih izplačal je rodoljub g. S. P. sam, za kar mu bodi še posebna zahvala. To zgodilo se je mej prvimi osmimi polnimi knjižicami (toliko namreč nam jih je do sedaj došlo raz-pečanih) že v drugič; da bi se le pogostokrat ponavljalo. Dobili smo tudi od dveh stranij veselo zasebno vest, da se nam je prav v kratkem nadejati prvih razprodanih desetkra]carskih knjižic. Še nekaj nam je v mislih. Za časa loterije na korist zakladu za zgradbo „Narodnega Doma" v Ljubljani oglašale so se prav pridno po srečkah občino in različna društva ter jih kupovale tu pa tam celo v zelo velikem številu.   Slavnemu občinstvu bo gotovo še v živem spominu, da se je na ta način razpečavalo precej znatno število sreček. Ali bi ne bilo mogočo, da bi začeli taki zavodi in društva, v prvi vrsti naše čitalnice in bralna društva, pridno segati po knjižicah, bodi si že krajcarskih ali pa tudi deset-krajcarskih V Hvaležna naloga, ki se popolnem strinja z njihovimi nameni. Vsem onim, ki so nam na ta ali oni način k temu pripomogli, da si je naša ideja priborila zdravih in trdnih tal, na podlagi katerih nam bo mogoče v prihodnje vspešno nadaljevati in zidati, najtoplejšo zahvalo.   Naj bi našli še  več posnemovalcev, ki  naj  blagovole pošiljati oglasila za poverjeništva in nabrane doneske blagajniku upravnega odbora društva „Narodni Dom" g. dr. Josipu Stare-tu v Ljubljano.
— (Iz Krškega) se nam piše: Veliko veselja in prijeten večer so bili 12. t. m. Krškim domoljubom napravili Šentjurski rojaki pri Celji. Po-
Ta temna stran njegovega živenja dobivala je zmerom večo pret"ego po vplivu Brzobohatega, ki je od dne do dne odločneje sezal v urejevanje podzemeljske domačnosti. Potolažil je Vojteha večkrat na dan s svojim pohodom in ga vzbujal k pridnemu popravljanju in prelaganju. Vojteh položil je neko-likokrat na dan rokopise svojih pesnij. Ko to nič ni pomoglo, raziskaval je z dojetnimi znamenji, ne dremlje li morda kaka misel za pojezijo v Brzobo-hatem, toda ta ga je odpodil od vseh daljših podobnih poskusov, proglaseč, da pesni naravnost izločuje iz okrožja svojega založniškega delovanja. Zato je čital začetek romana, ki ga je Vojteh spi-soval po krvavem uzoru in mu daval pohvalo, proseč samo za odstranitev nekojih pojetiških mest in vzpodbuja pisca k veči krvoželjnosti.
Poleg tega skrbel je tudi za zabavo svojemu hranencu. Šetanja po mestu z balami pod pazduho postajala so redna. Vspomlad je začela poganjati na vrtu zeleno brstje. Navstala je potreba okopavati, privezavati, zalivati. Brzobohati ni samo ne zabranjeval Vojtehu, da bi se sukal o praznem času, posadivši si ua glavo stari slamnik, prezent Brzobohatega, po vrtu z lopato v jedni roei in z bren-
tico v drugi, temveč vzbujeval ga je sam k tej nedolžni zabavi, in znači 1 mu mesta, kje ima riti i u kod saditi. Vojteha je užalilo samo to, da zavzemajo znatno večino gredic rastline, obečajoče več užitka, nego lepi razgled z okna njegove izbice. Dva tulipana bila sta pač pred tem usajena.
Pa Brzobohatv je uvel Vojteha tudi v svojo domačnost. Bavil se je z njim s tem, da je strigel zavitke za dopise in pisal naslove, vezal in pečatil različne bale. Predstavil ga je tudi svoji ženici. Ta se je seznanila z njim brzo tako doverno, da ji je smel pomagati pri natikanji oken in prestavljanji oprave. Tudi neki drozd priljubil se mu je v tej meri, da ni puščal, da bi mu kdo drugi pičo in pivo obnavljal in kletko čistil.
Konečno imel jo Brzobohaty tudi prijazno petnajstletno hčer, učiteljsko kandidatinjo, kateri je kazal Volteh tajno naklonenost, razlagajo ji teške domače naloge in preskrbljevaje jo s posojilom francoskih romanov.
Čitatelj pogreša morda v tein podrobnem pripovedovanji zmenku o tem, na kak način je Vojteh skrbel za svoje telesne potrebe. Na pokojnost čita-teljevo povem, da je moj poetski polž ipak tu pa
tam pomolil rožičke iz svoje lupino h kakemu prijatelja in si izposojeval od njega skrivaj denarce na povrnitev iz prve mesečne plače.
Baš se je pripravljal k takemu pohodu do Ezopa, ko se ta nenadno pokaže pri dverih njegove pušče. Bog ve, kako je zvedel novo adreso Vojtehovo.
„Oh, tu tedaj tičiš pod zemljo kakor krtek celih 14 dnij in pozabljaš svojega prijatelja", kara Vojteha. „No, tvoja pušča je res urejena kakor za asceta. Podobe seveda izvzemam, kvara samo, da ni možno niti barv njihovih dobro vspoznati v somraku tvoje jame."
Vojteh ponudi prijatelju inventaren brezbarven stol in Ezop, usedši se nanj, pripoveduje: „Gotovo si željen zvedeti, kako se je posrečil moj pohod k vdovi. Mogel sem ti dosedaj samo povedati, da sem se od nje vrnil kot vitez. Žal mi je, da ti ne morem podrobnosti tega razkošnega večera natanko naslikati. Nasenčim ti samo stročne podatke.
^Daljo prib.)
Častilo je bilo naše bralno društvo 6 rojenih Šent-jurčanov, od teh biva 1 v Krškem, 1 na Vidmu, 1 v Sevnici, 2 v Št. J ur j i na j. ž. in 1 v Gradci. Ali je to vredno javno pripovedovati? Gotovo. Kajti ti možje so vrli štajerski domoljubi, mej njimi sta bila namreč oba brata dr. Ipavic-a, slavna slovenska skladatelja. Krški pevci in domoljubi bili so njih pohoda kaj veseli. Njima na čast so se zbrali v bralnem društvu ter zapeli njijine in druge skladbe tako lepo, kakor je navada pri teh izurjenih pevcih. Bilo je tudi veliko prav mičnih in prisrčnih napitnic.
— (Odbor „Slovanske Čitalnice" v Trstu) oznanja, da bodo letos v društvenih prostorih nastopni zabavni večeri: 7. novembra: predavanje o nekdanjem .Slavjanskem društvu" v Trstu, govori g. L. Žvab. 11. novembra: plesna vaja. 28 novembra : plesna vaja. 5. decembra: popularno predavanje ob indijskej drami „MaIavika,u govori g. prof-Dr. K. Glaser. 19. decembra: plesna vaja. 31. decembra: Silvestrov večer. Začetek ob 8-/a zvečer.
— (V Ljubljanski bolnišnici) razpisana je sekundarska služba. Prošnje do 31. okt. t. 1. vodstvu bolnišnice.
— (Razpisano) je mesto poštnega odpravnika v Št. Vidu nad Ljubljano. Letna nagrada 150 gld., uradni pavšal 40 gld., za peš-pošto mej Šentvidom in Vižmarskim kolodvorom pa 219 gld. na leto. Prošnje v 14 dueh na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu.
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Celje 14. oktobra. Prva podružnica sv. Cirila in Metoda na Spodnjem Štajerskem v Celji. Oglasilo se je zadostno število udov, pravila so se predložila in brž ko bodo potrjena, začne podružnica svoje delovanje ter si izvoli načelništvo.
Carigrad 14. oktobra. Veleposlaniki sporazumeli so se o novi vsebini deklaracije, ki se bode zvečer izročila turški vladi ter s kolektivno noto poslala v Sofijo.
Dunaj 13. oktobra. Adresna komisija gosposke zbornice odobrila je HUbnerjev načrt z nekaterimi premembami. Hiibner izvoljen poročevalcem. Manjšina naznanila je le k predzadnjemu odstavku poseben votum. Prihodnja seja v četrtek. Adresni odsek zbornice poslancev odobril Zeithamerov načrt brez premembe ter izvolil Zeithamer-a poročevalcem.
Rim 13. oktobra. Včeraj v provinciji Palermo 132 ljudij za kolero zbolelo, 58 umrlo, v provincijali Ferrara, Massa-Carrara, Modena, Parma in Ro-vigo G zbolelo 1 umrl.
Razne vest L
* (Kraszewski) bode, kakor poroča „Dzie-nnik Polski", v kratkem pomiloščen, kar se zanj poganja visoko stoječa osoba.
* (Od veselja zblaznel.) Zasobni uradnik Aleksander Brtoš iž Pešte prišel je nedavno na Dunaj svojega svaka obiskat. Takoj prvi dan čital je v listih, da je njegova komunalna srečka zadela precejšen dobitek. Veselje bilo je veliko. V drugi »lan zapazili so njegovi sorodniki, da je veliko stva-rij nakupil in nosil domov ter dajal ljudem v hiši in mimoidočim tujim ljudem v dar. Pokazalo se je kmalu, da je zblaznel  in  oddali so ga v blaznico.
Si „111110 /d r:i t i J« ii um|m>1i. Vsem, knteii trpu vsled zaprefja ali slabega prebavljenj:t, napenjanja, tisčanja v prsih, glavobolja in dragih slab<istijv pomaga gotovo pristni „MolI-ov S ci dl i tz - pr aže k" Skatljica 1 gld. Vsak dan ga razpoSilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dima ji, Tiichlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (11—7)
Najtoplejšo zahvalo
vsem  p. n. darovalcem  dobitkov za javno  tombolo dne •I. oktobra t. 1., kakor tudi vsem p. n. udeležencem taiste, posebno slavnim požarnim hrambam iz Dorovnice, Otoka, Vrda in Vrhnike izreka v imenu druStva Načelništvo prostovoljne požarne straže Logaške h sedežem v Dolenjem bogate i, v 5. dan oktobra 1885. leta. Tajnik: Stotnik: A. Ribnikar. A. Gandusso.
K K s e li i b i i v e i e <B r a /J> e.
(Iz uradnega lista.)
3. oks. držb. tovarne in Birojev konkursno mase ITandl & Steioberg na sv. Petra predmestij i, !>. novembra pri deželnej sodniji v Ljubljani. 1. eks držb. pos. Marije Lukan in Roprivnika, 660 arfd., k2H. oktobra v Kočevji. 1. eks. držb pos. Siinoneičovih in Pdpeltmkovih Iz Vač, 4(114 gld., 80, oktobra v Litiji, .'i. e's. držb. pos. Jurija Stego-vega h Studenca, L686 gld.,  KJ. oktobra v Senožečah. 2.
eks. dr'"-, pos. Katarine A:;iort s Poljanskega predmestja a. novembra pri deželnej sodniji v Ljubljani eks. držb. pos. Uršulo Kump iz Stale, 27. oktobra v Kndolfovem.
Tujci:
13. oktobra.
Pr; Nlona » Bausnitz, Almici s sopropo, Spitzer, Po-lak z Dunaja.
Pri vihII/I x Hasebeck, BGhm z Dunaja. — pl. Mohr iz Gradca. — Kuppers iz Trsta. — Ortlich z Dunaja. — llol/.er iz Gorice.
Pri avil ri jnkeiu «•«••*ar j i: Malabotich iz Trsta.
Tr/iir cen«- v IJiiblJaiil
dne" 14. oktobra t. 1.
				;l. kr.
' Pšenica,	hktL   .   . .	i, ft<	Špeh povojen, kgr. .	- 66
Rež,	VI            • •	6J86	Surovo maslo, .	-|84l
j Ječmen,	1» ...	4 ;*7	Jajce, jedno ....	— M
Oves, i Ajda,	II ...		Mleko, liter ....	— 8
	n ...	4 23	Goveje       meso, kgr.	— 64
; Proso,	n ...	5 0-1	Telečje	— !62|
1 Koruza,	R ...	5 4i	Svinjsko        „ „	— 60
Krompir,	n ...	2 50	K ostrimo vo    „ „	—'34i
Leda,	» ...	8-		— 50
Grah,	n ...	8-	Golob......	— 18
Fižol,	TI ...	8 50	Seno,   IGO kilo    . .	l\m
Maslo,	kgr. .	— 94	Slama,   »     * •	1 781
Mast,		— 82	Drva    trda, 4 □ met r.	7 70
Speh friSen, „		—J54	„   mehka,   „ „	5 501
Meteorologično poročilo.
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
13. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	727 52 mm. 730 80 mm. 733 37 irn.	7- 8"C 9-6° C 8- 8'C	si. szh. si. szh. si. szh.	obl. dež. dež.	5 0 ram. dežja.
Srednja temperatura 8*5°, za 3 2° pod nor malom.
Vremensko porodilo 13. oktobra. Zračni tlak je jako različno razdeljen. V Angliji kaže barometer 767 mm., v srednji Evropi od 752 do 756 mm., najnižji stoji barometer ob Severnem morji, kjer kaže 745 mm. Na jugu in vzhohu je zračni tlak višji. Vetrovi so močni, a vlečejo od različnih stranij. Nebo jo sedaj oblačno, sedaj jasno in v več krajih je mnogo dežja. Temperatura se ni dosti preme nila. Ob 7. uri zjutraj se poroča: V Parizu 6.4, Brestu 6 6, Biarrici 6, Toulonu 5.2, Scilly-ji 7'8, Kodanji 88, Stock-holmu 9-5, Peterburgu 9.1, Moskvi 2 7, Varšavi 5-1, Bero-linu 7*8. Monakovem 4.7, Curihu 44, Genfu 7, na Dunaji 63, v Bukareštu 12 1, Sulini 176, Peri 124, v Odesi 17-9, Gleichenbergu 8-2, Opatiji 10'2, v Gorici 106, Boznu 8, Rivi 8, LuganuS0 C. — V več krajih dosti dežja. Morje se precej močno giblje. — Pričakovati spremenljive vetrove, oblačno, deževno in mrzlo vreme.
IDTjunsijslssL "borza*
dne" 14. oktobra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta .   .   .'.......
Srebrna renta......,   ,   . .
Zlata renta ..... ......
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London  .... .....
Srebro...........
Napol. .   .' .   .       , ,
C kr cekini       . ....
Nemške marke        ... ....
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld.
4u/0 avstr zlata ren*-\, davka prosta Ogrska zlata renta 4°/0    . ...
„    papirna renta 5°/0       . ...
&*/0 štajerske zemljišč odvez oblig . Dunava reg srečke 5u/0 100 gld
Zemlj. obč avstr. 4Vi0/0 zlati zast listi Prior, oblig Eiizabetine zapad železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železniee
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfove srečke ..... 10 „ Akcije anglo-jivstr. banke 120 r
Trammway-društ vel j  170 xld a. v. , .
80 gld. 60			kr.
81		65	
108		25	n
93		65	
857		—	
277	n	20	
125		90	n
9		99	n n
5	n	96	
61	t	86	
126		50	
169	n	—	
108	n	45	n
?6	n	45	T)
89	n	30	
104		—	.1
115		—	
125	■	40	n
115		70	
?.06	n	—	n
175		—	
17	n	60	
94		50	
179	•	75	71
♦♦♦♦♦♦♦♦
:
♦ ♦
x : :
Dr. Fran Zupane
: :
♦
ordinira vsak dan X
♦
dcpoludne od 9. do 10., popoludne ♦ od 2. do 3. I
i specijelno za bolezni na očeh j
X Veliki ti g štev. SO, I. uu«l»tro]»Je (v prejšnji X V Fortunovi hiši). (578—4) ^
Os'- ♦<     i> o  O * '♦♦O* ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI
dobi se knjižica
»Utnica Metodova."
SpiHHl <lnln>\en   Ijulil   niivlie šli<i|ije.
Cena l_0 lcx.
Cisti dobiček te knjižico namenjen Je v podporo slovenskega šolstva osnovani   Družbi sv. Cirila in Metoda". (5l8—8)
Naznanilo preselitve.
NaznHnJHm, da sem se s 1. oktobrom Ihhs preselil z izdelovanjem met 1|
v g. Mauserjevo hišo, v Gradišči št. 9.
S spoštovanjem
(592-2) T. ^ielite.
Strojarnica za usnje.
Že veliko let obstoječa, v najboljšem stanu, preskrbljena z vsemi pripravami (orodjem) za več delavcev, se daje zarad, nepričakovane smrti o novem letu pod dobrimi pogoji za več let v najem. Zraven je tudi v zalogi več sto mtr. centov suhoga čresla ter se tudi povedo mnogotere zanesljive firme, b katerimi je lastnica že več let v kupčij« ski zvezi.
Več o tem so zve pri lastnici, gospodični Cllfjl MallJ v Tržlči, it. 141, Gorenjsko. (599—2)
Umetne
(489—15)
Iz&be im zobovja
J  ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu
• brez vsakih bolečin ter opravlja plotu bo vanj« in
♦ vse /.obu«* operneije
♦ zobozdravnik A. Paichel,
# poleg Hmdeckega mosttt, I. nadstropje.
Čiščenje in zboljšanje m.
Najgotovejie, najhitrejše in najoenejie sredstvo za čiščenje in zbo'Jšanje vina in popravljanje bolnega vina je
prava francoska galerta
tvrdke COIGNET      O. v Pariza, L.vonu, Marseillu.
To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki
V. II Alti 11\ \\ v ljubi j.mi.
pisarna v Tavčar-Jevi palači.     (587—3)
0 41 4
i
i
«
i
9
Prememba
kupčijskega prostora.
Usojani si naznanjati mojim čestitim kupovalcem in el. občinstvu, da sem se preselil s 1. oktobrom
iz Kolizeja v
v Spodnjo Šiško,
v klet hiše nekdanje gostilne ,,pri (iluziji11, sedaj lastnimi gospoda Jenka, ua desni strani Celovške ceste.
S spoštovanjem (573—5)
J. C. JTJVANČIČ,
posestnik vinogradov na Bizeljskem in vinski trgovec v Ljub'jani.
» I >
I » I
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. IJiicking, medicinski so\etnik dr. Cohn, dr. Miiiiiiing in mnoge droge zdravniške avtorilete so je preskusile in jo zu izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim iu treliušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, onipdloviei. glavobolju, trebuhnliolju, zaslizenju, /.einiieiie kislini, vzdigovunju, omotici, koliku, škroteljuom itd., proti ftlatej žili, zapretiu. Hitro in lirez bolečin meče in povrnejo slast do jedi j. Poskusite samo z mali m in prepričajte se snini. Jodna stek). f>0 in 80 kr.
l'l'i gospo«*!! lekurji S%ol>o«li9 pri .'.lateni orlu, uu PreŠlrnovenp trgu. (716—81)
M
C. kr. pi iv.
tovarna za svetilnice.
Namizne in viseče svetilnice
samo poskušenili sistemov iu solidnega dela.
Gis:antova solnčna svetiloica.
D«»l)ivu ko (502—.'!)
po vseh. boljših prodaj al n i«; ali svetilnic.
ToTariiiškii niainkn.
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan % el e z n i k ar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'1