TZututtki H -Zasavski tednik-, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik ta Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar - Tiska CP -Gorenjski tisk- v Kranju LETO XIV. ŠT. 24 TRBOVLJE, 8. JUNIJA 1961 CENA 20 MN SLAVNOSTNI ZAČETEK IV. REVIJE DRAMSKIH DRUŽIN SLOVENIJE V ZAGORJU Vsem nastopajočim rudarski raj popoldne*, zvečer ob 20. uri DPD Svoboda — Center iz Trbovelj z Matkovičevo dramo »Na koncu poti*. ZAGORJE V ZASTAVAH — GOSTJE IZPOD TRIGLAVA IN PECE — GOSTJE IZ TOLMINA, NOVEGA MESTA — DOMAČINI IN TRBOVELJČANI — FANFARE NA NOVEM DELAVSKEM DOMU SO OZNANILE PRIČETEK IV. REPUBLIŠKE REVIJE NAJBOLJŠIH AMATERSKIH družin Slovenije — prva predstava je bila zaupana tolminskim IGRALCEM Dvoroma Delavskega doma v Za gorju je bila v soboto zvečer ob 20. uri dobro obiskana. Pred pričetkom prve predstave je predsed-mk občinskega sveta Svobod in Prosvetnih društev Zagorja Franc Koprivšek zaželel vsem prisrčno dobrodošlico in poudaril zadovolj-stvo Zagorjanov na tem, da je ČV. revija dramskih družin letos v Zasavju. Vsem enajstim nastopajočim skupinam je zaželel mnogo »speha in rudarski SKKČNO! V imenu Zveze Svobod ist prometnih društev Slovenite je novo °dprl revijo topnih Dane Kobula. Poudaril je, da je ta retuija sanur 'kup najboljših druži"- ŠSet tekmovanje se jih je mameč prifkmilo fo yte.j Sloveniji okrog Uit. IZata štejemo to prijateljsko sreNmjesusjisdj-s'h dramskih skupin v tem slovenjem rudarskem mmtu M rezukal [tredno živahne in%mnaiimu tmtpo*-' jebtosti naših delovnih KnuH širom Po Sloveniji. To nam je Umbo posebno v ponos, vsekdbcn pa je tudi Pfav, da je ta revija v rudarskem Zagorju, v njihovem Delavskem donut, katerega »o zgruditi rudar* senu. V soboto zvečer so nastopili Ted* »jnčani s predstavo »Lacko in Krefli* Ivana Potrča. Igralce je občinstvo bogato nagradilo X aplarr *opi, saj so pokazali kvalitetno rast tolminskega gledališča. Potlej so bile predstave redno vsak dan ob 16. uri in zvečer ob 20. uri. Vsak dan dopoldne pa so bik zanimivi pogovori o gledaliških aktualnostih in problemih, ki zadevajo vso amatersko dejavnost v Sloveniji. V nedeljo zvečer ob 20. uri je DPD >Prežihov Varane* iz Raven na Koroškem uprizorilo Tennessea Williamsa »Orfej se spušča*. Obisk vseh predstav je bil prav dober, kar pomeni, da je bila revija organizacijsko dobro pripravljena. Za revijo je vladalo veliko zanimanje tudi v Trbovljah, Hrastniku in Liti-•ji, ud koder je prišlo precej gledalcev. Danes, zadnjega dne stopajo revir štet skupim popoldne ob 16. uri DPD Svoboda Kisovec z igro Mire Stejanec »Vče- srečno! Festival bo danes zaključen, dramske družine se bodo vrnile domov in ponesle s sabo bogate izkušnje, ki so si jih pridobile na tej IV. republiški reviji najboljših amaterskih družin Slovenije. O poteku revije in zaključkih posvetovanj bomo poročali v prihodnji številki. 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE — Dnevi, ki ostanejo v spominu DNEVI, KI OSTANEJO V SPOMINU 5. junija 1942 je bila formirana III. proletarska (sandžaškaj brigada. 10. junija 1942 se je začela sovražnikova ofenziva na Kozaro. — 1943 se je prebila I. proletarska divizija na Balinovcu (Zelengora). 12. junija 1942 je bila formirana IV. proletarska (črnogorska) brigada 13. junija 1943' je bila razbita III. divizija, ranjenci pobiti, Sava Kovačevič pa je padel 13. do 16. junija 1943 je bilo prvo zasedanje ZAVNOH 16. junija 1944 sta Tito in šubašič podpisala prvi sporazum na otoku Visu 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE — V nedeljo občinska konferenca SZDL Trbovlje V nedeljo se bodo v Trbovljah zbrali dešegati Socialist kme zveze k pokomgresni konferenci ,5d bo ob 9. ari dopoldne v predavalnici Delavskega doma. Vri delegati 90 dobili nekaj dni pred konferenco vprašanja, ki » nanašajo na konferenco, tako da bo le-ta res lahko, v črtali zajela vsa bistvena vprašanja ta vse tisto, kar je potrtb-rao za nadaljnje delo SZDL ,v komuni v novem gcspoOsr-sfcem sistemu. Konferenca bo imela značaj ,in bo tabljudno delovnega značaja. Slovesna otvoritev osnovne tole Tončke Čečeve 683,5 hektara« zemlje v proizvodnem sodelovanja M etomočja kmetijske Vrsta problemov — [•'d. — V tem , . , j lične kmeti jake kultura H«*- * ■»-“*» ^vantitetnih sprememb r našem d nje v pridobivanju krme, ki obse-flružboncm sistemu. 1 'ga 502 ha travnikov ta 176 ha de- Mnogo Je bilo govorjeno o «“*- 'teljnth površin. V tem sodelovanju “rtatai krepitvi komunalnega sl-i' *t*m* in večji samostojnosti go-1 >3€ Wlo porabljenih 587 ton umetnih ‘Oodarsldh organizacij ter občin 11 gnojil. M* razpolaganju s sredstvi. l1 Razen tega pogodbenega sodelo- Zftdnje čase pa JchUa “***£*? j! vanja pa obstaja proizvodno sode-Vr*t* novih dopolnilnih prrdpi-1 *v. predvsem na področju banč-1 kovanje tndi na področju žtvino-*tega sistema, ki pa vso nakazano l1 reje. V letošnjem letu je predvi-J*«entrailzacijo postavljajo v l bančni predpisi pa pred-, 1 V HRASTNIKU 1J**v*4o, da se sredstva družbe- (1 Te dni 00 v firuetmtški občini sklada ne formirajo v ko-(izbori zavarovancev. Razpravljajo marveč prt Narodni banki(|0 novem zakonu o organizaciji y ‘IIRTVC Ljubljani, ki ^OJujc. Na dan občinskega praznika — predsednik LS LRS, tov. Miha nar. Nato je predsednik ob- L junija, se Je ob 17. uri popoi- Marinko, ki si je po slovesnosti finskega ljudskega odbora tov. dne zbrala množica Trboveljča- šoto »gledal. Pred otvoritvijo Hinko Kamnikar izročil ključe nov na Pievčakovem hribu, kjer šole ie zai*raIa S«1”*1 Pcedsedvlkn šolskega odbora Ms dr-a cinvocnn tv*™ *° P1®®**#* med drugim t«adi ve šale, tov. Slavku Gorjupu, so slovesno odprli novo osnovno ,___x , . ___ šolo narodnega heroja Tončke ca prlnca. Ob Te* pritoitaostl je P® dOTe*ri tvoritvi nove šo-Cečeve. govoril predsednik občinskega ^e< 80 81 njeno notranjost ogle- OtvorHve sc je udeležil tudi odbora SZDL tov. Stavko Boršt- dali navzoči prebivalci Trbovelj. Priprave na konferenco SZDL v občini Zagorje 3000 prebivalcev vabljenih na tribune državljanov to sredstva zdravstvene službe ta o delu i*-11 postave podružnice socialnega zatem se pojavlja vprašanje, (1 varovanja v Hrastniku. Zavaro-de-1** k' bilo bolj v skladu z našo^vand z zanimanjem poslušajo po-,e ^teaJizaciJo upravljanja, da^^jj^ 0 delu izpostave, kakor tu-0*redstva zbirajo v komuni kot(idi tolmačenja novih predpisov o jj^**vni družbeno-polltični in eko-11 zdravstvu, s katerim 00 bili doriej enoti, kot pa nekje v cen-f1 premalo seznanjeni C. •*' LRS ali v okraju? Vse-* V ,|. °munj prek«, bančne instituta . "cejajo zadeve v komuni, ne(i izvršni odbor občinskega odbo-D*Ven nje. fra SZDL Hrantalk je sMtaal po- layi. *’ podoben problem se po-11 svetovanje o prrtblemtfi zdravstva * sredstvi proračunskega v hrast niški občini. Razpra va u,tVari *' Ta sredstva prav tako^j« pokazala veliko prizadevnost % gospodarske organi*«-, 1 zdravstvenih organov ta zdrau- re»n. kom«mi. Prav tako »o zelo (1 stvenlh delavcev zn uvel javi jenjo U lt-Ji**,>raVc ® tam, da »e tudi (1 novega zakona o organizaciji formirajo eentralizl- i zdravstvene službe. Največ so centrali Narodne banke v, 1 govorili o materialnih ta kadrov-in nato razdeljujejo v i^kih problemih, ki so zlasti pere-. (ia v samem Hrastniku. Pomonj- Jctftn, a 4va ze’o čudna pojma kanjo kadra Je občutno predvsem WeiJe' Ali gre samo *a(iv zobozdravstveni službi. Položaj ** hi n°. 'JccentraJUzaelJo ali tudi (| bi izboljšala ureditev zobozdrav-***'»HC ' “* Po«tonejo enkrat ko- . | gtvenc ambulante v stekJami, kjer l«re® Mala središča formira- . 1 je prostor pripravi jen v lcgio t»re-** n* Izpeljevanja mrdslev, ki (! jeni om bulam ti, ki je bita tc ttai h^*« {Menam območju formirajo. (| odprta. hoj* 8,5 opravičuje sko*l priz-(i O nekaterih pripombah in pred-Vi^vr. “cedbe o bankah. (1 logih tega posvetovanja bo raz- ** to prav resno 1 pravijal »vet za zdravstvo občtn-ln bi *clnll dobili žalskega ljudskega odbora Hrastnik, * »»trezen odgovor. 1 pa tudi upravni odbor zriruvstve- Aaton Kukoviča nega donut v Hrastniku. ne državljanov. Na ta način so nameravali zajeti v razpravo o komune v novem sistemu kar največ prebivalcev občine Zagorje. Samo vabil so razposlali okrog 3000. Udeležba je bile tudi primerna zasnovi. Raz-so po skupinah državici so družbeno aktivni po Tako so podansk.i h vprašanjih, o kota družbenem upravljanju, o razvoju šolstva in prosvete ta o razvoju zdravstva. Na neki tribuni državljanov so razpravljali tudi o razvoju telesne kulture, vendar o tem vprašanj«1 na občinski konferenci ne bodo razpravljali, ker je razprava na konferenci namenjena predvsem gospodarskim vprašanjem v komuni, Zlasti najoovejSim gospodarskim predpisom. Ker so se tribuno državljanov izkazale zelo primerne za delova- Sektorski sestanki z vodstvi krajevnih organizacij SZDL Prejšnji teden so v hrastaiški občini (klicali sektorske Kostarike z vodstvi krajevnih organizacij SZDL v Hrastniku ta Radečah. Na sestanku so govorili o sedanjem delu teh organizacij, o pripravah na pokangresno konferenco ta nekaterih kadrovskih ta organizacijskih vprašanjih. Razprava jo pokazala, da se krajevno organizacije vse bolj uveljavljajo in da sc vodstva zavedajo, da Je prav od njih odvlsrto, kakšni bodo uspehi ta nadaljnji razvoj krajevnega območja. nje Socialistične zvez jih bodo ohranili kot ko bolj ljamov. ka oblika ni nič konferenco obeh zborov ga odbora. G za skupno obravnavanje vprašanj o odnosih v komuni, o čemer prav člani ljudskega odbora lahko veki so že bila oboa tribunah državlja-bodo govorili o njih SZDL v t m. Na kanfo 140 delegatov. Milan Vidic, novi sekretar obč. KoinHu|fa ZKS Zagor je Na plenumu občinskega faaar Zveze komunistov v diPtni izbran za nosegs tandtajs Vidic, desoda-občtaskega-cdfaBoa zveze v Zagorja. Anton Lautar, novi predsednik obč. odbora SZDL v Zagorju V četrtek, dne L.juznja, je bil v Zagorju plenum obSmekega odBo-ra Socialfetične zveze. Na dnevnem redu bo bilo priprave ne pokangresno konferenco SZDL v občani. Ob tej priložnosti so izvolili tudi novega predsednika občinskega odbora SZDL, tovariša Antona Latrfcar j a. urejujejo cesto teflj časa je bilo potrebno. zaradi velikega prometa testo poeko dvorišča Stroj-v Trbovljah. Pred nedavnim so pričeli z delom ter bodo -uredili cesto vzdolž cele tovarne im jo tlakovali. Z novo cesto bo znatno olajšan prevoz ta ostalo delo. Slavnostna seja ObLO v Trbovljah V četrtek, 1. junija, na občinski praznik v Trbovljah, je bila v dvorani občine slavnostna seja obeta zborov. Slavnostni govor je imel podpredsednik občine Trbovlje — Hinko Kamnikar. Razen odbornikov se je seje udeležil tudi predsednik zagorske občine Dušan Kolenc. Prva seja novega obč. komiteja ZK Hrastnik Minuli teden je bila prva seja novoizvoljenega občinskega komiteja ZKS Hrastnik. Razpravljali so o izvajanju sklepov III. plenuma CK ZKS. Sklenili so, da bodo v vseh osnovnih organizacijah ZK sestanki, na katerih bodo člani seznanjeni s smernicami plenuma in idejno političnimi vprašanji. O teh vprašanjih bodo razpravljali tudi na aktivu komunistov prosvetnih delavcev in aktivu DIT. Na tej seji eo imenovali člane ideološke, kadrovske in organizacijske komisije. Te komisije so pomožni organi občinskega komiteja ZK. mniHiiiHiiw>i(iuituitHiiiuiiiiiumuiitii!iH)iiiiiiiiiiimi!mfimwimt)H«u;«uuu»gn . mer, hi sem ga doživel v novi sa- Pri blagajni gospodinja varno ču- M Hi ; mopostreim trgovini na Cesti 9. va svojo torbico, blagajničarka pa = < <•••ujajo v to trgovino. Zato ni gospodinja v trgovini. Gospodinja J m y ' čudno, če kaka majhna stvarca iz- plača, sc zadovoljno mrimeji tn| gin e v otroških žetih. Oči proda- odide... jalk in blagajničark — razumljivo pri tcm s{ pa{ misli: Pa sem I — ne morem gledati v otrokov jih spet nagnala v kozji rog! Ne j zaveda pa se, da je hkrati ugnala j v kozji rog tudi sebe in svojo po- [ štenost. Saj so t; trgovini še drugi'i ki •— verjemite ali ne — I opazijo tudi gospodinje, ki j EuBRj |il§Wi n POJOUII Poštenje na teMnici, .. . „. V Zasavju bomo še letos dobili žet. No, otroci so pač otroci in ^hJjŽfcV nepoštemmi^meni “ nekaj novih samopostrežnih tr- kdo bi jim zameril. tremiino go vin. Dosedanji klasični način Slabše pa je z gospodinjami. trgovino. g leno bUgo, da ne upoštevamo ie No, m da vam postrežem s pn- trgovina hkrati tudi naša preh-m s vse druge prednosti tega načina merom: pnde gospodinja s torbo kušnja in da jc tu dejansko naše 3 H nakupovati)«, ■ v trgovino. V kotu v trgovini g Hkrati jia lahko imenujemo sa- vzame še ono torbico. In tako se POSTENJE NA TEHTNlCll |i g mopostrežne trgovine tudi povsem poda na pot okrog prodajnih pul- KAKO LEPO BI BILO KO TO5T£’ EjatZtSSJTdJr. « mA TA tehtnica PO-^ s >Zakaj tako?* boste vprašali. — trgovini, nekaj pa tudi v torbo, ki STENJA NAGNJENA VEDNO •; r Samo trenutek. Navedel bom psi- jo je gospodinja prinesla s seboj. NAM V KORIST! p: iiiiiiiiHiim«iiiiiMiiiniiiiiiMiwwm«iMiraMi^^ T G D n i P O S U^ T U PO SESTANKU KENNEDY-HRUSČEV — Skupno sporočilo, ki so ga oir* Javili po razgovorih na Dunaju ggvori p »koristnosti razgovorov*, ki sta Jih imela oba 4ri*vnik» In o t»m, rta »e ho4o razgovori nadaljevali. Potrdila sto podporo neodvisnemu in nevtralnemu Laosu tar vladi, ki jo bodo izvolili Laožani. Do nekih konkretnih rezultatov ni prišlo. Načelno so se dogovorili o ure* ditvi laoškega problema, nemško vprašanje po so preložili no poznejši čas. Glede kontrole sporazuma o prepovedi Jedrskih poskusov sovjetsko vlada že vedno vztraja pri zahtevi po tričlanskem vodstvu kontrolnih komisij In zahtevi po treh letnih inšpekcijah ter bo Iskanje kompromisa stvar napovedanih sestankov med Buskmn in Upornikom. ANGOLA PRED VARNOSTNI« SVETOM. - Včeraj se Je začel sestanek Varnostnega sveta, na katerem st) obravnavali 0 portugalski kolonialistični politiki v Angoli. Sestanek’ je predlagalo 4? afrfiklh tn azijskih držav ter Jugoslavija. Predlagali so, da Portugalski pošljejo zahtevo, naj preneha s terorjem in pritiskom ter takoj zaustavi vsako nadaljnje pošiljanje čet v Angolo, Zahodni tisk je te dni poročal, da so evropski priseljenel v Angoli obo. roženi in da so evropski prebivalci glavnega masla Luande na svojo roko pobijali na ulicah domačine. Portugalske oblasti so v zadnjih dpeh znatno okrepila svoje vojaške sile v Angoli. Okrog 15.000 portugalskih vojakov je dobilo nove okrepitve. Menijo, da portugalska vlada namerava še ta mesec začeti g veliko ofenzivo proti odporniškemu gibanju. PO UMORU DIKTATORJA — Dominikanska vojska Je sporočila, da s« aretirali dva udeleženca atentata na diktatorja Trujilla. Predsednik Domlnikan, ske republik« Baleger pa Je Izjavil, da bodo splošne volitve v maju naslednjega leta. Ko je govoril o premikih ameriške mornarice v Karibskem morju, je tq označil kot »prijateljski ukrep za ohranitev miru v Karibth«. KENNEDY V LONDONU — Po končanih razgovorih na Dunaju Je predsednik ZDA Kcnnedy odletel v London, kjer ja obvesti) britanskega ministrskega predsednika Mecmillana o rezultatih svojih pogovorov na Dunaju in v Parizu. Razgovor med štirimi očmi Je trajal skoraj tri ure, Tako kot Je Kcnnedg v Parizu zelo laskavo govoril o francosko-ameriškcmu prijateljstvu. Je tudi Britance počastil s številnimi komplimenti. Kennedy je bil gest na slovesni večerji, ki mu Jo Je priredila britanska kraljico. - NOVA TURŠKA USTAVA — Sef turške dritkve Džemal Gursel je Izjavil, da so v teku priprave za referendum e novi uetevi turške republike- Sadijo, da bodo referendum Izvedli v prvem tednu letošnjega Julije, Ce bo nov« ustava na referendumu sprejeta bo to pomenilo, da bo ukinjena turška ustava iz leta 1924, ki so Jo sprejeli za časa Atatiirka. Novo ustavo so pripravljali pet mesecev. To bo do eedaj največjl referendum v Turčiji. Zajel bo več kakor 12 milijonov ljudi. # .MORDA BO KONČNO LE ŠLO — Mednarodna konferenca o Laosu r Ženevi je v ponedeljek nadaljevala s delom. Opazovalci v Ženevi pričakujejo. 4» utegne priti ta teden da ftivahneji« Izmenjave mntnJ ali morda celo do makih rezultatov. Veliko ei obetajo od prihoda voditeljev sovjetske in ameriške de. legaclje Gromika (n Ruska, ki se bosta vrnila v Ženevo. Prispel Je tudi že voditelj Indijske delegacije Krišna Menpn. SESTANEK V NICI — Voditelj kamboške države princ Narodom Slhnnuk Je predlagal, naj bi v Nici sklica« konferenci zastopnikov treh laošklh polt-tičnlh skupin. ARETACIJE NA JAPONSKEM — Tokijska policija Je aretirale tri sindikalne voditelje po velikih protivladnih demonstracijah, ki aa hlle v petek v Japonskem glavnem mestu, Zvedslo se Je, da pripravlja policija nove aretacije študentov in drugih udeležencev demonstracij, SALAM USTANOVIL »VOJAČKI IN POLITIČNI ODBOR« — V Parizu aa raztrosili letake, ki govorijo, da Je bivši general Salen, kolovodja aprilskega upora v Alžiriji ustanovil »nacionalni vojaški in poUtični odbor«. Naloga odbora Je, da se bori proti da Gaullovi vladi. Ljudje in dogodki MIRNA REKA NIL V ponedeljek se Je v Sereoissimi blizu eglplevekega glavnega mesta, v slikoviti dolini reke Nil, začela pripravljalna konferenco, Jsl ime nalogo pripraviti dnevni red In Izvršiti vee ostale priprave za riavenblokovskl vrtu ali sestanek šefpv nevezanih držav, že samo dejstvo, da na lej konferenci sodeluje 22 držav iz vseh celin svete, med njimi je kar 11 zunanjih ministrov, govori o po, membnseli tega srečanje In kaže, de bodo na konferenci razpravlja« o vat. nlh svetovnih > problemih. Podtikanje s katerimi skušajo ne Vzhodu In Zahodu zmanjšati pomen kenferenee v Strenleeim! so številna, Izhajajo pa vse iz zgrešenih osnov, ker skušajo pripravljalnemu sestanku in poznejši konferenci šefov izvenblokov- sklh držav pripisali namen, ki ge v resnici te države ne zasledujejo. Več ali manj gre za očitno nerazumevanje, da se v Kairu pripravljajo na ustanovitev nekega »tretjega bloka., ki bi vstopil na mesto dosedanje delitve sveta v dve nasprotujoče ei tabora, Drugi zopet v tem vidijo neko »protizahodno gesto«, šeš de je pač matematično pravilo »kdor ni z nami je proti nam«, dejansko naj-lodnejše. Ne vzhodu so preračunljivi časopisni komentator« odkrili, da Je to Izrazita težnje e katero sc želijo ne-raevile. resnično nevtralne države Afrike In Azije odtegnili od njihovih prijateljev iz socialističnega tabora. Ker tl komentatorji ne opustijo nobene pri-iožnneti. da hi očrnili Jugoslavijo, skušajo dokazati, de Ja to njena zaslugn. Vso takšne tolmačenje so do skrajnosti zmotne- Rkosl evpja blokovska očala pač ne morejo razumeti pomičnih teženj Izvenhlokovzklh držav, ki v Imenu dve tretjine človeštva zahtevajo, da bi države v miru izgladile svoje račune tn da bi se lotili konstruktivne politike, ki hi temeljile ne gospodarskem In socialnem napredku človeštva. So seveda v tujini ljudje, teh Je še največ, ki so zna« pomen In vlogo oeveranlb držav pravilno oceniti. Tako znani Italijanski tednik »II punto« med drugim plšet »Izvenblokovske država niso mogle prepreči« Izbruhov političnih kriz in tudi niso mogle pridobiti vedno večine za svoje predloge, vendar je docela jasno, de M bil sedanji pereči mednarodni položaj neprimerno nevarnejši, če teh držav ne hi bilo. Sadovi takšnega delovanja niso rezultat materialne a« vojaška veličin« izvenblokovskih držav, pa tudi n« rezultat mehaničnega zavezništva, Raztresene so po vsem svetu In jih ne vežejo disciplina vojaških zvez )n ■udi ne skupna ideološka in družbena ureditev. Navzlic temu so Izvenbiokov-ske države glede poglavitnih svetovnih problemov enotnejše, kot pa države, ki so članice vojaških zvez.« Ne gre torej za ustanavljanje neke »tretje sile«, pač pa za težnjo vrste ne-racvtllh držav, da dajo svoj prispevek k urejanju mednarodnih vprašanj, ki posredno a« neposredno zadevajo ohranitev miru in normalnejši gospodarski In socialni razvoj. Ne kairskem sestanku se bodo srečali predstavniki različnih celin, barve kož in družbenih ureditev, •kupni imenovalec tega srečanja je do- ločena politična amert omili« blokovsko razdeljenost sveta, olajšati izbruh« hladne vojne, zavzeti se za pospešil«! pogajanj o razorožitvi in prepovedi J*-drekih poskusov, odstranili pojave k* ionialfzme in podpirati težnje odvisnih in kolonialnih narodov z« samoetalnezt-jo, razen tega pa tudi trenutno najbolj pereči svetovni problemi ne bodo mogli mimo dnevnega reda. V dnevni red bodo vključena številna vprašanja, ki bremenijo tedanje mednarodne odnose. Konferenca izvenblokovskih držav vseh vprašanj, ki so stavljena na dnevni !*<• najbrž ne bo kos rešiti, ker Je to zel« težka naloga, ki se lahko le postopam* rešuje z sodelovanjem vseh držav. Brez dvoma pa bo pripravljalni sestanek * Kairu in poznejša konferenca »na vrhu« dala nevezanim državam priloinoet, da povedo svoja stališča. V tem se pa žc izraža zahtevek, da je treba z vsemi lemi državami v mednarodnih odnosih najresneje računati, saj pravzaprav le-te največ pomagajo v Izravnavanju poiltič' nlh prizadevanj med obema blokoma- ^ll^lll«!lllllillllllllilllllllllllwll!ll^lll^lllllmmmllnHlllllmlmllnllllllllll^l!lUllli!l;illllllllllll!llllllllttlmllli«hlIll!lllllllllmlilill||ll^lImllllllmntlH«ltllllBlm^lll^MmnmnlllltmmlMK!lIllmwnmlumtlllmllll!ll^lt!llllliinlll!lUlllnlllnw^lllll!llUl^lRUllllmllllUW, OBČINSKA KONFERENCA SZDL V HRASTNIKU BO 15. JUNIJA Komuna v novem sistemu Na plenumu občinskega odbora SZDL Hrastnik no razpravljali e Uvajanju zakona o finansiranju šokrtva in o pripravah aa poken- grešno konferenco. Razen članov občinskega odbora SZDL so se plenuma udeležili tudi upravitelji šol in predsedniki šolskih odborov. Po uvodnem referatu, ki Je kritič« no nakazal probleme Šolstva v občini, so največ govorili o družbenem pomenu šole, o delu šolskih odborov in materialnih vprašanjih, s katerimi se ubadajo več ali manj vso Sole. Po izčrpni razpravi ao člani plenuma predlagali, da o problemih šoletva razpravlja na eni izmed prihodnjih eej tudi občinski ljudski odbor. POMEMBNO POSVETOVANJE O DECENTRALIZACIJI SAMOUPRAVLJANJA V TRBOVLJAH Doslej najboljše v STT Občinski sindikalni svat in ob- činski odbor SZDL t Trbovljah sta to dni skllaala golo pomembno posvetovanje odgovornih to-varilav la vačjlh goapodarakth or- ZAKAJ JE OSTAL ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV IN MANJ ZMOŽNIH OSEB ..Tika" na pol poti V Trbovljah j« bil prod leti ustanovljen Zavod za zaposlovanje invalidov in dela manj zmožnih oseb »TIKA« z namenom, da se oblikuje v zavod, ki bo skrhal za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov in tudi za zaposlitev ’ ila manj zmožnih oseb. V tem zavodu ee je razvilo nekaj dokaj impešnih obratov - tiskarna, kartonaža, knjigoveznica ipd. Številke, 1U so na razpolago na podru&iici Zavoda za eoclalpo zavarovanje v Trbovljah, narekujejo, da ustanovljeni zavod še razširi svojo dejavnost na druga področja. Ne bi smeli ta zavod oblikovati v čisto proizvodno organizacijo, marveč bi ga morali nadalje izpopolnjevati v smislu ustanovi tvene odločb« in seveda po imenu, ki mu j« bilo dano. ?a> to, da je dobit zavod za im« »TIKA«, kratica za tmkamo in kartostažo, v določeni meri omejuje njegovo poslovanje le na tovrstno dejavnost. Potrebno bi pn bilo cenovno dejavnost razširiti tudi na druga področja, ki jo narekujejo potrebe v občini kot nujne. Kajti žtovilnc ao bile pripombe občanov in organizacij po nerazviti urfufcnoatnl dejavnosti, katero vprašanj« bi v določeni mori lahko rečevali pol vanj«, Zavod »a posredovanje de-' .______ ______. I io nsisomii Ilii/iaVI čvlhnr kot. ce- omenjenem zavodu Motnosti za zaposlovanje invalidov in načini za reševanje njihovih materialnih problemov ao neizčrpni, če bi vsi organi, ki delajo na tem področju, aktivno sodelovali. Prav tako so po našem mnenju dane možnosti zaposlitve za vse tiste, ki so ne morejo zaposliti zaradi posebnih zdravstvenih, družinskih ati drugih prilik. Veliko in pomembno vlogo pa lahko odigra prav ta zavod v sodelovanju vseh organov v občini, ki naj bi skrbeli za rešitev tega vprašanja: referenti aa invaiitUke in socialno«skrt«n»*he zadevo prt LO, socialni delavci pri podjetjih in pri Zavodu za socialno z»varo- la oziroma ljudski odbor kot celota in vee družbeno politične organizacije. Smatramo, da so te možnosti odprto no samo v dejavnostih, v katerih deluj« zavod do danes, temveč tudi glede konfekcije perila In papirja, vrbopletaretva, servisne delavnico aa otrožko konfekcijo, konfekcijske dejavno- sti za perilo in posteljnino, tapetništvo, galanterijsko M*i _____________________ r> iP<> , Naštete so le nekatero možnosti, ki p« se dajo urediti tako, da se delo opravi na domu itd, O vsem tem bi bilo treba razmisliti tako v okviru upravnega odbora zavoda, kakor tudi v vseh pristojnih forumih. T. Še o nesreči v trbovellskem rudniku Koš »mo poročali, ee Je dne 30. maja zjutraj po I. »rl pripetila v Rudniku Trbovlje nesreča, ki Je terjala življenje dveh rudarjev. Na sedmem polju, etaža 303. na širokem čelu. Je v času nesreče delalo dvanajat rudarjev. Na urnem mestu neareče ata bila Prvi sklepi o finansiranju šolstva v Litili Občinski Hudski odbor v Litiji je na avoji 2». »ejl ustanovil aklad zz iolatvo in imenoval upruvnl odbor »klada. Na 97. seji je LO »prc- VUEME Vremen-.......IMived za faz od h. d« 18. Junija Močnejše padavine z ohladitvijo se pričakujejo okoli 10, in »rudi meseca- Lopo vreme pa bo okoli 8, in 12, in ne bo trajalo več kot dva dni. V ostalem delom« sončno s pogostimi krajevnimi plohami in ncvjhtami. •Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija. Hrastnik. Zagorje In Trbovlje, Tlaka časopisno podjetje »Gorenjaki tisk* * Kranju. -Ureja uredniški odbor, »• Odgovorni uredniki Stane Sužtar. -Naslov uredništva In upravo) Trbovlje, Trg revoluelje 11 (telefon 80-1911, poštni prodal 12, - Tekoči račun P*! Komunalni banki Trbovlje 800-79-1-146. -Letna naročnina 600 din, mesečna 30 din, -Posamezna itevilka 80 dinarjev. Rokopisov na vračamo. jel odlok o virih sredstev, ki dotekajo v ta sklad. 8 temi ukrepi je OhLO zagotovil delovanje sklada, na zadnji aejl pa je razpravljal tudi o kategorizaciji šol, vendar ni mogel »prejeti dokončnega oklepa, kor prodplmt nieo dovolj jasni, da bi lahko sprejeli objektivne kriterije za finansiranje posameznih Sol. Vendar Jo bile razprava o teh vprašanjih zelo uspešna in kakovostna, Odborniki ao dali vrsto pobud tn prodlogov za določitev taklnih kriterijev, Id bi zagotovili objekt Urno in enotno finansiranje Sol Odborniki SO predvsem mnenju, da bi morali temeljiti kriteriji za finansiranje šel na otročkih aa enega učenea brez upočtevanja opehnlh dohodkov vzgojitelj »koga oaebja, ker Wl bilo glode na različno zasedenem Rol In ra sličen kvalifikacijski sestav tega osebja »boraj nemogoče zagotoviti pravilno razmerje. Ljudski odbor je naročil evetu za žoMvo občine Litij«, nzj ponovno prouči ta vpražanja In predloži pradlog odloka o kategorizaciji W . na eni izmed prihodnjih aej ob-l činskegu ljudskega odbor«. rudarja Viktor Marčen in Fran« Mastnak (poročen, bre« otrok), oba Iz Trbovelj. Ker delovišče ni bilo r popoldanski tretjini d0 kraja Izdelano, Ja morala delovl-žče dodelati nočna izmena, Naloga ponesrečenih rudarjev Je bila, da postavit* manjkajoče stojke, kritine opore ter odstranita premog, Trt pripravljanju tal za postavitev stojke p« »o tla popustila, ker ao se verjetno omajala že pri »toJeči stojki. Posledica Je bila ta, da »e Je zrušil droben senat gremo* nad to etažo In agrasel n* delovišče, Zagrnil Je prostor v dolžini I metrov Urini 1,0 tn vlžtnl I metrov. Gramoz Je aadužtl oba rudarja, ki si* bila zaradi aadužltve takoj mrtva. Na komiaijakam ogledu J* ni darakl inšpektor ugotovil, da J« bilo delovilče pravilno urejeno de neegode Je priila n* povsem nepričakovan, Izredno nesrečesi primer. ganlaaoij (predsednika Dri, pred- sednika sindikalne podružnice in direktorja podjetja) o vprašanju poglabljanja samoupravljanja v trboveljskih podjetjih. Posvetovanje Je pokazalo, (la so n* tem področju najdaljo »H v Strojni tovarni Trbovlje, kjer rasen materialne osnove oblikujejo todJ vse oblike neposrednega sodelovanja kolAtlv* pri gospodarjenju podjetja. Delno ao na tem področju uspeli oziroma delajo n* potrebnih pripravah v Trgovskem podjetju »Prvi' junij«. Na Rudniku Trbovljo-Tlrastnlk ao uvedli ekonomske enote, vendar ao predvidene oblike neposrednega sodelovanja kolektiva v določeni mer) le vedno aapoetavljone glede na to. da ae »e vedno uveljavlja po-•rodnlžki organ, to je obratni DS. Podjetja Mehanika, BGP »Zasavja«, Metallja, InveatlelJskJ biro. Komunala Izvajajo tudi delno obračun po ekonomskih enotah, glode decentralizacije pa te vedno niso razmišljali o oblikah neposredna samouprave prolzvajal-eev, Prav tako je Elektro-Trbovlje uspelo urediti organizacijo podjetja v tri ekonomska enote in se pripravljajo v podjetju na volitve svetov v ekonomskih enotah. Posvetovanje Je pokaralo, da je v nekaterih podjetjih že dokaj noraačiščMio mnenje * pristojnosti kolektiva pri upravljanju podjetja, kar po našem mnenju predstavlja osrednje pereče vprašanje, ki ovira nadaljnjo decrntra-lizaeljo samouprave In njen prano« na neposrednega proizvajalca. Te kaže tudi, da Jo že vedno živa birokracija v samoupravljanju, ker mislijo, da je predstavništvo zadostno za samoupravljanje. Posvetovanje je d«Jo dokaj Jasno gradivo r.* plenum Obris, ki bo na oonovi toga In na podlagi posvetovanj* s predstavniki vseh manjših gospodarskih organizacij dal lahko potrebno orientacijo za delo sindikalnih podružnic na t „ il " I I • il ^ntki obeh zborov občine Trbovlje, slikani ob pmmova^u l-^kogvob^ke^v praznika, me«l pjtmi predsednik Ljudske skupščine Ute. tav aru mum, Mann** Lokalni aitonromet bo boljši Velikokrat se slišijo kritike na račun trboveljskega »Avtoprcvoz-ništva«. Potniki »e razburjajo, da avtobusi ne vozijo po voznem redu, da niso plačali vozovnice zato. da se peljejo »Usnjeni kot sardine; skratka, da ni kulturnega in sodobnega prevoza. In res, vsakdo, ki se vozi z avtobusom, sc morda vsaj potihoma, če že ne na glas strinja z nergačem. Ni dobro — pa upajmo, da bo kmalu boljše. Potniški vozni park pri »Avto-prevozništvu« je zelo star. V prometu je še stari TAM. Do nedavnega sta vozila še oba Csepela ter Goša in Saurer na lokalni progi, v Ljubljano pa je vozil novi petindvajseto«! ežni TAM. Toda zaradi zastarelosti avtobusov tn delno tudi zaradi nediscipline samih potnikov Je bil potniški promet slab. Ker podjetje samo ni moglo kupiti novega avtobusa, da M vsaj dedno izboljšalo potniški promet' na lokalnih progah, je lani *»■ prosilo ObLO, ki Jim je kupil nov avtobus FAP. Po sklepu ObLO. da naj se prodajo stara vozila in kupijo nova, je »Avtoprcvozni-štvo« že prodalo enega Csepela, kmalu pa bo še drugega. Za dobljena sredstva prodanih avtobusov bodo kupiU nov avtobus »Alfa«, za lokalni promet. Ker pa je sedanji 23-sedev.nl TAM premajhen za medkrajevni promet, imajo v načrtu nakup avtobusa, da bi tako zadovoljili vse potrebe in da bi res lahko kulturno prevažali potnike. In ne sapio nerganje potnikov, temveč tudi ekonomska račnni-ca nam pokaže, da bi z dobrim voznim parkom ne samo zadovoljili potnike, temveč dosegli tudi to, da ljudje ne bi hodili kupovat v druga mesta (Ljubljano ali Celje, ker so ugodnejše zveze), da bi se promet občutno dvignil v Trbovljah - v središču Zasavja. Kljub vsem težavam, s katerimi se bori »Avtoprevozništvo« (nima sredstev za vzdrževanje vozil in za nakup novih) se v podjetju trudijo, da bi izboljšali potniški promet. V tem prizadevanju jim zelo pomaga ObLO. Na zadnjih zborih volivcev so prebivalci izrazili željo, da bi podaljšali lokalne proge do Elektrarne in Gabrskega. Toda ker ni tu prostora za obračanje avtobusov, niso mogli ustreči njihovi želji. ^ »Avloprcvoenišlvu« upajo, da bodo z novim avtobusom za sto potnikov — debili ga bedo Julija - lahko glede nn r.ovl vozni red (uvedenih Je bilo veliko novih vlakov) In če bo ObLO kril razliko s permanentnim prometom (avtobusi bi vozili vsake pol ure) zadovoljili potnike. Seveda bi pa potnik moral morda počakati kakih pet ali dvajset minut na prihod avtobusa, kar bi bilo vsekakor boljše kot sedaj (pri jutranji brzomolorki 8.17 so morali potniki peš v Trbovlje). Potrebno bi bilo, da bi podjetje vzelo iz prometa stare avtobuse, katerimi ima izgube in da bi čimprej uvedlo ckonomičnejše avtobuse. jas EKONOMSKE ENOTE V PREDILNICI LITIJA Po poročilih iz Predilnice Litija in iz drugih virov je znano, da ko v tej tovarrti med prvimi v okraju začeti uvajati nagrajevanje po sistemu ekonomskih enot. V teku dveh let so si pridobiti že precej izkušenj in temu ustrezne uspehe. Poudarjajo zlasti dva podatka, Rt govorita o tem: povečanje pro:z-vodnje za 24 odstotkov ln povprečje plač, ki se je dvignilo od 16.000 na 22.000 din. Od formiranih 26 ekonomskih enot jih bo nekaj združenih, ustrezno procesu proizvodnje, /ten mivo je zlasti to, da se proizvodnja povečuje kljub temu, da se je število zaposlenih zmanjšalo. Z gospodarjenjem v smislu elco-nomekih enot in v smislu decentralizacije delavskega upravljanja, ki se začenja z uvedbo cvetov de-fbvnih skupnosti, zasledujejo v tovarni z uspehom predvsem težnjo po povečanju finančne discipline, izkoriščanje notranjih rezerv in povečanje produktivnosti. V6C to temelji na specifičnosti pogojev njihove proizvodnje v gospodarstvu in predvsem na perspektivnem obravnavanju gospodarjenj« tovarne. Uriti so sl sni sunil Hi Sedaj je stanovanj- hiša Cementarne, ki jo gradi gradbeno podjetje »Zasavje«, že pod streho. — Na sliki: stavba v času, ko so jo gradili Terenska organizacija SZDL — Alojza Hohkrauta je lani ustanovila mladinski hišni svet, v katerega je bilo vključeno 25 mladincev. Takoj po ustanovitvi so mladinci začeli delati pri gradnji otroškega igrišča. Toda ko je ostala mladina sosednjih naselij videla prizadevanja svojih vrstnikov, so se začeli vključevati v ta mladinski hišni svet tudi mladinci ostalih devetih hišnih svetov, tako da je sedaj vključeno v mladinski hišni svet Alojza Hohkrauta—Center Trbovlje že nad 300 mladincev. Dotedanji odbor mladinskega hišnega sveta je sklical v okviru terenske organizacije SZDL Alojza Hohkrauta sestanek. — Izvolili so nov odbor in sprejeli predlog o vsakomesečnem pobiranju članarine v višini 10 din ter sprejeli osnutek del za novo otroško igrišče ter za rokometno in košarkarsko igrišče. Dela ha starem otroškem igrišču so opustili in začeli z delom najprej na novem otroškem igrišču ter kasneje na ostalih dveh igriščih. Ker jim pa terenska organizacija SZDL Alojza Hohkrauta ni mogla zagotoviti zadostnih finančnih sredstev in ker so s članarino in prostovoljnimi prispevki imeli premalo sredstev, da bi lahko začeli in uspešno dokončali zadane naloge, so zaprosili nekatera trboveljska podjetja za materialno pomoč. Tako jim je Rudnik dal 50 tisoč din, Metalija jim je dala rekvizite v vrednosti 150 tisoč, Stanovanjska skupnost Center Trbovlje jim je preskrbela rekvizite, Komunala Trbovlje jim bo naredila klopi in dala 10 vreč cementa. Odpad pa jim je za staro železo plačal 50 tisoč dinarjev. S prispevki iz članarine in finančno in materialno pomočjo podjetij so se vrgli na delo. Pri njihovem delu jim je pomagala terenska organizacija in sami prebivalci, toda levji del so opravili mladinci sami. Otroško igrišče bodo predali svojemu namenu 4. junija. Za nalogo si niso zadali samo ureditev igrišč, temveč so tudi uredili poti hiš do glavne ceste. Na skupnih sestankih kritično obravnavajo vse svoje delo in nekatere svoje člane seznanjajo z nameni svoje organizacije. Med počitnicami so razen dela na igriščih organizirali tudi krožke za člane, ki jim je šlo v šoli boij slabo. Delovati so krožki sa matematiko, za angleščino, za zgodovino, za zemljepis in za slovenščino. Pozitivni nSRdtati krožkov se se že pokazali, saj je že več kot polovica dijakov, ki so imeli slabo oceno iz enega ali drugega predmeta, popravila slabe ocene. Lani so priredili maškarado, v kateri je sodelovalo približno 120 otrok. -Vsako maši«) so nagradili. Za letošnje počitnice so že zhrali oziroma prihranili 70 tisoč din. S tem denarjem bodo obiskali n®" katere kraje, znane iz NOB. Prav tako bodo sodelovali tu3T z eno brigado pri gradnji trboveljske bolnišnice. V nadaljnjem prizadevanju jim želimo še veliko uspehov in upa* mo,, da bo njihovo delo rodilo lepe sadove.' Kako potakago dela na pokrivanju Trboveljščice V okviru urbanističnega načrta Trbovelj ter zlasti glede na razširitev in rekonstrukcijo Cementarne je SGP »Zasavje« že lani začelo pokrivati strugo Trbovelj-ščšce na odseku žel. postaja— upravno poslopje Cementarne. Po pokritem delu Trboveljščice in za sedanjim upravnim poslopjem Cementarne bo teki a trasa nove ceste. Mimo drugih težav pri regulaciji in pokrivanju potoka je ostalo še nerazčiščeno vprašanje pri naplačevanju predložene situacije pri investitorju. Nedavno neurje je napravilo precejšnjo škodo — približno je škoda ocenjena na milijon pet sto tisoč dinarjev naš aazGOUOR Širši družbeni prijem DRUŠTVA IN ALI SO KAKE ji, če bi imeli dober Jeader — ve- 1 TEŽAVE, KI OTE2KOČAJO liko pomanjkanje kadra je čutiti §| USPEŠNO DELOVANJE?* od takrat, ko so ustanovili avto— §j .Dosedanje delovanje društva moto sekciji v okviru Ljudske M je v glavnem zadovoljivo. Toda s %h,mke ?. Mehanik,* in STT. g starim voznim parkom društvo ne Edl™ restiev za dobro delovanje g more uspešno delovati. Oba oseb- dJX , ’a 2druzJtev, ~ ,m'h hl | na avtomobila sta že zelo slaba dober kader, večje število elanov g in imata zelo veliko porabo go- m vehko bol>u vozm Park'< .ZAKAJ LETOS NI BILO TRADICIONALNIH I Na naših cestah je iz dneva v zbrati lastnike motornih vozil v dan vse več motornih vozil. Ve- eno organizacijo. Toda z vse likokrat se nam pogled ustavi na hitrejšim naraščanjem prometa je avtomobilu ali pa na motorju z sedaj glavni namen društva uspo-oznako — avto šola —. Vse večji sabljati bodoče voznike. Ze od promet in hiter napredek tehnike leta 1953 so bili prvi tečaji za zahtevata od vsakega voznika voznike amaterje. Društvo je ime-obširno znanje iz motoroznanstva lo prej dva motorja in tovornjak, in odlično poznavanje cestno pro- s katerim smo razvažali privatni- 2f(0 0 0 metnih predpisov Da bi pa bodo- kom Na pobudo samih voznikov rJ. . yo ^ w % „* ci vozniki res lahko cim prej ob- amaterjev smo pri društvu usta- , .. , .„ , . r ... vladali obširno učno snov, jim novili posebno šolsko komisijo, ki o j e onom,cen osebni aatomo :l .— pomaga AMD Trbovlje s tečaji za se ukvarja z vzgojo bodočih voz- ~ F‘at P‘ Spacka S tema AVTO-MOTO DIRK?, bodoče voznike amaterje. Pred- nikov. Naše delovanje sc je raz- dvema starima avtomobiloma ne »Prejšnja leta so stale dirke s sedniku AMD Trbovlje Alojzu mahnilo leta 1958, ko nam je moremo zadovoljiti vse tečajnike, okoli 800.000 din, toda zaradi p Supanu smo zastavili nekoliko ObLO dodelil nekdanje prostore saj morajo ie sedaj čakati po več novega zavarovanja tekmovalcev S vprašanj v zvezi z delom AMD. reševalne postaje v Zg. Trbovljah, dni, da pridejo na vrsto za prdk- /„ zvišanih nagrad po pravilniku § Dal nam je tudi osebni avtomobil ticno vožnjo. Samo lani je 421 hi porabili vsaj 1,200.000 dip. Na f| .Škoda*. Istočasno nam je pa tečajnikov opravljalo izpite za vstopnini in z veselico bi morda § delovni kolektiv Cementarne dal voznike amaterje. Od lani pa do- dobili 200.000 din, razliko bi pa p »OPEL—Kap\tacna*. Iz sklada, ki slej je pa 647 ljudi obiskovalo morali sami poravnati. Toda m: ff .Društvo obstaja »že, od. J. l?46usc nabira od tečajev, je društvo tečaje za mopediste. Zaradi slabit- nimamo denarja. To so glavni j§ Ustanovila pa ga. ja, na, .pobudo''kupilo še ni Oti? fin kolo .Galeb*, ga. voznega parka in ker nimamo vzroki, zaradi katerih nismo mogli g privatnih ' voznikov AMZ Slove- . ALI STE ZADOVOLJNI večje predavalnice, ne moremo letos prirediti dirk.* — in začasno prekinila nadaljna dela. Čeprav je načrt predvideval, da bodo dela pri pokrivanju Trboveljščice končana novembra, upa SGP »Zasavje«, da bodo dela končali že avgusta ali septembra. Do dotoka hudournika z Zelene trave bodo potok pokrili, od tu naprej pa ga regulirajo, oziroma poglabljajo strugo Trboveljščice. Da bi nova trasa lahko tekla ravno, so ponekod morali poglobiti strugo samo za 20—30 cm, drugod pa za 1,5 m. Pri rudniški žagi so morali podreti stare podporne zidove in napraviti nove. Da hi pa lahko izpeljali teafi® novo ceste Sušnik—žel. postaja, j0 še potrebna poglobitev strug0 Trboveljščice od hiše Ret je 6 in zato, da bi lahko zgradili nov most pri Sušniku. Dela pri reger laciji potoka potekajo v rodu i® bodo kmalu zaključena. Stari urbanistični načrt za rekonstrukcijo nakladalne rampe i® za rešitev železniškega vozlišč® (načrt za rešitev iega vozlišča delajo na upravi železnic) so urbanisti zavrgli. Nov urbanističen načrt pa še ni sprejet, tako da j* to vprašanje ostalo še nerešenoj Jas Presenečenje na Dobovca .KOLIKO ČASA ZE DELU-‘ JE AMD IN KAKŠEN’ JE NJEGOV NAMEN?*" ni je. Njegov glavni namen je bil Z DOSEDANJIM DELOM biti zadovoljni. Uspehi bi bili več- iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiii!^ .... mmiiiiiiinHimnitiiiiifiiniiiiitiimimimml Zakal še niso sklenili pogodbe med Zavodom za soc. zavarovanje in zdravstvenimi institucijami v okraju Pretekli teden je bilo v Trbovljah posvetovanje o sprovajanju zakona' o finansiranju zdravstva. Posvetovanje je sklical Okrajni sindikalni svet iz Ljubljane in so se ga udeležili v glavnem predsedniki upravnih odborov zdravstvenih institucij, predsedniki sindikalnih podružnic, zastopniki po- iiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiii!i!iiniiiii!iii!Hiii!!iiiiiiiiiniuniitnnniiiir i LETOVANJE TRBOVELJSKIH OTROK Tudi letošnje leto prireja občinski odbor Društva prijateljev mladine iz Trbovelj letovanje socialno in zdravstveno šibkih otrok v Piranu in Polhovem gradcu. V Piranu bo letovalo preko 260 otrok, v Polhov gradeč bo pa odšla le manjša skupina otrok, ki se bo priključila pionirjem iz Most. NAGRADA ZA PRIZADEVNOST Družina počitniške zveze na Ekonomski srednji šoli v Trbovljah je vsekakor zelo delavna. — Ze med šolskim letom je priredila več izletov in predavanj, za počitnice ima pa skunno z občinftkim odborom počitniške zveze pripravljenih več letovanj. Letošnjega Pohoda ob žici okupirane Ljubljane se je udeležilo več ekip omenjene družine. Medtem ko je lani bila najboljša ženska ekipa PZ iz ekonomske šole - dobila je za nagrado 15-dnevno brezplačno letovanje v Zadru — je bila na letošnjem pohodu najboljša moška ekipa omenjene družine in si je tudi priborila 15-dnevno brezplačno letovanje na morju. Vsekakor lep uspeh in priznanje sa vsestransko dejavnost članov počitniške zveze na Ekonomski srednji šoli. PRIPRAVLJANJE BRIGADIRJEV ZA GRADNJO IGRIŠČA Štab MDB je zelo resno pričel * delom za pridobivanje brigadirjev za gradnjo športnega Igrišča v Radečah. Do seda) so se najbolje izkazali aktivi I.MS na Jagnjenici, na šoli v Radečah in v Tovarni papirja. Zelo pohvalno je pa tudi, da sc bo gradnjo udeležila celotna ekipa radeškega Partizana. družnic socialnega zavarovanja in zastopniki občinskih sindikalnih svetov iz Hrastnika, Zagorja, Litije in Trbovelj. Iz posvetovanja povzemamo, da so se vse zdravstvene ustanove — bolnišnice, zdravstveni domovi — dokaj angažirali za sprovedbo zakona o organizaciji in finansiranju zdravstvenih zavodov, da so v glavnem izvoljeni samoupravni organi — upravni odbori zavodov. — Prav tako so izdelana nova pravila, osnutki pravilnikov o delovnih razmerjih in osnutki pravilnikov o razdeljevanju osebnih dohodkov. Največja ovira v tej zaključni fazi je vsekakor dejstvo, da niso sklenjene pogodbe o plačevanju storitev z Zavodom za socialno zavarovanje in zdravstvenimi domovi. Pri tem se poraja dvoje mišljenj — in sicer da se na predlog zavoda sklenejo pavšalne pogodbe, medtem ko so v nekaterih domovih mnenja, da se sklenejo pogodbe za storjene usluge. Nadalje je bila prinesena v kritični luči ugotovitev, da zavod za socialno zavarovanje ob sklepanju pogodb priznava v kalkulacijah le lanskoletne plače plus tako imenovano trinajsto plačo plus 10% povišanje. Potrebno pa bi bilo po vsej logiki priznati tudi formiranje določenega procenta skladov za domove, da bi le-ti lahko poslovali na samostojni bazi. Posvetovanje je doseglo namen s tem, da je osvetlilo trenutne težave zdravstvenih domov oziroma instttucij ter razčlenilo nekatera aktualna vprašanja v zvezi z re- organizacijo zdravstva oz. uvedbo organov samoupravljanja in uvedbo dohodka kot merila za nagrajevanje zaposlenih. V nedeljo, 21. maja, je bil krasen spomladanski dan. Že v jutna-njih urah je bilo opaziti vrvež okrog gasilskega doma na Dobovcu. Kmalu se je zvedelo, da se domači gasilci danes kot ves teden marljivo pripravljajo na izvedbo verižne gasilske vaje, združeno z gasilskim društvom Elektrarne Trbovlje. Člani kot članice so z vso vnemo vadili ob svojih motorkato, tako da ob določeni uri, ob enajstih dopoldne, izvedejo vajo, s katero naj bi bil tudi zaključen gasilski teden, združen s počastitvijo 20-letnice revolucije. Točno ob določeni uri je pa veliko š-tevilo domačinov kot izletnikov doživelo veliko presenečenje: proti gasilskemu domu na Dobovcu je pripeljal tov. Franc Klopčič, šofer Elektrarne Trbovlje, avtobus z gasilci in vsem potrebnim gasilskim orodjem. Bilo je nemalo začudenja, vzklikanja in ploskanja, saj je bil to prvi avtobus, ki si je upal na tako težko pot. Ob prijateljskem srečanju obeh društev so z dekan takoj pričeli. Samo nekaj minut je trajalo in vsa vas je bila prepletena z gasilskimi cevmi. Vse tri motorke so delale in voda je brizgala v petih curkih na vse strani po vaških strehah. -n Preko sto gledalcev je ves č*® pozorno opazovalo vaje gasilcev. — Vsi so se čudili gibčnosti in spretnosti gasilcev in gasilk, ki so ■k®' kar blisk hitro švigali sem in tj® in urejali, da je bilo vse prav. Po končani vaji je poveljnik domačih gasilcev, tov. Janez DoJaBO v kratkih in jedrnatih besedah tolmačil pomen žena in pionirjev 9 gasilstvu. Poudaril je, da je gasilsko društvo vedno enotno pripravljeno ob požarih in drugih nefl«' čah ščititi ljudsko in osebno irrrr vino. Nato je bila v gasilski dvorani za vse sodelujoče pripravljen« skromna zakuska. Ob veselem razpoloženju in ob spremljavi harmonike in petja so se člani obeh gasilskih društev še bolj spoznali in si obljubili, da se bodo še tesneje povezali. — V popoldanskih urah j,e mimoidoči fotograf vseh članov in članic prod gasilskim domom slikal. Se enkrat je daleč P° vasi zadonelo veselo prepevanje i« vzkliki gasilskemu tednu in gasilstvu sploh. Zatrobil je avtobus, gostje — ga' 6ilci so vstopili v svoje vozilo oh pozdravu »Na pomoč!« — domačini so se pa razšli na domove z željo, da bi taka srečanja še doti' vell. Milena Jamšek MAMA JE PROTI Le nekaj dni nas loči od slovesnega zaključka šolskega leta. Šolske učilnice bodo prazne, potihnil bo veseli in razposajeni živžav po šolskih hodnikih, strah pred spraševanjem in napetost pri šolskih nalogah bosta prenehala za dobo dveh mesecev. Učenec, ki to leto za vedno zapuščajo šolske prostore osnovnih jol, pa ravno tc dni teži vprašanje kam sedaj? žc vidi za volanom, Jelka bo učiteljica, Nada hoče nadaljevati — gimnazijo, Ivan bo tehnik. Koliko tihih in skritih želja! Mladi petnajstletniki ugibajo, delajo načrte, premišljujejo in si delajo skrbi. Ravno v tem trenutku jim je potreben človek, ki se jim zna približati in jih razume. Kdo je prvi, ki jim mora pomagati? DRUŽINA JE PRVA, ki je dolž Mira bi bila rada šivilja, Jože se | na pomagati, saj je z otrokom naj- Zasavski planinci so se zbrali na lančah Pred nedavnim ja zasedal v planinski koči na Jančah koordinacijski odbor vseh zasavskih planinskih društev, ki združujejo v enajstih organizacijah preko šest tisoč članov. Obravnavali so organizacijska in gospodarska vprašanja svojih društev, še več eo pa razpravljali o Zasavski planinski poti Kumrovec—Kum, katero je prehodilo 142 planincev in prejelo za to častni znak. Taki sestanki so se izkazali kot zelo koristni glede vsklajevanja cen uslugam v vseh planinskih postojankah od Bohorja do Janč in pa za izdelavo skupnega koledarja za pripravo večjih planinskih prireditev v Zasavju. — Zedinili so se, da bo Tabor mladih planincev 18. junija na Cem-šemiški pianini, ko bo Planinsko društvo Zagorje odprlo zraven dosedanjega nov planinski bivak in s tem doseglo stalno oskrbovanje te postojanke. — Na Bohorju bo konec avgusta prav tako mladinski tabor v večjem merilu, kjer pričakujejo obisk iz sosedne Hr-vatske. — V počitniških mesecih bodo planinska slavja v počastitev 20-lelnico vstaje še na Mrzlici, Kumu in Kalu, medtem ko bo Planin- sko društvo Dol pri Hrastniku slovesno odprlo nov planinski dom na Gorah nekako sredi avgusta. Za zasavsko planinsko transverzalo je koordinacijski odbor izdal doslej preko tisoč kontrolnih legitimacij, iz česar se vidi, čla je zanimanje vedno večje in da se zanjo zanimajo sosedna hrvatska planinska društva, katerim terenske prilike niso toliko poznane ko! domačim planincem. Zato je skrajni čas, da se izda Vodič po tej poti, ki bo služil ne samo plan*, cem, ampak tudi vsem ostalim, k; se zanimajo za preteklost Zasavja, posebno še za dogodke na tem področju v časih NOB. Bogato gradivo s slikovnimi prilogami je te zbrano in čaka le na ugodnejše finančne prilike, ki bodo omogočile izdajo tako zaželenega Vodiča. Planinski veteran Vitko Jurko Je v prijetnem mehkem stilu zbrano gradivo uredil in ga dopolnil s slikami, ki bodo ta Vodič popestrile in mu dale podobo literarno obdelanega potokaza od Kumrovca do Kuma. Za pomoč pri izdaji tega Vodiča so bodo planinci obrnili na vse ob- činske ljudske odbore v Zasavju, da bi s skupnimi močmi čimprej omogočili izdajo te knjige in jo predvsem mladi generaciji izročili na pot. Razvoj turizma narekuje tudi planinskim društvom modernizacijo opreme in izboljšanje oskrbe v zasavskih planinskih postojankah, zato je tudi to vprašanje predmet razprav na stalnih sestankih tega koordinacijskega odbora, ki Je že doslej z rezultati dela opravičil svoj obstoj ter zasluži priznanje in pomoč za nadaljnje delo. Pri igri Je prijetno, kadar ni šol« bolj povezana, zato lahko pr! <’z' biri poklica zelo koristi ah pa škoduje. Ko prebiram šolske naloge, sc trn misli ustavijo posebno dolgo pri nalogi, ki sc glasi: r .Od teh poklicev mi je najbofl všeč samo eden, za katerega pa le mama proti. Kaj naj storim? Mislim, da ne bo odveč, da s° tej mami in njej enakim namenjen1 moje besede. Najbolj škoduje družina, ki se nC sklada z željo otroka glede izbic* poklica in bočc sama brez interejj otroka, odločati o izbiri. Ali ne nb>' ja taka družina otroku voljo m *** duši zanimanje in ovira prizadevanje? ^Slaba je tudi družina, ki prev*' še a vso odločitev otroku, da st sa* izbira, sam tava od poklica do 8*" klica, brez nasvetov in brez moči. „ Niso redke izjave učencev. K‘ zadnjem tednu pouka govore: —.... ne vem, kaj bi; oče si te ni sam ne vem; nihče mi ne Porn-'^' 7. ustanovitvijo -poklicnih PoSl.. lovalnic so starti dobil• močno op ro pri reševaniu tc važne naloge; Kadar ni rešeno vprašanje poklica doma in v šoli, ki ima j, nes važno vlogo pri tern, nat starši obračajo za pomoč na to novo. j V Trbovljah imamo poklicuo K ; svetovalnico v stavbi poleg ij.jco ■.kalnega doma, kjer starši j* dnevno dobe nasvete. Nil vsa ‘0,4 je določen tudi učitelj, ki ie . u komisije za poklicno usrn‘rL,at‘ mladine in ima nalogo, svet'1 zraven razrednega učitelja “ ljudem. , p#. A ko bodo vsi, ki so d oh magati mladoletnikom: druži’,J' a. la in poklicna posvetovalnica .'jj. skočili na pomoč doraščajoci jr>'~n0. ni, bodo odpadle mnoge skrbi1, ge težave in naša mladina si . p ko izbrala boljšo in pravilno P boiloic življenje. OD SREDE DO SREDE — Obveščevalec Dežurna služba zdravnikov v trm tednu 8. junija dr. Mihaela Drnovšek 9- junija dr. Ludvik Krambergsr JO. junija dr. Ludvik Kramberger H. junija dr. Ludvik Kramberger 12. junija dr. Vladimira Južnič 13. junija c'r. Vladimir Komorow-sky 11- junija dr. Mihaela Drnovšek 15. junija dr. Ludvik Kramberger ZAHVALA Iskreno oe zahvaljujem primariju dr. Krasniku, ki me je že drugič redil hudih muk in bolečin ter tudi smrti. Zahvaljujem se nadalje strež-nemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice, ki je imelo z menoj mnogo truda. — Hinko Feržič, Trbovlje. PREKLICI Podpisani preklicujem besede, katere sem osebno izrekel Martinu Kmetu iz Hrastnika, za katere aem naknadno ugotovil, da so ne- ZAHVALA Ob tragični izgubi naše drage hčerke, sestre OLGE OMERZA se prav iskreno zahvaljujemo Vsem. ki so nam ob tej težki izgubi bili ob strani. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom Umehovim, sosedom in vsem tistim, ki so njen prerani grob obsuli s cvetjem in venci, govornikom, pevcem »Zarje«, delavski godbi in vsem, la »o jo pospremili na njeni zadnji poti. Se enkrat prisrčna hvala. Žalujoča družina Omerza ZAHVALA Vsem sorodnikom. prijateljem in znancem za Izrečene tolažilne besede, za poklonjene vence in število ppremstvo na zadnji poti, vsem govornikom, godbi in pevcem za poslednje slovo ob grobu našega prerano umrlega IVA RUPNIKA •e prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo naj sprejme celotni kolektiv STT za vso skrb in pomoč, ki ono Jo bili deležni v naših najtežjih urah. Zena Anica, sin Vanfii In Miran, oče z ženo Štefko In HračovarJevI utemeljeno. — Henrik Medved, Hrastnik, Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 533104 na ime Rumen GRILC, Bevško St. 3, Trbovlje. OPOZORILO! Opozarjamo, da bomo proti vsakomur, kdor bo širil lažnive in obrekljive besede proti tragično preminuli hčerki Olgi Omerza in njeni družini, strogo sodni jek o postopali. Družina Omerza KINO »Delavski dom v Trbovl.iah«: 8. junija elovaški film »POSLEDNJA VRNITEV«; 3. do 12. tuni ta nemški barvni film »KRALJ ('ARDASA«; 13, de 15. i■ ir*’i^ nemški barvni cin film »OD ALJASKE DO MEKSIKA«. »Svoboda — Trbovlje II«: 9, do l7. 'ur.’’« ameriški barvni CS film »MAČKA NA PLOČEVINASTI STREHI«: 13. in ta. '”n’ia poljski film »EVA HOČE SPATI«. »Svoboda - Zasavje v Trbovljah«! 9. dq 12, iuniia ameriški roler CS filni »VIDELI SE BOMO V LAS VF.OASU«; 18. in 19 r-rnta jugoslovanski film »DOBRI STARI PIANINO«. »Svoboda H« v. Hrastniku: 8. junija italijanski film »PRIJATELJ GANGSTERJEV«; B. junija ameriški barvni CS film »TRAPEZ«; 10. do 12. juni'a ameriški barvni CS film »SEDMO S1NBADOVO POTOVANJE«; 14. do la. luni'o ameriški film »ZLATA TROBENTA«. RADIO ČETRTEK, 8. junija IM! 8.35 Poje Ljubljanski okt«! 10.15 S popevkami po svetu; 12.00 Ansambel Srčika Pražila lira narodna napeva: 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Viktor Rapaniak: Odstranimo pravočasno vlro-tlčne grma krompirjevih nasadov; 13.30 Od tu In tami 14.15 Nail poslušalci <•-stitajo In pozdravljajo! 14.00 Zabavni zbori: lf.ll M minut turizma ln melodij: 18,45 Ljudski parlamenti ».00 četrtkov večer domačih peaml ta napevov. PETEK, 5. junije 1HI ♦.» črnska duhovne pasmi; 10.35 Zvočna mavrica: lt.40 Majhni ensnmbll; Tedenski Športni pregled Atletsko tekmovanje srednjih šol Dan mladosti so proslavili tudi 12,00 Ciril Pregelj: Narodne v priredbi(l za glas in klavir; 12.15 Kmotijski !»-,( Dravskega polja; 13,45 Majhen koncert i in ESS v Trhovljah. z dvo- Slovenskege oktet,: 15.00 Spomin! marcem v atlefak, na tfrtaču Raftala Tita na začetek vstaje; 20.00 Kvin- “*£>»• . ... tet Jožeta Kamplča; 20.15 Teden,ki zu-,1 V vsaki disc.plm. so nastopil! nanjepolitični pregledi 21.15 Oddaja „i po štirje tekmovaJci. morju in pomorftčakih. i MLADINCI,. 100 m. Deželak SOBOTA 10 iuniia Hči (ESS) 11,2. Draksler (Gim.) 12,0; »-L«...» ...............£± s popevki; 11.30 Pionirski tednik; ILM( i *ek 1#,‘’ 1000 ",I S®re (CJS) Kvintet bratov Avser.ik; 12.15 Kmetijski,I *:48 3> Brv*r ra,LZ,!W’.°! - 5?k nasveti - ing. Jožo Babnik: Proizvodnja , J*«*«** Buneta O.ro.) 5,38 m, sortnega med«, 12.25 Zabaven opoidan-S «Gl"’ * vU skl spored; 13,30 Pihalni orkester LM^n0! ”|lB#rle (G!m ) 100 F*W* p. v Rudolfa Stariča; 14,23 Nafti poslu-, i 1?,S *.ml A*!** * šale. čestitajo ln poživljajo; J (G1»> l2'33 *• GftJ°b Radi bi vas zabavali: U.00 Jezikovni '~re Al™Ju,’ o« „ , . pogovori; 18.30 Pozdrav z gora; 21.00 Za,l MLADINXE:60m. Triek ETr . , . . „ „18,2, Snleniek (ESS) 8,5; 480 m; Tr- Prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja », - gg , **- Partizana kaj Hitro vica - hčerko; Viktorija Talič,J viiv1. ([mlmrit Kaaus. r U., 3L, 72. te 48. ati- Izvrstni Petrič In odličen realizator Rus II sta popolnoma razbila vsa upe Rudarja, da bi zmanjšali razliko v koših, Razlika desetih košev v korist gostov Je realna slika njihov« boljte In požrtvovalne Igre. Sodnik« Bolka In GarzaroUl, oba b Ljubljane, nista bita dorasla svoji nalogi. Mladinci (košarka) RUDAR : SLOVAN (LJ.) 2Č i 58 (J2 i 8). Zensko republiško rokometno prvenstvo RUDAR i rARTIZAN (Koper) 4 i II (I I 7) Odlične Igralke |oslov ae popolnoma prevladale na Igrišču, »lab« neučinkovita ta l*ž«n>4 igra domačink, M «* niso niti trudil«, da bi zmanjšal« razlika. jo dopuščala gostjam, da to odrasle u Trbovelj pre«ajiw izkupiček. ek Opozarjamo bralno, da bomo o prihodnjo štovllko začeli objavljati napoto slikanico „Vokun na latalttin1* Uredništvo I jte5btte*te^iPdiii>ii.»JR—m inniimnrnnmmnrfmniiniiimimitniinnnmiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinniiiiiitiiiiiiiiumiuiiuluiiiilililiUBiii Mednarodni kongres za družbeno obrambo, ki je bil te dni v Beogradu in na katerem se sodelovali delegati 22 držav — znani pravniki, psihologi in kriminologi - je sprejel vrsto važnih sklepov, ki jih ocenjujejo kot zelo pomembne. Strokovnjaki iz dežel z različno družbeno ureditvijo in zakonodajo so se sporazumeli, da mlajšim polnoletnikom. storilcem kaznivih dejanj (med 18. in 25. letom), ki so bili do sedaj popolnoma izenačena z odraslimi, nudijo posebno vzgojno pomoč, ne pa rigorozno kazen Strokovnjaki, ki so sodelovali v razpravi, so naštevali številne podatke o vzrokih mladinskega Kriminala. TATOVI KOLES V Franciji 80 % mladoletnih storilcev kaznivih dejanj nikoli ne postane družben problem. Samo 20 odstotkov kaznovanih mladoletnikov postanejo v poznejših letih hudodelci. Tatvine so najpogoetej ši prestopek mladih, da bi se tako maščevali nad tistim, ki so jim zoprni. V zadnjem času je vse več tatvin avtomobilov. Ta vrsta zabave postaja vse bolj nevarna — kar dokazujejo številke prometnih nesreč. Umore zagrešijo mladoletniki le izjemno zaradi nesrečnega slučaja ali nepazljivosti. — Mladina, ki predstavlja »družbeno zlo« se v razvitih zahodnih državah zbira pod plaščem »huliganstva«, ker se tako v skupinah počutijo močnejši. UMORI V RIMU V Italiji hitra industrializacija privablja kmečko mladino, ki se v mestih brez nadzorstva staršev izpridi. To je značilno predvsem za Severno Italijo, kjer imamo veliko sezonske delovne sile z Juga. V zadnjih letih so kazniva dejanja mlajših polnoletnikov vse težja. Samo na področju mesta Rima smo imeli lansko leto 5 umorov in 7 poskusov umorov, ki so jih zakrivili mladi ljudje. Mladi polno-! letniki so napravili 70 odstotkov, vseh nasilij. Opažajo, da se v tri-j desetih letih ti ljudje umirijo in| uravnotežijo. Večina storilcev raznih zločinov i izhaja iz nestabilnih družin. Mia- ' doletniki pa ne predstavljajo večjega zla. Družinske vezi so v Italiji še zelo močne in majhno je število zapuščene mladine. Zanimivo je dejstvo, da lahko samo 10 odstotkov storilcev kaznivih dejanj zasledimo med žensko mladino. V Rimu mladi dnevno ukradejo do 50 tujih avtomobilov in jih po vožnji pustijo v drugih predelih mesta. UNIVERZA ZA STARSE Na Poljskem mladina ne dela večjih prekrškov. V mlajših letih so pogoste manjše tatvine. Težje kazenske prestopke napravijo mladi ljudje v šestnajstem in sedemnajstem letu. Strokovnjaki so na Poljskem razdelili družine, iz katerih prihajajo storilci v dve skupini. V prvo skupino prištevajo demoralizirane družine (v katerih vlada razdor in pijančevanje) in takšne', kjer je prišlo de razveze zakonske zveze. klarinet Denar, denar, denar... (Podobnost }e slučajna) profesor Miha Guzek •»•V drugi skupini so družine z ob-# jektivno dobrimi pogoji za razvoj, i1 Na splošno pa zakoni, ki so bili ('lahkomiselno sklenjeni, predstavljajo velik družbeni problem. * „ , • j j , .. Mod storilci kaznivih dejanj eo Se preden se ,e dodobra razile- je odkaslml in vse navzoče pet- 'fantje v veliki večini. Dekleta,'ki dala po prostoru, k,er je bil skli- zdravil (med pozdravi,on,em ,e< se bavijo s prostitucijo, pa ne od-can sestanek organizacij, ki zdru- pri vratih žvenketal drobu, kar\ govariaio nred zakonom. iuje naše borce, invalide m vdove, pa ni nikogar posebno motilo). It it bila pri njej tovarišica z be- »Prehajam na prvo točko dnev-leiko v roki in hitela: »Najprej nega reda,* — je začel. • Naša or-bova medve obračunali.* Malo ča- ganizacija misli v bliinji bodoč nosa je iskala po zapiskih in pregle- s ti kupiti zastavo. Tanjo pa potre-dovala seznam članov ter nada- bujemo denar. Mislim, da bi naj-1 Hevala: »Aha, te ie imam: 160 prej uredili to stvar z denarjem in f din če bi mi dala, prosim. Ta čla- vas zato vprašam, ki ste tukaji narino. Kar za vse leto bi te pro- zbrani oziroma zbrane v tako le- J sila, da bo potem mir za nekaj pem številu, katera bi bila pričata.* V DEŽELI JUTRA Na Japonskem oblike mladin skega kriminala naraščajo. Stevijo ljudi je v zadnjih letih dvakratno naraslo. Vzroki so bili v začetku posledice vojne, slabe ekonomske ragmere in nerešen stanovanjski problem v mestih, ki se naglo širijo. Danes se v zboljšanih življenjskih razmerah na Japonskem javljajo nove oblike kriminala. — Mladi ljudje so organizirani v bandah, ki jim stojijo na čelu navadno najspretnejši, najbogatejši in najinteligentnejši fantje. Najbolj pogosto kradejo in povzročajo druga nasilja, v zadnjem času pa je precej tudi že umorov. Tako je znan umor sedemnajstletnega fanta, ki ga je napravil nad znanim političarjem Asanumom. ONSTRAN ATLANTIKA V zadnjih letih število kaznivih dejanj, ki jih zagreše mladoletniki, v ZDA hitro raste. Od vseh tatvin avtomobilov jih izvrše dve tretjini mladoletniki. Mladi so povzročitelji polovice vseh tatvin in vlomov. Skupina mladoletnikov tega ne dela iz koristoljubja, ampak zgolj zaradi zabave. Petina kaznivih dejanj, ki jih zagreše mladoletniki, odpade na dekleta. Za preprečevanje mladinskega kriminala poznajo v Ameriki dvojne mere: preventivne in vzgojni postopek. Preventivne mere obsegajo neposredno delo z mladino, nadzorstvo nad raznimi vrstami športa in zabave. V vzgojnem postopku pa so važne: tehnika diagnoze. psihološki testi in razgovori s psihiatri. Japonke in enakopravnost Jtrponke se od leta 1946. vedno olj vključujejo v javno življe-je. Voliti smejo z 20 leti, smejo Jdi dedovati in upravljati premoženje. Za delo dobijo enako plačilo kot moški in danes jih dela zunaj nekako 40 procentov. Nerešeno pa je še vprašanje družinskega življenja in ženinega položaja v hiši, posebno na podeželju. Ministrstvo za delo ima poseben oddelek za žensko delo, razen tega pa obstaja še samostojen urad za ženske in mladoletne; na čelu obeh ustanov no ženske. Š 3 pravljena za zastavo odriniti ne-n • l i • - j ■ • l kaj stotakov,. .* „ >* Razred je utihnil in tudi zvonč- t po klopeh so se pa takle, čes da ^ ■ z ’drob?/em prcnebalo. mora na,pre, plačat, vstovn,no. - ■ odkašljal, druga je J 1 (v/c; pa m bilo, ne vem koliko za .. -I < š.,, b.MOo Mm * »i. M "%L,T " ”■ za uvod v obvezen sestanek z vaz nim dnevnim redom. zrl v tla, nekim je pa skoraj ^ zmanjkalo sape. Na vse je lerlof nekaj mučnega, kovinskega. Nihče j Sedla je in tu pa tam kakšno se ni oglasil in sestanku ,e grozila' rekla s sosedo. Razred se je silno katastrofa. počasi polnil. Ko je bilo ie precej minut če čez napovedan čas, je testa- pogledal po navzočih in ošinil s j nek vendarle začel dobivati kon- *—J**J*»™ »~» . kretnejše oblike. Od nekod je šlo predsedstvo in še celo ne. z občine je bil med njimi. Razred je utihnil, govornik se da.. .*. lasirvja. j Končno je vstal tisti z občine, gledal po navzočih in ošinil s» ton- 'pogledom predsedstvo ter dejal'* Tradicionalni letošnji sprevod vri- »Mislim, da denmrni tisto, zaradif (e kar v redu. Toda vri n, kdo česar smo se zbrali. Izčrpajte prt,» . 1 Izčrpajte prej) pomembnejše točke dnevnega ▼ Trbovljah N bH d rubiti mnenja, da bi ga lahko preložili za dan kasneje, ne pa na isti dan. ko smo v Trbovljah spremili na zadnji poti dva ponesrečena radarja. - V bodoče bi bilo treba tudi na to misliti 20 LET joze Stok - korotan Tja, kjer razsaja Gestapo Prvi februar leta 1944. Moravska dolina je ždela v beli zimski tišini, le burja je kdaj pa kdaj zatulila, daj so bolestno zaškripale ledene šipe. S streh so visele debele ledene sveče. Bela snežna odeja se je lesketala v žarkih medlega sonca, ki pa te ni moglo ogreti, če si bil slabo oblečen. Usti dan smo se zatekli v eno izmed skromnih hiš vasice Goričane pri Pečeh. Prišli simo na sestanek: člani VOS za severno Slovenijo, Rudi Knez-Silas, Martin Zn-'pančič-Medved in jaz. Stisnili smo se okrog peči in se zapletli v živahen pogovor o borbah Slandrove brigade, zlasti pa o borbi na Tomanovi planini, kjer smo ujeli nemškega hauptmana in očistili brigado vrinjenih gestapovcev. »Zdaj jih boš pa lahko lovil po Revirjih«, mi je segel v besedo Zoran in me zagonetno pogledal izpod čela. »Kaj hočete z menoj v Revirjih?« »Poslali te bomo tja k Antonesku,« je odvrnila vitka Lena. Torej v Revirje... Treba se bo ločiti od tovarišev, s katerimi sem preživel toliko hudih in lepih dni. Začeti bo treba znova. Tako zahteva Partija, tako zahteva vodstvo. Težko bo, toda vselej sta zmagali trdna zavest in železna volja, in tudi zdaj bosta zmagali. Revirji ječijo in kličejo na pomoč. Tam razsaja Ge-stapo, tam so raztrganci. Pojdimo tja in raztrgajmo njihove umazane mreže, da bo spet posijalo sonce v revirska naselja; Drugi dan zvečer se je pomikala proti Cemšeniški planini majhna partizanska kolona. To je bila Sllasova patrulja, Id sva se ji bila pridružila tudi Medved in jaz. Medved je s svojimi tovariši rajžal na Kozjansko z isto nalogo, kakor jaz v rudarske Revirje. Noč je bila svetla, po nebu je plaval mesec. Skrbno smo se izogibali vasi in čistin, da ne bi padli v kakšne sovražne klešče. Vodil nas je kurir TV stanice. In ko je ta v globokem snegu opešal, je stopil na čelo Medved. V hoji je bil pa urnejši od medveda; komaj smo mu sledili. Tam pod Cemšeniško planino smo danili. Pod noč pa naprej! Ze smo bili v znožju Mrzlice. V dolini so mežikale luči. Tam so Revirji! Trbovlje! Tam živijo naši rudarji; globoko pod zemljo se bore za borne kose kruha. Tam se šopiri črni Gestapo, tam trjedave pijavke pijejo našo kri! Na Kalu je grobno tišino nenadoma presekal oster klic Antonceska, ki se je z Malijem vračaj iz Trbovelj: »Stoj! Kdo tam?« In že smo si radostnih lic hiteli naproti. Po dolgem času sem zopet srečal znanega Trboveljčana, to je bil Tone Vratanar-Antonesko, partizanski borec od julija 1941. Najin pogovor se je takoj zasukal okrog jedra naloge, ki nam j* je poverilo vodstvo: ustvariti moramo udarno partizansko enoto, ki bo Švabom in raztrgancem zaigrala na take note, o kakršnih sc jim doslej še sanjalo ni! V bi Hild kapelice na Kalu smo se ustavili pri borni domačiji Funkel. kamor so nam kurirji TV stanicc prinesli pošto z Kozjanskega. Ob medli bateriji je tovariš S H as prečita! pisano. »Torej, kako je?« ga je vprašal Antonesko. »Ali moramo tudi nri odriniti na Kozjansko?« »Zdaj še ne!« je odgovoril po dolgem razmišljanju. Potem smo zavili v Rečico, kjer smo v Marinkovi hišici, prislonjeni v strmi breg, danili. Dobrosrčna Pepca, nas je prijazno sprejela in pogostila. Tovariš Silas je pripovedoval, da se XIV. divizija NOV in PO Jugoslavije prebija čez Hrvatsko na Štajersko. Takrat smo pričakovali, da bo šla čea Kozjansko: med Zidanim mostom in Celjem prešla Savinjo ter čez Revirje odšla v Savinjsko dolino. Naša naloga je bila, da ji gremo naproti ta jo kot vodiči peljemo na Stalersko. Sklenili smo, da bo odšel Sli as s svojo patruljo na Kozjansko, kjer bo navezal stik z divizijo, Antoneskova patrulja pa bo čakala na desnem bregu Savinje. Zvečer je Sllasova patrulja odrinila proti Kozjanskemu. Z njo je krenila tudi Medvedova trojka. Da ne bi zapravljali časa, nas je sekretar Okrajnega komiteja KPS za teren Hrastnik Maks Jaknpič-Jur spremljal v Rečico, kjer smo se pogovarjali s kmeti o naši borbi. Naslednje dni smo obiskali še druge vasi, sovražnikom pa nastavljali zasede in jih Izzivali z njihovih brlogov. V mraku, 8. februarja smo se zatekli v Brezno. Po polnoči smo se v Zdovčevem steijniku srečali z Malijem, ki je z Zebljevega hriba pripeljal novinca Matka. Anto-nesko mu Je dal partizansko Ime Stcjerc. Nato smo odrinili na Kozjansko, da bi čim bliže Savinje počakali XIV. divizijo. (Dalje prihodnjič) liiiniiiuiiiininiiiiiniiiHiuiiiitiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiuiiu Ina Rilter: 14 Hudi časi, ki so že bili za njo in ki »o popolnoma na glavo postavili vrednotenje vseh stvari, so zapustili tudi v mišljenju in čustvovanju gospe Fe-licite globoke sledove. Kaj pomeni danes denar -kaj posestvo? Ona Je sedaj vedela, kako hitro lahko vse zgubiš. Važen Je pootal samo še človek — in ali bi njen sip lahko dobil kje boljšo ženo kot dekle, ki se Je v življenju tako obneslo kot Slika? Ko bi Je vsaj glava ne bolela tako strašno, Ko Je vstopila v salon, se Je še kar dobro počutila, sedaj pa so bili njeni udi težki kakor svinec. Čutila je, kako se je polašča strašna utrujenost. Kako lepo bi bilo, če bi zdajle lahko zaprla oči In se predala utrujenosti. Toda sedaj ni bilo časa, da M zaspala. Rddlger jo potrebuje, pomagati mu mora iz njegove stiske, da se otrese ali reši problem, ki je močnejši kot on. »Tl... bi moral...« Kaj je že hotela reči? Stara goapa je čisto pozabila, kaj Je fanta hotel« prositi. Celo nanj je pozabila. Njen« glava Je ležala ohlapno v naslonjalu atola. roke so Ji p« počivale v naročju. »Mama!« Stara žena Je slišala, kakor da Jo od daleč nekdo kštče. Bil Je glas, ki bi Ji lahko le pomagal in Ji vlil nekaj energije. »Tako trudna sem,« Je šepnila. Hotela je to povedati glasneje, toda tudi jeodk JI Je odpovedal. Samo nerazumljivo jecljanje je Mio 3«, kar Je lahko spravila iz sebe. RMiger Je stal sklenjen čea njo. Sedaj Je opazil, da rdečica na njenem obrazu ni Mia barva *dra» veta človeka, pač pa znamenje bode vročine, U kuha materino telo. Vzdignil Jo Je, da Je alMtaU na atasaaib pošta klical kuharici, U Je prav tedaj odprta kuhinjska vrata, ko Je mimo nje nesel svojo mater. »Sveta Marija,« Je vsa preplašena zastokala kuharica. Zdrvela Je v sapi k telefonu in rotila hišnega zdravnika, naj takoj pride. Gospa Felleiia niti opašita ni, kako obširno in nežno Jo Je sin poia&U v posteljo h» kako zaskrbljeno Je opazoval njen rdeč obraz. Fant še ni slutil za katero boleznijo Je zbolel* njegova mati, toda zdravnik Je vedel to skoraj za gotovo, ko Je bolnico pogledal v obraz. In ko Ji Je z žlico odprl usta, si Je bil povsem na Jasnem: jezik bolnice Je imel barvo, kakor da hi ga kdo polil z malinovim sokom ... »Vse kaže, da Je vaša gospa mama zbolela za škr-lattnko.« »Skrlattnko? To vendar id mogoče...« Zdravnik Je nerodno zapiral svojo ročno torbico, H Jo Je postavil na tla. »Takoj bom telefoniral v bolnišnico,« Je dejal, »mogoče Je tamkaj ie kak*n« postelja prosta.« »Kaj Je res tako hudo?« Je Rftdiger vprašal ves prepaden. S praznimi, brezizraznimi očmi Je gledal zdravnika. Tod« ni ga videl. Pred njim Je dala samo nek« pošast, blazen strah, da bi izgubil mater. Da, njegov« mati je Mta dobri duh hišo, dobri duh njegovega mladega življenja, vodno tako zdrava in vesela. NI ae mogel spomniti, da bi kdaj v življenja videl mater bolno. Sedaj pa ga Je ta nesreča zadela le toliko bolj, ker Je vedel, da je mati v smrtni nevarnosti. Zgrudil ae Je na posteljo in gledal vročičen obraz matere. Zdravnik Je že davno odšel, hišna se jr pa zadrževala v ozadju sobe, da pomaga. Zdravnik JI Je namreč naročil, naj bolnici vsake pol ure menja obkladke na vratu, kar Je seveda veotnp deta)a. »Se nocoj vam bom poslal bolniško sestro,« Je obljubil. »dotlej pa morate sami Izmenjava« bol ni-ei Obkladke.« Ona Je vsakokrat plašno pogledala Rfidigcrja, ki se ni premaknil ta sobe. Spemala Je bolnici z vratu vlažen, segret iJiklnšrlr la ga potopita v vod«, da ga spet pola« na vrat. Fantov obraz Je bB, kakor da hi ga kdo izklesal iz kamna — v njegovi notranjosti pa Je bilo vse pusto in prazno. Ničesar ni mogel misliti, samo molil je še. Ponavljal Je vedno ene In iste besede, saj sc drugih ni spomnil. »Ljubi bog, daj, da mati spet kmalu ozdravi...« Neki moški mu je položil roko na ramo, ga odmaknil, tako da je lahko sam sedel. BU Je oče. Obraz, ki Je bil podoben njegovemu. Oči so bile ugasle, ustnice stisnjene, napete mišice na obrazu so pa razodevale njegovo silno vol jo. Molče sta sedela v sobi. Bolniška sestra je prišla. Bila Je starejša. Izkušena ženska, ki Je oba moška prosila, naj sr umakneta, ker grozi nevarnost, da se nalezeta bolezni. Toda oba moška sta stala tamkaj kot dva nepremakljiva kipa. Imela sta ušfes«, toda nista slišala, imela sta oči, toda njune oči so videle samo ljubljeni obraz matere. Bolniška sestra se Jr udala. Bila Jr dolga noč za vse prebivalce grajske hiše. Tudi služinčad se ni mogla pomiriti. Vsi so sedeti molče v Jedilnici. V spalnici je pa težko dihala stara gospa In hropla. Zdravnik sc Je vrnil in sedel v ozadju sobe na nekem stolu. Tudi on ni vedri drugega storiti, kot molčati in čakati. Sivo Jutro Je spet vstalo ta, oznanjalo nov dan. Veter Je butal ob polknice na oknih, ki so Jih pozabili zvečer zapreti. Gospa Friteita je še vedno ležala z zaprtimi očmi. V tej dolgi poči Je pootal njen obraz čisto ozek. Bil Je kakor obraz kakšnega otroka, le da »o ga kazile gube okrog oči. 15. Sttka ni vedela prav nič, kaj se Jr na grada zgodilo, ko Je popoldne ob običajni uri prijahala na grajsko dvorišče In svojega konja privezala prej ll.insenovo hUo. Nikogar ni vkleto na dvorišču. To Je bito sicer nekaj nenavadnega, vendar ni bilo toliko očitno, da bi vznemirilo. Sele ko Je zagledala objokan obraz Grete, mlad® žene hlevarja, se Je zdrznila. »Milostljiva gospa . ..« Je ihtela Greta. Bilka se Je naslonila na vrata in globoko zajej® sapo. Nekaj se je zgodilo z gospo Fellclto. Biti moralo nekaj hudega. »Zbolela je,« je nadaljevala Greta. »Skrlatink®-' Sliki sr je zdelo, da ni dobro slišala. Vzravnal® se je, njene oči so gledale mlado, objokano žen«' kot da ne verjamejo, toda Greta je ponovila zdr»v" nikovo diagnozo. Njeno pripovedovanji' Je bilo tiho, večkrat Pr<“ trgano od Ihtenja, vendar je zvenelo kot nek9* očitek. Milostljiva gospa je namreč obiskovala 'no gospo Urbschat, čeprav jo Je vsakokrat sv»r» A gospa Feliclta se Je samo smehljata. . Slika Je trudno sedla na stol In strmela tja v Tudi Greta Je molčala, saj tudi ni mogla še ka J*" reči. Opazila Je, da je nepričakovana novic* gospodično tako prlzftdcla, da sama ni mogla vC* jeti očem. Ves srd, Id se Je polotil nje same kot vse s žinčadi v teku noči, je skopnel kot sneg na son®"’ ko Je gledala prepaden obraz tujke. ^ Tudi ona ni bila prav nič kriva, saj Je rekla, naj sc gospa Feliclta ne Izpostavlja nev*ri> sil po nepotrebnem. v Bilo Je za Greto težko, pravilno misliti. j**-: .j teku noči Ji Je Terezija vsako drugo urp o poteku bolezni. Nič razveseljivega ni bilo. na Je stalno naralčala. Grajska gospa pa Je *® v no ležala v globoki nezavesti. i' Nihče ni vedri pozneje povedati, kdo Je PrV' v, rekel strašno obtožbo. »To prihaja od teh I°1 od teh ljudi, ki so se tukaj zajedli!« %t- Bile so trde besede, ki Je bilo v njih nvno*° loatl. a še več srda. Tudi Greta sama Je sedela v Istem Pr"'’t4>r,,vr»' vsi ostali, zato sc Je nje prav tako polastilo **’ -.je Stvo proti tujim ljudem, ki je zastrupljalo «z in zmeglllo pamet. (Dalje prihod«1