St. 100.
V Mariboru, četrtek 29. avgusta.
V. tečaj.1872.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po posti prejernan. za avstro ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za celo loto 10 gold., za pol leta 5 eold za čotrt leta 2 gold. 00 kr. Za t«je dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 folcf, za Četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila so plačuje od oetiristopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. Čo se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. —
Rokopisi Be no vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici bišn. štev. 220.
lilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. administrativne reči. je v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. nt. 229
O p r a v n i š t v o. na katero naj se blagovolijo p'
V Belgradn 22. avgusta. II.
Včeraj na večer je bila veličastna baklada pred palačo kneževo. Velikansko široki prostori protežnih Mihajlovih ulic so bili prepolni naroda. Vojaška godba srbska je igrala novo srbsko himno, katero je zložil nas slavni Davorin Jenko. Med drugimi komadi je igrala tudi našo „Pridi Go-renj'c". Kako me je zveselilo tu, globoko v jugu našo domačo pesem udomačeno najti! In isto je moral >>tar Hrvat čutiti, ki mi je ob tej priliki rekel : „Evo, kako je naš narod velik, a kako razce-panu! — l'o bakladi je baje dobil magjarski kon-sul Kallav nekoliko r,katzenmusik-eu.
Denes nas je probudilo streljanje kanonov. 100 strelov iu eden je naznanjalo, da denes do-polnuje knez Milan svoje 18. leto, ter da sam na-Btopi vlado. Na vseh oglih in v rokah meščanov smo videli proklamacijo kneževo, njegovo prvo delo. Ta proklamacija se glasi v izvirniku (katerega kot Slovencem razumljivega ne prevajamo na slovensko) tako-le-.
„Mome dragome narodu!
Stupivši u punoletstvo, koje jc propisano za srpskog vladaoca, .la sam danas, po milosti boži joj i volji naroda, preduzeo knjaževsku vladu, shodno Carskim hatišerifima i Narodnom Ustavu, kao naslednji knjaz Srpski Milan M. Obrcnović IV. Srbi ! Kad sani pre četiri godine, još mlad i nejak, na presto srpski stupio, Ja sum razumeo ono opate oduševljenje, kojim ste Me predusreli, kao izraz vašeg poštovanja prema spomenu Mojih slavnih predaka i prema njihovim zaslugama za Srbiju. Odgajen odonda u svome inaloletstvu vašom predanošću i vašim rodoljubljem, Ja izpunja-vam danas prijatnu dužnost, izjav ljajući svoju vla-dalačku blagodarnost narodnim predstavnicima, narodnoj in redovnoj vojsci, sveštenstvu, činovništvu i vascelom narodu, koji je u teškim treuutcima prihvatio i podigao mladi ogranak Obrcnovića. Naročito se oscoam zahvalan prema onim odličnim i
rodoljubivim muževima, koji su,  pozvani povere-
njem narodnim, ko Namestnici Knjažcvskog dosto;. jlinv> surevnjivi,  da ga još i umnožimo. CreSno
janstva, o Mome  razvitku svesrdno brigu vo<fiKy koji su Mi brižljivo očuvali i utvrdili presto, i predali Mi zemlju naprednu i zadovoljnu.  Braćo 1 Za ovoliku predanost vašu k Meni i plemenu Mome, Ja vam se ne mogu za sada bolje odužiti, no za-dajući vani na današnji dan svečanu svoju knjaževsku reč, da će Mi najglavnija briga biti ta, da budem dostojan  naslednik prestola Obrenovića i da verno sledujem  narodnim  mislima Moga velikog prethodnika, nezaboravljenog knjaza Miliaila. Neka bi njegov uzvišeni dub nad nama lebdio, da nam,    kao  zvezda pieboduica,  ukazuje  puta k sjajnoj budućnosti  Brpskoj!  Ocenjujući blagodeti Narodnog Ustava, koji je u dogovoru izmedju Velike Narodne Skupštine i Moga Namestništva utvrd-jen i proglašen, Ja se radujem, što mogu otpočeti vladu knjaževsku kao   ustavan vladalac. Neka nam svima bude zajednička dužnost, da sveto dr žimo ovu osnovu  narodnih ustanova, koja nam daje jemstva i za dalji razvitak njihov.  Ovim velikim aktom narodnim otvoren Mi je put, da u dogovoru sa Narodnom Skupštinom  mogu posvetiti svu svoju brigu unapredjivanju svestranog blago stana zemaljskog.   1 ako nije neznatan napredak, koji je učinila naša mlada kneževina u svakome obziru, ostaje nam ipak mnogo teških zadataka da rešimo, pa da možemo spokojno ostaviti produženje svoga dela u nasledje svome potomstvu. Državni  zvaničnici naročito  su pozvani,  da Mi, svaki po svome položaju,   olakšavaju zavladjivati ovako mnogobrojne i teške  zadatke. lltvrdjujući ih ovim u njihovim zvanijama i čiuovitna,  Ja im preporučujem, da produže savesno vršiti službu, koja ini je vadi sreće narodne povereua.   No sav naš trud ne bi bio dovoljan  bez potpore svekoli koga naroda.   Zato vas sve pozivam, Srbi! da Mi pritečete u pomoč onim rodoljubljem, kojim ste se svagda odlikovali.   Pokazujući  se kao  navod oi reda u svima, pa i najtežim  prilikama, poštujući zakone i slušajući vlasti zemaljske,   vi   ste Srbiji na daleko stekli  uvaženja.   Starajmo se,  da to
uvaženje ne samo nepovredno  održimo,  no bu.
hl) bilo, da izgubimo i najmanju tekovinu naših otaca, a malo ponosno, da sami ništa ne privre-dimo. Ostanite dakle i dalje na tome spasonosnom putu, i imajte povercnja u dela svoga knjaza, koji je tvrdo naumio, da se sav posveti sreći vašoj, pa će Providjenje nebesko bogato nagraditi naše rodoljubive trude, a naša mila otačbina zauzeće naskoro u redu naprednih zemalja ono mesto, na koje joj daju prava mnogobrojne vrline naroda Srpskog. Dano u Beogradu 10—og Avgusta 1872 —ge godine. M. Milan .Obrenović IV. s. r. knjaz srpski."
Ta proklamacija je naredila dober vtis in, če mogoče, še pomnožila zares občne in srčne simpatije do mladega kneza.
Ob 10. dopoldne se je vršil  glavni čin cele svečanosti, sijajni sprovod kneza od njegovega stanovanja (konaka) v cerkev.   Že ob 7. zjutraj so bile vse dolge ulice, dva dni prej že okinčane, po katerih je imel sprovod biti, natlačene ljudi, in na oknih obstranskih hiš  se jc glava glave tiščala. Ker je človeku nemogoče  naenkrat na več krajih biti, moral sem se odločiti, ali da sem v cerkvi, za kamor sem vstopnico od komiteja imel, ali da na ulicah opazujem pisane množice čakajočega naroda iu vidim kneza z njegovo svito. Odločim se za poslednje ter poiščem ugodno mesto. Ako sem hotel spredaj v prvih vrstah špaiira ostati in sprovod popolnem videti, moral sem se zgodaj postirati in to sem storil.   Skoro celo uro sem moral vstrajati, s hrbtom in komolci  braniti  se navalu zadaj stoječih, ki so naprej rinili. Čakanje mi nij bilo dolgo, ker sem imel zabavo in pa ker je baš meni nasproti onkraj gaza za sprovod bil postavljen del srbske narodne vojske. — Zabava je bila ta,  da ste dve krasni Srbkinji iz boljših stanov poleg mene stali in z isto trdovratnostjo kot jaz svoj prostor čuvali.   Od početka sera razgovor poskušal z majhenim vspehom, kmalu pa je ena postala besćdnejša in kasnejše, ko so menda po kakem slovcnizmu, ki sem ga v svoji srbščini
Listek.
Začetek miMlceg*«?*. pomorstva.
(Po ruskem poslovenil dr. J. Ribič.)
Pri sedanji ruski obrtnijski razstavi v Moskvi ima posebno častno mesto čoln, katerega jc stesal car Peter veliki lastnoj rokoj. — Kuski jo sploh imenujejo ndcduško ruskago flota"* in pridana mu jo straža v obleki, ki je bila navadna ob času Petra Velikega.
Zgodovina mu jc ta-lc:
Peter 1. je nekdaj v selu Izmailskem ogledoval starine nabrane v domu svojega pradeda Ni-kite Ivanoviča Romanova. Kar zapazi med njimi nek čoln, ki nij bil v rabi iu je bil celo drugačen od Čolnov takrat v Husiji navadnih. S carjem jc bil takrat njegov učitelj, France Ziuiermann. Radovedni car ga popraša, kak jc tale čoln, iu izve z začudenjem, da je angleški čolu, ki se rabi na morji, pri ladjah in da se vozi z jadri z vetrom iu proti vetru. To je bila novost, kakoršne Peter še nikdar nij videl. Isto minuto ga hoče na reko Jauzo spustiti, a čoln jc bil skoro ves razrušen. Treba je bilo poprej  popraviti ga   in poiskati te-
sarja. Slučajno so dobili Ilolandca Hraudta, istega, ki jc stesal čoln pri carju Aleksiju Mihaj-loviču. Ta popravi, overvi čoln, spravi ga na vodo ter se nekaj časa vozi pred carjem stoječim na bregu. Dovoljno uaglcdavši se manevriranja mojstrovega vsede se Peter z Braudtom vred v čoln iu ga začne voditi. Že prvokrat se ni u jc novo delo tako posrečilo, daje odslej bilo veslanje v čolnu njegova najljubša zabava. Kmalu ste reki Jauza i Moskva bili premajhni za mladega carja in mali izleti na vodi do sela Kolomeuskcga nijso več zadostovali njegovi strasti do veslanja.
Leta 1691 so bili pozvani novi mojstri iz llolaiidijc iu postavili so ladjišče na Pcrcjaslavskcm jezeru v zdauji Vladimirski guberniji. Zdaj se Peter spravi na delo in prva jahta spuščena na vodo jc bila dovršena po njegovih rokah pod vodstvom holandskega mojstra Arriea-a. Prvega maja 1692« leta začne car udivljeu po svojem delu, vožnje po jezeru in ko je novo pomorstvo štelo pet ladij, taki izleti nehajo biti prosto sprehajanje dvora, bili so morsko učenje in čestokrat celo manevri. Perejaslavskoje jezero, S verst dolgo in 7 široko, nij dolgo časa zadostovalo Petrovi strasti do plavanja po morji.   Meseca maja leta 1CD4 se
napoti čas v Soloveski samostan, na otoku Solov-kah v Belem morji. Pri tej priliki Peter kmalu da nij prišel ob življenje. Vzdignila se jc namreč na morji taka burja, da so vsi ljudje na ladji izgubili up do rešitve, tako da je Peter sprejel sv. obhajilo in pričakoval smrti. A Bog je rešil svojega izvoljenega.
Kormilnik, prost ruski kmet edini nij izgubil poguma in je srečno pripeljal carsko jalito izmed povodnih pečin in jo pristavil k bregu; bilo um jc ime Antin lvanovič.
Peter je v spomin svoje rešitve postavil na mestu, kjer jc stopil na breg, lesen križ izdelan lastnimi svojimi rokami, na katerem so napisane besede: ,,Ta križ je napravil kapitan Peter lGiM. leta".
Leta 1 <)!>.">. je Peter preložil ladjišče v mesto Voronež in pozneje tudi ustanovil pomorstvo na baltijskem morji.
Čoln ki ga je zagledal Peter v schi Izmail-jevem se hrani še sedaj kot svetinja v Peterburgu in je letos na razstavi v Moskvi. Po pravici ga imenujejo ..deduško ruskago flota".
moral narediti, in po akcentu, kateri baje skoro vsakemu Slovencu, hrvatsko - srbski govorečemu vedno ostane, — spoznali, da nijsem Srbin ter me popitali, „od kudau sem — seznanili smo so bolj. Kosem jima povedal, da sem „Slovenac", raz nmeli ste, kot da pravim, da sem S1 o v an. Pomoči sem torej moral ujinemu odpustljivcmu poniauj-kanju etnogratične znanosti z razlaganjem, da en slovanski rodič med Dravo in Adrijo nekje stanuje, ki ima ime Slovencev. Zanimljivo se jima je zdelo, da človek toliko mil daleč po noči in po dnevi, po železnici in Donavi potuje, da njih srbskega kneza vidi. Bili ste vrli domorodkinji, za to ju je to veselilo.
Nasproti je bila vzdolž razpostavljena narodna vojska. Vojniki so krepke postave; ti zarjaveli obrazi vse skozi inteligentni. Kadar pride do boja za zedinjenje Srbstva (kar jc samo vprašanje časa), bili so bodo ti junaci kakor levi. Vidi se jim, da to uijso s silo v vojsko vtakneui ljudje, vsak je ponosen na svojo uniformo in puško. Slovana, ki je, kakor mi, vclno naše vojake v tujem jeziku komandovati čul, zanima celo slovanski komando: „na desnu, — na levu — s ramenu (poslednji u. ali poslednji slog sploh komandant zatega). Kretanja ali gibanja vojakov in oddelkov nemajo tiste lesenosti, tiste na mašino spominjajoče mrtvosti, v katero naš korporal vojaškega novaka uvežba. Ravno tako nij tu — kakor sem tudi pozneje denes po javnih prostoiih videl — ni sledu onega odločevanja, one odstranjevaluosti ali preziralnosti, ki je in deloma še loči pri nas vojaštvo, poBcbno oficirje od rmeščanskc kanalije." Častnika ali prostaka najdeš tu v najlepših društvah, častnike in prostake najdeš tu skupaj družabno razgovarja-joče sc.
A da sc vrnem k sprovodu.
Ob 10. uri sc jc začel. Na konjih so najna-prej jezdili stražniki kneževe oRobe, krasno oblečeni. To so orjaški možje; Agamemnon, Ahil in drugi junaci pred Trojo, ali vitezi križarskih vojsk so morali tako izgledati kakor ta straža. Za njimi se je vozil ra'adi knez s svojim spremstvom (suito). Vzuebcsni r živio" nebrojne množice ga jc pozdravljal med potem. Jaz sem si bil že prej namenil, izraz njegovega obraza študirati, radoveden, kako more izgledati mlad človek, ko naenkrat stopi na tako visoko stališče, ljubljen in z navdušenjem pozdravljen od celega svojega naroda, kateri svojo osodo in svojo bodočnost poklada v njegove roke. Zato sem bil samo na uje^a oči poostril, in druge reM in osobo okolo njega nijsem mogel pregledati, ker, dasi se jc sprovod prilično počasi pomikal naprei, videti sem mogel tu kneza samo za cn tremi ek ko je šel sprevod v cerkev, iu zopet za en hip, ko je šd iz cerkve.
Ž i prisedši v Belgrad iu seznanivši se z nekaterimi osohami, povprašal sem, kak je mladi knez. Nikdar nijsem bil čestilec mogotcev, ni kraljev ni knezov ni cesarjev, čestilec zato že, ker so mogotci. Tudi kar se Milana tiče, uijsem imel velike misli. Čitavši srbske opozicijonalne novine, kakor so pisale pred dvema leti (n. pr. „Pančevae", „Zastava"), napadajoče Blazuavea, da jc po ubijstvu Mihajla terorizmom poslal tega „mladica" na prestol — predstavljal sem si kneza vse drugače nego sem ga našel. Ze moji belgrad-ski stari in novi znanci , tudi tisti, ki so nekdaj nezadovoljni bili s tem pozvanjam, ometali in ovrgli 80 mi vse dvome, iu prej nego sem kneza videl in gromovite živioklioc čul, preverjen sem bil, da v srbski kneževini nij druge stranke nego vladna, knc/.jva, ter da je knez kl juhu svojej mladosti vseskozi priljubljen. (Zakaj? — to kasneje.) Tudi ako bi bil pričakoval videti „mladeniča" slabega, telesno iu duševno, motil bi sc. Knez Milan je — kakor vsi ki ga poznajo trde — duhovit človek, energične nature, popolnem narodno in svetovno izobražen, talentiran in Srb s celo dušo. Telesno je Široke postave, lepega trdnega telesa. Izgleda kljubu svojim osemnajstim letom kakor popolnem izraščen, in ker nij dvombe, da sc bode telesno še bolj razvil v naslednjih dveh, treh letih, bode
ta srbski knez prave herkulične postave, kakor kraljevič Marko. Obraz mu je pravi srbski tipus.
— Na vozu sedeč poleg svojega duševnega otca, dozdanjega regenta Hlaznavca, nazaj naslonjen, videl se mi je kakor človek, kateremu se na lici bere, da ima najsrečnejši dan svojega življenja. Hvaležen pogled na navdušen narod ob obeh straneh ceste jo bil, kakor bi hotel obetati vse, kar ta narod pričakuje od njega. Poleg tega pa nij bilo videti one vladalske oholosti triumfatorjev, kateri pred soboj vidijo ponižne hlapec in se za hlapčevstvo zahvaljujejo. To poslednje je vtis, ne da sc torej peresom popisati.
Za knezom so vozili se in šli diplomati, honorari jori, deputati, oddelki regularne vojske itd.
— Po končani tej cerimoniji so bila predstavljenja diplomatov in slovanskih gostov. Odličnejše občinstvo jc bilo pripušceno pred knežev konak (ki v sredi vrta stoji). Izmed diplomatov, ki so po zvr-seni avdijenci odpeljali sc od kneževega doma, bil je ruski poslanik knez Dolgornki z navdušenimi živioklici pozdravljen. Ravno tako italijanski. Ko sc je Magjar Kallav na voz popel, pogledal je sicer gospodarno na občinstvo, a vse je bilo tiho, ni en živio se nij čul.
Ob dveh popoldne je bil velik banket za 300 osob, katerega je dajalo belgradsko mesto gostom. Po neljubi nepriliki sem bil zadržan okoristiti se s poslano mi od komiteja pozivnico „na ručak", kar mi je žal, to se ve ne zarad ručka temuč zarad govorov tam govorjenih, da jih nijsem sam čul. Pripovedali so mi prijatelji, da se je tu govorilo mnogo in odkritosrčno. Govorniki so željo srbskega 'naroda po zjedinjenji izrekli,a ter napi-vali Milanu kot bodočemu — kralju Srbov, pou-darjajc ob enem solidarnost slovansko.
III.
V Bel grad u 23. avgust.
Denes sem bil z drugimi slovanskimi gosti in deputati vred pozvan na obled pri knezu. Kar sem včeraj zamudil po lastni, ne predvideni krivnji in po slučaji, namreč zamudil govore pri gradjan-skem banketu in predstavljenje z drugimi gosti pri knezu, to se jc denes popravilo in še boljše naredilo.
Za obed pri „knjažcvern stolu" je bil nalašč za to priliko v knezovem vrtu napravljen praviljon.
Keklo se nam je tu pred obedom, da oni inostranski gosti, kateri nijso včeraj kneza pozdravili, morejo, ako hočejo, to denes storiti. Tacih nas je bilo še okolo 20. Peljani smo bili v sprejemno sobo. Prej še nam je dotični adjutant ali „ceremonijski mojster" (vseskozi slovansko kor-dijalen mož) rekel, naj se, da bode stvar brža in krajša, razdelimo tako, da bodo vsi iz enega kraja v eni gruči, iz katere samo eden govori za vse. Stopili so Srbi iz enega kraja vkup, Hrvati vkup, Bolgari takisto; jaz pak, sam in samcat Slovenec! nijsem mogel „vkup stopiti", ker sem bil sam iz naroda, ki je — če bog hoče — tudi ud Jugoslovanstva. Čestitali ali pozdravljali so kratko kneza, ko je v sredi bivših regentov in zdanjih ministrov, Hlaznavca in R i s ti č a v sobo stopil, govorniki posamnih gruč; ko sem jaz na vrsto prišel, predstavil sem kot „Slovenac" (I. I., to in to) in rekel, da „imam čast Vašu Svetlost pozdravljati in čestitati ob prilici nastupanja na vladu, u imenu Slovenacah, kao na scvernom zapadu skrajnoga dela Jugoslovanstva." — Vsem skupaj se je knez zahvalil.
Sodbo, katero sem v prejšnem pismu o knezu Milanu, po vtisu katerega dela, izrekel, morem tudi potrditi zdaj, ko sem ga iz najbližnjc bližine opazovati priliko imel. Samo, da se mu je denes poznalo nekoliko — rekel bi dekliške — bojaz-nosti, katera mu pa prav ljubeznjivo stoji in je čisto naravna, če se premisli, da je se le drug dan na prestolu. Vidno pak je baš iz tega, da mora mladi knez imeti dobro, ncpokvarjcuo srce, iu dobrosrčen človek mora biti dober domoljub, ter ne more biti despot.
Pri obedu v paviljonu je nazdravil kucza predsednik narodne skupščine,  Karabiberović, v
daljšem govoru, v katerem je rekel: „dasi tu nij zbran ves srbski narod v istini, zbrani so vendar zastopniki srbskega naroda iz vseh krajev, in počastili so nas gostje iz raznih sorodnih slovanskih dežel. Tako sc sme reči da jc tu zbrano celo Srbstvo. V ime srbskega naroda nazdravljam torej Nj. Svetlosti izražajoč upanje, da sc po knezu spol-nijo vse nade, katere srbski narod ▼ njega stavi."
Na to se vzdigne mladi knez Milan od svojega stola in z energičnim glasom zahvaljevajc se za napitnico, napije „na napredek srbskega naroda" in pozdravlja „vsc mile goste, dobro bo mi došli." Burni trikratni naš „živio" je bil odgovor na kneževo napitnico.
Govorili so potem še drugi. Nek Rumun jc napival (francoski) Srbiji in njeni nalogi, ujediniti Srbstvo na balkanskem otoku; dalje je govoril nek Čeh, želeči knezu državništvo in moč Dušanovo, hrabrost Miloševo, upraviteljnost Mihajlovo itd.; govoril je zastopnik Bolgarov, zastopnik Slovakov, Hrvatov i. dr. Ob 7*4 popoldne je knez zapustil s svojo svito paviljon in se odpeljal v TopČider. Pri šampanjcu so se govori posameznih zastopov nadaljevali.
Dopisi.
Ix Ziftftrclm 25. avgusta. |Izv. dop.] Pri nas je sploh mnenje razširjeno, da so vsa sumnjičenja lojalnosti našega sabora, vsi glasovi o njegovem razpustu, in ocrnjivanja saborske večine maslo iz Rauchove kovarnostne kuhinje. Kakor jc Rauchova klika znala pred saborskimi volitvami promemorije o tiugiranih zarotah narodne stranke izmišljevati, ravno tako izmišljuje tudi denes vsakojakc osvade. Vse nekamo na to kaže, da so hidri Rauchn spet nove glave rasti začele.
Pcštanski Agrameričin dopisnik dr. Ferencz piše, da so glasovi o razpustu sabor „sedaj šeu izmišljeni. Nekaj resničnega utegne tedaj vendar na tem biti, kajti tudi „Pest. Ljd.u piše: „stoprv onda, ko bo vsako upanje na redno delavnost sabora izginilo, se bo skrajno sredstvo razpusta upotrebilo." Čemu te grožnje? Javna tajnost je, da je sabor vse kar je naredil, naredil v popolnem porazumljcnji z vladnim načelnikom Pričo. Če pa ta ne dobiva o pravem času pravih napotkov iz Pešte, temu bogme sabor nij kriv. Očividno je, da Magjari povoda iščejo, kako bi se spet z našim narodom sprli, ali kakor srbske narodno pesmi pravijo, radi bi „kavgo zametnuli."
Razpust srbskega cerkveno-narodnegazbor v Karlovcih deluje neugodno na naše javno mnenje. Srbske cerkvene občine vzdržavajo svoje duhovno in svoje šole celo iz lastnega premoženja, zlasti iz dohodkov svojih bogatih zakladov. Iz državne blagajne ne dobivajo niti prebitega krajcarja, in vendar jih vlada v napredku cerkvenem in šolskem zavira kjer koli more. Na Turškem so si Bolgari priborili svojo cerkveno avtonomijo, v magjarskem orsagu se pa ta avtonomija podkapa. Skor bodemo mogli izdihniti: oj srečni narodi turškega cesarstva! Če so pa Magjari z razpustom srbskega cerkveno-narodnega zbora v Karlovcih hoteli odgovoriti na slavnosti vstolovanja kneza Milana v Belgnidu, so pokazali svojo mongolsko surovost. To se pravi burjo sejati.
Iz »Ulllljn, 2G. avg. |lzv. dop.] Danes Vam moram poročati o velikem škandalu, katerega je prouzročila „Deutsche Ztg.", znani najbolj odkritosrčni — ali kakor sc sama imenuje „pošteni" pruski organ na Dunaji. Dovolite mi pa kratek uvod.
Kdor jc živel ali bolje: kdor živi med nemškimi prebivalci v Avstriji, prepričal sc jc, da avstrijsko nemško ljudstvo, narod, zvesto in verno svojo Avstrijo ljubi, da se srdito proti Prusiji obrača, posebno naš cesar in vsa njegova rodovi na uživa največjo simpatije pri avstrijskih Nemcih. To avstrijsko mišljenje avstrijskih Nemcev so začele zadnja leta nekatere dunajske novine izpod-kopavati. Mnogokrat ste v svojem listu za to navedli posebno „N. Fr. Prcsse".  To da ta od pru-
skih izseljencev (utemeljitelj „N. Fr. Prcsse", nedavno umrli dr. Maks Friedliindcr, je bil na Pruskem rojen in odgojen) in Judov ustanovljeni in spisovani časopis Še nij dosti za novo Bismarkovo Nemčijo pisal nekaterim vročim Bismarkovim prijateljem v Avstriji in zato so zadnji — poslanci v drž. zboru — utemeljili „Deutsche Ztg." V tem svojem organu pišejo oni Bismarkovci zoper vse prav res avstrijsko in v svoji odkritosrčnosti očitno nasprotujejo vsem avstrijskim izjavam, ako uijso Bismarkovskc.
Nedavno je spisal Ant. Langer, dunajski ljudski pisatelj, pesem, ki je v nasprotji s prusko popevko „VVaclit am Rliein" imela naslov „Wacht an der Donau" in slavila avstrijsko domoljubje. Na to je „Deutsche Ztg."  prinesla  nesramno pesem, v katerem jo avstrijsko  donu.ljubje na naj-grši načiu v blato teptala.   Povodom tega izide v nTagc8presse" Članek,  ki ostro biča ono zaničevanje avstrijskega domorodnega čutstva in imc-mije spisovatelje „Deutsche Ztg." „journalistische Hallunkcu", ki bi bili po drugod že davno po trd njavah zaprti,  ako bi enako počenjali. Nekateri udje uredništva „D. Ztg."  pridejo na to h glav nemu uredniku  „Tagespresso"  Gans-u in terjajo zadostenje v dvoboju.   Gans zavrne, da se „s takimi ljudmi ne bije", sicer naj so za svojo čast po postavnem potu pri sodniji potegnejo. Sode lavci „D. Ztg." odgovorijo, da bodo Gansa ,Justi ficirali", kjer ga najdejo  in ko Gans denes skoz tukajšnjo ulico „Wollzcilc" gre, napade ga sodelavec „D. Ztg.", Stcinbach s svojo palico, ki je imela na enem koncu svinčeno krogljo;  Gans pa se je zarad žuganega mu , Justificiranja" oborožil z bodalom v palici, katero za obrambo izdere in Steiu bacba rani.   Policija jc oba žurnalista na komi sanjat peljala in po potrebnih zapiskih vso stvar deželni sodniji izročila.   Stcinbach in drugi uredniki „Deutsche Ztg.", ki si poprej menda iz germanske hrabrosti nijso upali sodniji prepustiti rešitev svoje — pač Avstrijo izdajalske — „česti", bodo sedaj morali pred postavnim Hodnikom svoje postopanje zagovarjati.   Stvar bode menda nekoliko razkrila delovanje dunajskih Bismarkovcev in ker zato sega v politiko,  hciii jo Vam poročil, to tem  rajše, ker pred otvorenjem  ogerskega drž. zbora in delegacij nij in še uc bode konca „pasjih dnov" v politiki.  Potem utegne „saison mortc" nekoliko bolj „saison vivc" postati.
koncesij brez ozira na druge Slovane in federaliste. Da bi to mnenje skoraj prešinilo celo Galicijo !
Iz Pariza se poroča, da je imel Gambeta razgovor s Thiersom, ter je temu izrekel, da on ne želi vlado dobiti, temuč da se hoče držati programa zmerne republike in podpirati s svojo stranko predsednika republike, kot edinega, ki more zdaj red zdržati.
Na Spanjskem so se volitve v parlament izvršile. Poroča se, da jc voljenih 270 privrženi-kov ministerstva, 75 republikancev in samo 26 konservativcev raznih barv.
Razne stvari.
Politični razgled,
Aucrspcrg-lJngcrjcva vlada no more stipeti resnice, zato je dala konfiscirati od nas ozna, njeni dve broluvi: „Zmaga u sta v o v e. r o e v pri zadnjih volitvah na Češkem" in „Koru p cija v Avstriji" (glej zadnjo št. ,,SI N."). Obe brošuri pravijo, da jc spiral giof Clam — Ma.ti-nic. Seveda nam je konfisciranje teh spisov vzelo pravico, objavljati posnemke iz njih, kar smo v sadnjom svojem listu obljubili. Sicer pa stvar vnovič jasno osvetljuje avstrijsko „ustavo" iu „svobodo".
Od oticijo/nc strani se poroča, da bodo d B-legacijc na 10. septembra sklicane.
Zadnje dni so bili vsi ogerski miuistii na Du-naji, kjer so pod prcdscduištvom cesarja končno določili, kako sc ima glasiti presto 1 n i govor-s katerim bode cesar 3 septembra ogerski državni zbor odp.l.
Dunajski ,,Wandercr" prinaša izvirno pismo iz Frankfurta, katero dokazuje, da je Prusija ali Bismark berlinski shod cesarjev samo za to naročil, da bi mu Avstrija potila dva glavna protivnika sovražnika nemške, države, južnonemški partikula-rizem in katoličanstvo, da torej ima Avstrija za Nemčijo samo kostanj iz ognja jemati.
V Lvovu imajo Poljaki voliti novega poslanca. Ta slučaj je dal povod, da sta bila že dva volilna zbora. Programi, tu razvijani od vo-lilccv in kandidatov, so po veČini federalistični in znmctuvajo dozdnnjo politiko poljskih državnih poslancev, kateri so želeli za  Galicijo poscbuih
* (Prcširnova slavnost.) C. k. okrajno glavarstvo v Radoljci je dovolilo, da se sme 15. septembra t. 1. v Vrbi na Gorenjskem spomc-nična ploša na rojstvenem domu Dr. Fr. Prcširna slovesno odkiiti, s tem pogojem, da se v govorih ne bode nič političnega ali sicer nevarnega vmešalo, da se bode strogo pri reči sami ostalo in da se c. k. okr. glavarstvu osem dni pred slovesnostjo morajo predložiti slavnostni in končni govori in slavosj ev. — Južna železnica jc privolila na pol ponižano vožnjo ceno od vseh postaj med Beljakom do Maribora in od Maribora do Ljubljane tistim, ki se bodo vozili k Prcširnovi slavnosti in sicer od 13. do 17. septembra. Izkaznice bo pisat, društvo o pravem času razposlalo. Za potnike iz Trsta do Ljubljane nij privoljcna ponižana cena, pa tu gre zloženi vlak z znižano ceno o tako prilcžnom času, da pride ob 5ih zjutraj v Ljubljano, v '/y7ih zjutraj pa so odpelje gorenjski vlak.
* (8 poročilo o občnem z bo rn „S o č c"), ki jc bil 24. t. m., smo prekasno prejeli za ta list; prinesemo ga v prihodnjič.
* (Z a pridne otroke.) Celjskemu volil nemu okraju znani svetovalec deželne sodnijc in bivši poslanec celjskega mesta Fr. Tomschitz, jo dosegel, kar jo s svojo protislovensko kandidaturo doseči hotel — postal jc svetovalce višje deželne sodnijc v Gradcu.
* (D c ž c I n i poslance L. S v c t c c,) poprej notar v Idriji, prestavljen je na lastno svojo željo kot notar v Litijo.
* (Češka literatura.) V Pragi izhaja vsak mesce enkrat časopis z naslovom „Včstnik bibliografiekv" (urednik Urbanek), ki prinaša novosti in kritike vseh del, ki prihajajo v češkem jeziku na svetlo. Zadnja številka omenjenega mesečnika kaže, daje od l. januarja 1872 do sedaj češka literatura T)03 dela porodila. Gotovo lepo število!
* (0 c s k o-s 1 o v a n s k a trgovska akademiju.) V denašnjem list i prinašamo nam poslano oznanilo in program českoslovanske trgovske akademije v Pragi, katero vsem slovenskim trgovcem in vsem onim, ki sc hočejo bodisi ktere koli veje trgovstva poprijeti, vroče priporočamo.
* (Koliko veljajo bojne ladje.) Bojna ladja ,,Custozza", največja (nedavno dodelana) oklepna ladja v avstrijskem bojnem brodovji, stane 4,144.000 gl.
* (K vojaški statistiki.) V Avstriji znaša število mladeuičcv, ki bi po svojih letih morali k nabiranji vojaških novincev priti (rekru tov), na leto 334 000, v Busiji 4f>0 000, na Nemškem 345 000. na Francoskem 325-00,), v Italiji 250». 00. V resnici pa prihaja k nabiranju vojaških novincev vsako leto v Avstriji 05' ODO, mož, v Rusiji 150 000, na Nemškem 130.000, na Francoskem 150.000, v Italiji 95.000. Te številke pa se seveda po sklepih v parlamentih, oziroma naredbah vladarjev spreminjajo. Nesposobnih za vojaštvo jc v Avstriji 4H °/0, v Rusiji 40 °/ o, na Nemškem 47 °/0, na Francoskem 40 °/0, v Italiji 45 °/0. Od 100 vojaških novincev jih zna brati in pisati v Avstriji 48, v Rusiji 10, na Nemškem 07, v Ital'ji .'17, na Francoskem menda tudi blizu toliko ko v Italiji,   toda v cifrah do sedaj
Francoske oblasti tega nijso objavile. Čas aktivne službe v vojski jc v Avstriji 3 leta, v Rusiji 8 (pri nekterih oddelkih 10) let, na Nemškem 3 leta, na Francoskem 5 let, v Italiji 4 leta. Od vseh prebivalcev je vojakov v Avstriji 273 %, v Rusiji 1*78 •/#, na Nemškem 209 °/0» na Francoskem 2-45 •/„ v Italiji 1-06-%.
* (Ženska emancipacija.) Ženske telegrafiste, poštne uradnike, zdravnike že ima Evropa. V Ameriki pa sedijo ženske na sodnem stolu, so advokatinje in celo — pridigarice. V Ncvv-Vorku pridiguje vsako nedeljo kakih 15 žensk in piše se, da jih verni prav pazljivo poslušajo in da besede ženskega pridigarja vernim mnogo(?) globočeje v srce segajo ko iste besede iz moških ust. V Ameriki imajo že tudi ženske polkovnike, da ! neka gospa \Voodhall dela se vsemi močmi, da bi po odstopu Granta, postala — predsednik severo amerikanskih /edinjenih držav!
* (Galicija) trpi ravno sedaj dvojno nezgodo. Prvič so vsled mnogega dežja reke deželo proplavile in tako napravljena p o vodenj mnogo škoduje poljskim pridelkom. K temu pa se jo v mnogih krajih tudi v Galiciji kolera sopet vgnjez-dila. Sploh letos kolera v Rusiji, Rumuniji in Moldavi, v Bukovini in Galiciji že vdrugič razsaja.
* (Koliko je kovanega dcuarja na svetu.) Francoski časopis „Liberte" poroča, da ima ves svet 83 milijard ali tri in osemdesest tisoč milijonov kovanega (t. j. nepapirnatega) denarja. Od leta 1848 do 1871 so je v Avstriji, Italiji, Franciji, Angliji, Belgiji in v /edinjenih državah severne Amerike vkup za 14 milijard denarja skovalo.
* (Kolera) je prišla črez glavno mesto Bukovine, Černovice in okolico in razsaja tako hudo, da so oblasti najobširnejše naredbe proti kugi storiti morale.
* (Japan,) znano cesarstvo na otokih ob vzhodnem bregu Azije, ima 37 milijonov prebivalcev. Sedaj se jo tam preganjanje kristijanov nehalo. V zadnjem času so sploh kaže v Japanu živo kulturno prizadevanje posebno od cesarja pospeševano.   Že ima Japan železnice in telegrafe.
Vsem slovenskim ljudskim učiteljem!
Pervi splošni zbor vseh slovenskih učiteljev bode 24. in 25. septembra t. 1. v Ljubljani. Po splošnem razgovoru in mnogih željah bodejo sc pri tem zboru obravnavale te-le stvari i
1. kako naj se  »lov<»ift«ki učitelj
za svoj stan izobražuje;
2. kako naj sc v naših veČrazrcdnih ljudskih šolah pod uč uje drugi deželni jezik;
3. kako naj bi ljudski učitelji na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem imeli enakomerno plačo;
4. p o same sn i nas vetje.
Zraven tega bode dosedanji začasni odbor slovenskega učiteljskega društva poročal o društvenih zadevah in potem bode (po g. 13. društvenih pravil) volitev prvosednika, blagajnika, trinajst drugih odbornikov in treh pregledovalcev društvene blagajnice iu knjižnice. Prvi dan t. j. 24. sept. t. 1. zvečer bode na korist slovenskega učiteljskega društva pod vodstvom g. A. N ed ve d a javna ii<i*it(kIJ-Mlttl iM'M'da ali koiucii.
Drugi dan t. j. 25. septembra bode občni zbor društva v p o in o e učiteljem in njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem.
S tem splošnim zborovanjem slovenskih ljudskih učiteljev združena bode tudi razstava učil, ktere se bodo vdeleževali tukajšnji in vnanji knji-garji in tudi posamesui učitelji in nektere ljudske šole.
20. sept. potem se napravi, ako bodo kaki vdeleževalci hoteli, izlet v Bled ali v kak drug bližnji kraj na Gorenjsko.
Vsak vdeleževalec prvega splošnega zbora vseh slovenskih nčitcljcv plača 50 kr. za vstopnico, s katero bode se po znižani ceni vozil po železnicah, in bode imel z njo vhod v zborovanje, k razstavi, k učiteljski besedi in k drugim takratnim shodom.
Vse slovenske ljudske učitelje na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem, posebno vse ude slovenskega učiteljskega društva, vljudno vabimo k temu prvemu splošnemu zboru vseh slovenskih učiteljev. Ljubi bratje, slovenski učitelji! pokažimo svetu, da nam srce bije za domačo šolo in pravo naroduo omiko, in da to svojo važno nalogo moremo le izvrševati, ako svojo združbo utrjujemo, svoja čutila čistimo in bistrimo, da se za svoj težavni poklic spodbujamo, ter s posebnimi pomočki pomagamo tudi posebni nameri na blagor našega milega naroda. Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani, 15. avgusta 1872.
POMlMllO.
Česko-slova nska ti *go vska akademija v Pragi
stopi v život početkom bodočega šolskega leta, t. j. 8 i. oft(n6roHi MH99.
Namen lega zavoda je, da bi mladeniči, ki se hočejo poprijeti trgovstva, peimnoževali vednosti v drugih šolah pridobljene, pripravljali se za hodov, svoj poklic in nabrali si prikladnih vednosti teoretičnih in praktičnih o trgovstvn v vseh njegovih vejah, tako a*i bi odhajajoči iz akademije precej sposobni bili za plačane službe v kterem koli trgovskem zavodu*
Akademija obstoji iz dveh letnikov, v katerih sc bodo učili nasledujofi predmeti: knjigovodstvo, kupčevalsko računarstvo, nauki o blagu, mehanična tehnologija, kemija in kemična tehnologija ndrodno gospodarstvo s posebnim ozirom na teorijo
trgtivstva in svetovno industrijo, nauki o trgovskem zakonodavstvu, zakonih menjiških, trgovskih, čolnih, o privilegijih in monopolih, trgovska statistika, trgovski) zemljtpisje, zgodovina trgovska in kulturno, krtnopis in tesnopis in končno jeziki, razen čeikega in nemškega (ta oba se bodeta učila temrljito in »ferb-Ijivo taki), da bodo absolvirani akademiki enako sposobni za češke in nemike za vode J, Se. ruski, francoski, angleški, laški, in ako se oglasi zadostno Število slušateljev, tudi drugi slovanski jeziki.
Za slušatelje, ne imajoče, potrebnih priprar, da bi mogli biti sprejeti v prvi letnik <tkodemije, ustanovljena je pripravnico, v kateri se bode urila češčinu, nemščina, računarstvo, zrndjepisjc ^zgodovina, verozakon, prirodoslovj , krasopi" in risa rstvo.
Za začetek odpre ne samo prvi letnik akademije in p r i p ra v n i ca.
V prvi letnik akademijes prejemi jejo se za redne slušatelje, ndadeniči, kteri sjo dodelali tri razrede nižje realke, ali nižje gimn azije. in redno obstoja v sprejv.mni skušnji, kakor tudi taki, ki nedadelavši omenjenih šol pri spre-je.mni skušnji pokažejo, da so si drugače, potrebnih vednosti pridobili. Kdor pak nema gori rečene pripravne omike, mora se za sprejem v pripravnico tudi sprejemni skuinji podvreči. Izvrnredni .ilušalelji se bodo tudi izvenredno za posamezne predmete sprejemali.
Šolnine »e plača na leto" 120 gld. o. <•., v pripravtiici pak 100 gUl., kar se plačaj r poluletnih obrokih pri začetku šolskega Časa.
Zapisovanje počne se z dnevi 5. septembra in bode trpelo do konca tega meseca. Oglasi naj se godijo v rečenem Času med urami .'). in 12. dopoldne, od 28. septembra tudi peh poldne med 2. in 4. uro v ravnateljstvu akademije, kte.ro se nahaja v štev. 4. (novemj no malem trgu si arome stnem fv hiši na oglu trga linhartskega), kjer se tudi na rsa vprašanja pojasnila podavajo in »e na željo tudi pripravne rodbine priporočajo, v katerih bi bili ak \demiki oskrbljeni z vsemi domačimi potrebami.
V Pragi, dne 22. j.dija 1872.
V imenu  upravnega   odbora za  ustanovljenje  in vzdrževanje čeSkoalovamtkc 'rijovske akademije.
Mak m Offrtv,      J£m. TV»#ttt*»j\
predsednik. ravnatelj akademije.
noj<* letut ijub*t *¥#open
Blagovolite gosp. Ljudm. M . . . . poslati po pismo, ki leži za vas na pošti v T... . pod znano šifro. (164— 1)
Kavno kar jc prišla v tiskarnici družbe sv. Mohora na svitlo :
Nova metrična mera.
Slovenskemu ljudstvu v poduk. On* IO kr.
Dobiva se v Ljubljani  pri  Otokai ju Klerru ; v Celji pri Geigerji in So c barji; v Gorici
pri Socharji. (101—1)
< >xii«nil<>.
Dobro nredjena, obhodna lekarna na Kranjskem 6e daje v najem. Več pod adreso: Lekarna v Metliki, vi a Ljubljana.        (159—2)
Vsem Nrrno hvalo*
kteri so moje velikoletno kupčijsko delovanje s svojim zaupanjem podpirali.
"V 1'jjubljcini, dne 25. avgusta 1872.
(160—2) MMenrhte MkaMar,
Oznanilo.
Dne 2. septembra t. 1. dopoldne od lOih do 12ih se bode v šolskem hramu predelovanje frav-hamjske šole po minuendo dražbi oddalo.
Klicalo se bode 4000 gld. 38 kr.
Čas predelovanja je eno leto.
Pogoji zidanja sc pri podpisanem na tanko p oz vej o.
Kdor ima k temu veselje, se uljudno vabi. Krajni šolski svet v Fnivhitjmu,
dne 22. avgusta 1872. (158—3) ^Vi"»iej Zamolo, načelnik.
Mariborska
e s k o m p t n a h a n k a
Visoka c. k. namestnija jc potrdila obliko za naše
vložne knjižice,
ktere tedaj odsihmal tudi izdavamo, kakor hranilnica. Vloženemu denarju priraste 5% obresti, in 1. januarja tcr,l. julija vsakega leta pripisujemo je kapitalu. Obresti tečejo od dneva vloge do dneva vrnitve, in odprta jc naša bankaMvsaki dan od 8—12 dopoldne, ter od 2—6 popoldne.
(153—2)
Opravilni odbor.
Borzni komptoar in menjavnica
dunajske komisijonske tanke
Scliotienriiig' 1*.
prejema vse kakor koli imenovane 1>«iukii<». iii«'iij*i*k«», in l»orzii4» I»<»*l4».
Naročila na tukajšnjem trgu in iz provincije se jako naglo, reelno in promptno izvršujojo in sc vrednostni papirji in valute po borznem komptoaru kupljene z obzirom na vsakokratno stanje denarnega trga pod najbolj cenimi pogoji obdeljujejo.
Poslovne prostornosti so vsak dan od 9« ure zjutraj do 6, ure zvečer brez prenehanja občinstvu odprte.
(131—11) _
brez zdravila
Na prsih in plučah
imiiini ne po Dara vnem i>otu tudi v obupnih
In od zdravnikov za noondrnvljlve razglaiicnlli slučajih radikala« opravljajo
brez zdravila.
Po natanTnem pupluu bolezni pove fiininciifi
Dir. J. ii. Fickert, Berlin.
VVall-Straase No. 23.
Honorar 0 jrl.'. h. v., ki se naj pismu prkloii.
K162—-T)brez zdravila
Profesor
doktor Valenta
stanuje odzdaj  naprej v svoji lastiti hiši it. 251 za zidom
I>jul>ij:iiii.
(163—1)
Dr. J. O« Popp-a
Anatherinova ustna voda,
(6—4)
poiebno zoper vsak slab duh v ustih, naj pride od umetnih ali votlih zob ali od
tabaka.
Ni boljšega za boleče, lahko krvaveči? zubno meso, za trganje v zobeh, pri razrahlja nji in gin j en j i zobnega mesa. posebno v viših letih, kadar je za premembo
temperatu e posebno občutljivo.
Nad vse ecnljiva za rahlo stoječe zobe, bolezen, ktero preeej zlajša in tirani da se ne ponovi.
Sploh najboljše, kar ho more rabiti, da ko zobje in zobno meso čisti in zdravi. Tena gld. 140 steklenica.
Dr. J. Popp-a anatherinova zobna pasla.
Zgoraj imenovana zobna pasta jo eden najlegotnišib pomočkov za čiščenje zob. ker nima nikakonmih zdravju škodljivih snovi v sebi, mioeralični priineski ne delajo kvara zobnemu emailu, organične prvine te paste očiščujejo zobe, lilado in bolj živo delajo "klenino In slezeno, primešano eterično oljo hladi usta, zobje postajajo vedno bolj beli in čisti.
Posebno jo gre priporočati potovalcem po suhem iu po vodi, ker se ne da razsuti in se tudi po vsakodnevni mokri rabi n • * pokvari. Cena za dozo 1 gl. -2 kr. a. v.
Dobi se v Mariboru v Hankalarjevi lokami, pri g. A. W. Konigu. lek. Marija pomočnica, pri g. F. Kollctnigu in v Tauchniann-ovi btikvarmei; v Celji pri Krisperju in V Uaiiuihachovi lekarni; v nemškem Landshergu pri A. L. Htil-b-rju, lekarju; v (J leich en bergli pri K. pl. Feldbaehu, lek.; v Konjicah pri 0. Fi.seherju, lek.; l.eibnitz, lek. vdovo Kretzig; Ljutomeru lek. F. 1'eHsiak; Murek lek. L. pl. Steinbcrg; v Ptuju lek. Iv lieithammer; Kadponi lek. F. Sohulz in J. VVeitzinger; v Bre&oah J. Sohniderscliitseh; Itogatoe lok. Krisperj v K is liv odi v lekarni; S tai n z V. TiiiioTisck, lek.; Hl. Hi s tri ci J. Dienes, lek.; slov. G-radou J; Kaligaritsob; Podčetrtek vasulik lek. Varaždinu A. 1 tal ter. lekarniea. Deperis lekar v I pavi.
Nakup in prodaj kakor menjavanje
vseh obstoječih dr/.avnih papirjev, prioritetnih obligacij, sreček, zelozničnih, "banknih in obrtniških akcij, liesevanjo kuponov, \ai'«i«'llu #.a r. k. hor»«» se za gotovino ali navržek 10 "/<. izvršil jejo.
Vse vrste sreček se proti plačilom v mesečnih obrokih od gl. ,r> na višje prodajejo.
OTHSCHILD i COMP.
€l|iernriiifi'
DUNAJ.
(93—9)       Deležni listi
brez daljšega doplačila.
•iOtine c. kr. aVBt drž. sreček I. lH.'m) gld. K. 'JOtine 0. kr.    „ 1. 18(50   „ H.
s^Otine ogerskih, darilnih sreček i. ihto ^ 7. JOtiiu- turšk. železničnih sreček 1. isto
(30 vzdigatev veljavnih)  .   .   .   „ 4.
1X2
izdatclj in odgovorni urednik Martin Jclovšck.
Tiskar: F. 8kaza in drugih.