OSEBNA LITERARNA ZAPU
ˇ S
ˇ CINA JOSIPA PLEMLJA IN
BELE
ˇ ZNICA STIKOV
ˇ ZELJKO OSET
1
1
HUN-REN, ERC Sovereignty
Kljuˇ cne besede: Josip Plemelj, Georg Faber, Plemljeva beleˇ znica kontaktov.
V ˇ clanku je predstavljena osebna literarna zapuˇ sˇ cina Josipa Plemlja, izpostavljena pa
njegova osebna beleˇ znica kontaktov iz leta 1912. Seznam kontaktov nakazuje moˇ znosti za
nadaljnje raziskave ˇ zivljenja in dela Josipa Plemlja, ˇ se posebej pa njegove intelektualne
mreˇ ze.
THE PERSONAL LITERARY LEGACY OF JOSIP PLEMLJ AND THE CONTACT
NOTEBOOK
The article deals with Josip Plemelj’s personal documents and correspondence, with
focus on Plemelj’s address book from the year 1912. The article suggests possibilities
for further research into the life and work of Josip Plemlj, especially into his intellectual
network.
Osebna literarna zapuˇ sˇ cina
V Arhivu Republike Slovenije je shranjena ohranjena osebna literarna za-
puˇ sˇ cina Josipa Plemlja. Zapuˇ sˇ cino matematika, univerzitetnega profesorja,
akademika in prvega rektorja Univerze v Ljubljani, je drˇ zavnemu arhivu
marca 2007 izroˇ cila Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani,
skupaj z osebno literarno zapuˇ sˇ cino Riharda Zupanˇ ciˇ ca in Rajka Jamnika.
Plemelj je skrbno hranil svoje osebne predmete in korespondenco, ki je ob-
seˇ zna, vendar ˇ se zdaleˇ c ne popolna. Po obsegu je nadpovpreˇ cna, primerljiva
z zapuˇ sˇ cino znanstvenikov iz generacije, ki je poskrbela za institucionali-
zacijo znanosti na Univerzi v Ljubljani in Slovenski akademiji znanosti in
umetnosti, kot so Fran Ramovˇ s, Rihard Zupanˇ ciˇ c in Gregor Gojmir Krek.
Za ohranitev Plemljeve zapuˇ sˇ cine iz zgodnjega obdobja pred letom 1918 sta
zasluˇ zni Amalie Jankowa in Kitty Netolitzky; prva je bila sluˇ zkinja dru-
ˇ zine Plemelj v
ˇ Cernovicah – po ruski zasedbi prestolnice Bukovine in po
vselitvi treh ruskih ˇ casnikov v Plemljevo stanovanje jeseni 1916 je postala
skrbnica osebnega premoˇ zenja; druga pa je bila ˇ zena ˇ cernoviˇ skega profesorja
botanike Fritza Netolitzkya in druˇ zinska prijateljica Plemljevih. Po napre-
dovanju centralnih sil na vzhodni fronti in vnoviˇ cnem prihodu avstro-ogrske
vojske in civilnih oblasti v
ˇ Cernovice, je decembra 1917 sluˇ zkinja spakirala
osebne stvari druˇ zine Plemelj. Drobno osebno premoˇ zenje je bilo pripeljano
na Dunaj in shranjeno pri druˇ zini Netolitzky
1
, lastniˇ sko pohiˇ stvo pa v me-
1
Arhiv Republike Slovenije, AS 2012, ˇ s. 9, ˇ st. 152.
28 Obzornik mat. fiz.71 (2024) 1

Osebna literarna zapušˇ cina Josipa Plemlja in beležnica stikov
teoroloˇ skem uradu na Dunaju (K&K Zentralanstalt f ¨ur Meteorologie und
Geodynamik), kjer je Plemelj delal od julija 1917. O stanju pohiˇ stva je
Plemlju poroˇ cal njegov bivˇ si sodelavec iz
ˇ Cernovic, Viktor Conrad, vodja
meteoroloˇ skega urada po razpadu monarhije. Conrad je upal, da razpad
monarhije ne bo vodil tudi v prekinitev osebnih stikov med akademskimi
kolegi
2
. Josip Plemelj je po upokojitvi na Slovenski akademiji znanosti in
umetnosti v letu 1961, kjer je bil zaposlen od julija 1957, torej po upokojitvi
na Univerzi v Ljubljani, zaˇ cel urejati svojo zapuˇ sˇ cino s ciljem napisati svoje
spomine, v katerih bi obdelal svoje stike z matematiˇ cnim svetom
3
. Pri ure-
janju zapuˇ sˇ cine je matematiku pomagala njegova hˇ cerka, vendar dela zaradi
bolezni ni dokonˇ cala. Kot je zapisal Kajetan Kavˇ ciˇ c, Plemljev zet v pismu
 uru Kurepi januarja 1968: Njena smrt je bila za njega tako hud uda-
rec, da na kako delo sploh ni bilo mogoˇ ce misliti. 4
V Plemljevi zapuˇ sˇ cini
je ˇ sirok krog dopisnikov, ˇ ceprav Plemelj ni pretirano maral osebnih stikov
in dopisovanja z akademskimi kolegi, s katerimi ni imel skupnih interesov;
to pomeni, da niso bili ljubitelji narave in planin ali liberalno razmiˇ sljujoˇ ci
razumniki. V mladosti se je druˇ zil ˇ se s politiki, vendar so ga ti dokonˇ cno
razoˇ carali med prvo svetovno vojno in po njej. Z veˇ cino kolegov na Uni-
verzi v
ˇ Cernovicah in pozneje na Univerzi v Ljubljani je imel zgolj korektne
uradne odnose. Tako je vsaj poroˇ cal Ministrstvu za prosveto v Beograd
februarja 1935 ob izbruhu afere ob nadomestnih volitvah rektorja
5
. Povsem
drugaˇ ce pa je Plemelj dojemal svoje stike z matematiki. Korespondenca s
kolegi matematiki je bila zanj ˇ zarek svetlobe v temaˇ cnem svetu, ki mu je po-
magal pri izpolnitvi svojega ˇ zivljenjskega cilja po prihodu v Ljubljano. Ob
proslavi 90. obletnice rojstva je v govoru na Slovenski akademiji znanosti
in umetnosti povedal, da ni bil dober organizator, zato pa toliko boljˇ si ma-
tematik in profesor, in da mu je uspelo izpolniti svoj kljuˇ cni cilj po prihodu
v Ljubljano: dvig matematike na evropsko raven
6
. Veˇ cino korespondence
predstavljajo prejeta pisma, med dopisniki pa v strokovnih krogih prevla-
dujejo nemˇ ski kolegi, tako tisti, ki jih je spoznal na Dunaju in v
ˇ Cernovicah,
posebej moˇ can krog pa predstavljajo matematiki, ki so ˇ studirali, raziskovali
ali delovali v G¨ottingenu. Med vsemi dopisniki po obsegu in dolgotrajno-
sti izstopa korespondenca z Georgom Fabrom, nemˇ skim matematikom, s
katerim si je Plemelj dopisoval od leta 1901 do Fabrove smrti marca 1966
7
.
2
Arhiv Republike Slovenije, AS 2012, ˇ s. 10, ˇ st. 177.
3
ˇ Zeljko Oset: Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Razvoj najviˇ sje
znanstvene in umetniˇ ske ustanove (1945–1992). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti
in umetnosti, 2017, str. 107.
4
Arhiv Republike Slovenije, AS 2012, ˇ s. 9, ˇ st. 166.
5
AJ, 66-228-230, Univerzitet u Ljubljani 1930–1941, 1935, ˇ st. 867/35.
6
Arhiv Republike Slovenije, AS 2012, ˇ s. 16, ˇ st. 379.
7
Arhiv Republike Slovenije, AS 2012, ˇ s. 10, ˇ st. 188.
28–37 29

Željko Oset
Slika 1. Fabrova dopisnica iz M¨unchna (29. september 1901) [2].
V zapuˇ sˇ cini so tudi primerki vrnjene poˇ ste in koncepti pisem. Pisanje
konceptov nakazuje na Plemljeve visoke standarde pisanja pisem (ˇ se posebej
v nemˇ sˇ cini) in ˇ cistopisov. Koncepte pisem je pripravil, ker je ˇ zelel narediti
dober vtis, tako glede sloga kot tudi oblike pisave. Najveˇ c konceptov pisem
je naslovljenih na Georga Fabra. Nemˇ ski matematik se je na starost nav-
duˇ sil nad grafoloˇ skimi analizami, torej nad tehniko, s katero so v nekaterih
30 Obzornik mat. fiz.71 (2024) 1

Osebna literarna zapušˇ cina Josipa Plemlja in beležnica stikov
represivnih sluˇ zbah ocenjevali stopnjo dedne nagnjenosti h kaznivim deja-
njem. Zaradi znanih razlogov so psevdoznanstveni pristopi izgubili veljavo
v akademskem svetu, toda Faber je kljub temu ˇ zelel dokazati svojemu pri-
jatelju, da sta za njegovo neredno pisanje pisem kriva dedna obremenjenost
z lenobo in maloduˇ sje, ne pa pomanjkanje pozornosti in naklonjenosti do
kolega/prijatelja, s katerim se je spoprijateljil pred veˇ c kot petdesetimi leti v
Hilbertovem in Kleinovem seminarju. Na drugi strani je Plemelj z brezhibno
napisanimi pismi ˇ zelel pokazati, da je gospod profesor, novo-humanistiˇ cni
izobraˇ zenec, ˇ clovek stare meˇ sˇ canske druˇ zbe in visokih standardov ter da
uspeˇ sno kljubuje staranju
8
.
Slika 2. Josip Plemelj je 29. marca 1966 poslal soˇ zalno pismo Fabrovi ˇ zeni; koncept pisma
je uporabil tudi za vadbo podpisa [2].
8
Arhiv Republike Slovenije, AS 2012, ˇ s. 10, ˇ st. 188.
28–37 31

Željko Oset
Plemljeva beleˇ znica (1912)
Za Plemljevo raziskovalno udejstvovanje je bil kljuˇ cen akademski grand tour
v Nemˇ ciji, v Berlinu, predvsem pa v G ¨ottingenu, takrat enem izmed najpo-
membnejˇ sih matematiˇ cnih srediˇ sˇ c. Tam se je v seminarju Davida Hilberta in
Felixa Kleina seznanil s ˇ stevilnimi matematiki, s katerimi je ostal povezan,
predvsem zaradi svojih naknadnih raziskovalnih doseˇ zkov. O tem imamo
najveˇ c podatkov v Plemljevi zapuˇ sˇ cini, tako v korespondenci, ki jo je vodil
s Fabrom, kot v beleˇ znici stikov. Beleˇ znica je nedatirana, vendar je mogoˇ ce
ugotoviti, da je glede na navedbe sluˇ zbenih mest matematikov (in fizikov)
nastala v drugi polovici leta 1912. Na seznamu je 106 oseb, za katere je Ple-
melj praviloma navedel akademski naziv, akademsko institucijo in naslov. V
nekaterih primerih, ko gre za ˇ cernoviˇ ske kolege, torej Plemljeve sodelavce,
so podatki nepopolni – zaradi bliˇ zine ni bilo potrebe po navajanju podatkov
o akademskem nazivu ali naslovu. Podatki so bili prepisani iz predhodno
pripravljenih in organiziranih izpiskov, naknadno pa je bilo dodanih zadnjih
ˇ sest vpisov ter izvedena korektura podatkov. V nekaterih primerih so bili
podatki dopolnjeni z navedbo novega naslova ali nove afiliacije
9
. Plemelj je
vpisoval akademske nazive v treh kategorijah: dr., privatni docent (PD) in
profesor (brez razlikovanja med izrednimi in rednimi profesorji), v nekaterih
primerih pa naziv ni naveden. V tem oziru je treba opozoriti, da je Rihard
Zupanˇ ciˇ c (Richard Suppantschitsch) naveden kot profesor na Tehniˇ ski vi-
soki ˇ soli na Dunaju. Na seznamu so poleg nemˇ sko govoreˇ cih matematikov in
fizikov ˇ se italijanski, francoski, danski, ˇ svedski, finski, angleˇ ski, ameriˇ ski in
japonski matematiki. Glede na Plemljeve biografske podatke in objavljene
ˇ zivljenjepise na seznam vkljuˇ cenih matematikov, je mogoˇ ce ugotoviti, da
je Plemelj nanj vkljuˇ cil aktivne avstrijske in madˇ zarske matematike, torej
sodrˇ zavljane, delujoˇ ce na avstro-ogrskih visokoˇ solskih zavodih na Dunaju,
v Gradcu, Innsbrucku, Brnu, Pragi,
ˇ Cernovicah, Budimpeˇ sti in Cluju. Na
seznam je vkljuˇ cil tudi italijanske in francoske matematike, ki so se ukvarjali
z raziskovalnimi vpraˇ sanji, ki so zanimala Plemlja, vendar je glede na nji-
hove biografske podatke majhna verjetnost, da bi se osebno sreˇ cali. Najveˇ c
vpisov je vezanih na srediˇ sˇ ce nemˇ skega matematiˇ cnega sveta v G ¨ottingenu.
To ˇ se posebej izstopa v primeru nordijskih, britanskih in ameriˇ skih matema-
tikov, ki so vsaj del svoje akademske poti preˇ ziveli v G ¨ottingenu. Nekatere
je Plemelj osebno spoznal med svojim ˇ studijskim bivanjem v G ¨ottingenu,
o delu drugih pa je bil obveˇ sˇ cen ali pa je bral njihove ˇ clanke. Nemogoˇ ce
je ugotoviti obseg komunikacije z na seznamu navedenimi znanstveniki, saj
v Plemljevi zapuˇ sˇ cini ne obstaja ohranjena korespondenca. Omogoˇ ca pa
seznam vpogled v oblikovanje intelektualne mreˇ ze Josipa Plemlja, ki je v
9
Arhiv Republike Slovenije, AS 2012, ˇ s. 15, ˇ st. 322.
32 Obzornik mat. fiz.71 (2024) 1

Osebna literarna zapušˇ cina Josipa Plemlja in beležnica stikov
ˇ casu nastanka beleˇ znice dosegel odmevne raziskovalne uspehe in nagrade,
s ˇ cimer je postal zanimiv za ˇ stevilne kolege matematike, ki so ga vabili k
sodelovanju pri revijah in na kongresih. Zabeleˇ zba njihovih naslovov navaja
k sklepu o vzpostavljenih stikih, vendar ohranjena korespondenca v veˇ cini
primerov tega ne potrjuje. Z dodatnimi raziskavam v zapuˇ sˇ cinah Plemljevih
potencialnih korespondentov bo mogoˇ ce to sliko popraviti ali dopolniti.
V spodnji tabeli so prepisana imena z razreˇ senimi kraticami, dopisano
je ˇ zivljenjsko obdobje, v desni koloni pa sta izpisana akademski naziv in
afiliacija.
1. Robert vitez
D’ADHEMAR
(1874–1941)
Prof. na Svobodni fakulteti za znanosti v Lillu, osebni
naslov.
2. Paul Emile APPELL
(1855–1930)
ˇ Clan Institut de France in profesor na Fakulteti za
znanosti v Parizu, osebni naslov.
3. Alex (Aleksander) AXER
(1880–1948)
Dr., osebni naslov.
4. Harry BATEMAN
(1882–1946)
5. Felix BERNSTEIN
(1878–1956)
Prof. na univerzi v G¨ottingenu, osebni naslov.
6. Luigi BIANCHI
(1856–1928)
Prof. na univerzi v Pisi, sluˇ zbeni naslov.
7. Ludwig BIEBERBACH
(1886–1982)
PD na univerzi v K¨onigsbergu, osebni naslov.
8. George David
BIRKHOFF (1884–1944)
Prof. na Harvardu, osebni naslov.
9. Wilhelm BLASCHKE
(1885–1962)
PD na univerzi v Greifswaldu, osebni naslov.
10. Otto BLUMENTHAL
(1876–1944)
Prof. na tehniˇ ski visoki ˇ soli v Aachnu, osebni naslov.
11. Maxime B
ˆ OCHER
(1867–1918)
Prof. na Harvardu, osebni naslov.
12. Harald BOHR
(1887–1951)
PD na Univerzi v K¨obenhavnu, osebni naslov.
13. Oskar BOLZA
(1857–1942)
Prof. na univerzi v Freiburgu, osebni naslov.
14. Emile BOREL
(1871–1956)
Prof. v Parizu, osebni naslov.
15. G¨osta BUCHT
(1884–1945)
PD na Univerzi v Uppsali, osebni naslov.
16. Heinz BURKHARDT
(1861–1914)
Profesor na Tehniˇ ski visoki ˇ soli v M ¨unchnu, sluˇ zbeni
naslov.
28–37 33

Željko Oset
17. Konstantin
CARTHEODORY
(1873–1950)
Plemelj je napisal G¨ottingen brez drugih podatkov.
18. Richard COURANT
(1888–1972)
PD na univerzi v G¨ottingenu, osebni naslov.
19. Jean Gaston DARBOUX
(1842–1917)
Profesor. Sekretar matematiˇ cne sekcije Francoske
akademije znanosti, sluˇ zbeni naslov.
20. Ludwig DAVID PD na univerzi v Cluju, sluˇ zbeni naslov.
21. Erwin DINTZL (1878–?) Gim. prof. na Dunaju, osebni naslov.
22. Viktor pl. DANTSCHER
(1847–1921)
Prof. na univerzi v Gradcu, sluˇ zbeni naslov.
23. Gustav pl. ESCHERICH
(1849–1935)
Prof. na univerzi na Dunaju, osebni naslov.
24. Georg FABER
(1877–1966)
Prof. na univerzi v K¨onigsbergu, osebni naslov.
25. Leopold FEJ
´ ER (rojen
kot Leopold Weisz, Lip´ ot
Fej´ er) 1880–1959
Prof. na univerzi v Budimpeˇ sti, osebni naslov.
26. Ernst FISCHER
(1875–1954)
Prof. na univerzi v Erlangnu, osebni naslov.
27. Philipp FRANK
(1884–1966)
Prof. na (nemˇ ski) univerzi v Pragi, brez naslova.
28. Ivar Erik FREDHOLM
(1866–1927)
Prof. na Univerzi v Stockholmu, zasebni naslov.
29. Rudolf FUETER
(1880–1950)
Prof. na Tehniˇ ski visoki ˇ soli Karlsruhe, brez naslova.
30. Matsusburo FUJIWARA
(1881–1946)
Prof. na Univerzi T¨ohoku, Sendai na Japonskem, brez
naslova.
31. Johann GEITLER
(1870–1923)
Prof., Plemljev sodelavec v
ˇ Cernovicah, brez naslova.
32. GOLDSCHMIDT
33. GROSS W. Dunaj, osebni naslov.
34. Eduard GOURSAT
(1858–1936)
Prof., Pariz, osebni naslov.
35. August GUTZMER
(1860–1924)
Prof. na univerzi v Halleju, osebni naslov.
36. Giovanni Battista
GUCCIA (1855–1914)
Prof. na Univerzi v Palermu, osebni naslov.
37. Jacques HADAMARD
(1865–1963)
Prof. na College de France in pariˇ ski politehniki.
38. Eduard HACKEL
(1850–1926)
Upokojeni profesor botanike.
39. Hans HAHN (1879–1934) Prof. na univerzi v
ˇ Cernovicah.
40. Gustav HERGLOTZ
(1881–1953)
Prof. na univerzi v Leipzigu, osebni naslov.
34 Obzornik mat. fiz.71 (2024) 1

Osebna literarna zapušˇ cina Josipa Plemlja in beležnica stikov
41. Lucius HANNI
(1875–1931)
Dunaj, osebni naslov.
42. Georg HAMEL
(1877–1954)
Prof. na Tehniˇ ski visoki ˇ soli v Aachnu, osebni naslov.
43. Friedrich HASEN
¨ OHRL
(1874–1915)
44. Ernst HELLINGER
(1883–1950)
PD na univerzi v Marburgu, osebni naslov.
45. Erik HOLMGREM
(1872–1943)
Prof. na Univerzi v Uppsali, naveden osebni naslov.
46. David HILBERT
(1862–1943)
Prof. na univerzi v G¨ottingenu, osebni naslov.
47. Oliver KALLOGG
(1878–1932)
Prof. na Univerzi v Misuriju, osebni naslov.
48. Dunham JACKSON
(1888–1946)
Prof. na Harvardu, sluˇ zbeni naslov.
49. Marije KISELJAK
(1883–1947)
Prof. na realni gimnaziji v Zagrebu, osebni naslov.
50. Felix KLEIN (1849–1925) Prof. na univerzi v G¨ottingenu, osebni naslov.
51. Adolf KNESER
(1862–1930)
Prof. na univerzi v Vroclavu, sluˇ zbeni naslov.
52. Paul KOEBE (1882–1945) Prof. na univerzi v Leipzigu, osebni naslov.
53. KOHN G. Dunaj, osebni naslov.
54. Robert K
¨ ONIG
(1885–1979)
PD na univerzi v Leipzigu, osebni naslov.
55. Arthur KORN
(1870–1945)
Prof. na univerzi v Berlinu, osebni naslov.
56. Erwin KRUPPA
(1885–1967)
PD na univerzi v
ˇ Cernovicah.
57. Eduard LANDAU
(1877–1938)
G¨ottingen, osebni naslov.
58. Giusseppe LAURICELLA
(1867–1913)
Prof. na Univerzi v Cataniji, osebni naslov.
59. Eugenio Elia LEVI
(1883–1917)
Prof. na Univerzi v Genovi, osebni naslov.
60. Tullio LEVI–CIVITA
(1873–1941)
Prof. na Univerzi v Padovi, osebni naslov.
61. Leon LICHTENSTEIN
(1878–1933)
PD na Tehniˇ ski visoki ˇ soli v Berlinu, osebni naslov.
62. Ernst LINDEL
¨ OFF
(1870–1946)
Prof. na Univerzi v Helsinkih, osebni naslov.
63. Roberto MARCOLONGO
(1862–1943)
Prof. na Univerzi v Neaplju, osebni naslov.
64. Max Charles MASON
(1877–1961)
Prof. na Univerzi v Wisconsinu.
28–37 35

Željko Oset
65. G¨osta
MITTAG-LEFFLER
(1846–1927)
Prof. na Univerzi v Stockholmu, zasebni naslov.
66. Emil M
¨ ULLER
(1861–1927)
Prof. na Tehniˇ ski visoki ˇ soli na Dunaju, osebni naslov.
67. Johann Oswald M
¨ ULLER
(1877–1940)
PD na univerzi v Bonnu, osebni naslov.
68. Niels NIELSEN
(1865–1931)
Prof. na Univerzi v Kopenhagnu, osebni naslov.
69. William Fogg OSGOOD
(1864–1943)
Prof. na Harvardu, sluˇ zbeni naslov.
70. Paul PAINLEVE
(1863–1933)
ˇ Clan Institut de France in profesor na Fakulteti za
znanosti v Parizu, osebni naslov.
71.
´ Emile PICARD
(1856–1941)
ˇ Clan Institut de France in profesor na Fakulteti za
znanosti v Parizu, osebni naslov.
72. Michel PLANCHEREL
(1885–1967)
Prof. na Univerzi v Fribourgu, osebni naslov.
73. Jozef F¨urst PUZYNA
(1856–1919)
Prof. na univerzi v Lvovu, sluˇ zbeni naslov.
74. Michael RADAKOVI
´ C
(1866–1934)
Prof. na univerzi v
ˇ Cernovicah.
75. Gustav RADOS
(1862–1942)
Prof. na Tehniˇ ski visoki ˇ soli v Budimpeˇ sti, osebni
naslov.
76. Johann RADON
(1887–1956)
Asistent na Tehniˇ ski visoki ˇ soli v Brnu.
77. Frigyes RIESZ
(1880–1956)
Prof. na univerzi v Cluju, sluˇ zbeni naslov.
78. Alfred ROSENBLATT
(1889–1947)
Asistent na univerzi v Krakovu, osebni naslov.
79. Paul ROTH Dr., Brno, osebni naslov.
80. Hermann ROTHE
(1882–1923)
PD na Tehniˇ ski visoki ˇ soli na Dunaju, osebni naslov.
81. Theodor SCHMID
(1859–1937)
Prof. na Tehniˇ ski visoki ˇ soli na Dunaju, osebni naslov.
82. Erhard SCHMIDT
(1876–1959)
Prof. na univerzi v Vroclavu, osebni naslov.
83. Lothar SCHRUTKA
(1881–1945)
Prof. na Tehniˇ ski visoki ˇ soli v Brnu.
84. Issay SCHUR (1875–1941) PD na univerzi v Berlinu, osebni naslov.
85. Paul ST
¨ ACKEL
(1862–1919)
Prof. na Tehniˇ ski visoki ˇ soli v Karlsruheju, osebni
naslov.
86. Rudolf STERNECK
(1871–1928)
Prof. na univerzi v Gradcu, osebni naslov.
87. Eduard STUDY
(1862–1930)
Prof. na univerzi v Bonnu, osebni naslov.
36 Obzornik mat. fiz.71 (2024) 1

Osebna literarna zapušˇ cina Josipa Plemlja in beležnica stikov
88. Richard
SUPPANTSCHITSCH
(1878–1949)
Prof. na Tehniˇ ski visoki ˇ soli na Dunaju, osebni naslov.
89. Heine TIETZE
(1880–1964)
Prof. na Tehniˇ ski visoki ˇ soli v Brnu.
90. Otto TOEPLITZ
(1881–1940)
Prof. na univerzi v G¨ottingenu, osebni naslov.
91. Giuseppe VERONESE
(1854–1917)
Prof. na Univerzi v Padovi.
92. Vito VOLTERRA
(1860–1940)
Prof. na Univerzi v Rimu, osebni naslov.
93. Edward BURR VAN
VLECK (1863–1943)
Prof. na Univerzi v Wisconsinu (Madison).
94. Heinrich (Martin)
WEBER (1842–1913)
Prof. na univerzi v Strasbourgu, osebni naslov.
95. A. WEBSTER Prof. na Univerzi Clark, ZDA, osebni naslov.
96. Hermann WEYL
(1885–1955)
PD na univerzi v G¨ottingenu, osebni naslov.
97. Wilhelm WIRTINGER
(1865–1945)
Prof. na univerzi na Dunaju (Plemljev profesor),
osebni naslov.
98. William Henry YOUNG
(1863–1942)
Prof. na Univerzi v Cambridgeu.
99. Stanis lav ZAREMBA
(1863–1942)
Vodja matematiˇ cnega seminarja na Jagelonski uni-
verzi v Krakovu, osebni naslov.
100. Konrad ZINDLER
(1866–1934)
Prof. na univerzi v Innsbrucku, osebni naslov. (Rojen
v Ljubljani, Plemljev profesor na dunajski univerzi).
101. Hans Z
¨ OLLICH (1884–?) Berlin, osebni naslov.
102. Georg PICK (1859–1942) Prof. na (nemˇ ski) univerzi v Pragi.
103. Franz MERTENS
(1840–1927)
V ˇ casu vpisa je bil ˇ ze profesor emeritus dunajske uni-
verze; Plemljev profesor.
104. Ludwig SCHLESINGER
(1864–1933)
V ˇ casu vpisa je bil profesor na univerzi v Giessnu.
105. Carl NEUMANN
(1832–1925)
Upokojeni univerzitetni profesor v Leipzigu.
106. Giuseppe VITALI
(1875–1932)
Profesor na klasiˇ cni gimnaziji v Genovi, osebni naslov.
LITERATURA IN VIRI
[1] Arhiv Jugoslavije, AJ 66 (Ministarstvo prosvete Kraljevine Jugoslavije)
[2] Arhiv Republike Slovenije, AS 2012 (Josip Plemelj)
[3]
ˇ Zeljko Oset: Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Razvoj najviˇ sje
znanstvene in umetniˇ ske ustanove (1945–1992). Ljubljana: Slovenska akademija zna-
nosti in umetnosti, 2017, str. 107.
28–37 37