61. številka. Ljubljana, petek 16. marca. X. leto, 1877. Itbftjtt \t,Hk dan. izvzemat poneutdjke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejetnan za a v s t r o - oe e r s k e dežele za celo leto 1« #ld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 jrld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gM., za Četrt let* 3 #ld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih loub ifl ia dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 9 gld. 50 kr., po posti prejeinan za četrt leta 3 jrld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiaka, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole rrankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo ^e v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Ljubljanske mestne volitve. Prihodnje dni, 24. in 27. t. m. boilemo imeli v glavnem našem mestu Ljubljani dopolnilne volitve v mestni zbor. Letos imamo voliti v tretjem razredu dva, v prvem štiri ude občinskega svetovalstva. Slovenska narodna stranka je več let križem roke držala in nedelavno gledala, kako so nomškutarji sami gospodovali in-gospodarili v prvem mestu slovenske dežele, kakor se jim je poljubilo, brez vsaet ga našega ugovora, kakor da bi nas in naroda našega niti ne bilo tu. Izpozuavši pak, da je taka pasivnost, ki roke križem deva in prepušča sovražniku vse polje, da se giblje, kakor se hoče, škodljiva in pogubna za nas in za naše politično utrjevanje in napredovanje, stopili smo domačini Slovenci zopet na bojišče in zdaj uže dve leti za vrstjo zmagovali v tretjem razredu meščanskih volilcev, v onem razredu baš, kjer pravo ljudstvo voli. Tako smo dospeli užo do narodne manjšine osmih mestnih svetovalcev. Iz manjšin pak se v javnem življenji povsod rajajo in posta-jejo veČine, ako so v borbi za pravično stvar ne omaga, temuč od leta do leta skuša več tal pridobiti, korak po korak. Tako kličemo tudi mi ljubljanske narodne meščane zopet letos na volišče, naj isto tako Bijajno pokažejo, da se no sramujejo svoje slovansko krvi, slovanskega rojstva in prepričanja, kakor lani in predlanskim, naj se drže lepega pravila, katerega se držo vsi drugi narodi v politiki in javnem življenji: svoji k svojim, brat z bratom, a ne s tujcem. Naši nasprotniki imajo mogočno podporo, — nij baš treba, da bi jo imenovali, ker tako imenovanje bi nam le izraz naše tiskovne svo- bode doneslo. Mi Slovenci, mi zastopniki domačega ljudstva, nemarno v vseh svojih borbah d nizih zaveznikov, nego svetost svoje ideje, vztrajnost in ono živo zaupanje v končno zmago na>e reči, kakoršno zaupanje more le imeti domoljubje in rodoljubje. Zatorej niti en trenotek ne dvomimo, da bode iz naše do-zdanje manjšino postala v malo letih večina, in sicer stalna, nepodrljiva večina, baš zato, ker bode teško priborjena, močnim in trdo podpiranim protivnikom izvita iz rok. To zaupanje pak mora biti vodilo vsem rodoljubom v Ljubljani, vsi morajo te ideje mej volilci širiti in utrjevati, vsi precej zdaj delo začeti, zlasti pa prestrizavati vse mreže, katere uže nastavljajo in jih bodo nastavljali naši nem škutarji in turški prijatelji menj zavednim našim ljudem, da bi jih prevarili in za sebe in svoje odpadništvo pridobili. Čast slovenske narodne stranke zahteva, da v tem smislu de lamo vsi, vsak v krogu svojega znanstva z vso odločnostjo. Zmaga v tretjem razredu je gotova, — govore naši in kažejo resultati lanske in predlanske volitve. Kes je tako, — ali zmaga jo gotova za nas samo potem, če delamo na vso kriplje, kakor smo delali lani, in če delamo še bolj. Protivniki ne bodo rok križem držali. Oni so si besedo dali, da bodo vse mogoče pomočke rabili, da letos ne zmagata naša dva kandidata. Tega no smemo iz vida pustiti, da se nam ne zgodi, kakor svetopisemskemu zemljedelcu, kateremu je vrag nasejal ljuliko v njivo, ko so njegovi ljudje spali. Nemškutarji in naši renegatje ali odpadniki bodo letos tem bolj divjo agitirali zoper slovenske kandidate, ker so se zadnje leto prepričali, da je tisti lepi čas za-nje uže pretekel, ko so familijarno in lepo mej soboj gospodarili, tiho in brez kontrole voti-rali nemške adrese nemškemu politiku Antonu Auerspergu, in za podpore glasovali nemški m pogorelcem v Manheimu, nemškej „nordpol-expcditionu, ter na Dunaj denuncirali našo kranjsko deželo i. t. d. Požreti so imeli naši protivniki letos od manjšine marsikatero britko, kritično resnico, ki jim je v grlu obtičala. Tega nijso pozabili, to bodemo brzo videli pri volilnej agitaciji, pri katerej bodo nekim privandranim tujcem in nekim našim izrodilcem in odpadnikom vsako orožje dobro, če bodo mogli ali mislili moči z njim katerega naših oboriti, vsako sredstvo ljubo, če bodo mogli ti prijatelji Turkov in neinšku-tarije kacega domačina in zavednega Slovenca, volilca ali kandidata, oblatiti ali očrniti. Za to pozor ! V prvem razredu so da matematično dokazati, da bodemo tudi kmalu zmagali. Število nemškutarjev se v tem razredu naših najvišjih davkoplačevalcev redi, vedno so manjša, in manjša od leta do leta, naše število pa raste, kljubu vsem neugodnostim in stiskam, katerim smo mi Slovenci in domačinje >daj še razpostavljeni. To rastenjo našo moči naj volitev v prvem razredu tudi letos dokaže, če uže ne zmagamo. Mi moramo v tom razredu vsaj čem večjo jo mogočo manjšino konstatirati. In v tem moramo mi tako delati, kakor da bi tudi zmagati mogli, kajti nemogoča nikakor nij zmaga tudi v tem prvem razredu no, čo vsi naši svojo domovinsko dolžnost storo. Toliko za denes, a v naslednjih dneh nam bode valjda še prilika, o vseh rečeh še več govoriti. Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala Miss M. Cummins, poslovenil J.) Triindvajseto poglavje. (Dalje.) Stari mož je vstal, vzel Jerici svoj plašč, in ogrnivši ga z njeno pomočjo jo je spremljal prav po tlačansko, tako, da mu blezo nij bilo dosta mari, ali je stal ali šel. Molče je šla Jerica doli po ulici ter jo premišljevala čudoviti slučaj, da je zopet skoro vsak dan spremljala bolnega starega moža; nehote je primerjala naravnega, dobrosrčnega striji a Truemana otožnemu, nezadovoljnemu Pavlu Cooperju; ta, kot smo uže povedali, nij bil nikdar odkritosrčnega značaja, ter je pri sedanjem oslabljenji kazal svoje slabosti v pretirani meri. Kakor zt lo neugodna je bila tal primera gospodu Cooperju, vendar to nij zmanj- ševalo njeno prijaznosti in skrbljivosti za sedanjega njenega varovanca, ki ga je odkritosrčno milovala. Kmalu sta prišla do nove cerkve, o katerej je bila Jerica govorila, — bila je kaj lepo poslopje, zidano na mestu stare cerkve, katero je gospod Cooper kot cerkve-nik oskrboval. Nij bila še dozidana in nekoliko delavcev je ravno znotraj delo izvrševalo. Neki mož s tružieo polno malte je šel pred Jerico in njenim spremljevalcem gori po stopnicah, ki so držale k glavnemu vhodu. Ko pa je stopivši v vhod slišal, da ga je nekdo po imenu pozdravil, položil je tružieo na tla in, obrnivši se, je dobroznanemu glasu odgovoril rekoč: „Dobro jutro, gospica Flintova! Tipam, da se denes počutite prav dobro. Oh, gospodine Cooper! hočete mi nekoliko pomagati, kot vidim — to je lepo ! Urez vas ne moremo prav končati, vam ju ta kraj tako dobro znan. Gospodine, če me hočete spremljati, pokazal vam bodem, koliko smo naredili, odkar vas nij bilo tukaj. Rad bi vedel, kaj vi mislite j o našem delu." To rekši je odšel s starim cerkvenikom. Jerica jo šla za njima, ter je vstavila za trenotek prvega in ga vprašala, ali bi ne bil tako dober ter bi peljal gospoda Cooperja domov, ko bode šel mimo gospe Sullivanove kosit. „Prav rad, blaga gospica Flintova", odvrnil je mož, „prav rad to storim. Navadno je brez ovir šel z menoj, kadar sto ga bili izročili mojemu varstvu." Ko jej je to obljubil, hitela je v šolo močno vesela, da se bode gospod Cooper to jutro dobro imel in da bode gospa Sulliva-nova brez skrbi zarad njega in popolnem lehko počivala. Ta dobrovoljni pomočnik Jeričini, ki je starega moža kratkočasil, je bil posten zidar, ki je pogostem delal pri gospodu Grabama. Jerici je bil jako udan in hvaležen, ker je minolo zimo njegovoj rodbini, ki je bila bolna Siromašna Avstrija in bogata Francoska. V avojej knjigi „Reflexionen iiber die osterr. Ilandelspolitik" od decembra pr. 1. z geslom: „Zdaj glejte, vi avstrijski prijatelji svobodne kupčije, kako boste tisoče naših lačnih delavcev z vašimi svobodnimi načeli nasitili" (iz mojega komornega govora 1. 1866) sem z obzirom na materijalno stanje potegnil paralelo mej tema dvema državama in sem mej drugim rekel: trgovski politični sistem Francoske je Francoze tako obogatil, naša av s t r i j s k a t rgo v sk a politika pa je nas Avstrijce spravila na beraško palico. Francoski državniki, katerim se je zaupalo voditeljstvo narodnogospodarskih zadev, bili so večinom izvrstni narodni gospodarji, in nijso imeli samo najboljše volje deželi podeliti blagostanje in bogatstvo, nego tudi pravi razum za obrtnijo in njeno važnost za Francosko. Tem bolj pa se mora obžalovati, da se v mnogih drugih drŽavah kaže ravno nasprotna stvar. Da dobre volje nij, o tem bi se morda ne dalo prepirati; vsakako pa manjka razum a, kar je iz vsega razvidno. Napačna avstrijska trgovinska politika je nam Avstrijcem ranila srce. Vse druge države se je videlo, samo svoje lastne pa ne. Kjer se uničuje lastno delo, kjer dela manjka, tam tudi nij zaslužka in dobička, in tam tudi nij niti trgovine niti konsumcije, niti blagostanja niti bogatstva, niti omike niti napredka. Tam, kjer dela nij, tam je le siromaščina, nezadovoljnost, obupnostin poželenje po kruhu. Jaz sem uzrok avstrijske siromaščine in francoskega blagostanja v omenjeni knjigi pojasnil. Oba Napoleonida sta se posmehovala svobodni trgovini in sta jo proglaševala za brezpametnost; oba sta se ravnala po trgovski politiki natanko po Colbertovih načelih. Francoska vlada je pridno skrbela za interese domače obrtnije, za meščane, kmete in delavce in jim nij kratila nobenega produkcijskega oddelka; zato je dežela bogata in premožna. Kako pa bi bila sicer Francoska tako velikansko svoto za vojno odškodovanje tako urno mogla plačati, ko bi francoskega dela ne bila varovala ptevidna trgovinska po- litika itd., in sklep se glasi: „Razumna francoska trgovinska politika je ute-meljila francosko blagostanje, popolnem napačna avstrijska trgovin ska politika pa nas je pripravila do take s i r om ašči ne i n ubožnosti." Tako je, pa nič drugače, to sem pisal v decembru, in da je tako, kakor sem govoril, dokazuje zopet poročilo od marca meseca, da se je 02 krat prenapolnilo posojilo 89 milijonov frankov, katero je mesto Mar-seille razpisalo in „credit foncier" emitiral; popolni vspeh*) pa še nij znan. Ta subskrip-cija znaša uže 5518 milijonov frankov ali 5Va milijarde, t. j. za .»I H milijonov več, kakor je znašalo vse vojno odškodovanje, katero je Francoska Nemčiji morala plačati. In kakor „W. Tagblatt" štev. 67 opazuje: Takov posojilni rezultat se doseže na Francoskem v dobi splošnega propadanja, siromaščine, splošnega obubožanja. Tukaj pri nas se iniloščinje nabirajo in ljudske kuhinje**) utemeljujejo, na Francoskem pa je srednji stan v zadregi, kako bi svoje urno rastoče prihranitve najboljše naložil, in pri vsem tem so tudi na Francoskem nekateri trgovinski oddelki, katere je svetovna kriza tudi zadela, posebno pa svilna kriza. A kako drugače se tam merodajni faktorji obnašajo proti njej! Tam se ne čaka, da bi kriza vse zgrabila, nego vse se trudi, da se zlo v kali zaduši. 62 kratno prepisanje najzadnjega francoskega posojila ne potrebuje nikakega pojas-nenja. Ko sta se pri nas v Avstriji 1873 „krah" in kriza začela gibati, takrat nijso imeli poguma, — da bi bili bika zgrabili za roge. Imeli so ono politiko, kakor tičštrus, ki zatiska oči in s k riva glavo, kadar mu nevarnost žuga. Meseca julija 1873. 1., t. j. takoj po začetku krize, občeval sem, kot odposlanec avstrijskega trgovinsko-komornega zbora in kot predsednik kranjske trgovinske in obrtnijske zbornice, na Dunaji z merodajnimi faktorji. *) Ko je bil ta članek uže stavljen, prišlo Ja poročilo, da sejo omenjono posojilo 75 krat prepisalo. Pis. **) Da se me ne bodo napačno uiuelo, povdar-jam tukaj odločno, da ustanovljenje ljudskih kuhinj v tako slabih časih, kakor so zdaj pri nas, sinairatn za veliko potrebo in dobroto. Pis. Reklo se je, da je domoljubna dolžnost vsakega, da veliko zlo, katero smo sami prouzročili, ne raztrobimo celemu svetu. Zdaj pa naša siromaščina nij več avstrijska državna tajnost, in je našim sosedom gotovo bolj znana, nego je nam ljubo. Od konca bi se bil z močno, železno roko valeči se posip lehko ustavil, a potem je prišla ona strašna beseda — in ljubi Bog naj zavaruje, da ta beseda v nobenem obziru več ne zadene naše ljubljene avstrijske domovine, strašna beseda: prepozno. V. C. Supan. Priprave za vojno. Iz Ismaila se telegrafira listu, ki je Turkom prijazen: „V južnej Resarabiji je veliko ruske vojske zbrane. Zadnje dneve se je 5000 kozakov s štabom pomaknilo v Kubej tik ru-munske meje, vojaki so popolnem za vojno preskrbljeni; kar se živeža in zdravja tiče, hvalijo se. Mej ruskimi oficirji se čuje govorica, da se vojni nij mogoče ogniti in da samo slabo vreme, sneg in blatne ceste zadržujejo Ruse vmarširati v Rumunijo in Turčijo." Drug list, tudi Slovanom neprijazen, „A. A. Zrg." piše: „Mi smo prepričani, da hoče Rusija v vseh ozirih akcijo začeti, a da hoče pri tem časa dobiti, da na jednej strani svoje velike moči zbere, na drugej strani pak da porto in njene pomočko slabi, da prvotni turški vojni ogenj pogasne, ali počaka katastrof. Tako velikanskih vojnih sil Rusija še nij v nobene j dozdanjej vojski na svojej meji postavila. Videti je, da bode glavni neprijatelj Osmanov z mečem zadnjo besedo govoril." Te katastrofe pa, katere morda Rusi še tudi čakajo, utegnejo brzo priti. „N. W. T.a namreč v sredo poroča iz Carigrada: „Zrneš-njava novih postav B6 starimi in samovoljnost sta naredili tako sodrgo mej turškimi vladalci in vladanimi, da nihče ne ve, pri čem je. Pomanjkanje denarjev je strahovito postalo, tako* da se vsak trudi, za sebe kaj ugrabiti, predno se vsa Turčija podere. Ljudje uže od lakote mrjo tukaj, v provincijah je pa še hujše. Vsi si prizadevajo tukaj tolažiti razburjene softe, ker se boje revolucije. Povsod se govori, da je prihodnje odstavljenje sultana Hamida prav verjetna stvar." Mej tem se poleg Rusov pripravljajo, ka- in v stiskah, storila marsikatero ljubav in dobroto. Vsak dan mimo cerkve grede, videla je pogostem Malnarja pri delu; prišlo jej je na misel, da ko bi mogla gospoda Cooperja zanimati za novo zidavo, morebiti bi se veselil iti vsak dan tja in nadzorovati delavce. Fre-cej težko ga je pregovorila, da je obiskal novo-zidano poslopje, kateremu se je močno upiral ne le, ker je to bilo zoper njegove koristi, ampak, ker je bil ves zaverovan v stari hram božji. Ko pa je enkrat videl poslopje, zanimal se je močno zanj. Ker se je Malnar močno trudil, da hi ga kratkočasil, ter mu je celo misel izbudil, da pri zidanji mnogo koristi, privadil se je polagoma biti večidel do polu dneva tam in nadzorovati delavce različnih obrtnij. časih je Jerica iz šole grede prihajala po njega, časih pa, kot denes ga je Mulnar spremljal domov. Odkar je Jerica bila pri gospo Sulliva-novej, spremenil se je očitno gospod Cooper. Ložje so ž njim ravnali, bil je zadovoljnejši in dosta manj občutljiv nego poprej. Ta ugodna ! sprememba in vesela družba Jeričina je nekoliko časa jako blagodejno vplivala na gospo Sullivanovo ; a zadnje dni je bila zopet močno oslabela, ter parkrat celo omedlela; to je Jerici znova probudilo ves stari strah. Od hiše je bila šla z namenom, da bode precej po šoli poiskala doktorja Jeremijo, ter ga prosila, naj bi jo obiskal. Da bi pa zato imela dovolj časa, prosila je bila Malnarja, naj bi gledal na gospoda Cooperja. O JeriČinem podučevanji nočemo ničesar omeniti. Gospod V. je videl, da je popolnem zmožna za učiteljstvo; kot vsi učitelji, prenašati je morala le težave in sitnosti, ki izvirajo iz lenobe, svojeglavnosti in neumnosti' svojih učenk. — Ta dan pa se je iz raznih . uzrokov mudila dalje, nego navadno in bilo je ravno dve, ko je pozvonila pri vratih go- \ spoda Jeremija. Deklico, ki je odprla vrata,' je Jerica uže večkrat videla pri svojem go- J spodarji ter jo je dobro poznala; rekla jej je, | da se doktor ravno h kosilu pripravlja, a nikakor ne dvomi, du bi je ne sprejel. Na to se je drznila Jerica vstopiti; doktor je stal pri peči s hrbtom na njo naslonjen ter je jedel jabelko, kot je bila njegova navada pred kosilom. A komaj zagledavši jo, položil je jabelko na stran ter jej je šel z odprtimi rokami naproti. »Jerica Flintova!" vskliknil je, „reči moram, da me veseli, drago dete, da vas vidim. Rad bi vedel, zakaj vas še nij bilo k meni." Jerica mu je povedala, da biva pri sorodnikih, katerih eden je zelo star, drugi pa zelo bolan, in da potrebuje toliko časa za šolo, da še misliti ne more, da bi katerega obiskala. „Slabo opravičenje 1" rekel je doktor; „slabo opravičenje! A sedaj vas imamo tu in ne bodemo vas tako naglo izpustili. In grede doli po stopnicah, klical je tako glasno, kot le mogoče: „Gospa Jeremijeva! gospa Jere-mijeva! pridi prej ko mogoče h kosilu in po- kor se iz Dubrovnika javlja, tudi Črnogorci na boj. Črez Sest dni izteče premirje mej Turki in Črnogorci in ker se dozdaj diplomatom nij posrečilo vrlo Črno goro na led miru speljati, nij vere, da bi se moglo to zdaj v zadnjem hipu zgoditi. Temveč, uže se kaže, da smo prav sodili, ko smo mislili, da Črna gora sklepa mir le, ker ga skleniti neče, nego čaka na akcijo Rusije. Vstanek v Bosni. Zadnje dni so bili zopet večkrat sukobi mej Turki pa vstaši, tako nedavno pri Vučjem Brdu, kjer se je okolo 300 vstašev bilo z dvakrat tolikim številom turških redifov. Vstašem nij za državno neodvisnost. Oni hote le tako življenje, ki je'vsaj človeka vredno. Vsa zemljišča so svojstvo Mohamedanov, kri-stijan ne sine imeti zemlje, nego more vesel biti, ako ga muhamedanski posestnik hoče imeti na svojem posestvu kot najemnika. Vsa ta posestva pa so bila nekdaj last hosenskih kristijanov. Ko se je podrlo bosensko kraljestvo in se je v deželi zastavil prapor s po-lumesecem, vzeli so zmagovalci krčanskim posestnikom vsa posestva, razdelili jih mej svoje mohamedanske boge in age ter so kristijane kot berače odpodili. Ti so se morali umek-niti, a do denes še nijso piznavali, da posestvo po pravici Muhamedanom pripada. Š^s denes trdijo, da je zemlja, katero imajo Mohame-dani, krščanska lastnina, še dan denes vedo povedati, kateri krščanski obitelji je pripadalo to ali ono zemljišče, še denes se smatrajo za prave posestnike, Turke pa za grabeže, in še denes terjajo nazaj, kar po pravici njim pripada. Gotovo je vprašanje o posestvu v Bosni težko rešiti. Nemogoče je, Mohamedane prognati iz posestva, akoravno je uropano. A tudi kristijane se ne sme pustiti v sedanjej bedi in brezpravednosti, dati se jim bo moralo posestvo nazaj, z eno besedo, zadovoljiti se jih bo moralo, sicer ne bo nikdar miru. Toda ta stvar je tako zamotana, da je turška vlada nij zmožna razvozlati, ko bi imela i najboljšo voljo. Kdo se je bode torej lotil? To vprašanje pa je uže po naravnem po-ložji zdavnaj rešeno. Avstrija je mora rešiti, Avstrija mora dati bogatej, a zane-i na i-j ene j deželi mir, po katerem ta uže tako dolgo hrepeni. kri najboljšo čepico, družbo imamo. — Uboga duša!" pristavil je bolj tiho, ohrnivši se k Jerici in se dobrovoljno smehljaje, „Jerica, vidite, naglo ne more priti, ker je predebela." Jerica se je branila ostati pri kosilu ter je rekla, da mora domov. Potem mu je vse povedala o bolezni gospe Sullivanove in zakaj da je prišla. „Eno uro prej ali pozneje nič ne de v takem slučaji," rekel je doktor. „Vi morate ostati in z nami kositi; potem grern z vami, kamor hočete, in vas vzamem na voz." Jerica se je obotavljala. Nebo se je pooblačilo in padale so uže posamezne snežinke. Imela bi bila neprijetno pot. Tudi jo bilo bolje iti z doktorjem, ker so bile v ulici, v katerej je stanovala, po večem nove hiše še brez številk, in težavno bi mu bilo najti pravo hišo. Ko je Jerica to premišljevala, vstopila je gospa Jeremijeva. Bila je zares debela, iz-venredno debela in vsa ihteča in rudeča, ker je nenavadno hitela ter se nadejala tujcev, j Poljubila je Jerico kaj prijazno, iu ko se je | Slovenci v Italiji. Koliko zdihljajev je spuhtelo v zrak in koliko jih še bede od navdušenih rodoljubov za mili naš narod, ko se spominjajo beneških Slovencev, katere laški moloh počasi vniči in pogubi. Nad Cividatom kakih 5 kilometrov, tik obnožja Rebive, v glavni županiji sv. Petra nad Sočo in dalje proti izhodu do Matajarja, kder je ločena slovenska pokrajina v dve lepi dolini; dalje nad Foedom in Antemisom proti Pontebi prebiva štirideset tisoč naših bratov po rodu, krvi in jeziku. Lehko bi se jim reklo planinski Slovenci, v tako lepem, rodovitnem in ugodnem podnebji prebivajo naši bratje. Ali vse na to kaže, da so oni izgubljeni za nas, objela jih je lakomna ptuja mati Italija, ter jih pritiska se silo na svoja bodeča prsa. Ljudstvo ondotnih krajev je razdeljeno v 8 občin, ki imajo razdeljena posestva ter se ločijo od Lahov uže v tem, da nijso najemniki, kakor je to po vsej laški deželi navada, da imajo grofi vso deželo v lasti, kmet pa je najemnik. Slovenci na Beneškem so svobodni gospodarji svojih zemljišč. Ko me je osoda mej nje zanesla, imel sem priliko ž njimi v raznih stvareh občevati, našel sem mnogo renegatov, večjidel mladeniče, kateri so v Vidmu ali v Cividatu v šolo hodili, bil jim je vcepljen laški duh v srca, doma so imeli le skromne šole; avstrijska vlada nij skrbela zanje, ker so bili Slovenci, nij jim dala šol, le kak du hovnik je prostovoljno podučeval otroke. Ko pa je Beneško leta 1866 pod Italijo prišlo, obrnola je laška vlada svojo pozornost precej na planine, kjer prebivajo v dobrih po žirijah Slovenci. Nastavila je šole z laškimi učitelji, kateri gladijo pot Italiji. Stari možje so bili vedno protivni polasčevanju svojih otrok, ali vladi se nij lehko ustavljati. Naši beneški neizobraženi bratje, katere je avstrijska vlada vse zanemarila, denes so igrača frivolni laški vladi, katera pa pri vsem tem no more mahoma svojega poitalijančenja izvršiti. Slovenija plače, ko vidi izgubo svojih krepkih sinov na planinah, ki so enako Črnogorcem stražili domovino. Še nijso izgubljeni, pomaga se jim lehko, ako se jim pošiljajo slovenske knjige; pisatelj teh vrstic je pred nekimi leti nad 100 nabranih knjig poslal mej nje, katere je ondotni župnik razdelil, ali zdaj ga krije črna zemlja, bil je velik pijonir Slovenje mej beneškimi Slovenci. ozrla in nikogar ne zagledala, pogledala je očitaje doktorja ter vsklikuila: „A, doktor .Jeremija, kaj te nij sram V Nikdar ti več ne verujem; saj si klical, kot bi bil največji tujec tukaj." „No, gospa, brez zamere, kdo je bolj tuj y tej hiši kot Jerica Flint?" „Res da," odvrnila je gospa Jeremijeva. Se ve da je Jerica tuja tukaj in dobro jo moram ozmerjati. A, doktor, ti dobro veš, da bi zarad Jerice ne bila pokrila liline in ru-deče čepico. Jerica me ima ravno tako rada s staro rumeno, če prav mi je rekla, ko sem jo kupila, da sem si izbrala najgršo čepico v Bostonu! Jerica, ali se še spominjate V" Jerica se je srčno smijala, spomnivši se veselega dogodka v prodajalnici čeparice, pri katerej je z gospo Joremijevo kupovala. „A Jerica, pojdite," .'nadaljevala je stara gospa, „kosilo čaka. Odložite plašč iu klobuk in pojdite v obe lnico. Doktor vam ima mnogo povedati ter jo Htrašno želel po vam." Jedli so nekoliko miuut, pa nijso razen Kolika krivica se tam našemu narodu godi od strani Italije, in vendar ne upijemo o tlačenji našega naroda na Beneškem, kakor so navajeni naši lahoni v Trstu! Ako je Italija res liberalna in pravična, naj pokaže pri naših bratih, da ljubi in želi vsakemu narodu svobodo, da nijso prazne fraze v pesmih Garibaldinov, ki pravi, da sinovi Italije se morajo in se bodo vedno potezali za svobodo vsakega naroda. Konstatirati moramo, da so se do sedaj, kar se Slovencev tiče, to je sosednjih slovanskih narodov , proti nam vedno zaničljivo obračali. Slovanov to ne straši, niti jim srčnosti ne podira, ali zapomnijo naj si Italijani, kaj so bili in kaj so sedaj, kaj pa lehko postanejo, to pa se jim še sanjati ne more. Rimljani, ki so podvrgli ves svet, padli so, nij duha nij sluha nij več njihove mogočnosti; naj se spominjajo na znameniti članek „Grossgeprtlgelt," kateri je nemški učenjak spisal ter jim vso zgodovino naslikal, v kakoj časti so bila njih don kišotova junaška dela. Sedem sto let so se borili za svobodo, ali priborili si nijso ničesa; ako ne bi jim bili Francozi priborili zemelj i svobode, še denes bi Viktor Emanuel sedel v Sardinskej prestolici Turinu, a ne v Rimu. Italijani, ako hočete, da bode vaša zgodovina častna, delajte kakor poštenjaki, a ne kakor zatiralci. Iz „Edinosti." Politični razgled. :v«tf ra*nj«» dežele. V Ljubljani 15. marca. V t1>'£t*v>»ei§t cftor« je poslanec Krona\vetter rekel pri posvetovanji tiskovne novele: „'/daj gospodujoča vlada vojsko vodi proti strankam, ki jej nijso po godu, in proti njih časnikom." Poslanec Seliarschmied je dejal: „Naprava delegiranj porotnikov je jedna najgrših rečij." Na interpelacijo »rhtkegt* poslanca na Ogerskem zboru dr. Polita o orijentalnih zadevah in o magjarskih demonstracijah je odgovoril minister Tisza v obširnem govoru, da omenjene magjarske demonstracije no morejo (?) kompromitirati vnanje politike avstro-ogerske monarhije in da nijso take, da bi čute slovanskega prebivalstva mogle žaliti (!!). Tisza je dalje dejal, da se njegova vlada z Andrassvjevo popolnem sklada, katere namen v vnanjej politiki je pa še vedno, mir ohraniti in osodo turških kristijanov zbolj-šati, ter interese monarhije zmirom in proti navadnih besedij pri kosilu prav nič govorili. Kar se je doktor, odloživši nož in vilice, jel smijati ter se je smijal, dokler se mu nijso oči zasolzile. Jerica ga je pazno pogledala, gospa pa je rekla: „Glejte, Jerica, tako se po dvakrat ali trikrat na dan uže celi teden začenja smejati. S prva sem tako strmela, kot vi strmite in reči moram, da še sedaj dobro ne razumem, kaj se je zgodilo mej njim iu gospodom Gra-homom, da se tako smeja." „No, žena," rekel je doktor, nehaje se smijati, „ne izblebetaj mojih povestij, ker jih čem sam povedati. Mislim," nadaljeval je, ohrnen k Jerici, „da nijste živeli pet let pri gospodu Grahamu, da ne bi vedeli, kako nerazumljiv, dozdeven, svojeglaven star čuk je ta gospod." „Doktor!" rekla je gospa s karajočim glasom ter je migala z glavo. (Datfo |irih.) vsacemu (tu uže misli Magjar Rusa) braniti. Toliko telegram pove. V11» ta Je 3 40 Napol. , , . 9 n 85 C. k. cekini 5 82 Srebro 112 10 Državne marko .... 60 n €0 Umeteljni zobje in zobovja z zračnim tiskom ali brez njega, lopi, naravni, namenu odgovorni, so po najnovejši metodi delajo in no da bi so korenine izruvalo, postavljajo. VftA Al»or*lf»llA» plombiranje z zlatom li5C VJftM CIU1JC. ali drugimi sposobnimi poluili, piljenje, čistenjo in drenje zob, go, kakor ae je izkusilo, brez hudih bolečin izvršuje pri (37o-i7) Paichelu, zdravniku za zobe, pri Hradockcga mostu, v Malvevej hiši I. nadstropje. 4 \ 4 4 4 4r Anatherinova ustna voda in zobni prašek izdeljuju