12. številka.
Ljubljana, t četrtek 16. jannvarja 1902
XXXV. lete.
lakaja vsak đaci zvečer, iaimti nadalje in praznike, ter velja po pošti prajeman aa avetro-ograke deiele aa vae leto 95 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K KO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brea poliljaaja na dom za vae leto 92 K, aa pol lota 11 K, aa četrt leta 5 K 50 h, aa jeden mesec 1 K 90 h Za poiiljanje na dom računa se za vae leto 2 K. — Za tuja dežela toliko vec, kolikor znaSa poštnina. — Poaamazne številka po 10 h. Na naročbo brea istodobne vpoSiljatve naročnine aa ne ozira. - Za oznanila plačuje aa od Stiristopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Se ae dvakrat, in po 8 h, če aa trikrat ali večkrat tiaka, — Dopisi naj ae izvole frankovati. — Rokopiai se ue vraSajo. — Uredništvo in uprsvnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Uprsvnlštvu naj se blagovolijo pofliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je ia Vegove ulice St. 2. vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon st. 34. — „Naroina tiskarna" telefon st. 85.
Izseljevanje.
Ministrski predsednik Korber je ▼ proračunskem odseku mej drugim tudi naznanil, da pripravlja vlada poseben zakon v varstvo izseljencev.
Tak zakon je bil že davno potreben, že tedaj, ko je obveljal nazor, da je ute snitev izseljevanja s policijskimi sredstvi nedopustna, in da sme država izselitev zabraniti samo tistim, ki so podvrženi vojaški dolžnosti. Pa pri nas je že tako, da vedno in povsod zaostajamo, in tako se tudi državna oblast doslej ni zavedala, da je njena dolžnost varovati tudi izseljence, ne samo na potovanju, nego tudi v novi domovini. Zdaj se nam obeta, da hoče država tudi to svojo dolžnost izpolniti. Bržčas se to zgodi na ta način, da se bodo strogo nadzirale agenture za izseljevanje, da se v pristanih, kjer se izseljenci ukr-cavajo, nastavijo posebni komisarji in ustanove zavetišča, in da se emigrantje v novi domovini ne bodo tako brezobzirno prepuščali svoji usodi, kakor je bilo doslej navadno.
Ta namen je hvalevreden, kajti danes so razmera take, da je avstrijski izseljenec takorekoč »vogelfrei« in se od tistega treaotka, ko je zvezal svojo culico, živ krst sanj ne briga, kar sa posebno jasno vidi v Bremenu, v Hamburgu in v Novem Yorku.
In vender zasluži izseljenec vse varstvo, kajti, četudi izgubi država z izseljevanjem veliko ljudi in veliko davkoplačevalcev, vender niso ti izseljenci zanjo izgubljeni. Tudi dosedaj, ko se država zanje čisto nič ne briga, se jih mnogo povrne v domovino, večinoma pa pošljejo vsaj svoje prihranke domov. Vsako leto pride več milijonov dolarjev samo iz Združenih držav v Avstrijo, in statistiški urad je izračunal, da po odbitju potnih stroškov in gotovine, kar so je vzeli izseljenci seboj, se je v zadnjih petih letih povprek pet milijonov dolarjev poslalo iz Združenih držav v Avstrijo, katera svota torej pomeni
čisto zvišanje ljudskega premoženja. Ako pojde država izseljencem na roko, ako jim bo v tujini pomagala do zaslužka in jih vsestransko varovala, je čisto gotovo, da se označeni uspeh še pomnoži.
8 tem pa izseljevanje še nikakor ne postane koristno, kajti če se upošteva, koliko gre ljudskih moči v izgubo, če se sploh upoštevajo vse okolnosti, se spozna, da pomeni izseljevanje za državo efektivno izgubo.
Za nas Slovence je ta izguba posebno občutna, in zato je za nas emigracijski problem največja važnosti. Kakor sploh v Avstriji, tako se tudi pri nas izseljevanje progresivno množi, a če pojde tako naprej, se je bati, da naš narod sčasoma izkrvavi. Seveda se proti izseljevanju s policijskimi sredstvi čisto nič ne da storiti. Izseljevanje se da, kakor ie deželni predsednik baron Hein lansko leto v deželnem zboru prav dobro naglašal, le s tem omejiti, da se iz-
takega žaljenja. Kralj ni vprašal, kdo je žalilec in kaj je storil, ampak le, če more dotičnik sestaviti svojo armado, in ko je minister povedal, da je žalilec majhen berolinski mefičan, je kralj naredil pogo voru konec z besedami: Pustite ga, naj govori, kar hoče.
Dandanes se smatra tudi v Nemčiji to stališče kot antikvirano in se vsako, tudi najnedolžnejše žaljenje Veličanstva strogo kaznuje. Nemške ječe so polne tacih hudodelcev in značilno je, da pripadajo večinoma izobraženim stanovom.
V Avstriji je od nekdaj praksa, da se vsaka stvarica, ki je količkaj podobna kakemu žaljenju, uprav kruto kaznuje, če kdo le kaj reče n. pr. o kaki spominski kolajni, tudi če cesarja ni omenil, niti ga sploh v mislih imel, je že kriv žaljenja Veličanstva in se neusmiljeno obsodi. Iz te starodavne prakse sta zrasli tudi obtožnici proti kuratu Mlejniku in  župnemu upra-
boljšajo gospodarske razmere. Slabe gospo- j vitelju  Stazinskemu   in   mi  povemo   od  | pismo
zaradi neke ateistične šolske naloge moral dati Novemu mestu slovo. Kje je potem maturiral, nam ni znano, pač pa se spominjamo, da so krožile nekam čudne govorice o načinu, kako si je pridobil ma-turitetno spričevalo. Lahko si je misliti^ kako so se njegovi sošolci čudili, ko so izvedeli, da- je fanatični ateist postal menih in fanatičen klerikalec
Stazinski ni prostovoljno zapustil minoritskega reda, ampak ga je moral zapustiti in tako je prišel na Kranjsko. Tu je za časa volitev kakor besen agi tiral proti napredni stranki in nam je tedaj dohajalo vse polno pritožb.
Ta ekstremni človek, ki v nobeni stvari ne pozna meje, je torej na leci v volilni dobi, ko seje povsod upilo, da je vera v nevarnosti, čital in komentiral volilno pastirsko pismo ljubljanskega škofa in sedaj se vpraša: Kako je Stazinski komentiral to pastirsko
darske razmere so poglavitni vzrok izseljevanju. To se vidi v Nemčiji. Prej je dajala Nemčija največji kontingent izseljencev, sedaj pa se je izseljevanje uprav čudovito skrčilo, prav ker so se gospodarske razmere izboljšale tako, da imajo ljudje doma pošten zaslužek.
Ako hočemo torej razširjajoče se izseljevanje omejiti, kar je v vsakem oziru nujno potrebno, je treba vso skrb posvetiti gospodarski povzdigi. Glede te ima pač država prvo besedo, četudi se mora priznati, da zadržujejo gospodarski razvoj tudi drugi uplivi.
V vsakem slučaju pa imajo izseljenci pravico do podpore in do varstva od strani države, in zato pozdravljamo z zadovoljstvom Kdrberjevo napoved.
kritosrčno, da nam je čisto prav, da sta bila ta dva oproščena, ker se z veljavno prakso nismo mogli nikdar sprijazniti. Seveda pričakujemo, da se bo odslej tudi napram drugim obtožencem drugače postopalo in da bo sploh obveljala milejša praksa, ka; 1 bila bi vnebovpijoča krivica, ako bi se prizanašalo duhovnikom, ne pa tudi manj izobraženim ljudem, ki niso v stanu, vsako besedo prevdariti. To je naše načelno stališče.
Kar se tiče procesa proti čateškemu župnemu upravitelju, pa  naj   nam bodo
Pri obravnavi so priče drugače govorile, kakor pri prvem zaslišanju, ko Še niso vedele, za kaj se gre, ko še niso bile preparirane. Pri obravnavi so priče trdile, da se Stazinski ni bavil direktno s cesarjem Jožefom, ampak z njegovimi ministri in njim pripisoval vse to, kar mu v cerkveni politiki cesarja Jožefa ne ugaja.
No, mi smo mnenja, da priče niso resnice govorile, ampak da se je Stazinski bavil direktno z osebo cesarja Jožefa. Ž e škofovo   pastirsko    pismo se
dovoljene   nekatere   pripomnje,   ki   bodo j bavi samo  s cesarjem Jožefom
Proces Stazinski.
O pruskem kralju Frideriku II. se pripoveduje anekdota, ki drastično kaže, kako je ta najponosnejši Hohenzoller mislil
psihologično stran tega procesa nekoliko osvetlile.
Stazinski je notorično hud razgrajač in sedaj fanatičen klerikalec. Že kot dijak je bil v vsakem oziru ekstremen in njegovi sošolci se še dobro spominjajo, kako se je na novomeški gimnaziji prepiral in bojeval s profesorji. Ekstremen je bil Stazinski tudi v verskih zadevah, bil je namreč ateist najhujše
o žalenjih Veličanstva. Nekoč mu je nje gov  minister  poročal  o  hudem  slučaju ! vrste, in, če se prav spominjamo, je tudi
in obsoja njegovo politiko, a pitano je tako, da bi se bil tak spis, če bi ga priobčil kak list, sigurno zaplenil.
Mi ne dvomimo, da se je Stazinski v svojem komentarju držal okvira škofovega lista. Kdo naj tudi ver-jama, da je strastni, ekstremni Stazinski v volilni dobi ublaževal in v to svrho bistveno spreminjal škofov pastirski list!
LISTEK.
Devica Orleanska.
Zgodovinska črtica.
Med Neufchateau in Vaucouleurs se razprostira ob levem bregu reke Moze plodovita dolina z vinorodnimi hribi in grički. Sredi te krasne doline leži vaa Domremv in tu, blizu nemške meje, seje rodila kmetu imena Jacques d' Are in njegovi ženi Isabelli Romće hči Jeanne. Bilo je to 1. 1408 ali 1412.
Jacques d' Are je imel troje sinov in dvoje hčera. Bil je ubog poljedelec, ki se je preživljal le iztežka, zato so mu morali tudi otroci pridno pomagati pri delu. Jeanne je bila izredno marljiva, iskreno pobožna, blaga in usmiljena ter je bilo znano, da rajši sama trpi pomanjkanje, kot da ne bi dala revežem pomoči. Izobražena ni bila; niti čitati, niti pisati ni znala, kajti v šolo ni hodila, nego jo je njena mati Isabelle naučila moliti samo očenaš in češčenosimarijo ter vero. Vendar se je že v zorni mladosti odlikovala med svojimi tovarišicami, tako da jo je ljubilo vse in jo klicalo ljubeznivo: Jean-nette. Vsak teden je zahajala k Marijini kapelici pod hribom molit, za moške pa se ni menila, dasi je bila lepa, zdrava,
rudečelična kmetska kra.sotica srednje velika, a vitka, močna in urna, idealnih životnih oblik in divnega oprsja. Imela je miloben, sila prijeten, a skoraj otroški glas. Smehljala se je tako sladko, da se je zdelo ljudem, kakor da obdaje njen angelski obrazek solnčna gloriola. Njene velike oči so gledale vedno tako sanjavo in zamišljeno, kakor da ne gledajo v svet, nego v dušo, ter da premišlja o stvareh, ki niso na zemlji. Jeanne je bila kakor vila romantičnih poetov, nežna, a zdrava, čarobna cvetka, svetnica v kmetskem krilu.
Tako so opisali Jeanne različni zgodovinarji; tako so jo slikali možje in žene, ki so živeli sočasno, ki so jo poznali, jo ljubili ali — sovražili.
Takrat pa je imela Francija hude čase. Vojne so bile skoraj neprestano in med kraljevskima hišama Valois in Plan-tagenet je divjal boj, ki je napajal francosko zemljo leto za letom s potoki krvi francoskih in angleških vitezov. Angleži, katerih kralji so na temelju dedinskih pravic zahtevali zase tudi Francijo, so bili osvojili pol francoskega kraljestva. Stoletni boj Angležev in Francozov se je končal z zmagami »črnega princa«, sina angleikega kralja Edvarda, pri Crecy in Poitiers. Angleži so bili skoraj popolni gospodarji Francije in to tem lažje, ker je vladala v
francoski kraljevski hiši nesloga, ker je bilo francosko plemstvo razbito v divje se pobijajoče stranke ter so se francoska mesta sovražila in napadala krvavo. Zdelo se je, da je samostojnost Francije pokopana za večno. Po zgodnji smrti »črnega princa« Edvarda je zasedel angleški prestol slabotni Rikard II., za njim pa je prišel na krmilo Henrik Lankasterski. Tega sin in naslednik, kralj Henrik V. je 1. 1415. pri Azincout premagal iznova Francoze docela. Na francoskem prestolu je sedel takrat polblazni Kari VI. Oba kralja, Henrik in Kari, sta umrla L 1422. Naslednikom Henrika je bil proglašen njegov 21etni sin, Henrik VI., naslednikom Karla pa njegov sin Kari VII.
Henrika VI. sta nadomeščala na Angleškem njegov strijc, vojvoda Glocesterski in v Franciji strijc vojvoda Bedfordski.
Kari VII. še ni bil kronan v Remu (Rheims) in se je zval spočetka svojega vladarstva le dauphin. Bil je slaboten, omahljiv, frivolen in razuzdan mladenič. Zato ni čudno, da so imeli Angleži vso severno Francijo s Parizom v svoji oblasti. Velik del francoskega plemstva, višjega duhovništva in najboljšega meščanstva se je pridružilo Angležem, in celo slavna pariška univerza je bila ognjevita zago vornica angleške vlade. Dauphin Kari pa ■e je kot begunec potikal s svojim raz-
uzdanim dvorom po južnofrancoskih pokrajinah ali pa je brezdelno, le v nasladah in igrah živel v Chinonu v Touraine.
V takih razmerah so hoteli Angleži prodreti še preko reke Loire ter osvojiti vso Francijo. V oktobru 1. 1428. so začeli oblegati mesto Orleans, katero je junaško branil plemeniti bastard grof Dunois, prvi vojskovodja Francozov. Z usodo Orleansa je bila zvezana usoda vse južne Francije. Ako bi padel Orleans in grof Dunois, bi padla vsa Francija v naročje Angležev, in dauphin Kari bi bil brez krone.
V tem kritičnem trenotku se je pokazal dauphin največjega bojazljivca. Mesto da bi bil hitel na pomoč grofu Dunois, se je odpravljal strahopetno na beg iz nesrečne domovine v Španijo ali na Škotsko . . .
Ali tedaj se je zgodilo nepričakovano! — Jeanne d' Are je postala rešiteljica Francije in francoske krone!
Poleti 1. 1424. se ji je — tako je pripovedovala romantična sanjarka — na domačem vrtu sredi dneva prikazal arh-angel Mihael ter z njim svetnici sv. Katarina in sv. Margareta. Te prikazni je videla pozneje še večkrat. Prikazal se ji je tudi arhangel Gabrijel. In Jeanne je ž njimi govorila, jim dajala roko, jih poljubljala in objemala. Fantastično-romantič-nerau dekletu se je zdelo, da jo poziv-
Ce se upoštevajo ti psihologični momenti in še to, kar so priče pri prvem zasliševanju govorile, se pač lahko sodi, da je Stazinski res v tistem duhu govoril, kakor se mu je očitalo v obtožnici, zlasti če se še pomisli, daje vsa klerikalna literatura o cesarju Jožefu pisana v tem duhu, da je cesar Jožef skrajno nepriljubljen pri klerikalcih, in da je tudi Stazinskemu dobro znano, da je bila cerkvena politika cesarja Jožefa njegova osebna politika, posledica njegovega osebnega prepričanja, ne delo njegovih svetovalcev. Stazinski naj bi bil popravljal škofovo pastirsko pismo, pačil zgodovinsko resnico ter ministrom pripisoval, Česar klerikalci cesarju Jožefu nečejo odpustiti?!!
Po našem prepričanju bi bilo sodišče Stazinskega lahko z mirno vestjo obio-dilo. Vzlic temu nas pa, kakor rečeno, veseli, da se to ni zgodilo, ker želimo, da bi se pri takih deliktih udomačila druga praksa, in da bi se jih ne sodilo tako ozkosrčno, kakor doslej, seveda ne glede na to, če je storilec duhovnik ali po-svetnjak. -
V ■ Jutjljaitl. 16. januvarja. Parlament.
»Politika poroča, da se snide parlament koncem t. m. Proračun se v drž. zboru dožene — tako je upati — do 22. marca, po Veliki noči se snidejo dež. zbori. — »Nowa Reforma« poroča, da je povedal posl. Abrahamo\vicz, da se snide parlament 28. t. m. ter da bo imel seje do Velike noči, t. j. do konca marca. V tem času se dožene proračun. — »Grazer Tagblatt« pa javlja, da se parlament menda sploh več ne snide, ali pa le za kratko dobo. Vlada poskusi z absolutizmom in zato novih volitev ne razpiše.
Vrzesenska   afera   v pruskem dež. zboru.
V pruskem dež. zboru so imeli te dni tudi debato o vrzesenski aferi in o germanizaciji poznanJ8kih Poljakov. Nacionalni liberalci so zahtevali, naj se postopa s Poljaki še ostrejše, in posl. Hobrecht je trdil, da se nemštvo v Poznanju na vsej črti umika poljstvu. Z ozirom na narodno enotnost Rusije je želeti, da se dosedanji kurz poljske politike ne le vzdrži, nego še poostri. Poljski posl. dr. pl. Ja id-zevvski je interpeliral radi postopanja v poljskih šolah. Dejal je, da imajo Poljaki ljudsko šolo brez narodnega jezika in da se vtepa otrokom vera v nemščini s kolom. To je barbarstvo, nad katerim se zgraža ves izomikani svet. 14 otrok je bilo kruto tepenih, ker pri pouku kršč. resnic niso znali odgovarjati nemško in ker so jim stariši prepovedali, odgovarjati v jeziku, katerega ne razumejo. Imenom centra je posl. Fritzen-Borken izjavil, da centrum vladi sicer zaupa, a želi,  da se božja in človeška pravica Po-
Ijajo ti poslanci nebes, naj gre k obupani vojski in naj reši francosko kraljestvo angleškega sovraga. Docela je verjela, da mora iti na boj za domovino in kralja ter je o tem svojem namenu vaščanom in sorodnikom pripovedovala opetovano. Po Franciji se je razširilo ime Jeanne d' Are. Francozje so jo imeli za svetnico ali pa za histerično sleparko, Angleži pa so govorili o njej, da je čarovnica ali od hudiča obsedena in s hudičem grešeča ubožica.
Oče Jacques sam ni verjel svoji hčeri ničesar. Bil je trezno, prozajično in praktično misleč mož! Dejal je, da je iz same pobožnosti zbolela ter da bo ozdravela najhitrejše, če jo — omoži. In šiloma jo je hotel dati za ženo mlademu kmetu. Jeanne pa se je ubranila vseh snubcev in ostala devica.
Med tem pa se je začelo angleško obleganje mesta Orleans in grofa Dunois. Bilo je spočetka 1. 1429. Jeanne je šla tedaj k vitezu Baudricourt, ki je bil blizu vasice Domremv na gradu Vauconleurs. Povedala mu je, da jo pošiljata Bog in sv. Devica v boj za Francijo, ter ga je prosila, da ji je dal moško viteško oklopno obleko in meč; vaščani so ji podarili konja, in z majhnim spremstvom je dospela 5. marca, prepotovavši sovražne pokrajine in izognivši se vseh nevarnosti, v Ghinon v Touraine, kjer je bil dauphin Kari s svojim obupanim dvorom.
(Konec prik)
ljakom ne krati, da se lok ne prenapenja, da naj se dobiva Poljake z milobo ter naj se verska vprašanja • političnimi ne vežejo. Na Ruskem smejo imeti Poljaki verski pouk in molitve v poljščini, to se naj dovoli tudi Poljakom v Prusiji. Da postanejo Poljaki ob meji zadovoljen narod, bo za Prusijo v času nevarnosti največje koristi. Ministrski predsednik kancelar Biilow je obljubil, da se poljski otroci ne bodo več pretepali in da verski pouk ne bo več germanizatorsko sredstvo. Hkratu pa je dejal, da so Poljaki nemiren, fanatičen narod, ki razburja ves Poznanj. Zato bo vlada pospeševala priseljevanje Nemcev med Poljake, podpirala nem. obrt in trgovino, dvigala nemška mesta in poslala med Poljake nemške garnizije. Skratka : germaniziralo se bo poslej še hujše. Poljski posl. Stvchel je izjavil, da je vsega krivo fanatično germanizatorsko društvo hakatistov. Dokler ne stopi vlada proti temu društvu, ne bo pomoči. Poljaki so si dali vzeti politično samostojnost, narodnosti pa se ne odpovedo nikdar, kajti ne boje se nikogar. Nacionalni liberalec Sieg je dokazoval, da se pruskim Poljakom vendar boljše godi, kot Poljakom na Ruskem in v Avstriji. Konservativec Tiedemann je denunciral Poljake, da hočejo ustanoviti poljsko kraljestvo, v katerem bi bila tudi Galicija. Zadovoljni bi bili po lastni izjavi Poljakov, ako bi bil njihov kralj kak hohen-zollernski princ. Govornik je zagovarjal društvo hakatistov, kajti velikopoljska agitacija je brezmejna. Poljak C za Minski je zavračal napade na svoj narod. Poljakom se prepoveduje govoriti materinščino ter se otroke šiloma germanizuje. Enakopravnosti Poljaki nimajo, zato bi bili Poljaki »šufti«, ako bi ne branili svoje narodnosti. Minister notranjih del, baron Hammersteinje dokazal, da je po ustavi iz 1. 1849 v vsej Nemčiji učni jezik nemški, torej mora biti po zakonu tudi med pruskimi Poljaki. Potem je dokazoval, da so Poljaki — narod — strastnejši kot njih poslanci in da se med njimi z največjim fanatizmom dela za neodvisnost. Svobodomiselni nacionalec Kopsch je priporočal zmernost v nastopanju in večjo izbirčnost v sredstvih. Germanizacija Poljakov naj se ne vrši s silo, nego s kulturo. Imenom centra je posl. G1 o-\vatzki priporočal pouk verskih resnic v materinščini. Sad te debate je že tu: nadškof Stablewski je po želji vlade naročil katehetom med Poljaki, naj uče poljski.
Vojna v Južni Afriki.
Danes se zbere zopet angleški parlament, katerega otvori kralj Edvard s pompom, dasi mora dvorno žalovanje po kraljici Viktoriji trajati še 6 dnij. Otvoritev parlamenta se vrši letos sploh 3 tedne prezgodaj, ali ker finančni minister rabi za vojno zopet denar, se je vladi mudilo. Lani v avgustu je mislilo ministrstvo, da bo letos vojne že konec, ko se snide parlament iznova. A zgodilo se je narobe. Parlament se snide, konca vojne še ni videti. Zakladni kancelar Hicks-Beach potrebuje zopet velikega kredita, dasi je spočetka vojne izjavil, da bo veljala vojna kvečjemu 250 miljonov kron. Angleški statistik Giffen je dognal, da je veljala vojna doslej že 1750 miljonov kron, torej vsak teden 375 mil. K, vsak dan 534 mil. K, vsako uro 222.000 K, vsako minuto 3700 K, vsako sekundo 61 K. — 11. t. m. je polkovnik Winz presenetil blizu Ermela bursko taborišče in ujel 42 Burov. Poveljnik Oppermann je v boju s polkovnikom Plu-merjem padel. Iz Johannesburga poroča Kitchener, da je v vshodnjem Transvaalu 500 Burov, ki so imeli pri Overnwacht s Plumerjem boj. V zahodnjem Transvaalu stoji večina Burov zahodno Rustenberga, v Oranju pa je središče Burov ob reki Vilge in južno Betlehema. V Kaplandiji je še več burskih oddelkov. V »Indepen-dance Belge« poroča francoski zdravnik, da je položaj v koncentracijskih taboriščih grozen in neverjeten. Zdravnik poroča, da so burski vojskovodje s Krilgerjem in z bursko deputacijo v Evropi nezadovoljni, da se za to osnuje morda neodvisna vlada pod Dewetom. Buri ponudijo Angležem nove mirovne pogoje, če se ne sprejmo, hočejo končati vojno z najstrašnejšimi čini ter izgubo svoje svobode odkupiti s strašnim maščevanjem.
Dopisi.
Z Gline. Naša požarna bramba se jako lepo razvija in napreduje. Priredila je na Silvestrov večer lepo božičnioo za svoje delujoče člane, pri kateri je bilo lepo število njihovih otrok obdarjenih* z darili; ginljivo lepo je bilo videti to veselje mladih in starih okrog božičnega drevesca z lepimi darovi za mladino.
Nadalje priredila je v nedeljo, dne 5. t. m. v salonu g. Trauna na Glincah svojo pred pustno veselico, katera se je v vsakem oziru povoljno in na čast društvenemu odboru obnesla. Ob določeni uri bila sta že prostorna salona zasedena. Ker je oddelek meščanske godbe nekoliko prepozno došel, pričelo se je s srečolovom, pri katerem je bila skoro vsakemu sreča mila, da je prejel kaki dobitek, kajti nad 125 lepih dobitkov — za katere se je zahvaliti požrtvovalnosti ljubljanskih in okoliških trgovcev, obrtnikov ter druzih darovalcev — napravilo je mnogo veselja. Med tem je dospel oddelek meščanske godbe, kateri je potem, akoravno zakas-njen, z marljivim in dobro izvežbanim sviranjem nadomestil to, kar je začetkoma zamudil, da se je razvil jako živahen ples, ki je trajal do ranega jutra. Med plesom funkcionirala je šaljiva pošta prav v za-dovoljnost. Coriandoli in kače razveseljevalo je občinstvo tako, da nam je bil le prekratek čas in smo se v jutro razšli z nado in željo, da nam delavno in vzorno gasilno društvo priredi še mnogo tacih prijetnih veselic.
Društvena blagajna pa ima za trud marljivega odbora in društvenikov tudi lep dokaz, ker se bode za lepi čisti dobiček nad 100 kron zopet zmanjšal društveni dolg.
V nedeljo dne 12. t. m. vršil se je občni zbor čitalnice v starih čitalničnih prostorih na Viču, na katerem so bili voljeni v odbor gg.: Jakob Mam predsednikom, JankoNovak, podpredsednikom, Franjo Sluga blagajnikom, I. Golob tajnikom, Fran Boltežar knjižničarjem, Ivan Jenko, Matija Jereb, Andre Knez odbornikom. Od tamburaškoga kluba voljena sta v čitalniški odbor gg.: Franc Dolžan in Jakob Pogačar. Radi odpovedi dosedanjih čitalniških prostorov na Viču se je sklenilo, da se preseli čitalnica v na novo v najem vzete prostore na Glince h. št. 28 (nekdaj gostilna Amerika); ker bodo novi prostori večini udov bolj na roko in vsled tega boljše ustrezali namenu društva, upati je, da bode čitalnica v bodoče boljše uspevala, ter da se število članov izdatno pomnoži, kakor tudi da se pevski moški in mešani zbor zopet oživi, nadejati se je istotako, da bode novi odbor skrbel, da se bodo lansko leto pričeta javna predavanja letos nadaljevala.
Iz poročila tamburaškoga kluba je posneti, da je klub pretočeno leto 18krat javno nastopil, med tem imel trikrat klubne veselice in koncerte. Dohodkov je imel 442 K 28 vin., izdatkov 511 K 84 vin., torej primankljaja 69 K 53 vin. Klubno premoženje obstoji iz 16 tamburaških inštrumentov, v vrednosti 356 K 28 vin., iz 10 tamburaških uniform, v vrednosti 338 K 24 vin., sekiric in knjig za 78 K 81 vin. Začasnim vodjem zbora imenovan je g. Franc Dolžan, od katerega marljivosti in v8trajnosti je upati, da bode klub dobro šolal, ter da se bodo tamburaši s pravim veseljem poprijeli vaj in skušenj, da bode mogoče prijatelje tamburic zopet v kratkem razveseliti z na novo izšolanimi slovanskimi komadi.
Izpred sodišča.
Gospod deželnosodni svetnik An-dolšek je predsedoval dne 15. t. m. sledečim obravnavam c. kr. dež. so inije :
1. Ižanska kri. V županovi gostilni na Igu so se sprli hrabri Ižanci. Seveda je bila vsega tega kriva neka »jerpšna«. V prepiru je 67 let stari vdovec Matija Sivec imenoval 1. 1872. rojenega posestnika Antona Štrukelja iz Staje pri Igu »goljufa«. Precej so bile v gostilni dve stranke in Matija Sivca je vrgel »Štrukel-nov« tja pod peč. Ker ga je brat Andrej Sive hotel braniti, je v trenutku tudi on padel k svojemu bratu in iskreno sta se bratca objela na tleh, če prav nehote. Ko sta vstala, pa še nista dala miru. Radi tega je odletel najprej Andrej skozi vrata
in potem še njegov brat Matija in našla sta se zopet v pesku pred gostilno. Pri tem žalostnem padcu zvestih bratov, oziroma že preje pri boju, je sunil baje Štrukelj Matijo Sivca v trebuh in istega težko ranil. Radi tega se je imel mož, ki je že večkrat predkaznovan, zagovarjati. Po predlogu njegovega zastopnika in drž. pravd-nika se je pa radi zaslišanja novih prič obravnava preložila.
2. Sovražniki z Rakeka. Janez Urbas, po domače »Grmek«, rojen 1. 1873. na Rakeku, predkaznovan radi neznatnega inj radi tepeža in njegov oče, Jurij Urbar, posestnik, rojen 1. 1844., nekaznovan, sedita radi lovske tatvine na obtožni klopi. Obtožnioa pravi, da sta toženca že 1. 1895. ukradla iz lova kneza Windischgratza srno, in da je zadnji, torej oče Jurij, raz-ven tega še ukradel zajce. Na mizi leži corpus delieti: Janezova puška, katera se je v nekem grmu našla. Iz razprave se pa vidi, da so priče, oziroma oni, kateri so prestopke naznanjevali, menda le zapeljani od nasprotn ške strasti. Čudno je že, da se ni zločinov tožencev, ki so se mogli vendar vršiti že leta 1895., preje naznanilo. Slepa jeza znanega katoliškega župana iz Rakeka napram tožencema je prekoračila vse meje. O Janezu Urbasu se da sicer dokazati, da je omenjenega leta vstrelil srno, oče pa je popolnoma brez krivde. Radi tega ga tudi sodni dvor oprosti, med tem ko spozna Janeza krivega prestopka tatvine in ga obsodi po § 460. na 4 tedne zapora z enim postom.
3. „Ljubljanska srajca". Dne 12. decembra m. 1. sta po Rimski cesti pela in randalirala neki Petelin ter ponosni Ljubljančan Kramar Anton, rojen leta 1883. in trikrat radi tatvine ter lkrat radi tepeža predkaznovan. Ko je hotel stražnik razgrajača Kramarja in Petelina aretirati, se mu je zadnji zoperstavil, prvi pa je ušel. Pri tem sta obadva grozovito klela. No, ponosnega Kramarja so odvedli v slavnoznano »špehkamro«. Drugo jutro pa je fant še nečuveno razžalil stražnika. »Jaz sem Ljubljančan, prokleti kmet«, je dejal, »pojdi barabe lovit!« Sodnik: »Zakaj ste to rekli!« — Toženec: »Zato, k' sem bil neumen«. Sodni dvor spozna Antona Kramarja krivega po § 81. (silovito lotenje uradne osebe) in ga obsodi na 7 mesecev težke ječe z 1 postom vsakih 14 dnij. Ponosni mladenič, na katerega pa Ljubljana ni tako ponosna kakor on nanjo, se zasuka malo klaverno in gre.
4. Specijalist vozičkov. Leta 1884. v Borovnici rojeni Jakec Oblak, po domače »Nacek«, doslej nekaznovan de lavec, je specijalist v tatvini ročnih vozičkov. Najprvo je zatajil dečko najdeno denarnico s 12 K gotovine. Potem je ukradel telovnik, novo suknjo in srebrno uro z verižico. Po teh poskusih se je vrgel na specijalno tatvinsko stroko z majhnimi ročnimi vozički, katerih je prav impozantno število nakradel. Kradel je v Borovnici, v Preserju, Kožleku, Rakeku, Trbovljah, na Bregu itd. in končno sloveino zaključil svoja junaška dejanja s tatvino para črevljev. Toženi Jakec se obsodi radi prestopka krivega naznanila in vlačugar-stva na 6 mesecev teške ječe z enim postom vsakih 14 dnij ter na plačilo vseh zahtevanih odškodnin. Vrh tega pa se po prestani kazni postavi pod policijsko nadzorstvo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16. januvarja.
— Osebne vesti. Višji evidenčni geometer gosp. R fižička v Ljubljani je imenovan evidenčnim inšpektorjem.
— O Prešernovem spominku se sedaj raznašajo po Ljubljani različne vznemirjajoče vesti. Govori se, da se je napravil model, ki ne ugaja, da pa se je vzlic temu oddal že livarni, ne da bi se bil povprašal odbor. Govori se, da je jurj proti temu najodločnejše ugovarjala ter odklonila v tem pogledu vsako odgovornost. Nam o vsem tem ničesar znano ni, vendar pa smo mnenja, da se mora pri največjem spominku, kojega bo slovenski narod postavil, strogo paziti na to, da se ne pripeti kaka samovoljnost, in da se vsled prenagljenja vse ne pokvari, tako da bi Prešernov spomenik v Ljubljani nekako tako izgledal, kakor postranski oltar v kaki gorjanski podružnici. Sedaj, ko niti ne vemo, kje bode stal spomenik, pričeti
livanjem, to bila bi naglica, ki bi nikakor pridna ne bila. Želeti je, da dobi javnost v tem pogledu kmalo pojasnila, ker tukaj ne gre igrati zajca t detelji!
— Značilno. Pri pogrebu g. Ku-šarja se je najbolj opazila odsotnost duhovščine. Kuiar je bil sicer zvest pristaš napredne stranke, a da bi bil kak prononsiran liberalec, tega pač nihče ne bo trdil, saj so bili celo klerikalci zadovoljni, daje bil postavljen po Poklukarjevi smrti kandidatom za državni zbor. Vrh tega pa je bil pokojnik dolgo let ključar pri frančiškanski fari, a vendar se razen najt tih in plačanih ni nobeden frančiškan uieležil pogreba.
— Iz črnega brloga. Čuje se, da sta kazenska zagovornika dr. Brejc in dr. Poček skrajno nejevoljna, ker se ex-minorit Stazinski ni zatekel k njima, ampak vzel dr. ŠusteršiČa kot zagovornika. Nam pa se zdi to neopravičeno. E x m i-norit Stazinski bo imel vendar več zaupanja do exminorita Šutteršiča, kakor do kacega druzega zagovornika.
— Dr. Janez Ev. Krek in — davki. Priljubljeni naš Janez Evangelist ima — naravno! — dobre in slabe lastnosti. Ena izmej zadnjih je ta, da zaključi jako rad par pametnih besed s pravcato neumnostjo. Tako tudi včeraj; na svojem predavanju »o davkih« v »Kat. domu« namreč. Izdelal je preljubljeni Janez cel načrt, kako naj bi se obdavčilo plačujoče državljane. Mož se je naravnost tresel pri pametnih besedah, katere je — ne vemo, če nolens volens — govoril; komaj je čakal na trenutek, da izbruhne iz njega silovita črna neumnost kakor ogenj iz vulkana. In prišel je trenutek: Globoko jo mož vzdihnil, obrisal si potne kaplje s čela in zadoščal svoji divni strasti — izbruhnil jo je, zaželjeno pravcato neumnost. Kakor rečeno, je imela včerajšnja neumnost obliko državnega načrta. Obdavči naj se — da opozarjamo Bč3hm Ba-werka na to! — najprvo razne igre. Potem izlete; pri tej točki je mož zgovoril nekaj brezverskega; dejal je namreč, da je romanje tudi luksus; luksus in ne sveta dolžnost krščanskega bitja. V lovski stroki Janez Evangelist ni strokovnjak, radi tega zahteva tudi nanjo davek, akoravno istega že imamo. In potem je pokazal Krek, da, isti Krek, ki je rogovilil nekdaj proti »pasjim naturam«, svojo imenitno lex Heinze-ovo. Umetniške užitke naj se ob davči, kajti oni pohujšujejo naš revni narod!! Literaturo naj se obdavči, za božjo voljo, da se popravi vsaj kolikor mogoče njen grozoviti greh. Glasbeni užitki naj se obdavčijo, kajti gluhonemi jih ne razumejo. In potem gledališče . . . gledališče je za ljudi, ki stoje izven življenja, je »cikorija za blazirano dušo modernega človeka«. Ljudje, ki stojijo v bajnokrasnem, divnem življenju — kakor Janez Evangelist, ne potrebujejo gledališča, če bodejo prodrli temeljni nazori sočasnega krščanstva, potem se bode gledališče uničilo, uničilo z — davkom . . . Ah, gospod doktor, kako je mogla vstre-petati Vaša neblazirana, nemoderna duša, ko ste vzbruhnili to veličastno, bajno-krasno neumnost! Krščanske device so ploskale in bilo je v dvorani kakor v raju . . . Le v nekem kotičku se je držal nekdo za trebuh . . .
— Kaplan v Postojni je imel v nedeljo pridigo, v kateri je tudi naznanil tiste liste, ki jih je škof prepovedal in katere brati je smrtni greh. Seveda je pred vsemi imenoval »Slovenski Narod«, zakaj če bi ta izginil, bi imeli katoliški osrečevalci popolnoma proste roke in bi lahko počenjali, kar bi hoteli. Poleg »Slov. Naroda« je pa glasom kaplanove pridige prepovedanih še vse polno drugih listov. Kaplan jih je vestno naštel in nazadnje jo imenoval tudi lojalno in pobožno tržaško — »Edinost«. Oj, kako resničen je pač pregovor, ki pravi, da je nehvaležnost plačilo sveta !
— V našem uredništvu se je danes oglasil oče župnika Kunaverja. Mož ima očividno velik strah pred sinom-duhovnikom, kajti prosil je, naj mu damo pismeno potrdilo, da se je res pri nas oglasil. Ker nečemo, da bi starček imel kakih sitnosti, zabeležimo, da nam je povedal, da sta on in žena pri župniku popolnoma zadovoljna.
— Vojvoda Meklenburški se je včeraj zvečer s spremstvom pripeljal z
mešancem iz Srbije v Ljubljano in je na kolodvoru supiral. Njegovo spremstvo se je odpeljalo na Dunaj, vojvoda pa je prenočeval v hotelu »pri Slonu« in se danes zjutraj odpeljal v Benetke.
— Učiteljske vesti. Gosp. Karol Trost v Št. Jerneju je imenovan naduči-teljem istotam, g. Edvard Vohinc v Ribnici nadučiteljem v Cerkljah, g. Ivan Bern o t v Sv. Križu pri Ljutomeru pa nadučiteljem v Veliki Dolini. Gospč. Roza Mer v a v Tuhinju je definitivno nameščena istotam, g. Alojzij L uznik na Vrhniki je šel v pokoj.
— Dramatično društvo izven Ljubljane. Ker se opetovano obračajo razna narodna društva izven Ljubljane na »Dramatično društvo« z vprašanji glede uprizoritve »R o k o v n j a č e v« in »Desetega brata«, smo naprošeni sporočiti, da je že koncem minulega leta prevzel dr. O. F. Eirich, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, II., Praterstrasse 37, zastopništvo in posredovanje teh dveh slovenskih iger ter da ae je zategadelj glede vprizarjanja obračati naravnost in le do njega. Dr. Eirich je prvi avstrijski zastopnik in posredovatelj večine dramatičnih in muzikalnih avtorjev, zato se je obračati do njega tudi glede vprizarjanj različnih francoskih, italijanskih, angleških in nemških iger. Le ž dovoljenjem dra. Eiricha se smejo igrati ali izvajati opere in operete njegovega zastopništva. »Dramatično društvo« v Ljubljani pa daje v prepis svoje prevode tujih dram vedno le z izrecnim dovoljenjem dra. Eiricha. Ker se v zadnjem času kupičijo dopisi društev na »Dramatično društvo«, naj jim to pojasnilo zadošča.
— Meščanska godba je včeraj v »Nar. domu« priredila muzikalično-komičen večer, ki se je prav izvrstno ob-nesel in so vse točke našle obilo in zaslužene pohvale. Komični prizori so se predstavljali s pravim humorjem in se je občinstvo kar najbolje zabavalo. Zlasti so ugajali nastopi g. Gorjanca in avtomati. Sledil je potem jako animiran ples. Večer je privabil toliko občinstva, da je bil paviljon nabito poln. Prirediteljem lepe zabave gre vse priznanje.
— Iz seje c. kr. okr. šolskega sveta v Postojini z dne 8. prosinca 1902. Izza zadnje seje se kurentnim potom rešene zadeve pritrjevalno na znanje vzamejo. Za šoli na Slapu in Ustiji imenujeta se krajna šolska nadzornika. Od 1. januvarja 1902 prizna se druga starostna doklada gospici učiteljici Ivanki Velepič v Št. Petru in nadučite-ljema gg. Rudolfu Horvatu v Zagorju in Avgustu Korberju na Premu. Okr. šolski račun za leto 1901 se pregleda in odobri in proračun za leto 1902 se sestavi. Za ljudsko šole na Razdrtem določi se čas poučevanja v pon. šoli. Končno se opra-vičba necega učitelja v smislu § 50. drž. zak. z dne 29. aprila 1873, st. 22, na znanje vzame.      , —a.
— Zmrznil je 13. t. m. pri Št. Jurju nad Kranjem hlapoc Josip Blaž, ki se je bil v St. Jurju napil in potem obležal na poti.
— Samomor v bolnici. Lastnik panorame Fran Hinek iz Mokronoga se je v bolnici v Ormožu  zastrupil, bržčas ker je spoznal, da je njegova bolezen ne ozdravljiva.
— Iz Celja se nam poroča: Igra »Desoti brat«, ki se je prvikrat predstavljala tukaj 12. t. m., izpala je nepričakovano dobro. Udeležba je bila velikanska. Dvorana do zadnjega kotička zasedena. Posamezni igralci so svojo vlogo ne le dobro znali, nego tudi dobro izva jali. Posebej je omeniti K erj a vi j a (gosp. Salmiča), Kvasa (g. Zwitterja), Dolefa (g. dr. Karlovška), Spaka (g. Spindlerja) in Manico (gdč. Jelo Sernčevo). Tudi pevske točke — zlasti zbori — so se dobro proizvajali. Orkester narodne celjske godbe je častno rešil svojo nalogo. Priznanje gre g. Korunu in g. S al miču. Scenerija je bila prav okusna. Splošno je napravila predstava »D es e tega brata« najugodnejši utisk, in je bilo občinstvo izredno zadovoljno. Tako še ni bilo naše gledališče v »Narodnem domu« polno nikdar. »Deseti brat« se ponovi in potem pridejo na vrsto »Rokovnjači«. T.
— Profesor Fran Valentinič, nemško odgojeni Slovenec, je v Gradcu nagloma umrl, star šele 54 let. Bil je ve-
lik loveo in ljubezniv lovski pisatelj. Njegovi spisi o gozdnem jerebu so tudi mej slovenskim lovstvom dobro poznani!
— V Zagrebu je v starosti 78 let umrla gospa Ružica Kvaternik, udova ustanovitelja hrvatske stranke prava dr. Evgena Kvaternika, ki je bil v revolti v Rakovici 1. 1871. ustreljen.
— Kecskemethv v Seeljanu. Zvečer 10. t. m. so prijeli orožniki v Ses-Ijanu nekega Josipa Bulovarja iz Turna v Hrvatski. Bulovar je mlad gospod, kaj elegantno napravljen. Orožniki so sumili, da je prijeti gospod famozni Kecskemethv, kateri je, kakor znano, pobegnil s pol milijonom ukradenega denarja iz Budimpešte ter ga doslej še niso dobili, pa tudi nika-kega aledu ni za njim. Bulovarja so peljali na glavarstvo v Gradišču ob Soči, odkoder so brzojavili na Hrvatsko po informacije. In došle informacije so oprostile ubogega Hrvata sitnosti, v katere ga je spravil sum, da bi bil on slepar Kecskemethv. Predno gre kdo mlajših gospodov kam na potovanje, naj se torej poprej dobro ogleda v zrcalu doma, če ni kaj podoben Kecskemethvju, da se tako izogne neprilikam!!
— Slovenec aretiran kot anarhist. Načelniški urad v Novem Yorku je dobil obvestilo, da pride iz Evrope »nevaren anarhist« tja in se je vsled te ovadbe polastil dne 29. decembra v Novi York došlega Slovenca Roberta Bre-šarja, ki je služil pri grofici Thurn na njeni grajščini blizu Novega mesta. Brzojavne poizvedbe so dokazale, da je Bre-šar, ki je pri prihodu v Novi York imel le še nekaj grošev denarja, pač radikalen socialist, ne pa anarhist, a izpuste ga šele potem, ko dokaže, da ne bo spiošnosti nadležen.
— Povozil je danes dopoludne Ant. Kermavner, hlapec pri Vidmarju v Črni vasi št. 17, pred poslopjem finančnega ravnateljstva gospodično Marijo Suppanovo, hčerko dr. I. Suppana, ravnatelja kranjske hranilnice. Gospodična je prišla pod voz in so jej kolesa šla čez roko in najbrže kost zdrobila.
— Ogenj v dimniku. Včeraj po-poludne so se vnele saje v dimniku Mo-horičeve hiše na Gruberjevi cesti štev. 3. Ogenj so pogasili domači s pomočjo dimnikarskega mojstra Viljema Dopferja.
— »Jest potent plačujem" je upil včeraj ponoči neki pek, katerega je policaj peljal na rotovž, ker je popred preveč navdušeno pel.
— Razposajene!. Šolski učenci imajo šport, da po dnevu prižigajo električne žarnice po ulicah. Danes je policija jednega takega razposajenca prijela in ga vtaknila za nekaj časa v zapor.
— Skupaj sta trčila včeraj po-poludne v Velikih Laščah dva vlaka. Trije vagoni so poškodovani.
— Denar izgubil. Včeraj popo-ludne je neki nadporočnik na poti od kazine, skozi »Zvezdo«, Židovske in črev-Ijarske ulice, po Bregu do šentjakobskega trga izgubil denarnico s 120 K.
* Velika   nesreča   v Mostu.
14. t. m. se je dogodila v jamah Mosta na Češkem grozna nesreča. Podrla sta se dva postranska rova in vsled tega je pritekla cela reka vode k vrhu, tako da je nastal v jami vodni steber, visok najmanj 25 metrov. 6 delavcev se je rešilo, 43 ljudij pa pogrešajo. Morda so se rešili v višje dele rova, toda do njih ne more nihčej ker je voda previsoka. Skoraj gotovo pa so vsi utonili, ker je voda prihitela z veliko naglico.
* Obsojena uradnika. Za časa deželnozborskih volitev na Hrvatskem je dal načelnik okrajne politične oblasti v Vinkovcih, L. Nagel, odvetnika dra. Lava Mazzura, ki je prišel kot pravni zastopnik k neki obravnavi, brez uzroka kot vagabunda aretirati in po odgonu poslati v Zagreb. Nagel je bil radi tega obsojen na — 50 K globe, njegov komisar pa na 20 K. Ta sodba priča, da na Hrvatskem zlorabe uradne oblasti nič preveč ne zamerijo.
Društva.
— Velika maskarada „Na obali Adrije" pevskega društva »Ljubljana«. Ker so vabila na napovedano maskarado popolnoma pošla, se p. n. alav. občinstvu vsled vedno na no-vodošlih  oglasih  naznanja, da je vstop i
brez vabila dovoljen. Odbor društva zastavil je vse svoje sile, da bo maskarada popolnoma odgovarjala svojemu naslovu. Vsled tega oglasilo se je tudi nebroj krasnih skupin, kakor tudi posameznih konstimirancev. Sodeč ter prištevajoč k temu da, se sokolska dvorana spremeni v pravo romantično morsko obrežje od koder se bode posetnikom nudil divan pogled na sinje morje, po kojem bode plavalo nebroj različnih bark in gondol za prevažanje posetnikov na maskarado bode prostor »Na obali Adrije«, glede na prijavljene noše raznih svetovnih narodov, jako interesanten. V slučaju obilnega poseta vozila bodeta dva manjša parobroda izletnike v zato nalašč prirejeno restavracijo in separiran bUffet »M i-r a m a r«, kjer se lahko vsak pokrepča in nabavi novih sil za nadaljno veselo rajanje na plesišču.
— O „Sokolski" maskaradi Na občnem zboru»Sokola« izrečeni želji, naj bi društvo letos pridno izletavalo, hoče odbor s tem vstreči, da priredi prvi izlet že na predpustni torek ne morda na Triglav, ali z balonom okoli Eiflovega stolpa, ali krog in krog zemlje, marveč »Sokol« poleti v dosegaj še povsem [neznane kraje »na dnu morja.« V ta namen pisalo se je Prešernovemu »Povodnemu možu in Liziki«, da bi onadva vodila ženske izletnike najzanimivša in krajša pota do prekrasne kristalne palače kraljice »Undine« obdane z jezerskimi deklicami in morskimi v*lami, kjer se bodo vršile na čast »Sokola« in izletnikov baje razne sijajne podmorske veselice. Podrobnosti o tem izletu poročamo po sprejemu odgovora ozir. programa povodnega moža kot glavnega voditelja na dnu morja.
— Telovadno društvo ..Sokol" v Postojni je na občnem zooru za leto 1902 sledeče gg. volil v društveni odbor: Remic Fran, starosta, Jurca Pavel podsta-rosta in blagajnik L. Fettih tajnik, brata Paternost Franc & Josip, Dolničar Davorin in Vončina Jvan odbornikom; namestnika pa Kriache Fran & Baraga Andrej. Dalje se je sklenilo i letos in sicer dne 8. svečana t. 1. v prostorih hotela »pri ogr. kroni« prirediti običajno maskarado. -Podrobnosti o tem slede. — —t—
— Trgovski plesni venček v Cerknici, katerega prirede trgovski pomočniki dne 2. svečana t. 1. v zgornjih prostorih gosp. A. De Schiava bo v korist prostovoljnemu gasilnemu društvu. Pri plesu svira postojinska godba. Vstopnina 1 krono, z rodbino 2 kroni, maskovane dame so vstopnine proste. Vstop dovoljen je le vablienim gostom.
— Čitalnica v Ilir. Bistrici-Trnovem priredi v nedeljo, dne 19. prosinca t. 1. v prostorih hotela »Ilirije« plesni venček. Svirala bode godba c. in kr. peš-polka st. 96.
— Ormoška čitalnica priredi v telovadni dvorani ormoške slovenske šole v nedeljo dne 19. januvarja 1.1. gledališki večer, pri katerem se uprizorita igri »Snu-bač« in »Štempihar mlajši«.— Mej igrama udarjajo ormoški tamburaši. Ves dohodek namenjen je šolski kuhinji ormoške slovenske šole.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 16. januvarja. Določeno je, da se snide parlament koncem t m. ali spočetka februvarja
Dunaj 16 januvarja. Koerberjevi razgovori s posameznimi zastopniki Cehov in Nemcev so se včeraj končali, danes se začno kumulativne konference.
Dunaj 16. januvarja. Tu divja strašen vihar, ki jo napravil mnogo škode. Zveze z tu- in inozemstvom so pretrgane. Tudi več ljudij je ubitih.
Praga 16 januvarja. Pri katastrofi v premogokopu v Mostu (Briix) je ponesrečilo 44 premoga rje v. Izmed teh je bilo 31 oženjenih in zapustili so 84 otrok, katerih ni nobeden 14 let star.
Berolin 16. januvarja. Včeraj se je v državnem zboru končala velika debata o poljskem vprašanju. Zaključil jo je minister Studt z izjavo, da, kdor živi na Nemškem, mora postati Nemec. Poljaki so se v tej razpravi prepričali, da jih hoče Nemčija narodno ubiti.
Carigrad 16. januvarja. Turška vlada pripravlja protest proti francosko italijanskemu dogovoru glede Tri-politanije.
Pariz 16. januvarja. Proti vsem na Francoskem bivajočim jezuvitom se je začelo kazensko postopanje, ker so se samo navidezno razšli kot red, ne pa tudi dejanski
Bruselj 16. januvarja. Zopet se poroča, da se je nizozemska kraljica ponudila Burom, da posreduje mej njimi in Angleži zaradi miru.
Darila.
Upravniitvu na&ega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Matoda. Gospod Vekoslav Legat v Celovcu 10 K, mesto venca na krsto svojemu dobremu in nepozabnemu staremu
prijatelju ter pobratimu g. Joa. Nolli-ju. — Qosp. Edvard Horak v Tratu 30 K, mesto venca na krsto g. Još. Nolli-ja. — Skupaj 40 K. — Srčna hvala!
Za Prešernov •pomenik. Omizje »pri roži* v Ljubljani 20 K, mesto venca na krsto pok. g. Josipu Ku&arju. — Omieje .pri roži" v Ljubljani 10 K mesto venca na krsto pok. prijatelju g. Joa. Nolli-ja. — Gosp. dr. Jos. Kusar, odvetnik v Ljubljani, 25 K v znak zahvale prijateljem pevcem* na ginljivem petji ob pogrebu blagopokojnoga očeta. — Gosp. dr. Andrej Kuhar, c. kr. notar v 2upemperku 20 K mesto venca na krsto g. Josipa Kusarja. — Skupaj 88 K. — Srčna hvala!
Urmm anasa glavni dobitek loterija v korist ogrevalnim sobam. Opozarjamo avoje •itatelje, da se srečkanje vrsi nepreklicno dne" 10. janavarja 1902.
Zahvala.
Podpisano vodstvo se najiskreneje sahvali
litijskim damam pevkam in gospodom pevcem, posebno pa neutrudljivemu in požrtvovalnemu pevovodji blag. gospodu c. kr. aodn. adjunktu Neratu, za prijazno sodelovanje pri veaelici, katara se ja vršila dna 12. t. m. v Šmartnem pri Litiji v prid Šolski mladini. Dolžnega se čuti tudi izreči zahvalo drugim Litijčanom, kateri so s obilno vdeležbo in radodarnostjo pripomogli do nepričakovano ugodnega gmotnega vspeba. Hvala tudi smartinskim pevkam, pevcem, tamburašem, poBebno pa igralcem, kateri so nam s svojim premišljenim in dobrim igranjem napravili prav kratkočasen večer.
Vodstvo ljudske šole v Smartnam pri Litiji, dne 12. januvarja 1902.
J. Cerne, vodja.
Umrli so v Ljubijani:
Dne 10. januvarja: Marija Galom, delavčeva vdova, 84 let, Radeckega cesta št 11, ostarelost. — Ferdo Palusa, zasebnik, 79 let, Zatiške ulice št. 1, kap.
Dne 11. januvarja: Katra Furlan, gostija, 58 let, Rožne ulice št. 27. srčna hiba. — Jožef Nolli, operni pevec, 60 let, Studentovske ulice St. 5J, kap.
Dne 12. januvarja: Ana Matelič, delavčeva hči 19 mes., sv. Petra cesta št. 23, vnetje sopilnih organov.
Meteorologično poročilo.
Vtiisa nad r.' r.sn S » ; m. Srednji zračni tlak tam.
Jan. |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v •C.	Vetrovi	Nebo	si = £ *>
15.	9. zvečar	750 6	— 45	si. svzhod	jas::	ti
16.	7. ajutraj	7443	— 5-8	si. sever	oblačno	i
-	2. popol.	737 0	29	p. m. jzah.	del. obiač.	o 1®
Srednja včerajšnja temperatura —20*, ner-male: —2 5*.
Dunajska borza
dn6* 16. januvarja 1902. Skupni državni dolg v notah   .   .   . . Skupni državni dolg v srebru .   .   . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4°/.   .   .   . .
Ogrska zlata renta 4°/........
Ogrska kronska renta 4*/0.....
Avstro ogrske bančne delnice   .   .   . .
Kreditna delnice.........
London vista..........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark............
20 frankov...........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
100 25
ir.o-15
120 50 96 65 119'70 9530 1602 — 644 — 239 15 117 15 23 44 1903 9365 1130
Zahvala.
Na došlih nam mnogobrojnih, sočutja polnih izrazih tolažbe in tešila povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, odnosno očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Josipa Kušar-ja
izrekamo vssm sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem darovateljem prekrasnih vencev, vsem tistim sočutečim, ki so predragemu pokojniku izkazali s svojim spremstvom zadnjo čast, posebej še si. telovadnemu društvu „Sokol*, si. vojaškemu veteranskemu koru ljubljanskemu, cenj. trgovsko-šolskamn zavodu g. Arturja Mahra, dalje gg. prijateljem pevcem in konečno vsem ter vsakemu posebej, ki nam je pomagal manjšati srčno bol, svojo iskreno in toplo zahvalo Bog plati! (150)
Žalujoči Kušarjevi.
-m alanda
Jf Ceylon-čaj
Je jedrnat, aromallfrn, elat,
St. I v zavojčkih a K —-20, K --50, K l'25 Št. 2........--U, „ -'60, „ l'50
St. 3 h        m        !! m       '32,   !f       '80, n 2.
se dobiva v vseh veejlh apeeerljaklh trcovlnah. (2593—15)
Dve elegantni
damski obleki za maškarado
(Postiljon in Španka) IfcjST        prodasta. TWJ
Več se izve: Pred Prulami 13, pritličje. (125-2)
tos Selatkal v Aaaaaa, Salaagrad, *m Kleia-Botftrag; v Stejr, v Liae na Daaaj via Aantettaa. — Ob 7. an 5 m sjntraj oukn  vlak v Trait, Peatasel, Beljak, Celavaa, Franaeaafeate, Ljubaa, Daaaj, 6as Salatkal v Salaograd, Inamaat, iaa aatahataa aa Daaaj. — Ob 11. ari 51 m deeelaae oeesai vlak v Trki«, Paa-takel, Beljak Celovea, Ljaaae, Selstkal, Daaaj. — Ob S. ari 50 m popsldaa aaakai vlak v Trbii, Beljak, Celovea, Franaeaafeete, Iaaaiaat, Maaakava, Ljaaaa, 6ez Selzthal v SelaaCraa, Lead-aaetaia, Zali •» jezera, haaaaaatj Bregeae, Car i k,  Oeaeva, Pariz, te* Kleia-Reiilag v Stavr, Liaa, Baaajaviee, Plana, Ifa-rtjhte vare, Heb, Fraazove vara, Karlave vare, Praga, (direktai vaz I. ia II.  razreda), Lieako,   Daaaj ria Aaostettaa. — Ob lt. uri Bveaer esebai vlak v Trbiž, Beljak,  Fraaaeasfeste,   Iaenest, Maaakava. (Trn-MeaakoTo airektai vozari I ia II. raareda.) — Proga v Novo ovests ln v Rtćevjo. Oaabai vlaki: Ob 7. ari 17 a zjatraj,  ob  1. uri 5 m aopalaaae,  ob 6. ari f>5 .-»  zvečer.  Pnko.i v LJubljano jaz, kol. Prog-, la 'frbiža. Ob 3. uri "25 m zjutraj  osoboi vlak z Dunaja via Amstetten, lionakevega, Iaomasta, Franzeaa-festa,  Solnograda, Lanca, Stebra,  Aaaeeea, Ljahaa, Celovca, Beljaka, (Monakave-Trst direktan  vazeri I. in li. razreda).  — Ob 7. uri  12 m zjatraj Oćzbai vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari Itt m dopoludae osebni v!:-.i. ■ Dunaja via Amstetten, Karlovih v^rev, Heba, Manjiiib varov, Plzna, Prage, direktni vezovi I. ia II. razreua.i, Budeievic, Bolnograaa,   Linea, btevra, Parita, Geneve, Carina, Bregenea,   Icomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteiaa, Ljabna, Celovca,  Št. Mo-harja, Pontabla.   —   Ob  4.   ari 41   na popolada« osohni   viak   z  Danaja,   Ljabca,   Selzthala. Beljaka, Celovca, Monakovega, inouiosta,  Franz^astMte, Poniži'     — Ob 8. ari 51  m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubua,   Beljaka,  Celovca, Pootaela. — Proga li Novega znsata in Kočevja. Osobni vlaki: Ob b. ari in 44 m zjatraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod iz Ljubljano drž. kol v Kamnik.  Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 ra zjutraj, ob 2. uri 5 m popoladne, ob S. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in same v oktobra. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is KaanUai Mešaai vlaki: Ob 6. ari 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoladne, ob H. ari 10 m zvečer in ob 9 ari 55 bi zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikik ia samo v oktobru. n)
Isčs       • I. fsbruvarjsm t. I.
stanovanje "
za novoporočenca, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklin, najraje v bližini Vodmata Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«
Mesečno sobo
če možno s hrano, išče samec. (124—2) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«
Št. 46068.
(26—3)
Ustanova za sirote.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjeno je mesto Jožefe Jale-nove ustanove za sirote v znesku 84 K na leto.
Prošnje za podelitev te ustanove, do katere imajo pravico v Frančiškanski, v Št. Peterski ali v št. Jakobski župniji v Ljubljani rojene sirote, ki še niso 15 let stare, vložiti je tukaj do 20. januvarja 1.1.
Magistrat deželnega stolnega mesta LJubljane
dne 29. decembra 1901.
!! Ugodna prilika!!
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Lepo pozlačena ura z verižico s triletnim jamstvom, 6 komadov Ia žepnih robcev, 1 svetovno pat. žepno pisalno orodje iz nikla, 1 prekrasni album s slikami, obsega 38 podob, najkras-nejSih na svetu, 1 računski stroj „Patenta", kateri izračuni sam najtežavnejše naloge, k temu podučilo, 1 podstavek na pisma za vsakogar poraben, 5 komadov prelepih razglednic, 5 komadov čudovitih orakelnov egiptovskih vedeževalcev, kateri vzbujajo veliko veselja, 1 garnitura manSetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, s patent, zakle-palom, 3"0 zlata, 1 lepo diSeče toaletno milo, 1 fino žepno toaletno zrcalo, 1 prakt. žepni nožek, 1 fin nastavek za smodke iz jantarja, 1 modern prstan za gospode z imit. druguljem, 20 kom predmetov za dopisovanje in Se 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane 1 jfld. »O m*jr-. Odpošilja po postnem povzetju ali če se denar prej po&lje. (153.
KrakoTO št. €34.
Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar
Mes zvečer ob 8. m
11 žrebanje!!
Glavni dobitek
kron
40.000
vrednosti
Srecce za ogrevalne sobe
(Warme8tuben-Lose)
Srećka & 1 krono
priporoča (2659—22)
J. o. mavbk
v Ljubljani. |
U80Jamo si kar najbolje priporočati
laatnrsra prldelUa, ob enem prosimo, da naju počastite v slučaju potrebe s precej obsežnim naročilom ^ .
1'on'iia: LUnnikn rileee, dobro za\ kri. a 19 in kr., belo a. tO in *4 kr., isilher a IA in IS kr., črno dni »tatinu It o a 1-4 in 15 kr., belo a ih kr., iMtrMko rdr«e a 19 in 14 kr., teran a IA in IS kr., Istrsko belo a 14 in IS kr. za liter loco Pulj v posojenih sodčkih, ki se naj kar najhitreje franko
vrneJ°- S spoštovanjem (147—1)
Ivan in Nikolaj Orlic
veletrgovina z vinom v Pulj u (Poln).
=== Barki: „Dobra IVIarlJa" In „Cioapa ■ Trsata'*
EH
Častiti gg.
ženini in neveste!
Največja izbora lepih zaročnih in poročnih prstanov, ur, verižic, uhanov in brošk najnovejše vrste.
Namizna oprava (Besteck), svečniki itd,
Veliki novi ceniki s koledarjem gratis in franko.
Uljudno vabim in se priporočam (114-2)
Pran Čuden
urar, trgovina z zlatnino, srebrnino, šivalnimi stroji in bici k Ij i Ijrjubjani, Mestni trg st. 25.
4fL . -
(149 -1)
Išče se spretna
prodajalka
event. tudi kot fl4(
korespondentinja
za takoj.
Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda".
Izurjen žagovedja
z mesečno plačo 20 K in z vso preskrba se sprejme takoj pri prebl. g. Vladimirju pl- Halper-ju, c. kr. komorniku in vladnem zastopniku itd v Zajezdi, pošta Budinsčina, Hrvatsko. (166—1)
Pilit
želi takoj vstopiti v službo.
Ponudbe pod „Trgovina" poste ra> stanta Ljubljana. (130—2
Učenca
za urarsko obrt, 14—15 let starega, takoj sprejme Aleksander Ambrožič, urar na Jesenicah, Gorenjsko. (119-3)
Resna, min posudba!
Mladenič z uradno službo, ki je prijetne zunanjosti, potrebno izobražen, in ki bode imel po roditeljih precejšnje premoženje, želi se poročiti z goapodično v starosti do 35 let, ki ima nekaj gotovega premoženja. Kuharice al' zmožne kake druge obrti imajo prednost. Resne ponudbe a priloženo aliko pod naslovom plemenito Nrrr" nai se blagovolijo poslati na upravništvo .Slov. Naroda". (154)
Št. 46,057. (138—2)
Ustanova
za meščanske vdove.
Pri mestnem magistratu izpraznjeno eno mroto Jmn. JmU.. ftcltlf-Unfove ustanove v xoesb.u letnih h 1 kron.
Pravico do te ustanove imajo uboge vdove ljubljanskih meščanov in je prošnje za podelitev teora ustanovnega mesta vložiti tukaj do konca t. m.
Magistrat deželnega stolnega mesta LJubljane
dn6 3. januvarja 1902.
V poslopju meščanske "bolnice.
Vatap a naduren trs«. Poajaearjrv trg.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po calam svetu v polni Istini.
Slikovita Bosna
je razstavljena samo do sobote 18. januvarja t. I.
Na Dunaji so nas umetniški zavod večkrat obiskali člani vladarske rodbine in več tisoč pohvalnih poročil v časnikih in drugih raznih priznanj svedoči o krasoti in plastičnosti razstavljenih slik. Otvorjeno vtak dan. tudi ob nedeljah In praznikih, od S. ure zjutraj do S. ure zveeer. (152) Vstopnin* za odrasle aO h, za otroke, dijake
in vojake do narednika tO h. Dijaki dobć znižane cene le takrat, kadar pridejo korporativno s svojimi gg. profesorji.
% Ženitna S
m «
0     cKmctovalcc, samce, 40 let 0
stat,   s  pzcmcicnjcm   io.ooo 4jk
0 aotdirttaijcv, i&tim oc -poro- ^0^ jI čiti. s? dzktico   aii   pa vSovo
J focz> otzok, ki no| in\a hakifo ^
^ Sooo aid. in faaovino, gostilno 0
^ ali kaj enačeča. ^
&       c?owu3&£ & nataučnitn opi- ^fft
0 <xnu   ivv   [otoaxa^ijo   naj   oe "tt
J pootjejo do 23. |c&tHt>atja t. C S J -po3 ,,samec" via -upravništvo
^ „Slov. ^Zavoda". (151-1) ^
oooooofto«««oo«oa
0 ponudba, g
Iadajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
ES
56