Št. 36^14.782) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5 ^ 17. septembra 1944 se je tiskal v tisk'"' dob' v Govcu pri GorenliTr' tembra 1944 do 1. r nija’ pod Vojskim pri l. osvobojenem Trstu, kje Bil je edini tiskani pan sužnjeni Evropi. TRST-UlMontecchi6-Tel(k GOBCA - Drevored 24 maggto 1 ČEDAD - Ul. Ristori 28 • Tel. 0432/7Č 1300 LIR POŠTNINA PIA«. SPED. INABB.P , v*.'* 1° S £ 0A utUA, 6. FEBRUARJA 1994 Naš spomin na Sašo Bojan Brezigar Oanate so v Sarajevu |udi včeraj. Izstrelili e rainometalci na to DtR"V \T 1 ^j™°gihljudi.kisoski prihranki kupi IT*) hrane za prežive „i , 80 granate morili S? * otroke, kisov V*311 na kruh. Pred ^ je granata ubili otmlf 1^ o_i nk-1 J vlVAOSiail novinarske ^ učili, da je vojna ujita nasproti dve in se bojuj« drugi. V tej bali ^ je take vojne r ■“uui, oomismci rabota, otroci - vse 1 ^ lasom prizor Privadih in na« n grajajo več tak dneh vojne. Ljudje, ki živij' Prav tako marsiCe ____BOSNA IN HERCEGOVINA / NAJHUJSl POKOL CIVILISTOV OD ZAČETKA VOJNE_ Granata je na sarajevski tržnici ubila več kot 60 ljudi SARAJEVO - Včeraj malo po poldnevu, ko si največ Sarajevčanov upa oditi iz zaklonišč, je na tržnico v središču mesta padla granata, ki je po zadnjih, še neuradnih podatkih ubila 61 ljudi, hudo ranila pa najmanj 140. Podpredsednik bosanskega predsedstva Ejup Ga-nid je izjavil, da so granato »Če me bodo Srbi ubili, bodo objavili, da sem naredil samomor«, je po pokolu na tržnici izjavil predsednik predsedstva BiH Izetbego-vič, ki je sinoči sklical nujen sestanek predsedstva in vlade. Dogovoriti so se, da se bo delegacija predsedstva kljub zadnjim srbskim napadom na civilno prebivalstvo udeležila novega kroga mirovnih pogajanj, ki sta jih posrednika Ovven in Stol-tenberg sklicala za deseti februar. izstrelili Srbi, ki so jih predstavniki Unproforja kakšno uro prej obtožili tudi za pokol, ki se je zgodil v petek v primestnem naselju Dobri-nja. Novi poveljnik Unproforja, britanski general Rose, je izjavil, da o srbski krivdi za poboj ljudi, ki so v petek Čakali v vrsti za kruh, ni nobenega dvoma. Srbski general Manojlo-vid je sporočil novinarjem, da v trenutku zločina na tržnici njegovi topničarji sploh niso streljali, dodal pa je tudi, da njegova vojska nima orožja, ki bi lahko povzročilo tolikšno razdejanje. Radovan Karadžid pa je pred televizijskimi kamerami hitel izjavljati, da so Muslimani sami izvedli množični poboj, ker bodejo očrniti Srbe in si izposlovati dovoljenje za uvoz orožja. Pričakujejo, da bo Unprofor danes objavil dokaze o tem, od kod, iz kakšnega in čigavega orožja je bila izstreljena granata, ki je padla na sarajevsko tržnico. (Agencije) Na tržnici v središču Sarajeva je bilo v trenutku ekpslozije na stotine ljudi, ki so iskali živež (Telefoto: AP) TRST Zakon o Krasu spet pod vprašajem TRST - Spet težave pri izvajanju deželnega zakona 16 iz leta 1992, bolje znanega kot zakon o Krasu. Tržaški pokrajinski nadzorni odbor je namreč zamrznil programski sporazum, ki so ga na njegovi osnovi sklenile Dežela, KGS, Občina Trst in Pokrajina Trst za uresničitev 15 projektov v vrednosti 15 milijard lir na področju Vzhodnega Krasa kot odškodnino za škodo, ki jo povzroča namestitev sinhrofrona pri Bazovici. Kaže, da je pri sprejemanju ustreznega sklepa tržaška občina zagrešila formalno napako, ki naj bi sicer bila popravljiva. Seveda pa je vest vzbudila zaskrbljenost med slovenskimi politiki. NEMČIJA / UPUZUPILU HkVAlOTVT Kancler Kohl odločno obsoja poseg Hrvaške v BiH MUNCHEN - Nemški kancler Kohl, ki je veljal za enega najveejih zaščitnikov hrvaških interesov, je v soboto najostreje doslej obsodil Hrvaško. Predsednika Tudmana je obtožil, da je kršil mednarodno pravo, ko je v BiH poslal redne enote hrvaške vojske. Čeprav je VS OZN Hrvaški zagrozil s sankcijami, pa evropski diplomati menijo, da bo Nemčija, ki takim ukrepom nasprotuje, uporabila svoj vpliv na Zagreb, da se hrvaške enote umaknejo iz BiH. »Obžalujem, ker hrvaška vlada, zlasti pa predsednik Tudman, nista javno predstavila svojega stališča o tem vprašanju,« je dejal Kohl v svoji doslej najostrejši izjavi o Hrva-ški.(Reuter) TRST / OB 50. OBLETNICI SMRTI Spomin na Kugyja TRST - V okviru dvodnevnih pro- dili pokojnikov grob na pokopališču slav ob 50-letnici smrti književnika, pri Sv. Ani. Njegov lik so opredelili glasbenika in alpinista Juliusa Kugyja kot simbol sožitja. Osrednja kulturna so včeraj v navzočnosti tudi tržaškega prireditev bo danes popoldne, in ljubljanskega župana pravno ure- Na 2. strani Kultura Prešernove proslave Kot običajno v zadnjih letih so pobudnice osrednje tržaške in goriške Prešernove proslave tri organizacije Slovencev v Italiji, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, in sicer deželna Zveza slovenskih kulturnih društev, goriška Zveza slovenske katoliške prosvete in tržaška Slovenska prosveta. Zamisel letošnjih prireditev, ki se bosta pričeli danes ob 17. uri, in sicer v tržaškem Kulturnem domu in v goriškem katoliškem domu, pa izpostavlja značilnosti in posebnosti ljubiteljske kulture. Uredništvi Primorskega dnevnika in Radia Trst A, ZSKD, Slovenska prosveta in Slovenska katoliška prosveta iz Gorice ustanavljajo sklad MOSTARSKE ŽRTVE ki je namenjen sirotam iz bolnišnice v muslimanskem predelu Mostarja, pred katero so bili umorjeni Saša Ota, Marco Lucchetta in Dario D'Angelo Prispevke zbiramo na tek. račun St. 01-7612/39 pri Tržaški kreditni banki in na tek. račun št. 11846 pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah. Zbrani denar bodo pobudniki osebno izročili predstavniku Visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih s sedežem v Medjugorju, g. Jerryju Hulmu. Vse zadnje novosti pri Sli EDI NOBILI - EDINO PRODAJNO MESTO -TRST - Ulica Baiamonti 3 - Tel. (040) 820766 Kuhinje: 22 moreiuzzo fantoni MINOTTI GRATIAROLA NOVICE TRST / PRIREDITVE OB 50-LETNICI SMRTI JULIUSA KUGVJA Uslužbencem Seleča je naposled le odleglo PORDENON - V tovarniških prostorih Seleča je bil sinoči koncert lahke glasbe v znak solidarnosti z delavci, ki so bili na tem, da ostanejo na cesti. Med drugim sta nastopila jazzist Armando Battiston in humorist Paolo Hendel, vzdušje pa je bilo še kar veselo. Tudi zaradi tega, ker je rimska vlada, kot j vemo, zajamčila rešitev družbe, in to »tudi mimo Sobna«, katerega predsednik Gianmario Rossigno-lo je sicer potrdil pomoč. Glavnico je treba dokapi- j talizirati s 45 milijardami lir, od tega naj bi jih Friu-lia prispevala 13, kreditne ustanove 10, sam Rossi-gnolo 14, naveza malteških investitorjev pa 8. Deželna tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL so na podlagi tega pozvala odgovorne, naj s sanacijo podjetja pohitijo in tako omogočijo redno nadaljevanje proizvodnje barvnih televizorjev, obenem pa priznala deželni vladi zaslugo za preprečitev komisarske uprave. Jutri bo obiskala uslužbence Seleča predsednica parlamentarne komisije za enake možnosti Tina Anselmi. Zaradi prevare prijavili predstojnika klaretincev LECCO - Skupina približno 50 prebivalcev iz Lecca je prijavila sodnim oblastem 70-letnega tržaškega patra Antonia Leghiso, bivšega predstojnika reda klaretincev. Skupina prebivalcev že več let in brez uspeha zahteva povračilo prihrankov (okrog 5 milijard lir), ki so jih patru zaupali v zadnjih 15-20 letih. Pater jim je namreč zagotovil, da bodo na to vsoto prejemali bančne obresti in da bodo njihovi prihranki uporabljeni v dobrodelne namene. Odvetnik Vassallo, ki zagovarja skupino prebivalcev, je včeraj povedal, da so ti že zahtevali zaplembo imovine klaretincev; ti so se sicer že ogradili od patra Leghise. En mrtev in dva ranjena pri iztirjenju lokomotive ALESSANDRIA - Zaradi zemeljskega usada se je včeraj iztirila lokomotiva potniškega vlaka Savona- Acqui. V nesreči je bil pri priči mrtev 43-letni strojevodja Giorgio Parodini iz Savone, lažje ranjena pa sta 43-letni vlakovodja Angelo Baccino in 36-letni pomožni strojevodja Oreste Greco. Na vlaku je bilo 50 potnikov. V dveh prometnih nesrečah trije mrtvi VIDEM - V Centi se je zgodila včeraj zjutraj prometna nesreča, v kateri je bil ob življenje 51-letni Luigi Maranzana iz Humina. S svojim avtomobilom je silovito trčil v tovornjak. Iz huminske bolnišnice so ga prepeljali v videmsko, vendar mu ni bilo več pomoči. Podobna nesreča je bila v Fagagni, kjer se je hudo ranila 29-letna Barbara Pivetta iz Vidma. Naravnost srhljiv pa je bil prizor po nesreči v Ru-dianu pri Brescii, kjer sta se ubila dva osemnajstletnika. Mercedes 200, ki ga je upravljal Vincenzo Metelli, je v ovinku zaradi prevelike hitrosti zaneslo z vozišča in trčil je v pokopališčih zid: voznik in njegov prijatelj Christian Gozzini sta bila pri priči mrtva, njun sopotnik Roberto Prandini, 16 let, pa leži hudo ranjen v oddelku za oživljanje bolnišnice v Brescii. »Spominjamo se osebnosti ki se je zavzemala za sožitje« Tudi župana Ljubljane in Podkloštra na sprejemu pri lllyju Breda Pahor TRST - »Za nas je seveda v prvi vrsti pomembno, da je Julius Kugy svetu razkril Julijce, istočasno pa je poudaril vlogo slovenskih vodičev, s katerimi se je podajal na njemu neznane vrhove.« Peter Suhadolc, ki se je v imenu enega od soorganizatorjev, to je Slovenskega planinskega društva iz Trsta udeležil včerajšnjih slovesnosti ob 50-letnici smrti Juliusa Kugyja, je z njemu svojsko znanstveno natančnostjo in jedrnatostjo opredelil pomen velikega alpinista, pisatelja in glasbenika za vse Slovence, posebej tržaške. Včerajšnji del prireditev, ki se ga je udeležilo nepričakovano število domačinov in gostov, je predvideval obred na Kugyjevem grobu in kratek sprejem na tržaškem županstvu.. Dvodnevni niz prireditev v počastitev »odkritelja Julijcev« so na pobudo tržaške delegacije Kulturnega združenja Mitte-leuropa zarisali še Združenje Italija-Avstrija, Združenje Italija-Slove-nija, tržaški planinski društvi CAI - XXX Otto-bre in CAI - Societa Alpina delle Giulie, Slovensko planinsko društvo iz Trsta in Tržaški odbor Julius Kugy. Več kot pokroviteljstvo je nudila tržaška Občina, ki je ob sprejemu poskrbela še za pravno ureditev Kugyjevega groba na osrednjem tržaškem pokopališču pri Sv. Ani. Kot so zapisali v uradnem komunikeju je tržaška občinska uprava »tudi s tem ukrepom želela poča- stiti spomin ugledne osebnosti, katere sloves književnika, glasbenika in alpinista je simbol odličnega sožitja, predvsem med prebivalci Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije«. V tem duhu je bil tudi sestavljen program celotne prireditve, predvsem pa prvega dne. Tržaški župan je namreč povabil predstavnike krajev, ki imajo Juliusa Kugyja, sina koroškega očeta in slovenske matere, za svojega. Tako sta včeraj v Trst prišla ljubljanski župan Jože Strgar in »prvi mož« Podkloštra (od tam izvira družina Kugy) Gervvald Steinlechner in tudi predstavništvo občinske uprave Celovca. V prostem razgovoru, ki se je razvil po kratkem italijansko-nemškem pozdravu Ric-carda Illyja, pa je seveda tekla beseda o stikih med posameznimi kraji, ki imajo ob Juliusu Kugyju še veliko skupnega. Danes popoldne bo pravzaprav osrednja kulturna prireditev ob 50-let-nici smrti »velikega Mitte-leuropejca«. V dvorani inštituta Goethe (Ul. Coro-neo 15) bodo ob 17. uri predstavili novo izdajo Kugyjeve knjige »Lavoro, Montagne, Musiča - Una vita«, o knjigi in o avtorju bosta spregovorila Rinal-do De Rossi in Spira Dalla Porta Xydias, nastopili pa bodo koroški, slovenski in tržaški zbori. Ob 10. uri pa bo v cerkvi Beata Ver-gine delle Grazie (Ul. Giu-stinelli 7) maša v italijanščini, nemščini in slovenščini. Ljubljanski župan Strgar med svečanostjo pred Kugyjevim grobom (Foto KROMA) H TRST / RAZGOVOR Z JOŽETOM STRGARJEM^ Z novim županom je zapihal nov veter, ki ga od srca pozdravljam« konkretne pobude, s katerimi bi mesti na raznih področjih utrdili vezi, kar mora prerasti v tvorno sodelovanje. Tako so nekatere službe obeh mest že prišle v stik, npr. univerzi, zdravstvene strukture, zavarovalnice. Vsekakor se je treba najprej spoznati med sosedi,« }f Jože Strgar v skopih obrisih predstavil vsebino dosedanjega dogovarjanja med občinskima upravama Ljubljane m Trsta. Prav tako ni naključje, da se župan) bližnjih držav oz. dežel (prisotna sta bila tudi župan Podkloštra in podžupan Celovca) srečajo na proslavi take osebnosti, kot je bil Julius Kugy. Jože Strgar je v slavljencu videl predvsem demokrata in zagovornika skupnega življenja med pripadniki različnih narodov, podčrtal pa je tudi, da je Kugy »spoštoval avtohtonega človeka v gorah«, (bip) TRST - »To je odlična poteza tržaškega župana Illyja in z veseljem sem prišel sem,« je dejal ljubljanski župan Jože Strgar, ki se je včeraj na vabilo Riccarda Illyja udeležil prvega dne tržaških prireditev ob 50-letnici smrti Juliusa Kugyja. Njegovo zadovoljstvo, ki ga je v kratkem razgovoru na tržaškem županstvu večkrat izrazil, je raslo iz dveh ugotovitev: prvič, ker so bile prireditve namenjene Juliusu Kugyju »prijatelju vsakega človeka«, in drugič, ker njegov obisk ponovno dokazuje, da se vezi med Ljubljano in Trstom po Illyjevi izvolitvi spodbudno krepijo. »Osvežitev v medsebojnih odnosih« - to je rezultat nastopa novega tržaškega občinskega odbora, ki je bil pred kratkim že na prvem uradnem obisku v Ljubljani. »Dogovorili smo se že za RIM / SEGNI PREDSTAVIL PROGRAM »PAKTA« BOLOGNA / DRUGI DAN ZVEZNEGA KONGRESA SEVERNE LIGE Alternativa levici vendar proti desnici RIM - »Pakt zfa Italijo« se zoperstavlja levičarskemu volilnemu zavezništvu, vendar pa se nikakor ne namerava povezati ne z desničarskim kartelom Finija ne z »nezanesljivim Bossijem« ne s »pisanim pojavom, ki ga pooseblja Berlusconi«. Mario Segni je na včerajšnjem srečanju »paktašev«, ki pa proti pričakovanju ni bilo zelo številčno, predstavil program in zaveznike »Pakta«. Poudaril je tudi, da med kandidati ne bo politikov, ki so bili vpleteni v razne podkupninske afere (to izjavo so udeleženci bučno podprli, vendar ob vzklikanju, naj nekateri politiki odidejo s tribune). Za Segnijem so namreč na tribuni sedeli številni znani politiki, kot so npr. bivši predsednik vlade Amato, republikanski lea-der Giorgio La Malfa, libe- Mario Segni (Telefoto AP) ralec Zanoni, v Palaeru pa ni prišel Martinazzoli, vendar pa so se včerajšnjega srečanja udeležili štebvilni vidni predstavniki Ljudske stranke, med temi tudi Rosa Russo Jervolino. Po Segni j e vi oceni ob- stajata dve zelo konkretni nevarnosti, in sicer, da bi zavezništvo, ki ga vodi DSL, prevladalo kot večinska sila pred opozicijo, ki bi ga na jugu države sestavljali pripadniki MSI, na severu pa Lige, to bi seveda privedlo do ostrega soočanja. Druga možnost je, da bi tudi zmagala levičarska koalicija, ki pa ne bi imela večine, kar bi onemogočilo sestavo kakršnekoli demokratične vlade. Skratka ne levica ne desnica ne Liga ne Berlusconi (sami ali v raznih kombinacijah) se ne morejo predstavljati kot verodostojni kandidati, ki |bi prevzeli vodstvo držaVe. Kot so za Segnijem zatrdili še drugi govorci lahko pride do »posodobitve Italije samo z uveljavitvijo liberal-de-mokratskega predloga, ki ga prinaša Pakt za Italijo«. Bossi in Berlusconi: doslej zaroka, kdaj tudi poroka? BOLOGNA - Smo z Berlusconijem, nismo pa za Berlusconija: takole bi lahko strnili mnenje povprečnega pristaša Severne lige po drugem dnevu drugega zveznega kongresa Bossijevega gibanja v Bologni, ki se zaključi danes. Vodja carroccia se je predvčerajšnjim izrekel za zavezništvo s televizijskim mogotcem, le-ta je včeraj pisno odvrnil, da si lahko zdaj končno sežeta v roko in ustanovita li-beral-demokratsko fronto za odgovorno upravljanje države, toda Umbertova baza je razdeljena: eni mu slepo zaupajo, druge pa je strah »smrtnega objema« z Berlusconijem. Razpoloženje slednjih najbolje ponazarja milanski župan Marco For-mentini: »Nobenega no- Umberto Bossi (Telefoto AP) vega monopola po Fiatovem zgledu ne bomo dopustili, niti Berlusconijevega. Fiat je na vse kriplje hotel Alfo, potem pa jo je uničil; takega industrijskega zločina ne bomo nikomur več dovolili!« V resnici bodo ligaši naredili natanko tisto, kar jim bo zaukazal Bossi, kajti zaupanje (zaverovanost?) vanj je menda večje od strahu pred izgubo ligaške identitete, česar se bojijo tisti, ki poudarjajo, da Berlusconi vendar ni tako »kristalno čist«. Senator Enzo Boso: »Berlusconi se sicer res obdaja s figurami starega režima, toda zavezništvo z gibanjem Forza Italia nam pomeni edino sredstvo, da prodremo na jug in razjasnimo obzorja Italiji, ki se utaplja v javnih dolgovih z ritmom po šest milijonov lir na sekundo.« Toda Bossi postavlja zavezniku pogoj: »Soglaša naj z načelom, da mora biti prihodnja zakonodajna doba ustavodajna.« Berlusconi pa se gotovo strinja. Tudi predsednik senatorjev SL Francesc0 S p ero ni zagovarja volti' no navezo z njim in to z naslednjo utemeljitvijo-»Na volitve bi lahko Sti tudi sami in še roman tično bi bilo, toda v pa) lamentu bi nas bilo malo in ne bi mogli do besede.« Pač pa Speroni opozarja šefa Fininvesta, naj ne sklene nobenega sporazuma z Nacionalnim zavezništvom Gianfran-ca Finija, ne političnega ne tehničnega, čeprav priznava, da ne bo mogoče nadzirati ločenih, krajevnih zavezništev na jugu države. Berlusconiju je sila naklonjen tudi ligjj1 ideolog Gianfranco Mi' glio, ki ni sicer član Bossijevega gibanja: »SaJ sem nanj prvi opozoril,« se je pohvalil sinod pred televizijskimi kamerami. -ObčTn INA TRST / NADZORNI ODBOR ZAMRZNIL PROGRAMSKI SPORAZUM TRST / TRŽAŠKI LUSKI DELAVCI V PRECEPU Spet pod vprašajem deželni zakon o Krasu Sicer pa naj bi šlo za popravljivo formalnost TRST - Glavnina deželnega zakona 16 iz leta 1992, znanega kot zakon za Kras, bi lahko spet za nedoločen Cas ostala mrtva tika. Kaže namreč, da je raz-eijavljavljen programski spora-Zuni, ki so ga po neštetih teža-vah in zavlačevanjih sklenile ežela FJK, Kraška gorska skupnost, Pokrajina Trst in Občina za izvedbo vrste ukrepov za zaščito in družbeno-gospodarski razvoj Vzhodnega Krasa, ki ga je Prizadela namestitev sinhrotro-jra pri Bazovici. Sporazum je aje razveljavil tržaški pokrajin-SjD nadzorni odbor z zavrnitvijo sklepa tržaške občine, da pristo-f1 k njemu, Ceš da je to napravi -a z bistveno pomanjkljivim in zato nezakonitim aktom. Pri navajanju vesti rabimo po-8°jnik, ker doslej ni bila še uradno objavljena, toda vse kaže, da ]? zanosljiva. Ce je resnična, pa onkretno pomeni, da je pod -Vprašajem 15 projektov v skupni vrednosti 15 milijard lir. To je seveda takoj vzbudilo reakcije med našimi ljudmi. »Preden natančneje ocenimo ta dogodek, moramo vedeti, s kakšno utemeljitvijo je pravzaprav pokrajinski nadzorni odbor zavrnil sklep tržaške občine,« nam je dejal podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. »Ob tej zavrnitvi se vsekakor postavlja tudi vprašanje, ali ne bi bilo vredno spremeniti sam deželni zakon 16/1992, ki očitno predvideva zapletene in tako rekoC nemogoče birokratske postopke. Bolje bi bilo, da bi celotno pristojnost za izvajanje zakona imela KGS. Vprašanje je tudi, ali ne bi bilo vredno nekatere predvidene projekte še poglobiti. A to je že drugo poglavje,« je še pristavil Budin. Deželno tajništvo SSk je v tiskovnem poročilu izrazilo veliko začudenje nad zapletom, ki ga je označilo kot »neverjetno«. »Ni nam znano, zakaj je pokrajinski nadzorni odbor razveljavil pristop tržaške občine k programskemu sporazumu. Dejstvo pa je, da ostaja spet praznih rok prebivalstvo na Krasu, ki je utrpelo tolikšno škodo za koristne in nekoristne ali celo škodljive posege za javno korist na teritoriju... Preučiti bo treba odgovornosti za vse to, zlasti pa takoj popraviti ukrepe, Ce so pomanjlkji-vi, in odpraviti neverjetne zamude pri uresničevanju obvez,« je še reCeno v sporočilu SSk. Predsednik KGS Ivo Sirca pa je nekoliko manj zaskrbljen. »V pogovoru s tržaškim občinskim tajnikom sem ugotovil, da gre za zgolj formalno pomanjkljivost, ki naj bi bila popravljiva« nam je dejal. »Sicer pa je res, da bi kazalo popraviti predvsem sam deželni zakon 16/1992, saj vsebuje predpise, zaradi katerih ga je zelo težko izvajati,« je pristavil. Perelli jutri ponovno Pred sodniki TRST - Paolo Mo °krajni načelnik za Deželo pri Konzo gradbenih zadrug, 1 tri nadaljeval s p ajem na procesu bjvšemu tržaškem aialisticnemu taj ^lessandru Pere t“SI) in nekdanjem riškemu občinskem oorniku Pier Raim . aPPelli, ki sta obte 'zsiljevanja. Modesti, priča in Dem oškodovana s . a> je jasno povede J® Perelli zahteval 2 celotnega zneska ( Dost 6 milijard lir), j1 Konzorcij žago Qelo pri zakupu Us e za industrijsko < aPpelli, vplivnerm DD komisije, ki je l0Cala o zakupu, r rporali poveriti nek Dolžitev, s katero j ® Užil sedemdesel ojonov lir, perelli je svojce Priznal_ da je preji ilijonov lir, a je frajal, da se je z di okoristila stre amen je jasen, nar izsiljevanja bi bil v Primeru obtožen n goljenega financii Političnih strank, z. f° Predvidene mi kazni. ________MILJE / 41. MILJSK1 PUST_____ Vse nared za nedeljski sprevod Cela vrsta stranskih prireditev Veliki voz skupine Bora na lanskem Pustu v Miljah MILJE - V Miljah je že vse nared za otvoritev pustnih prireditev, ki bodo za ves teden prijetno obmorsko mestece spremenile v pravcato malo prestolnico modernega pusta, v kateri je starodavni ljudski običaj dobil novo sodobno preobleko in obenem ohranil, ljudskost. Miljski pust je s Časom postal nadvse obsežna prireditev, ki z izdelavo bogatih kostumov in velikih, do osem metrov visokih vozov z zapletenimi mehanizmi zaposluje mestno prebivalstvo skoraj skozi vse leto. Vrhunec doseže v nedeljo z velikim pustnim sprevodom, ki privabi na miljske ulice tudi do 70.000 gledalcev. Z leta v leto se pustne prireditve nezadržno množijo. Otvoritev bo na pustni četrtek, ob 16. uri z mažoretkami iz Nove Gorice, ki bodo devet nastopajočih pustnih skupin privedle na Trg Marconi, kjer bo deset parov izvedlo stari pustni ples »ballo della verdura«, za katerega MiljCani trdijo, da izvira il 17. stoletja. Ob 18.30 se bodo udeleženci 41. miljskega pusta tudi ob tej razposajeni priložnosti spomnili tra- gedije v bivši Jugoslaviji z baklado, ki jo bodo ponovili vsako leto, dokler ne bo vojne konec. V petek bo kot vsako leto natečaj za »zlati fan-celj«, po nagrajevanju pa bo nastop uličnega gledališča Teatro tascabile iz Bergama z vrvohodcem Kelvinkom Ramonom, ki bo svoje vragolije izvajal na vrvi 30 metrov od tal. V soboto bo natečaj za najboljši našemljeni par - nagrada za zmagovalca je enotedensko potovanje na Korziko, ki ga nudi UTAT. V pondeljek bo pustno koledovanje z nabiranjem jajc za 41 metrov dolgo omleto, ki ga bodo ocvrli zveCer. V torek ob 16. uri bodo pustne skupine zopet krenile v sprevod, a tokrat brez vozov. Praznovanja se bodo zaključila na pepelnično sredo s pustnim pogrebom, (bov) Kdaj bo stekla reforma pristanišč Ukrep bi sprostil finančna sredstva Drago Gašperlin TRST - Včeraj smo opozorili na hudo stisko, v kateri se je znašlo tržaško podjetje luških delavcev (Culpt), ker vlada Se zmeraj ni odobrila odloka o izvajanju reforme pristanišč, s katerim bi sprostili finančna sredstva za predčasno upokojitev odvečne delovne sile in s tem za reorganizacijo dela, brez katere sploh ni mogoCe sprožiti usklajenega privatizacijskega postopka. Trenutek je Se prav posebno težak zaradi tega, ker mora Culpt ta mesec izpolniti obveznosti do skrbstvene ustanove Inps in zavoda za nezgodno zavarovanje Inail, a že doslej je podjetje potrošilo pol milijarde lir lastnega denarja za dopolnilno blagajno, ki bi jo morala v resnici plačati država. Zakaj v Rimu odlašajo, ne ve niti Achille Vinci Giacchi, komisar avtonomne luške ustanove, ki ravno tako potrebuje državni prispevek, saj je treba tudi v Eapt polovično oklestiti orga-nik. Nad pristanišCniki Culpta (526) in ustanove Eapt (640) pa se je pojavil Se en Damoklejev meC: Evropska skupnost bi utegnila oporekati tistemu členu reformnega zakona, ki določa, da bodo imeli delavci obeh organizacij v prihodnjih štirih letih prednost pred drugimi pri delitvi dela, in tako za štiri leta onemogoča deregulacijo. Je ta člen nezakonit in v nasprotju z rimsko pogodbo, v kateri so zapopade-na ekonomska načela dvanajsterice? Bruseljska oblast, ki je še pred nedavnim tako ostro nastopila zoper delavske monopole na bankinah (sicer predvidene po pomorskem zakoniku) in proti denarni podpori podjetjem, kakršno je Culpt, za zdaj molči: morda se bo oglasila, morda pa tudi ne, saj bi s cenzurnim nastopom zaustavila celovito reformo (Čeprav se sploh še ni začela). Seveda, omenjeni zakonski člen omejuje pristojnosti privatnikov oz. koncesionarjev ter' jim otežuje poslovno organizacijo, res pa je tudi, da bi divja deregulacija povzročila še večji kaos. Ne samo, pregon ES bi preprečil posodobitev luk in izničil nova pravila, s katerimi je nujno potrebno zamenjati dosedanja, ki jih vsebuje Se kraljevski pomorski zakonik iz leta 1938! Reforma pristanišč je nujna že zato, ker gre skoznje kar 60 odstotkov uvoznega in 80 odstotkov izvoznega blaga, a bi ga bilo lahko še mnogo veC, ko bi bile strukture ter infrastrukture modernejše, ko bi bili režijski stroški manjši in ko se ne bi bili upravitelji zadolžili do las - vse to pa je močno za vrlo stopnjo tekmovalnosti s severnoevropskimi pristanišči, ki so si zadala izrazito industrijsko podobo, in azijskimi, katerih glavni adut je v ceneni delovni sili. Reforma bo stala 2.200 milijard lir: 1.200 jih bo šlo za predčasne upokojitve (v Trstu okoli 500 delavcev), 1.000 pa za kritje dolgov, ki bremenijo luške ustanove; teh 1.000 milijard naj bi država izplačala do leta 2004 z letnimi obroki po 91 milijard. Tega denarja kajpak ne bo podarila, ampak ga bo spet pridobila z raztegnitvijo taks za pretovorne operacije, ki so zdaj v veljavi samo v večjih pristaniščih (kakor so Trst, Genova in Benetke), na vse luke. Skratka, reformo bomo plačali mi - potrošniki: ker bodo takse bremenile uporabnike luk, bodo ti pač navili cene blaga. Uresničevanje reforme bo treba torej temeljito nadzirati. Zlasti pozorni bodo morali biti sindikati in izvoljeni predstavniki tistih političnih sil, ki so si za spremembo tržaškega luškega aparata resnično prizadevali. To ne velja seveda za tržaške desničarske kroge, katerih zastopniki so v parlamentu sistematično bojkotirali osnutek reforme, zaradi česar tudi ni tak, kakršen bi moral biti. TRST / POZIV SINDIKATOV DEŽELI Sredstva ES gre smotrno izrabiti Potrebni usmerjeni razvojni načrti TRST - Deželni tajniki sindikatov CGIL Pasqual, CISL Bruna Arbo in UIL Snidero so izdali skupno tiskovno sporočilo, s katerim opozarjajo družbene, gospodarske in politične kroge na nevarnost razpršitve finančnih sredstev iz evropskih skladov 2 in 5B za razvojne načrte na hribovitih in goratih območjih F urlanij e-Juli jske krajine oziroma v tistih njenih predelih, kjer je industrija v krizi. Iz sklada 2 je Evropska skupnost pravkar nakazala 45 milijard lir za razmah industrijskih dejavnosti v tržaški in goriški pokrajini ter v spodnji Furlaniji. Nevarnost razpršitve prispevkov vidijo sindikati v okoliščini, da krajevne ustanove, podjetniki, trgo- vinske zbornice in drugi subjekti kot za stavo snujejo nebroj načrtov, ki naj bi bili deležni evropskega denarja, namesto da bi vsi skupaj izbrali kvečjemu dva ali tri natančno usmerjene projekte v vse-deželnem interesu. Pa-squal, Arhova in Snidero zahtevajo zaradi tega nuj-nosten sestanek z deželno vlado, obenem pa vabijo na ločena srečanja predstavnike Confindustrie, Confapija, Intersinda, obrtniških organizacij in druge. Sindikati so namreč nmenja, da je treba evropska sredstva porabiti v prvi vrsti za postopno odpravo brezposelnosti, za odpiranje novih podjetij, za učinkovito servisiranje proizvodnje ter za varstvo okolja in teritorija. PRODAJA OBUTVE calzature da piero ® SEZONSKA RAZPRODAJA ženske, moške in otroške obutve, torbic, usnjene galanterije, kovčkov. IZREDNO ZNIŽANE GENE Pozzuolo del Friuli - državna cesta Videm - Lignano (le 6 km od avtocestnega izvoza Udine Sud) NOVICE Otroški kotiček na Prešernovi proslavi V okvira današnje proslave ob dnevu slovenske kulture bo poseben kotiček posvečen otrokom. Udeleženci teCaja za animatorje pri SDZPI, ki ga vodijo Članice Združenja Lupusinfabula, se že nekaj tednov mrzlično pripravljajo na dveurno animacijo, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma. Starši bodo lahko svoje otroke prepustili skupini 15 animatorjev. Pričakali jih bodo na pomolu Kulturnega doma ob 16.45, od koder se bodo z ladjo odpeljali na Otok prijateljstva. Tako bodo tudi otroci doživljali in sustvarjali ob Dnevu slovenske kulture, medtem ko bodo njihovi starši prisostvovali osrednji prireditvi v veliki dvorani. Konferenca o teritoriju v Domu na Brdini Sekcija Demokratične stranke levice za OpCine in Bane prireja v torek, 8. februarja, ob 20. uri, v Domu Brdina na Opčinah Konferenco o teritoriju, ki naj bi prispevala k večji povezanosti in sodelovanju med raznimi dejavniki, ki delujejo na teritoriju, kot so kulturna in Športna društva, razne skupine in druge organizacije. Hkrati naj bi izpostavila vse probleme, ki so še odprti na tem območju, ter vzpostavila tvomejše stike s krajevnim rajonskim sosvetom. Skratka, openska sekcija zeli s to pobudo preosnovati in izboljšati svojo prisotnost na teritoriju. Obnovili vodstvo Cappelle Underground Vodstvo Centra za kinematografske razsiskave, ki deluje v okvira Cappelle Underground so popolnoma prenovili. Predsednik je Salvatore Ambro-sino, podpredsednik Cristina D’Osualdo, upravitelj pa MariaGrazia Filipaz. Novoizvoljeno vodstvo se ob tej priložnosti zahvaljuje ustanovnim elanom ter predstavnikom prejšnjega vodstva za opravljeno delo v vseh teh letih. Praznik včlanjevanja SKP pri Sv. Segiju Danes, ob 17. mi bo v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija (v Ul. Di Peco, 7) praznik včlanjevanja krožka Stranke komunistične prenove “Davide Pescatori". Ob 19. uri bosta v imenu pokrajinskega vodstva spregovorila Fausto Monfalcon in Se-gio Perini. Zasedanji rajonski svetov Jutri, ob 20.30, se bo sestal rajonski svet za Rojan-Greto-Barkovlje-Kolonjo-Skorkljo. Poleg ostalih vprašanj upravnega značaja je na dnevnem redu tudi resolucija o vprašanju pooblastil rajonskim svetom. V Četrtek, 10. t.m., pa se bo ob 20. uri sestal zahodnokraški rajonski svet. Dnevni red predvideva med drugim razpravo o oprostitvi plačila šolske refekcije, o spremembi 1. Člena pravilnika mestne tržnice za sadje in zelenjavo in o osnovnih socialnih uslugah za zahodni Kras; rajonski svet bo tudi izrazil svoje mnenje o občinskem proračunu. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1. tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-50 SIT Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG SREČANJE / POBUDA SVETOVALK Ženske o proračunu Na srečanju 17. t.m. bodo izdelale predloge in pripombe Mnenja in predlogi žensk v zvezi z občinskim proračunom za leto ’94. Pobudo so dale občinske svetovalke Zavezništva za Trst, Demokratične stranke levice in nove Ljudske stranke, ki so v petek priredile prvo javno srečanje z občankami, da bi z njimi pregledale smernice komaj predstavljenega finančnega dokumenta. Poleg svetovalk Marie Stelle Malafronte, Piere Petdeseto zborovanje Edinosti Družbeno politično društvo Edinost bo danes priredilo svojo petdeseto protestno manifestacijo na Trgu Zedinjenja Italiie. Tokrat bo shoa izjemoma od 10.30 do 11.30, ker bodo kasneje druga zborovanja in bi sočasnost lahko motila javni red in mir. Današnji protest je uperjen proti vec kot 60-letni zamudi pri izdaji izvršnih predpisov za izvajanje Ustave, proti poskusu vlade, da bi z rednim zakonom omejila pravico do rabe slovenščine v odnosih z oblastmi, proti pravno neosnovane-mu in na laži temelječemu odgovoru Travanuta na vprašanje o možnosti rabe slovenščine pri plačilu avtomobilskega davka in proti odredbi župana II-lyja glede rabe slovenskega jezika na Občini. Montanesi, Anne Marie Paolinelli, Margherite Hack, Arielle Pittoni, Stefanie Ja-poce in Ester Pacor se je petkovega srečanja udeležil tudi občinski odbornik za finance Franco Degrassi, ki je na kratko predstavil nekatera ključna poglavja proračunskega dokumenta. Zaustavil se je predvsem pri poglavjih, Id se nanašajo na davke, zmanjšanje stroškov, urbanistični načrt, nove strateške prijeme, storitve in pobude glede' razvoja mesta. Na petkovem srečanju, ki se ga je udeležilo tudi veliko predstavnic raznih Zenskih organizacij in gibanj, so se dogovorili za novo snidenje v četrtek, 18. februarja ob 18. uri, na katerem bodo izdelali dokument s predlogi in pripombami na občinski proračun. PRIREDITVE / DANES IN JUTRI NIZ MIROVNIH POBUD Živ spomin na žrtve vojne Cerkev obhaja tudi Dan življenja OTROŠKI POHOD ZA MIR V cerkvi sv. Antona Novega je včeraj popoldne potekalo molitveno srečanje. Priredila ga je tržaška katoliška Cerkev v okviru obhajanja Dneva življenja, za katerega je dala pobudo italijanska škofovska konferenca. Danes bo v tem sklopu tudi Otroški pohod za mir. Prireja ga Otroška katoliška akcija. Mladi udežleženci se bodo zbrali ob 15. uri pri Rossettijevem spomeniku ob Ljudskem vrtu ter od tu krenili po središčnih mestnih ulicah do cerkve sv. Antona Novega. Spremljal jih bo tržaški škof Lovrenc Bel- lomi. Prireditelji nameravajo s to pobudo podpreti kandidaturo sarajevskih otrok za Nobelovo nagrado za mir. V ta namen bodo tudi pošiljali posebne razglednice. Niz raznih prireditev za obhajanje Dneva življenja se bo nadaljeval in zaključil jutri zvečer z Recitalom življenja, ki bo na sporedu z začetkom ob 20. uri v gledališču Ananian. Pripravila ga je mladinska skupina župnije sv. Vincencija. KONCERT ZATRI TRŽAŠKE NOVINARJE V spomin na Saša Ota, Marca Lucchetto in Da-ria D’Angela, ki so 28. ČRNA KRONIKA Trije malopridneži v baru v Ul. Orioni so se znesli nad policijskim agentom V včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah, okrog 4.30, je 41-letni Luigi Lokatos v baru “Max“ v Ul. Oriani napadel agenta javne varnosti. Agent je opravljal svoje redno delo in se ustavil v baru ter se predstavil; ko je pokazal osebne dokumente so ga Luigi Lokatos in še druga dva gosta bara napadli in “obdelali" s pestmi. Luigiju Lokatosu sta “pomagala" 30- letni Antonello Španu in 30-letni Romolo Lokatos, ki imata stalno bivališče v Trstu. Takoj so posegle Se druge osebe, da bi prekinile “pretep", med njimi tudi agenti javne varnosti. Kljub temu pa sta Antonello Španu in Romolo Lokatos nadaljevala z grožnjami in grozila tudi drugim osebam, ki so se nahajale v lokalu. Ko je trojica hotela zapustiti javni lokal, jo je ustavila patrulja agentov letečega oddelka, ki je prihitela na pomoC kolegom, potem ko je bila o dogodku obvrešCena po telefonu. Napadenega agenta javne varnosti so pospremili v glavno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, za posledicami udarcev pa se bo moral zdraviti sedem dni. Storilce kaznivega dejanja so aretirali pod obtožbo groženj, žaljenja in upiranja javnim oblastem ter jih pospremili v korone j ske zapore, kjer so na razpolago sodnim oblastem. Aretirane osebe, kot poroča policijski urad za boj proti kriminalu, so že imele opravka s pravico zaradi različnih kaznivih dejanj, ki so jih zagrešile v preteklosti. januarja umrli med opra" vljanjem svojega novinarskega poklica v M° starju, bo danes z začetkom ob 11. uri p°sej ben koncert v dvorani Tripcovich v Trstu. Na" stopila bosta orkester in zbor tržaškega gledališč* Giuseppe Verdi. P° vodstvom dirigenta Mi' chela Tabachnika bosta izvajala Mahlerjev®, Brahmsove in Beethovnove skladbe, sodelovala pa bo tudi francoska mezzosopranistka Nadine Denize. Vstopnice si je mogoče nabaviti v blagajni dvorane Tripcovich od 9. ure dalje, prireditelji pa nameravajo izkupi®®^ pokloniti Združenju mednarodne solidarnosti. RAZSTAVA NA ČAST OTE, LUCCHETTE IN D’ANGELA Spominu na tragik0 preminule novinarje bo posvečena tudi zanimive fotografska razstava z naslovom Južni Slovani, ki jo bodo odprli jutri ob 11. uri v prostorih Ljudske knjižnice v Ul. L>e Rosario 4. Gre za posnetke Maria Boccie in Tiziana Neppija o tragični vojni, ki ta čas divja na Balkanu. Razstavo prireja tržaška koordinacija Italijanskega konzorcija solidarnosti, pri katerem sodelujejo tržaška mirovna gibanja ter verske organizacije, na ogled pa bo do 21. t. m. od 15- do 19. ure. ŠEMPOLAJ / PROSLAVITEV DNEVA SLOVENSKE KULTURE V PRIREDBI DRUŠTVA VIGRED, Prešernova proslava v znamenju 100-letnice rojstva Iga Grudna Prizor s Prešernove proslave v Šempolaju (Foto Kriižmančič/KROMA) Letošnja Prešernova pro- zahvaliti skrbni pripra slava je v Šempolaju potekala v znamenju nedavne stoletnice rojstva Iga Grudna. Na sporedu je bila pred-sinocnjim v prostorih društva Vigred, ki jo je tudi priredilo, udeležilo pa se je je prav veliko nastopajočih in publike, tako da je bila društvena dvoranica res pretesna. V preteklih letih so proslavo prirejali v šem-polajski šoli, ki pa je trenutno zaradi preureditvenih del zaprta. VeCer je uvedla predsednica društva Elena Legiša. V svojem pozdravnem nagovoru je podčrtala nekatere skupne poteze Franceta Prešerna in Iga Grudna, med temi skupno zavzemanje za miroljubno sožitje med narodi. Takoj za tem pa so razne Grudnove pesmi recitirali osnovnošolski otroci. Odrezali so se prav dobro, za kar se je treba njihovih učiteljic. Drugi del večera je bil posvečen predstavitvi monografije o Igu Grudnu Narcis širokega srca, ki jo je pred nedavnim izdalo na-brežinsko kulturno društvo v okvira proslav ob 100-let' nici rojstva pesnika, po katerem nosi ime. Govorila sta oba avtorja knjige, se pravi Ivan Vogrič in Marko Tavčar ter razkrila marsikatero podrobnost o tem, kako in zakaj sta se lotila tega dela. Ob koncu večera je nastopil Se moški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine ter pod vodstvom Katje Kos podal pet pesmi. Prireditev je prijetno povezovala Nataša Paulina, med drugimi pa se je j6 udeležila tudi Grudnova hci Marija, ki je nalašč za to priložnost prišla iz Ljubljane, kjer živi. GLASBA / V KULTURNEM DOMU Črtomir Šiškovič jutri gost koncertne sezone GM fevcf/a/ bo dela Tartinija, Nardinija, Merkuja, Sofianopuia in Honeggerja bo^^Zrian^ glasbenik Črtomir Siskovic z )utijSnji gost letošnje koncertne se-^ 116 Glasbene matice v Trstu. Koncert ^ °b 20.30 v tržaškem Kulturnem do-ln bo imel kot znano solidarnostni Pečat spričo hude krize, ki pesti našo vir®dni° glasbeno ustanovo. Zamejski &a° m!St PriCel sv°je glasbene študije d i. °li Glasbene matice in nato na-I ji k)Va^ v razredu prof. C. Veroneka v oi vnr Pri dvajsetih letih je z odliko t Pravd diplomo na tržaškem konserva-siVK ter se nato izpopolnjeval na Mu-Ktiochachde v Koelnu in pri Francu je TU v Bloomingtonu v ZDA. Sledil Op, u 67-letni upokojenec 1 vanni Bregant, 85-le Romana D’ Isep vd. M de Hermannsfels, 70-le upokojenka Loretta Fornasari, 73-letna up kojenka Maria Zocc vdova Hrovatin, 26-je Luisa Azzarone, 78-le upokojenka Angela bula, 83-letni upokojene Mario Mauri, 82jgg. lpokojenec Ferrucc igoi, 70-letni upokojene dario Duri. OKLICI: uradnik Gioi lano Gregorig in m3 ^ tossana Candia, uradu Hassimo Cicigoi in pra lica Manuela Milani- LEKARNE DEŽURNA LEKABNA 30RIQ . OBČINSKA 2 pn sj' ii, Ul. Garzarolli I54’ . 522032. DEŽURNA LEKARNA PRZICU „ ti RISMONDO, UL J011 CT; PARIZ / PROTEST FRANCOSKIH RIBIČEV SE NADALJUJE NOVICE Razjarjeni ribiči zažgali bretonski pailament Zgodovinsko poslopje so Bretonci imeli za svoj Versailles Pariz - Ribiška voj- *ja se v Franciji najhuje z nezmanjšano slWitostjo. Včeraj so ugotovili kakih 70 ranjenih v spopadih med ribici in policijo, v n°pi na soboto pa se je X°ina Se stopnjevala: v ®nnesu je namreč zgo-re bretonski parlament, stavba iz 17. stoletja, ki s® 1® vnela najbrž zaradi f .plozije dimnega na-°ja, ki ga je najbrž iz-shelil eden od upornih ribičev. V poslopju ima fv°j sedež tudi sodišče, ler dela sodnik Re-naud Van Ruymbeke, ki v°di preiskavo o protizakonitem financiranju s rank. Velik del doku- mentov je zgorel in marsikdo povezuje Požar s preiskavo sod-nika Van Ruymbeka. redsednik francoske v ade Balladur je takoj sporočil, da bo država Poskrbela za obnovo Zgodovinske palače, na katero so Bretonci zelo navezani in jo imajo za sv°j Versailles. Župan 12 Rennesa je takoj Prihitel na kraj požara skupaj s kakimi 300 prebivalci, od katerih so mnogi imeli solzne oci. Zupan Herve je že v petek obtožil policijo, da ni preprečila številnih vandalskih dejanj, ki so jih jezni ribici zagrešili v mestu. Kot znano, protestirajo francoski ribici zo-Per uvoz poceni rib iz sverne Evrope, ZDA in Kanade, kar jim ogroža zaslužek. Zato zahtevajo rmiCi vsaj delno prepoved uvoza, nočejo pa se zadovoljiti s pomočjo, ki j° je obljubila država, da bi delno nadomestila zaslužek ribičev. V spopadih s policijo, kjer so se ribičem pridružili tudi mladi krajevni pretepači, so se demonstranti poslužili vsega, kar jim je prišlo pod roke: od železnih palic do raket in kamnov. Doslej je bilo po uradnih podatkih 77 ranjenih, od teh je velika večina policajev (48). Ribici iz Calaisa in Dunkerquea so blokirali pristanišči obeh mest in preprečujejo plovbo trajektov, ki povezujejo Francijo z Veliko Britanijo. Samo ribici iz Normandije so pristali na to, da nehajo z demonstracijami. Na slikah (telefoto AP): bretonski parlament v plamenih Terapevtski ljubimci LONDON - Zgodbe nam ni navdihnil Boccaccio: v Veliki Britaniji »pacientke«, deprimirane in s partnerjem nezadovoljne ženske, res hodijo po pomoč k terapevtom, radodarnim in zdravim moškim, ki s potrpežljivostjo, ki je soprogi navadno nimajo, opravijo nalogo, da jim razkrijejo eros v vseh oblikah. Nastali so torej specializirani »terapevtski ljubimci«, ki se jih neki birminghamski zdravnik na lastno pobudo poslužuje, ne da bi s tem kršil kak zakon, Čeprav Britansko združenje za seksualno in zakonsko terapijo pobude za sedaj še ne odobrava. Gora višja po potresu WASH3NGTON - Potres, ki je v prejšnjih tednih razdejal Kalifornijo, je imel tudi nekaj sila Čudnih posledic. Tako se je na primer gora Oat Moun-tain, severno od Doline San Femando, zvišala za celih 38 cm. Ne samo, temveč jo je potres premaknil za 15 cm proti severu in 12, 5 proti zahodu. Tudi nekatera mesta, ki so bila zelo blizu epicentra, so se premaknila za nekaj centimetrov. Britanski minister trdi da so vse države razen Velike Britanije korumpirane LONDON - Izjave britanskega zakladnega ministra Michaela Portilla, enega voditeljev konservativnega desnega krila, so v Veliki Britaniji povzročile val negodovanja. Kdor ima fakultetno diplomo v Veliki Britaniji, je trdo delal, da si jo je priboril, je med drugim dejal, v drugih državah so diplome na prodaj. Isto velja za pogodbe. Skratka, vse države razen Velike Britanije so korumpirane, kar je seveda povzročilo takojšnje reakcije britanskih partnerjev v okviru Evrope. »SreCa, da Portil- 10 ni zunanji minister,« je komentiral laburist John Denham. Kitajske oblasti obsodile tibetanske redovnice PEKING - Kitajske oblasti so obsodile 11 tibetanskih redovnic na zaporne kazni, ker so se udeležile protikitajskih demonstracij, ki pa jih po tibetanskih virih sploh ni bilo. Najstarejšo redovnico, 25-letnico Ngavvang Dedrol, so Kitajci obsodili na 11 let zapora. Amnesty International trdi, da je v zaporu Drapchi v Lhasi zaprtih 208 političnih jetnikov, od teh je 49 redovnic, 124 menihov in 35 laikov. Vlenio sedaj iščejo na Floridi NEW ORLEANS - Italijanski popevkar Al Bano je pozval tisk, naj za nekaj Časa ne piše o izginotju njegove hčere Vlenie, da ni bi ovirali preiskav, ki so še vedno v teku, Čeprav je vedno manj upanja, da bi 23-letno Vlenio še dobili živo. Včeraj naj bi se izvedelo, da je dekle morda na Floridi, kjer naj bi se udeležila shoda hipijev. Njen brat Vari naj bi odšel tja, da bi preveril verodostojnost glasov. Kaže pa vsekakor, da ima domneva, da je nesrečna Vlenia skočila v Misisipi, vedno več pristašev, Čeprav bo mogoče zadnjo besedo izreči le takrat, ko bo reka vrnila njeno truplo. Kronično pomanjkanje nadomestnih delov za sedaj 2e zgodovinske avtomobilske modele, ki krožijo po kubanskih cestah, je prisililo mehanike, da demonti-j^jo nekatere dele z avtomobilov, ki niso veC uporabni, k°t je buick 1958 na sliki, in jih potem vgradijo v avtomobile, ki se jih še splača popraviti.(Telefoto AP) BRAZILIJA / VSAKO LETO UMRE NASILNE SMRTI VEC TISOČ OTROK Peklensko otroštvo Presunljivo poročilo človekoljubne organizacije Americas Watch SAO PADLO - V zadnjih štirih letih so oddelki smrti ubili skoraj 6000 »meninosev«, brazilskih pouličnih otrok. Uboj otroka stane v Riu skromnih 50.000 lir. V Pernambucu 54.000 otrok gara pod pripeko osem ur dnevno v nasadih sladkornega trsa. Na brazilskih plažah se 2000 brazilskih prostitutk, starih od 8 do 14 let, prodaja turistom. Te podatke je objavil dnevnik »Folha de Sao Paulo« na podlagi študije človekoljubne organizacije »Americas VVatch«, ki bo svoje poročilo predstavila v Wa-shingtonu prihodnjega 10. februarja. Poročilo je dolgo 120 strani in ga je mednarodna organizacija za človekove pravice v celoti posvetila poboju in nečloveškim življenjskim razmeram otrok in pubertetnikov v Braziliji. Vsaj 7, 5 milijona mladoletnikov, starih od 10 do 17 let, se v najveCjih brazilskih mestih preživlja s pouličnimi posli. V samem Riu dela veC kot 5.000 otrok za prekupčevalce z mamili, medtem ko podatkov o otrocih, ki jih izkoriščajo v kmetijstvu po vsej Braziliji, sploh ni mogoče dobiti. Samo v nasadih sladkornega trsa v Pernambucu dela okrog 54.000 mladoletnikov, katerih povprečna življenjska doba je 46 let. VeC kot 54 odstotkov teh delavcev je na delu žrtev kake hude nesreče. »Americas VVatch« trdi, da je v Braziliji v razdobju od leta 1988 do leta 1991 bilo umorjenih vsaj 5.644 mladoletnikov, starih od 5 do 17 let, v zadnjih dveh letih pa so se razmere celo poslabšale. V samem Rio de Janeiru je bilo leta 1992 ubitih 424 otrok, lani pa jih je bilo umorjenih mogoče celo dvakrat toliko. Uradnih podatkov še ni, zadostuje naj le dejstvo, da so v Četrti Baixada Fluminense, na severu Ria, v prvem polletju leta 1993 uboji mladoletnikov narasli za celih 83 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem leta 1992. »Ni upanja za rešitev, še zlasti ko postane jasno, da je sama policija odgovorna za velik del teh umorov,« je eden najbridkejših zaključkov poročila. Leta 1992 je vojaška policja v Sau Paulu ubila 1.470 oseb, eno vsakih šest ur. Po poboju v Carandiruju, ko so posebne enote vojaške policije pobile 111 zapornikov, kaže, da je mednarodni odpor do takih dejanj vendarle nekaj dosegel. »Americas VVatch« pa opozarja: policija si sedaj noče veC mazati rok in uboje prepušča drugim. V Riu na primer posadijo otroka na prednji sedež policijskega avtomobila in ga peljejo po ulicah uboznih Četrti, tako da trgovci z mamili mislijo, da nesrečnik sodeluje s policijo, in ga zato ubijejo. Eden od poglavitnih vzrokov za naraščajoče nasilje nad mladoletniki je dejstvo, da brazilska zakonodaja teh zločinov ne kaznuje. V Duque de Caxiasu, revnem okoliškem mestu Ria, je bilo od leta 1973 do leta 1991 umorjenih 2.115 otrok, v 90 odstotkih primerov pa krivcev niso nikoli aretirali. V skladu s strašno smrtjo je še strašnejše življenje. Otroška prostitucija bo osrednja tema »brazilskega kongresa spolnih delavcev«, ki se bo odvijal v Riu marca. Prostituke in transvestiti bodo skušali pritegniti svetovno pozornost do vprašanj, kot je na primer Fortaleza, novo brazilsko obmorsko turistično središče po propadu Ria, kjer se približno 2.000 prostitutk, starih od 8 do 14 let, ponuja turistom na plažah in pred hoteli. Ne pozabimo na Amazonijo, kjer na tisoče deklic dela v javnih hišah za »garimpei-rose«, iskalce zlata, ki živijo nekje sredi pragozda. Te prostitutke so pri 16 letih že »prestare«. BOSNA IN HERCEGOVINA MUNCHEN / POSVET O VARNOSTI Najhujši pokol v Sarajevu je terjal več kot šestdeset žrtev Bosanski podpredsednik Gonič: Ta vojna je boj med dobrim in zlim SARAJEVO - V soboto je na tržnico treščila granata prav v trenutku, ko je bilo tam zbranih največ ljudi in ubila 61, ranila pa vsaj 140 ljudi. To je doslej najhujši pokol v že 22 mesecev trajajoči državljanski vojni. Množica ranjenih mož in žena je preplavila bolnišnice, kjer preživeli stokajoč leže kar na tleh hodnikov, zdravniki pa Se kar preštevajo vedno nove žrtve. Ranjene so v bolnišnice pripeljali z osebnimi avtomobili, mrtve pa kar s tovornjaki. Granata je namreč v sredo tržnice udarila ob približno 12.30, ko se ljudje najbolj vneto ženejo za kosom kruha. Eksplozija je za seboj pustila kupe ranjenih in mrtvih, ki so v lužah krvi obležali med stojnicami, za katere bi težko rekli, da se šibijo pod izdelki. »Nekateri ljudje so bili dobesedno raztrgani na kosce,« je dejal očividec. »Povsod so ležali od teles odtrgani udje.« Sarajevska televizija je takoj objavila opozorilo prebivalcem, naj se zadržujejo doma, podpredsednik Ejup Ganič pa je za napad okrivil Srbe, ki oblegajo mesto. »Vse svoje moči usmerjajo na ubijanje civilistov, ne vojakov,« je dejal. »To nikakor ni več boj med dvema vojskama, ampak boj med dobrim in zlim.« Predstavniki Združenih narodov so dejali, da do nedelje ne bo mogoče ugotoviti, kdo je izstrelil bombo. Toda to se je zgodilo le dan zatem, ko so Srbi med divjim celotedenskim obstreljevanjem ubili devet Musli- manov, ki so stali v vrsti za hrano v predmestju Dobrinja. General sir Michael Rose, poveljnik Unproforja v Bosni, je v soboto zavrnil srbska zanikanja o odgovornosti za napad na Dobrinjo. »Ne sprejemam srbskih zanikanj. Streljanje na tako gosto naseljena območja je nesprejemljivo. Odgovorni morajo tudi sprejeti posledice svojih dejanj.« Predstavnik srbske armade v Bosni in podpredsednik samozvane Republike srbske, Nikola Kolje-vič, sta dejala, da so za napad na Dobrinjo odgovorni Muslimani, ki si želijo pridobiti naklonjenost svetovne javnosti. Prav ista srbska taktika se je »obnesla« že v preteklosti, ko so na ta način »zameglili« dejstva o odgovornosti za grozodejstva, izvršena proti civilistom, odkar je bila Bosna priznana kot neodvisna država. Oficir ZN za stike z javnostjo, major Jose Lati andeira, je dejal, da so Srbi samo v petek nad Sarajevo poslali 200 »-rund« artilerijskega ognja. Opazovalci ZN niso videli nobenega ognja z nasprotne strani. Ob prejšnjih podobnih napadih je že bilo mnogo mrtvih, vendar še nikoli toliko hkrati. Poboj 16 ljudi, ki je postal bolj znan pod imenom »masaker v vrsti za kruh«, leta 1992, je Združene narode prepričal, da je uvedel sankcije proti bivši Jugoslaviji in da so poslali svoje čete proti srbskim četam, ki so se brez sramu izživljale nad Bosno. Po bombardiranju Dobrinje sta tako predsednik Izet-begovič kot premier Silaj- V koševsko bolnišnico so včeraj vse popoldne vozili ranjence (Telefoto: AP) džič poslala svoje proteste Združenim narodom in Natu. Izetbegovič je sekretarju Nata Manfredu VVoernerju, dejal, da pričakuje, da bodo »brez obotavljanja uporabili vsa sredstva, da bodo preprečili popolno iztrebljenje Sarajeva in drugih bosanskih mest«. Vse tri strani naj bi se zopet sestale v Ženevi 10. februarja, da bi obnovili pogovore. Se pred napadom na Dobrinjo in pokolom na tržnici so nekateri dvomili, da bi bilo kar koli moč doseči. Te možnosti so se sedaj še zmanjšale. Izetbegovič je že tako odklonil svojo udeležbo na sestanku z besedami, da je to le izguba časa. Obenem pa je dejal, da pričakuje, da bo hrvaški predsednik Franjo Tudman naslednji teden prišel v Rim. Mark Heiimch / Reuter Vsi sarajevski zločini SARAJEVO - Granata, ki je v soboto na sarajevski tržnici ubila 61 ljudi, je povzročila v oblegani bosanski prestolnici pokol brez primere, čeprav so srbski napadalci doslej zagrešili že vrsto zločinov nad civilnim prebivalstvom Sarajeva: maja 1992: Izstrelki so ubili 16 ljudi, ki so v vrsti čakati na kruh. Incident je končno prepričal OZN, da je uvedla sankcije proti ZRJ. junij 1993: 15 Sarajevčanov je umrlo, več kot sto pa je bilo ranjenih, ko so granate priletele med množico, ki je spremljala nogometno tekmo blizu letališča. 12. junija 1993: V topniškem napadu na muslimanski pogrebni sprevod v središču mesta je izgubilo življenje osem ljudi, pet jih je bilo ranjenih. 27. junija 1993: V starem delu Sarajeva so granate umorile sedem mladih ljudi, starih od 4 do 22 let. 22. novembra 1993: Trije otroci so bili žrtve obstreljevanja mestnega središča. 22. januarja 1994: Sest otrok je umrlo, trije pa so bili hudo ranjeni, ko sta v bližini srbskih položajev dve granati prileteli na breg, kjer so se otroci sankali. 4. februarja 1994: Smrtonosna toča je zasula čakajoče na lirano in ubila devet Sarajevčanov. Bosanske oblasti so ponovno zahtevale, naj svet ukrepa proti srbskim napadalcem. (Reuter) Ameriški dežnik nad Evropo Washington meni, da so razmere v Rusiji negotove MUNCHEN - Novi ameriški obrambni minister VVilliam Perry je v soboto izjavil, da so ZDA sicer uspele razrešiti dilemo, v kateri se je po koncu hta dne vojne znašel Nato, ven dar pa mora Zahod še na' prej intenzivno krepiti vezi z nekdanjimi sovjetskimi sovražniki. »Načelno se z nečim strinjati je eno, to tudi storiti pa drugo,« je dejal in imel pri tem v mislih odločitev januarskega zasedanja Nata, da ponudijo Partnerstvo za mir, ki bi se približalo članstvu v zvezi in varnostnim zagotovilom, Rusiji in drugim mladim demokracijam v vzhodni Evropi. Perry se je z novinarji pogovarjal ob odhodu iz VVashingtona v Evropo le dan potem, ko je na čelu obrambnega ministrstva zamenjal Lesa Aspina. Odletel je namreč v Miinchen na dvodnevno letno varnostno zasedanje evropskih političnih voditeljev. . »Štiri države (Poljska, Litva, Estonija in Romunija) so Partnerstvo že podpisale,« je povedal Perry. »V nekaj tednih se jim bo pridružil še ducat drugih. Zadevo moramo peljati naprej, to pa pomeni načrtovanje manevrov. V belgijskem Monsu je treba pripraviti vse potrebno, da se bodo lahko predstavniki države, ki pristopi k Partnerstvu, takoj vključili v aktivnosti.« Iz Pentagona je prišlo tudi neuradno sporočilo, da želi Perry zagotoviti Zahodni Evropi, da se ZDA zavedajo možnosti padca demokracije v Rusiji, čeprav so v VVashingtonu v tem pogledu optimisti. »Kakor koti že, želimo si še letos videti vojake Nata in podpi- VVilliam Perry snic sporazuma, kako sku paj sedijo okrog tabornega ognja,« je dejal neimenova ni uslužbenec obrambnega ministrstva. Po Perryjevem mnenju je uspelo Ameriki s Partner stvom za mir na novo p° • staviti temelje Severno3 tlantske zveze in se utrdi na čelu organizacije. »Naj je v zadnjih letih zašel iz prave smeri, zato je bilo tr® ba ponovno nastaviti koin pas,« je povedal novin3 rjem med polurnim p°B° vorom na krovu svojega le tala. Zatrdil je, da se bo po skusil na vsak način ognju nekaterim napakam, ki P1 je zagrešil njegov predhodnik. Aspen je bil namreč pogosto v zobeh ameriške javnosti zaradi svoje neele-gantne svetle obleke iz P° plina, Evropejci pa so mu zamerili, da je na lanski munchenski konferenci ves dan zapravil za dvostranska srečanja z obrambnimi kolegi, namesto da bi se udeležil osrednjega zasedanj3' Perry je zato v šali obvestil novinarje, da si je že priskrbel novo temnomodro obleko, ki jo bo nosil na slovesni prisegi čez štirinajst dni- Charles Aldinger / Reuter Srbi nasprotujejo sankcijam proti Hrvaški BEOGRAD - Uradnega odziva na grožnjo z »ostrejšimi ukrepi prati Hrvaški« v Srbiji in Črni gori še ni bilo, vendar mediji na široko poročajo o debati v Varnostnem svetu Združenih narodov in o sankcijah, ki bi jih utegnile proti Hrvaški uvesti evropske države in ZDA. Prvo uradno izjavo s srbske strani je dal predsednik samozvane Republike srbske Radovan Karadžič, ki je poudaril, da »bosanski Srbi nasprotujejo sankcijam proti Hrvaški, vendar ne zato, ker si jih ne bi zaslužila, pač pa zato, ker bi morali sankcije umakniti iz mednarodne prakse«. Umik hrvaških čet iz Bosne bi po njegovem moral slediti podpisu miru, ker bi sicer kazenski ukrepi le se bolj zapletli trenutno stanje na ozemlju bivše Jugoslavije. Predsednik vlade samozvane Srbske krajine Djordje Bjegovič ni komentiral grožnje s sankcijami, vendar je opozoril na izjavo hrvaškega veleposlanika v ZN, Maria Nobila, da bo Hrvaška napovedala vojno Srbom na območjih pod nadzorom ZN, če bi do sankcij res prišlo. Po Bjegoviče-vih besedah to stališče ni presenetljivo, da pa bo Krajina pripravljena na napad. V časopisih in na televiziji v Beogradu pa pojasnjujejo, da v besedilu VS ni besede »sankcije« in da bi radi le pridobili na času, saj najbrž niso pripravljeni sprejeti odgovornosti, ki jo resolucija kot obvezujoč dokument nalaga: namreč popolna pojasnila in natančno formuliranje posledic. Neki časopis iz Bruslja pa se vse bolj posveča novemu vojaškemu scenariju v Bosni, po katerem si Srbi in Hrvati nesebično pomagaju pri iztrebljanju Muslimanov. »Zanimivo je, da imajo predstavniki ZN več dokazov o »bratski pomoči« s hrvaške strani, kar pojasnjuje dejstvo, da Unprofor nima najboljšega vpogleda na ozemlja pod srbskim nadzorom, torej niti ne vedo, kaj se tam dogaja,« piše časopis. Davor Kriška KOSTARIKA Volitve in zdrahe v tropski Švici Predvolilni boj je potekal predvsem v znamenju osebnih napadov SAN JOSE - Po dolgem predvolilnem boju, ki je potekal v znamenju osebnih napadov, bodo Kostaričani danes končno lahko izvolili novega predsednika, in sicer bodo izbirali med dvema kandidatoma, ki ju javnost po zadnjih anketah že bolj ali manj postavlja z ramo ob rami. V državici, ki je edinstven primer srednjeameriške demokracije, so namreč volitvene polemike zavzele že predznak političnih debat, kakršnih Kostarika v predvolilnih kampanjah še ni doživela. »Pošten in sposoben, človek, ki mu lahko zaupate.« Konzervativni kandidat stranke Zveze krščanskih socialistov (PUSC), ki je trenutno na oblasti, Miguel Angel Rodriguez, meni, da mu čut dolžnosti veleva ra- zkriti senčno plat nasprotnikove preteklosti. Njegov nasprotnik, kandidat Social-demokratske stranke, Jose Maria Figueres, bi s tem imel seveda občutno manjše možnosti za štiriletni predsedniški mandat. »Figueres, ki ga je ustoličila Stranka nacionalne rešitve (PLN, opozicijska stranka), predstavlja veliko grožnjo za našo državo,« je izjavil Rodriguez, 54-letni poslovnež, ki ni pomišljal niti pred obtožbo, da je njegov nasprotnik povezan »z ljudmi, ki razpečujejo mamila«. Figueres je hladnokrvno odvrnil, da so Rodrigu-ezovi žaljivi napadi le »obupen manever« PUSC. Vendar pa so biti dvomi o Figueresovi morali javno izraženi tudi s strani voditeljev njegove lastne stranke. Nobelovec Oscar Arias, Konzervativni kandidat za predsednika Kostarike Miguel Angel Rodriguez bivši predsednik, sicer član social-demokratske stranke, je ob teh volitvah očitno ostal nedejaven in čeprav je prejšnji teden končno izdal poslanico, v kateri se zavzema za to, da bi ljudje volili za PLN, ni podal niti predloga za predsedniškega kandidata. Kandidat pozicije se lahko ponaša z legendarnim imenom. Njegov oče, Jose »Pepe« Rodriguez, ki je bil predsednik trikrat zapored, velja za očeta kostariške demokracije po državljanski vojni leta 1948. S tem, ko je zmanjšal vojsko, je zagotovil obstoj socialne države, ki se je uspela obdržati vse do gospodarske krize v osemdesetih letih. Pod geslom »z močjo ljudstva« bi njegov sin rad postavil težišče državne vloge spet pomoči tistim najbolj prikrajšanim in srednjemu razredu. Rodriguez se v svojem programu še vedno vztrajno drži go- spodarske politike sedanjega predsednika Rafela Angela Calderona, ki predvideva 6.5 odstotka letne gospodarske rasti in zmanjšanje inflacije za 9 odstotkov. Obenem bo izvoljenih se 57 namestnikov Nacionalnega sveta in kakih 500 županov, priložnost, da bodo lahko oddati izpolnjen volilni listič, pa bo dobilo kar 1.9 milijona volilnih upravičencev. Francis Kohn/AFF SVET Nedelja, 6. februarja 1994 ISLAMSKI FUNDAMENTALIZEM NA POHODU V Alžiriji že dve leti bijejo krvavo vojno Pesimisti že napovedujejo »sredozemske ljudi s čolnov« bii AJ2in)'i se že dve leti sk Za?r*zena državljan-nJ! v°jna med vojaškimi isi as*mi in mladimi ganskimi radikalci, ki bi ui a.Y° in družbo radi skr V* P° strogih islam-n nacelih. V omenje-ani konfliktu je v zadnjih 2h ktih izgubilo življe-v povprečju vsak dan J*" Petnajst Alzircev, sku-salmed dva in tri tisoč, ter v zadnjih štirih meči 11 27 tujih državljanov. I, UPlna petnajst- in šes-sli?uetnik°v je dvanaj-hl a arvaskim delavcem ‘attnokrvno prerezala ^ataX?- V taborišče so jih rSta^j ’ ker ‘dso mogh ve-sc ’ da ki jim mladci, Se c .rai etroci, lahko štorih •«itowkaSne|e P°" iai^t ° neusmiljeno ubi-ni j ™di posebni vladni adelki smrti, ki ponoči s,,61, iei° območja, kjer bi utegnili skrivati funda-entalisti, odvedejo jih z :°®ov> njihova trupla pa eajo v neposredni bliži- dell0bstaiai°.sumi’ da od" Ke organizira državna Milostna služba n7irnma jega gveril N ubijejo. vojna v Alžiriji je tudi generacijska. Ali Belhadj, , aen od dveh zaprtih vodi-® jev Islamske fronte reši-b'e (FIS) ima 37 let; Oboro-iP^o islamsko skupino , eno od številnih k®Pm’ ustavlja ne naj-0 Ie organizirano in pove-?y° fundamentalisticno d tVk6’v katerem je po po-,ak1 Poznavalcev vec kot 0 -olj ali manj bojevito razpoloženih mladih Alžir- cev, pa vodi 25-letni mladenič. Razmere so se začele zaostrovati leta 1988, ko je po množičnih neredih takratni predsednik Sadli Ben-džedid obnovil moč policijskega in vojaškega režima, ki je pred tem četrt stoletja usmerjal življenje v državi. Zahod je ploskal. Potem se je Bendžedid odločil, da bo verskim strankam omogočil sodelovanje na lokalnih volitvah leta 1990, na katerih je FIS dobil presenetljivo veliko glasov. Namesto da bi predsednik, dokler je imel še kaj moči, še enkrat premislil nadaljnje politične poteze, je na vrat na nos razpisal parlamentarne volitve za december 1991. FIS je požel še eno presenetljivo zmago. Dobil je 188 od 228 sedežev v parlamentu. Januarja 1992 se je vojska zato odločila odstaviti predsednika in preklicati drugi krog volitev. Evropa in ZDA sta blago protestirali, obenem pa si globoko oddahnili. Danes so mnogi Alžirci prepričani, da se je tega dne začela državljanska vojna. Ljudje so obupani. Do lanskega septembra je v Alžiriji živelo 25.000 francoskih državljanov. Četrtina se jih je že vrnila v domovino. Francoske oblasti se bojijo, da bi nadaljevanje nasilja in poslabševanje gospodarskih razmer, ki so iz dneva v dan vse obupnej-še, saj zmanjkuje že osnovnih živil, tako da vrste pred trgovinami niso nič nenavadnega, utegnile bi proti njihovi državi pognati več deset tisoč beguncev, s katerimi potem ne bi vedeti kam. V Franciji že zdaj živi 4 milijone tujcev. 150.000 Alžircev bi lahko NOVICE Eksplozije na Severnem Irskem ek i Severnem Irskem je v noči na soboto , Plodiralo vec bomb. Ena je eksplodirala v neki ve-agovnici, druga na tržnici v Belfastu in še v neki bn T*® v mestu Lisbum. Po mnenju policije je Uibe podtaknila Irska republikanska armada. (STA) predsedniške volitve na Finskem USUSTKI - Na Finskem bo danes potekal drugi krog ske vod1;ev’ k* na| bi potrdil željo te nordij- z 7 h 3Ve P° sPremembah in tesnejšem povezovanju anodom. Za položaj predsednika se bosta potego-v 07 ^ ^bsari, diplomat, ki je precej let služboval £N, in obrambna ministrica Elisabeth Rehn. Po za-z raziskavah imata oba kandidata enake možnosti a zmago. Oba sta skušala volivce prepričati, da lahko n s. °> ki ima sicer kar 1270 kilometrov dolgo mejo z DriVt puibližata Zahodu. Finska bi se lahko kmalu priključila tudi Natu, zlasti zaradi zapletenih razmer v siji in vzpona ruskega nacionalista Vladimirja Zairskega. (Reuter) Grke jezi rusko Priznanje Makedonije ^TENE - Poglavar grške pravoslavne cerkve Sera-m je izrazil svoje nezadovoljstvo, ker je Rusija povedala vzpostavitev diplomatskih odnosov z »kedonijo. Serafim je dejal, da bo ta ruska odlo-ev poslabšala tradicionalno dobre odnose med rcijo in Rusijo. »Od ruskega predsednika Borisa cina smo pričakovali vsaj, da bo upošteval zgodovinska dejstva,« je dejal Serafim.Rusko prizna-Je Makedonije pod tem imenom je izzvalo ogorji6 tudi v grški vladi. Zunanji minister Papuli-)e v petek izjavil, da bodo sprejeli vse potrebne repe za zaščito svojih stališč. (AFP) po veljavni francoski zakonodaji zahtevalo francosko državljanstvo. V Parizu se dobro zavedajo, da alžirski vojaški režim počasi, a nezadržno zgublja nadzor nad stanjem v državi, zato ne čudi, da nek francoski vladni strokovnjak odkrito meni: »Ce bo Alžirija postala islamska država, bo to sprožilo podobne dogodke v vsej severni Afriki od Maroka do Egipta«. Val beguncev, ki bi ga sprožil tak razvoj dogodkov, bi ogrozil stabilnost evropskih sredozemskih držav od Španije do Turčije, tega pa se na Zahodu še najbolj bojijo. Pesimisti že govorijo o valu »sredozemskih ljudi s čolnov«, ki da bodo v kratkem zapluli proti evropskim obalam. Zato so tudi pripravljeni spregledati vsakršno kršenje človeko- vih pravic, ki ga zganjajo prozahodne oblasti omenjenih držav in z vladami, kot je alžirska, ki je imajo počasi dovolj tudi liberalno misleči državljani, saj njenega početja ne morejo nadzorovati, ker ni javno, sklepajo milijardne dolarske posle. Ameriške naftne družbe so pred kratkim z Alžirijo podpisale 475 milijonov dolarjev vreden sporazum o gradnji plinovoda in črpanju zemeljskega plina. Kar v sporazumu ni omenjeno, je dejstvo, da trasa bodočega plinovoda vodi preko območja, na katerem potekajo najsrditejši spopadi, v zahodni Alžiriji, kjer je bilo v enem samem spopadu v začetku letošnjega leta ubitih šestdeset vladnih vojakov. Taki sporazumi ne bodo mogli preprečiti gospodar- Z islamskimi skrajneži obračunavajo posebne vojaške enote skega zloma države, ki ima 27 milijard dolarjev zunanjega dolga in mora zaradi širjenja političnega nasilja uvažati že polovico vsega žita, medtem ko vse več do- mačih polj ostaja neobdelanih. Večina Alžircev se doslej še ni odzvala pozivom na množični upor, toda vprašanje je, koliko časa bodo še pripravljeni tiho tr- peti politično in ideološko nasilje in pritiske. Prej ali slej se bo fundamentalistom verjetno priključila večina prebivalstva Miloš Ekar SUDAN / OBDOBJE NOVIH NEMIROV Pokol vernikov pred mošejo v Omdurmonu Tudi vladne reforme niso prinesle sprememb Neznanci so v petek pred eno od mošej v mestu Om-durman ubili 19 in ranili 15 ljudi, ki so se vračali s petkove molitve. To je najhujsi incident v Sudanu, velja za eno najbolj pravovernih islamskih držav na svetu. Policija je že sprožila široka akcijo iskanja petih napadalcev. Na vse pomembne točke v mestu so namestih policijske patrulje, notranji minister pa je prebivalce, ki bi karkoh vedeli o napadalcih, pozval, naj to cim-prej sporočijo policiji. Neki predstavnik oblasti je že sporočil, da so napadalci iz Omdurmana prek mostu pobegnili v sosednji Kartum. Pred petkovim pokolom pa sta dva neznanca najprej napadla policijsko postajo, kjer sta ukradla avtomatično orožje, nato pa se s policijskim avtomobilom odpeljala do mošeje, kjer so ju Čakali še trije pajdaši. Sudanske oblasti še niso sporočile, katera skupina bi lahko izvedla ta napad.(AFP) KARTUM - Sudanska vlada je že pred dvema letoma napovedala spremembe, s katerimi naj bi vzpodbudili gospodarsko rast. Kljub temu pa postaja življenje ljudi, ki dobivajo zamrznjene plače, tako v državnem kot v privatnem sektorju, vsak dan težje. Vlada je takrat sprejela tudi devalvacijski program, ukinila je subvencijo osnovnih proizvodov in nadzor nad uvozom in rastjo cen. Vlada, ki jo vodi proi-slamski predsednik Omar Hassan al-Bashir, je prišla na oblast po krvavem državnem udaru leta 1989. Takrat je obljubljala, da se bo produktivnost povečala in da bodo vsi Sudanci kmalu bolje živeli. Sprva naj bi cene sicer naraščale, kasneje pa naj bi se položaj izboljšal in cene proizvodov naj bi zaCele padati, je obljubil tedanji finnaCni minster Ab-del-Rahim Hamdi. Kljub temu pa so se cene le dvigovale, predvsem osnovnih živil - mesa in kruha. Naraščale so hitreje kot plače, zato si zdaj ljudje lahko privoščijo le dva obroka dnevno. Hamdija, ki je vodil reforme - le-te je podprl tudi Mednarodni de- narni sklad - so novembra lani odstavili s položaja. Sudansko gospodarstvo je obremenjeno s tujimi dolgovi, ki znašajo kar 16 milijard dolarjev. Zaradi državljanske vojne, ki je zajela južne predele, je državo zajela huda lakota. Letna inflacija jel05-odstotna, plače so zelo nizke. Najnižja znaša 3000 funtov (9, 4 dolarja), najvišja, ki jo dobivajo državni uslužbenci, pa 25.000 funtov (78 dolarjev). Zaradi dragega življenja si Sudanci ne morejo privoščiti, da bi si kupili nove obleke in Čevlje, pa čeprav so stara oblačila že ponošena. Vse, kar zaslužijo, porabijo za hrano in življenjske stroške. Veliko ljudi pravi, da ne vedo, kako jim uspe preživeti. Pravijo, da »z božjo pomočjo«. Zaradi nizkih plač se vedno vec ljudi želi izseliti. MeseCna plača zdravnika-specialista v Kartumu znaša 23.000 funtov (72 dolarjev). Njegovi kolegi, ki delajo v zalivskih državah, zaslužijo na mesec 5000 dolarjev, torej 70-krat veC. V Savdski Arabiji dela že vec kot 100.000 Sudancev. Razmere kažejo, da so reforme koristile neizobraženim Sudan- cem, ki so zaposleni v privatnem sektorju. Profesor na kartumski tehnični univerzi pravi, da gradbeni delavci, ki delajo po pogodbi, zaslužijo precej več kot on. Njegova mesečna plaCa znaša 12.000 funtov, delavec pa dobi na dan 1500 funtov. Rad bi si našel drugo službo, vendar pa oblasti zahtevajo, da vrne stroške svojega študija; v ZDA je doktoriral in zdaj naj bi vrnil 60.000 dolarjev. Zaposleni v pralnici avtomobilov in ulični čistilci čevljev kar dobro zaslužijo; če fant opere na dan vsaj petnajst avtomobilov, dobi na mesec celo 234 dolarjev. Čeprav je neizobražen, pa je svoje brate poslal v šole. Neki uradnik z ministrstva za namakanje je povedal, da je šel nekoč v restavracijo. Poleg njega je sedel fant, ki mu je prejšnji dan očistil Čevlje. Fantič si je naročil zrezek, on pa le fižolovo enolončnico! Sudanski otroci si želijo predvsem dobiti vsakdanji obrok Zaradi podobnih razmer veliko mladih ne obiskuje šol, raje si poiščejo kako delo, saj so preprosta opravila izredno dobro plačana. Vlada se zaveda, da je položaj za mnoge težak, zato je nekaterim družinam namenila mesečno podporo v vrednosti 600 funtov (1, 9 dolarja). Takšno pomoC dobiva kar 700 tisoč družin. Pred kratkim je predsednik obobril pomoč novim družinam, tako da je zdaj že dva milijo- na družin deležnih državne pomoči. Vlada namerava kupiti tudi večjo količino žitaric, ki naj bi jih poslati v severnozahodno provinco Sodari. Tamkajšnji načelnik je namreč sporočil, da se ljudje zaradi suše množično izseljujejo. Vlada pa kaj nerada odgovarja na vprašanja v zvezi s pomanjkanjem in lakoto, ki je prizadela Sudan, predvsem severne dele države, kjer vlada mir. Alfred Taban / Reuter Ubili ključno pričo v procesu proti islamskim skrajnežem KAIRO - Neznanci so v Shibin al Qanatirju, 35 kilometrov od egiptovskega glavnega mesta, napadli in ubili ključno pričo v procesu proti islamskih skrajnežem, ki so obtoženi poskusa uboja egiptovskega premiera Atefa Sedkija. V napadu so bili ubiti še trije ljudje. Ubita priča Sajed fahija bi moral v soboto na sodišču pričati proti 15 islamskim skrajnežem. Eden od obtoženih si je 25. novembra, ko so poskusili ubiti egiptovskega premiera, od Jahije izposodil avtomobil. Jahija, ki je skrajneža prepoznal, ga je ovadil policistom. Za to je od egiptovske policije dobil okrog 12.000 ameriških dolarjev. Napadalci na egiptovskega premiera so pripadniki skupi- ne Džihad. Ti so izvedli napade na vidne politike, medtem ko je največja skupina islamskih skrajnežev Gama al Islamia predvsem napadala varnostne sile in tuje turiste. Egiptovska vlada pa je tujim novinarjem prepovedala spremljanje procesa proti napadalcem na Sedkija. Predstavniki vojske so v soboto samo domačim novinarjem dovolili spremljanje procesa proti islamskim skrajnežem, ki so. obtoženi poskusa uboja egiptovskega premiera. Vlada meni, da tuji novinarji delajo propagando islamskim skrajnežem, ko objavljajo intervjuje z njimi, poročajo o njihovih protivladnih stališčih in objavljajo, da policija nehumano ravna z njimi. (Reuter) ______STRANKE / SKZ PRI SLS_; Jamstvo obstoja domačega kmeta Občni zbor Slovenske kmečke zveze TROJANE - Včeraj so se predstavniki 90 podružnic stranke iz vse Slovenije zbrali na Trojanah, da bi ocenili dosedanje delo in začrtali naloge za letošnje leto. Na zboru je bilo prisotnih tudi več gostov, večinoma predstavnikov državnih kmetijskih ustanov, poslancev državnega zbora in državnega sveta, pa seveda tudi matične stranke SLS. Predsednik SLS Marjan Podobnik je v nagovoru delegatom zbora poudaril, da je SKZ vseskozi najtrdnejši temelj SLS, kar je še toliko pomembnejše v časih, ko državna kmetijska politika ni naklonjena slovenskemu kmetu in slovenskemu podeželju. Vse, kar je bilo lani storjenega v korist slovenskega kmetijstva, je po njegovem mnenju zasluga obeh strank, ki sta tako dokončno postali edini jamstvi nadaljnjega obstoja in razvoja slovenskega kmetijstva. Kot so kasneje sklenili na občnem zboru, bo SKZ letos nadaljevala z izvajanjem nalog, ki si jih je zadala že na prejšnjem obenem zboru v Hočah, od konkretnejših zadolžitev pa so sklenili, da bodo skušali popraviti krivično štipendijsko politiko do kmečkih otrok, vztrajali na tem, da bo proračun kmetijstvu namenil več sredstev, da načrtovalci slovenskih avtocest ne bodo teh speljali po najboljših kmetijskih zemljiščih, da bodo kmetom izplačevali pravična nadomestila za gradbiščem namenjena odvzeta zemljišča. Letos naj bi sprejeli tudi vso kmetijsko zakonodajo, ki bo dolgoročno določila razvoj in usodo slovenskega kmeta, ob uvajanju lokalne samouprave pa se bo SKZ pri SLS zavzemala za takšne rešitve, ki bodo tudi slovenskemu podeželju zagotovile demokratičen upravni ustroj in vse možnosti za nadaljnji razvoj. Tokratni občni zbor ni imel volilnega znaCaja, tako da predsednik SKZ pri SLS Se naprej ostaja dr. Franc Zagožen. Ta je v pogovoru za Republiko izjavil, da v stranki pričakujejo, da bo tudi letošnje leto polno političnih zapletov, vsaj kar se tiče prizadevanj stranke, ki ni zadovoljna z vladino kmetijsko politiko. Vlada je po daljšem odklanjanju stranke kot enakovrednega partnerja pri pogajanjih o socialnem paktu sicer sprejela tudi Sindikat kmečke zveze, z marsičem pa SKZ ni zadovoljna. Na primer s tem, da - kot je znano Zagožnu - v proračunu za leto 1994 ni predvidenih dovolj sredstev za spodbujanje razvoja slovenskega kmetijstva ter, da po lanskem sprejetju vladine strategije razvoja slovenskega kmetijstva še niso bili sprejeti s strategijo usklajeni izvedbeni pravni akti, Čeprav je odbor državnega zbora za kmetijstvo in gozdarstvo že pred tremi meseci od vlade to tudi zahteval. Brane Piano OB 50-LETNICI POHODA 14. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO Ponosni, ker pohod vendarle ni bil zaman "Tudi osamosvojitve Slovenije ne bi bilo" MARIBOR - V prepolni dvorani Narodnega doma je bila včeraj proslava ob 50-Ietnici legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Pripravila sta jo Skupnost borcev XIV. divizije in skupščina mesta Maribor. Poleg 150 še živečih pohodnikov, so se proslave udeležili tudi številni gostje, med njimi predsednik države Milan Kučan, ministrica Jožica Puhar in general Ivan Dolničar. V imenu Maribora je udeležence proslave pozdravil podžupan Aleš Arih, slavnostni govornik na proslavi pa je bil podpredsednik državnega sveta Polde Bibič. »Kot otrok sem doživel vojno, ki mi je zapustila še ne povsem zaceljeno rano v moji duši. In ko danes gledam drobne si-romacke, žrtve nerazumnega nasilja in zverinskosti, se vedno bolj zavedam pogubnosti sovraštva, ki se v zadnjem Času pri nas tako rado ra-zplamteva. Se vedno ni ugasnilo v nekdanjih pomagačih iztrebljevalcev slovenskega naroda. O tem se lahko prepričamo, ko poslušamo na televiziji izjave, ki kipijo od nespravljivosti in želje po maščevanju,« je med drugim poudaril Polde Bibič in nadaljeval: "Kako, da nekateri ne doumejo preproste resnice, da je vendarle razlika med tistimi, ki so se borili za svoj narod, in tistimi, ki so pomagali iztrebljevalcu naroda? Kaže, da so med nami še vedno takšni, ki jih neskončno trpljenje v oCeh bosanskih otrok ničesar ne nauči. Učili pa bi se lahko tudi iz trpljenja, junaštva in predanosti narodu tistih, ki so 6. februarja 1944 prekoračili Sotlo. Brez njih danes ne bi bilo ne nas, pa tudi tistih ne, ki so napak računali, da si bodo s sodelovanjem z motoriziranim džingiskanom, kot je nasilnike imenoval Matej Bor, rešili svojo kožo. Tudi te naše mlade neodvisne Slovenije ne bi bilo brez predanosti in žrtev tistih, ki so zastavili svoja življenja za obstoj slovenskega naroda. Vsem preživelim udeležencem pohoda štirinajste divizije gre priznanje in zahvala, ki jo besede težko izrazijo in lahko so ponosni, saj njihov pohod ni bil zaman.« Janko Štruc SLOVENIJA - ITALIJA / MEŠANA ZGODOVINSKO KULTURNA KOMISIJA Temne in svetle strani medsebojnih odnosov Pisatelj Sašo Vuga je novi član slovenskega dela komisije i n F d s t i 1 i Naslednje zasedanje mešane komisije bo v Italiji (Foto: Bojan Velikonja) OTOCEC - V petek in soboto je zasedala mešana italijansko-slovenska zgo-dovinsko-kultuma komisija, ki se ukvarja s temnimi in svetlimi stranmi medsebojnih odnosov. Na temelju poročil, ki sta ju napisala Branko Marušič (v slovenščini) in Angelo Ara (v italijanščini) so proučili obdobje med zadnjimi desetletji preteklega stoletja, do konca prve svetovne vojne. Zaključki zasedanja, predvsem osnovni koncept in pogledi, so bili začuda podobni, kar govori o resnem znanstvenem pristopu obeh strokovnjakov. Na tej osnovi bo mogoče izdelati skupno besedilo, kar je tudi glavna naloga komisije. O delu in zaključkih sta na temelju tiskovnega poročila spregovorila oba predsednika: Mihca Kacin-VVohinz in Sergio Bartole. Milica Kacin-VVohinz je povedala, da je to že drugo zasedanje komisije; na prvem v Benetkah so se domenili za naCin dela, tokrat pa so obravnavali zadnja desetletja preteklega stoletja, Cas prebujanja narodov, pa vse do konca prve svetovne vojne. Na zasedanju so ugotovili, da se osnovne teze in glavni rezultati raziskav ne razlikujejo, ujemajo se in dopolnjujejo, razlike so zgolj v podrobnostih, poudarkih, nekaterih formulacijah in videnjih. O vsem tem se dogovarjajo in iščejo skupne formulacije. Sedaj bodo postopno in na podoben naCin obravnavah še ostala obdobja. Na prihodnjem zasedanju se bodo ukvarjali s Časom med obema svetovnima vojnama, torej od konca prve svetovne vojne, do ra- zpada Jugoslavije in okupacije ljubljanske pokrajine. Predsednik italijanskega dela zasedanja Sergio Bartole je izvajanja dopolnil z izjavo, da bodo skušali ustvariti skupen dokument, ki naj bi zaokrožil njihovo delo. Ni še znano, koliko Časa bo trajalo zahtevno delo, ki je izključno znanstveno-strokovno. Bartole pravi, da zaključkov še ni mogoCe predvideti, saj so z delom šele začeli, vendar na osnovi dosedanjih poročil izhajajo dokaj sorodne misli, tako da bodo lahko obema poročevalcema naložili zahtevno nalogo priprave skupnega besedila. Sporočili so, da je slovenska stran izpopolnila komisijo in vanjo imenovala pisatelja Sašo Vugo, tako kot je italijanska stran že prej v komisijo vključila znanega pisatelja Fulvia Tomizzo. Komisiji so torej okrepili in izpopolnili po kulturni plati, kajti do sedaj so v njej prevladovali zgodovinarji. Ozračje med člani ko- misije je izrazito delovno, sproščeno in prijetno. hodnje zasedanje bo C e približno dva meseca, daj na italijanskem oze mlju. Resen zgodovinski, strokovni in načelni pri' stop k tako kočljivi tema ki, kot je razvoj zgodovin^ sldh odnosov med Sloven ci in Italijani, utegne prip^ ljati do konkretnih, zanl_ mivih in pomembnih r® zultatov, saj odstranjuj nesporazume in ustvarja temelje za plodno soži J in sodelovanje. Bogo Samsa Trnovski terceti LJUBLJANA - S tretjim »tercetom« so se v petek v KUD France. Prešeren sklenili prvi Trnovski terceti, ljubljanski pesniški festival, ki se je kljub neprijetnemu dejstvu, da ministrstvo za kulturo dve leti ni niti odgovorilo na prošnjo za podporo, že v prvem letu izkazal za odlično prireditev: uživali so pesniki, ki so prvikrat na » ameriško-fakultetni« način, brez slehernih prigodnih omejitev, po lastni izbiri in svobodno brali svojo poezijo; uživali smo poslušalci, ki smo iz istih razlogov - menda tudi prvikrat v življenju - neobremenjeno prisluhnili slovenski pesnišJd besedi. Društvo slovenskih pisateljev in KUD oziroma organizatorja Iztok Osojnik in Tone Škerja- nec sta v nemogočih pogojih, ki pa očitno tradicionalno pozitivno vplivajo na slovensko kulturo (tudi mesto je KUD France Prešeren zaradi podpore Mreži za Metelkovo odtegnilo vse subvencije), izdelala vzorec za prireditev, ki utegne na lahkoten način premostiti - umetno in šolsko-represi-vno zadelano - luknjo med Umetnostjo in Ljudstvom. Rockersko občutje ob Škofovih petih izvedbah pesmi Daneta Zajca (!) in zbrana tišina med vsemi nastopi najvidnejših slovenskih poetov Debeljaka, Šalamuna, Grafenauerja, Zupana, Dekleve, Koviča, B. A. Novaka, Potokarja in K-Kovica) so dejanski garant za tako optimistične napovedi. Tone Vrhovnik NEDELJSKE TEME PRIPRAVE NA PREDČASNE POLITIČNE VOLITVE 27. in 28. marca bomo volili po povsem novih pravilih Vse izgleda zelo zapleteno, z glasovnicami v roki pa bo veliko lažje Nedelja, 6. februarja 1994 ITALIJA PRED VOLITVAMI Sij I *n marca bomo Nofcu8 novo zakono" ^ovin ^,ajale *eai’ ki je neke vrste ^OvimV 6) s Popolnoma daiai 1 Pravili. Zakono-' ,8c je izbral volilni VeCinqlCa med (novim) (ataSm Sistemom in Uim proporcional- Povnin- aterim smo ves t0l°lni cas izvolili sena- ternii ? Poslance. Kljub iahkn t01fpromisu’ Ce ga Pa tabo imenujemo, ponni S temi volitvami spreminjajo in p“- zbnrtv8*" in Poslanska dan^nica ohranjata dose-V p*? š^evil° mandatov. Po 9» 1 Madami bo tudi banovih parlamen-tineV' tarcev. Približno tri četr-senatorjev in poslan- Cp, , m posian- osonb0mo izvolili na Sa C;V! novega vecinske-pa stema, eno četrtino nrn a 0sn°vi dosedanjega Proporcionalnega. ra7, i® namen je vlada ql ehm celotno državno na toliko eno- »andatnih volilnih ok- 3 kolikor je število tolamentarcev, ki bodo Vp^h izvoljenih. Po no-m imamo tako 472 ok- nicoin 237SnknS»-0 Zb°r" nat , 7 okrožij za se- • oslanska okrožja so lDa?*r^^Žn° polovico ZLanlSa od senatnih. V lili boP10 torei izvorna i1 Poslancev v eno-andatnih okrožjih, 158 nal*a osnovi proporeio-Pa 9oEa sistema. V senat ttis, .Venatoriev v posa-Jzmh okrožjih in 78 se- dan-r,eV na °snovi dose-dp» f83 sistema. Vsaka colo p, ?0ta ima Pravi-n° določenega števila tov arrtentarnih manda-10 v Sorazmerju s števi-v0]j|Pr®hivalcev oziroma Qp aih upravičenčev, enot 8 in večje volilne san,6 So razdeljene v po-j^ezne volilne okoliše, Za . Pridejo v poštev le mplracnnavanje parla-nr amih mandatov na P °P°rcionalni osnovi. vSpL Vsakega volilca je nn bistveno volil- sm 0br°Zje- Pred kratkim sni dobili na dom rocil0) v katerem nas o]Pan seznanja, v kakšno °žje sodi naše volišče. Gre vw“cm- Cj: Za bistveno inform r- ’ Sai bo vsako okrož itn t8nat in za zbornic Sv ® 0 svoje kandidat r,.!6 volilne programe Zal °bno' Nova volili °nodaja bo v vsake iiiieru popolnon Ijt eiIlenila dosedanje v lil e navade, načine v j 6 kampanje ter z iv. j. a volišču bomo do D r! glasovnice: dve eno nsbo zbornico s0vla.senat- v Prvi g m aici za zbornico 1 Volili kandidatr 0t eij1 enomandatnt °zju. Izvoljen bo ki didat, ki bo dobil največ glasov, tudi enega veC kot ostali kandidati. Te volitve so v marsičem podobne drugemu krogu za občinske volitve, v katerem je izvoljen za župana kandidat, ki dobi največ glasov. Isti volilni sistem velja za senat. V obeh primerih ni balo-taže, zato bodo morali kandidati že pri predložitvi kandidatur in programov stremeti po povezavah in po širših zavezništvih, saj v enomandat-nih okrožjih vsakdo pravzaprav starta na zmago. 27. in 28. marca bomo dobili še eno glasovnico za poslansko zbornico. Z njo bomo izvolili poslance v takozvani proporcionalni kvoti. Ta volilni sistem je precej zapleten, glasovnica pa bo verjetno precej podobna glasovnicam z dosedanjih volitev. Na njej bodo namreč našli marsikateri simbol tradicionalnih političnih strank. Bistveno pa je znati razlikovati oba volilna sistema, s katerima bomo izvolili nov parlament. Sandor Tence Volilna okrožja v naši deželi Furlaniji Julijski - krajini pripada po novih volilnih pravilih sedem senatorjev in trinajst poslancev. Na osnovi večinske volilne zakonodaje bomo izvolili pet senatorjev, kar pomeni, da je vlada razdelila ozemlje naše dežele na pet enomandatnih okrožij, dva senatorja pa bosta izvoljena na podlagi dosedanjega proporcionalnega sistema. Enomandatnih okrožij je v Furlaniji Julijski krajini deset, kar pomeni, da bomo imeli isto število poslancev, ki bodo direktno izvoljeni od ljudstva. Trije poslanci bodo izvoljeni na osnovi proporcionalnega sistema. SBNATNA OKROŽJA Okrožje številka 1 zajema občine Trst, Milje in Dolino. Okrožje številka 2 je tisto, ki zaobjema v povprečju najveCje število volilcev slovenske narodnosti. Posebna vladna komisija, ki je razmejevala nova volilna okrožja, je v tem primeru kolikor toliko dosledno upoštevala načela volilne zakonodaje, ki določajo zemljepisno prisotnost narodnih in jezikovnih manjšin v določeni volilni enoti. Drugo senatno okrožje je geografsko gledano zelo obširno. Zaobjema občine Devin - Nabrežina, Re-pentabor in Zgonik, vse občine goriške pokrajine in v bistvu celotno območje področja, kjer živijo Beneški Slovenci, vse tja do Re- zije. V tem okrožju so med drugim občine Južne Furlanije (na primer Oglej, Fiumicel-lo in Cervignano) ter beneške občine Fojda, Bardo, Praprotno, Dreka, Speter Slovenov, Čedad, Grmek, Sovodnje in še nekatere druge uprave. Okrožje številka 3 obsega občino Videm in vse bližnje občinske uprave ter področje tako imenovane Srednje Furlanije. Okrožje številka 4 zaobjema vzhodno in severno Furlanijo, del Karnije v pordenon-ski in videmski provinci. Okrožje številka 5 zaobjema območje pordenonske pokrajine. Občina Pordenon je po številu volilcev najveCja občina v tem okrožju. OKROŽJA ZA POSLANSKO ZBORNICO Okrožje številka 1 zaobjema tržaško mestno središče. Pravzaprav ozemlja nekdanjih rajonskih okrožij Kolonje, Novega mesta, Starega mesta, Kjadina in Sv. Jakoba. Okrožje številka 2 zaobjema predmestni in kraški del tržaške občine. ToCneje Vzhodni in Zahodni Kras, Rojan, Barkovlje, Sveti Ivan, Skedenj in Sveto Ano. - V to enoto sodijo tudi okoliške občinske uprave Milje, Repentabor, Dolina, Zgonik in Devin-Nabrežina. Zakonodajalec je pri tem v nekaterih obrisih upošteval stopnjo naseljenosti slovenske narodnostne skupnosti na teritoriju. V tretje volilno okrožje sodijo vse občine goriške pokrajine, z izjemo Gradeža, ki ga je posebna komisija pri predsedstvu vlade uvrstila v Četrto okrožje Južne Furlanije. Okrožje številka 4 se razprostira na območju vseh občin Južne Furlanije v videmski pokrajini in kot rečeno zaobjema tudi občino Gradež. Občini Videm in Tavagnacco tvorita peto volilno okrožje. V okrožje številka 6 spadajo občine Karnije in severnega dela pordenonske pokrajine. V okrožje številka 7 je zakonodajalec uvrstil občine Srednje Furlanije in dejansko vse upravne enote, ki obkrožajo furlansko prestolnico. Velika večina Beneških Slovencev bo 27. in 28. marca volila v osmem volilnem okrožju, ki zaobjema Benečijo in Vzhodno Furlanijo. Okrožje številka 9 zaobjema Kami j o in gorato območje pordenonske pokrajine. V okrožje številka 10 sodijo občine, ki mejijo z Venetom in ki sodijo v glavnem v pordenonske pokrajino. NajveCja občina v tej enoti je Pordenon. Objavljamo preglednico okrožij vzhodnega dela Furlanije - Julijske krajine. NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. februaija 1994 ITALIJA PRED VOLITVAMI POGOVOR S SENATORJEM DARKOM BRATIN5 Težak prehod Podpisi predstavnikov strank bodo pogojevali tudi nod Darko Bratina, sociolog, profesor na tržaški univerzi, je bil edini slovenski predstavnik v italijanskem parlamentu v 11. zakonodajni dobi, ki se je pravkar predčasno končala. Izvoljen je bil v goriškem senatnem okrožju na listi Demokratične stranke levice. Ob izteku mandata smo se z njim pogovarjali o italijanski politiki, o slovenski manjšini, Se predvsem pa o njegovih občutkih in doživetjih v senatni zbornici. V aktivno politiko si na zadnjih političnih volitvah prišel z univerze. Nisi torej poklicni politik, kar si sicer že večkrat dejal. Kaj je pomenil zate prehod od profesure v politiko? Prehod od profesure v politiko je bil zame prehod v fazo političnega oziroma v tem primeru parlamentarnega vajenstva. Počutil sem se kot vajenec v povsem novi situaciji in sem seveda s tega vidika doživljal tudi to svoje politično formiranje kot neke vrste politično obrt, Ce se lahko temu tako reče. Seveda pa ne morem trditi, da bi bil brez politične kulture; politično kulturo sem imel že prej in torej nisem bil popoln laik. To vsekakor, ampak verjetno velikih izkušenj, še zlasti v upravnih telesih, kot jih je imela večina poslancev in senatorjev, ni bilo. Kakšen je bil v tem pogledu neposreden prehod iz civilne družbe v tako imenovano politično družbo? Kateri so pozitivni in kateri negativni aspekti? Pozitivni so v tem, da se človek sooCa s povsem novo situacijo, v kateri se nekako vsak dan sprašuje, ali ji bo kos ali ne; zato jemlje to novo obvezo dosti bolj resno, bolj zavzeto, z večjo radovednostjo in mislim, da mi je to ogromno pomagalo, da sem, kako bi rekel, raziskoval različne poti tega močnega italijanskega aparata in počasi odkrival to mašinerijo. Seveda brez drugih upravnih izkušenj; precej mi je pomagala izkušnja z univerze, ne kot docent, ampak kot človek, ki živi tudi v ustanovi, kjer se moraš prav tako soočati z nekaterimi vprašanji, ki so povezana z upravljanjem. Pa še obdobje v industrijskem ambientu v Turinu in pri nas večletno vodstvo Slorija ter enkratna izkušnja s Kinoa-teljejem. Katero je bilo v tej sorazme-roma kratki zakonodajni dobi najveCje zadoščenje, ki si ga doživel v senatu? NajveCje zadoščenje sem imel takrat, ko mi je uspelo, da je moj amandma za volilni zakon sprejela velika večina senata. To je bila prava muka tako v proceduri kot tudi v prepričevanju, ampak zanimivo je bilo, kako se je to soglasje postopoma nekako sestavilo. In v trenutku, ko se je to zgodilo, tisti večer, ko je bila v senatu stvar že skoraj brezupna, da bi bil ta amandma sprejet, se je skoraj kakor po Čudežu med senatorji razširilo prepričanje, da je vendar nekaj pravičnega in potem je bil ta popravek odobren. Zame, moram reci, je bil to najlepši trenutek. Potem sem šel mirno spat in sem tisto noC res dobro spal. In morda najveCje razočaranje? Teh je bilo kar precej, recimo prav na tem področju. Ko sem si za isto vprašanje prizadeval v zbornici, sem tam odkril, da je bilo do tega problema mnogo veC brezbrižnosti kot v senatu. Ugotovil sem, da so bili takrat v zbornici poslanci z mislimi drugje in je samo ožja skupina sledila vprašanjem v zvezi z volilnim zakonom. Reci moram, da tudi na levici ni bilo veliko posluha za to vprašanje. Konec koncev se moram zahvaliti poslancu Balocchiju, krščanskemu demokratu iz Siene, ki pa je dobro poznal naše razmere, in moram reci, da je bil v zbornici on moj refrent za to vprašanje. Eden od velikih uspehov, ki ti ga priznava vsa manjšina, je, da ti je uspelo zbrati toliko podpisov senatorjev vseh skupin pod zakonski osnutek za zaščito manjšine. Najprej, kako ti je uspelo prepričati toliko senatorjev, da so podpisali tisti osnutek. Rekel bi, da je to tudi povezano s tistim večerom, ko je senat sprejel moj amandma za volilni zakon, kjer se priznava to načelo, da je treba omogočiti manjšinam, da prispevajo k izvolitvi ali celo izvolijo lastne predstavnike v parlament. Po tistem glasovanju smo neverjetno dosti govorili o teh slovenskih vprašanjih in sem vedno skušal prikazati to problematiko, a ne kot kakšno krivico, ki naj bi jo doživljali Slovenci v Italiji, ampak sem poskušal prikazati pozitvno plat. Slovence v Italiji sem torej predstavljal kot pozitiven, lojalen, demokratičen, razvit in kulturno opremljen sestavni del italijanske družbe. To se pravi, da so italijanski državljani, ki imajo določene posebnosti, kar je pravzaprav bogastvo, s katerim Italija razpolaga, in na tej osnovi je slovenska prisotnost v Italiji dragocena zadeva, ki je vredna določene pozornosti. Mislim, da, ko se je to mnenje razširilo, ni bilo velikih problemov, da so posamezniki, ker moramo pac upoštevati, da gre za posameznike, ta osnutek tudi podpisali. Z nekaterimi sem sodeloval tudi na nekaterih mednarodnih forumih, kjer Človeka spoznaš, in mislim, da sta to vsakodnevno dogovarjanje in vsakodnevna komunikacija obrodila sadove. Dodal pa bi še, da sem se v tem mandatu obnašal kot normalen senator; to se pravi, da sem se vključeval v katerokoli drugo tematiko ali problematiko, ki je bila v tistem trenutku politično prisotna. S tem da sem skušal dati svoj doprinos kot italijanski senator, sem si nekako zagotovil tudi, upam si trditi, neko spoštovanje. Ko sem zbiral podpise, so nekateri rekli: Ce predlagaš ti, ti verjamem, da je dobro, in ti podpišem. Med podpisniki je tudi mnogo senatorjev, ki ne bodo veC kandidirali in ki ne bodo veC izvoljeni. Kakšen pomen imajo ti podpisi za prihodnjo zakonodajno dobo in še zlasti, kakšen političen pomen imajo lahko podpisi nekaterih senatorjev, za katere domnevamo, da so končali svojo politično kariero? Mislim, da sta vazni dve vprašanji. Prvo, da je to vsekakor tekst, ki je sad vseh slovenskih komponent. Vsakdo bo imel potem svoje pomisleke, tudi sam mislim, da ta zakon verjetno ni najboljši; vendar nobena stvar na tem svetu ni najboljša. Je pa važen rezultat nekega procesa tudi znotraj majšine. In Ce k temu potem še prištejemo, da je ta tekst dobil podpise vseh strank razen misovcev, mislim, da štartamo z dobro platformo za prihodnjo zakonodajno dobo. Tudi Ce v parlamentu ne bo več istih ljudi, se potem lahko vedno sklicujemo na te podpise. Ko sem zbiral podpise, sem pri vsaki stranki le skušal dobiti nekatera imena, ki tudi nekaj pomenijo in ki bodo vsaj politično simbolično prav gotovo obdržala svojo težo. Potem so še nekateri senatorji iz naše dežele, ki imajo tudi težave s sodnimi oblastmi. Takrat sem bil malo v zadregi, vendar se mi je zdelo važno, da so zakon podpisali tudi senatorji naše dežele, z izjemo Agnellija; to namreč pomeni, da ob- staja tudi na deželni ravni neko soglasje. Znotraj enotnega predstavništva je prišlo do spora ali nesporazuma, morda kratkega stika, tako da so tri komponente Slovenske skupnost, Stranka komunistične prenove in Svet slovenskih organizacij predhodno vložile zakonski osilutek. Sedaj, ko sta obe besedili natisnjeni, smo lahko ugotovili, da gre za isto besedilo, Ce morda izvzamemo kakšne jezikovne malenkosti. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Zgodilo, da se je nekaterim neverjetno mudilo. Sam sem skušal razložiti, da še ni čas. Sestali smo se v juliju in tak- rat so nekateri skoraj diktirali, da je treba do jeseni besedilo vložiti za vsako ceno. Takrat sem povedal, da je pred nami avgust in da bo v tem mesecu težko zbrati dovolj podpisov, ker avgusta v Italiji parlament ne zaseda. Izhajal sem tudi s stališča, da bo parlament predčasno razpuščen in da bo predložitev zakona v tej zakonodajni dobi brez zaželenega učinka, ker parlament zakona itak ne bo utegnil odobriti. Predlagal sem torej, da skušajmo vsaj pripraviti teren za prihodnjo zakonodajno dobo, s tem da zberemo Cim več podpisov. Verjetno nekateri niso verjeli, da bo to mogoče. To je lahko razlaga; v drugačne interpretacije se ne bi spuščal. Mislim, da je bolje, da to vprašanje damo »ad ac-ta« in da skušamo nadaljevati bolj trezno. Je pa res, in to večkrat ponavljam zadnje ča- se, da se moramo Slovenci tako med seboj kakor tudi v odnosih z večinskim narodom naučiti drugačnega sloga v interagiranju. Večkrat imam občutek, da so med nami odnosi, kako bi rekel, špikasto zavistni, mar ne? In to nam marsikaj skvari. To je, kot bi kar naprej metal med kolesje malo grušča, malo peska, tako da zaCne vse škripati in da ne pridemo skoraj nikoli gladko do cilja. Konflikti v družbi seveda morajo biti, ampak konflikt mora biti oprt na dokaze, se reševati s soočanjem. Mora biti na konsistentnih zadevah. Večkrat pa se gremo tako, da tisti, če pripada tisti skupini, se obnaša tako; da oni, ker pripada drugi skupini, drugače, ali pa tretji ker ima sina, pa Četrti, ker je poročil tisto ženo itd. Tega se moramo otresti in delati z večjim političnim argumentiranjem. Saj vendar imamo le določene perspektive in so konec koncev tudi volitve na Tržaškem pokazale, da se lahko Slovenci normalno vključimo v življenje, v tem primeru v celovito mestno politično življenje; tudi na vsedržavni ravni se lahko vključimo v normalno politiko, ki se odvija v tej državi. Ob zaCetku leta je manjšino zelo prizadela novica, da bo v letošnjem državnem proračunu namesto 8 milijard za kulturne dejavnosti slovenske manjšine namenjenih samo 6 milijard in to kljub obvezam, ki so bile v tem smislu sprejete v parlamentu. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Iz zapisnika senatne seje zelo jasno izhaja politična volja, da nam tisti dve milijardi pripadata. V naglici, v kateri smo to delali pa je verjetno senator Bernassola nekoliko površno sestavil amandma. Vsekakor, zdaj je stanje tako: vlada je izdelala odlok. Jaz ta odlok ocenjujem pozitivno, ker nam s tem, da takoj vključuije šest milijard, omogoča, da dežela lahko ta sredstva takoj koristi in jih torej tudi mi koristimo. Za tisti dve milijardi pa, kar sem do danes preveril in skupaj tudi s senatorjem Bernas-solo, ki si je prevzel odgovornost, da to uredi, lahko reCem, da se zadeva rešuje. Mislim, da bo kar nekaj priložnosti za rešitev; prva bo zdaj ko bo po-trjevajne tega dekreta, samo tu je treba paziti, da ne bi s tem tega odloka zaustavil. Zato menim, da je bolje, da se vprašanja v tej fazi ne dotikamo. Prava priložnost bo v trenutku sprememb državnega proračuna, tam nekje junija; tedaj bi to postavko lahko brez težav vključili, ker pač obstaja jasno izražena politična volja, da se to naredi. Tako, da upam, da bomo tudi tisti dve milijadi spravili pod streho tako, kot je pravzaprav parlament konec koncev odločil. In ker že govorimo o tem, druga stvar, ki jo velja podčrtati in ki sem se je naučil v tem vajenst-vu v parlamentu je, da je politika zelo fina zadeva in si je treba vedno zelo jasno pre-dočiti vse možne poteze, s katerimi lahko operiraš. Prav pri tem proračunu je dilema recimo, ali je bolje zdaj vztrajati in dvigniti prah za dve milijardi; ali pa je bolje, da takoj koristi- Delati moramo z večjim političnim argumentiranjem. Saj vendar imamo le določene perspektive in so konec koncev tudi volitve na Tržaškem pokazale, da se lahko Slovenci normalno vključimo v življenje, v tem primeru v celovito mestno politično življenje; tudi na vsedržavni ravni se lahko vključimo v normalno politiko, ki se odvija v tej državi. mo šest milijard. Tukaj g16.., politicno izbiro. Tudi za vo ni zakon in za volilna okro ) je bila dilema ista. Takrat se bil pod pritiskom, ker m1 >. marsikdo rekel, da bi m°[ mo upoštevati, da so se dem, torej tudi določene je hi' izkoristiti priložnost, ker J1 la v razpravi tudi spremen1 ustavnega zakona za itabJah ske volilce na tujem in ,. lahko takrat vrinili tu^ vprašanje zajamčenega Pr®. stavništva. Takrat sem reke glejte to je iluzija. In izkaza^ se je, da je tako; druga p°f kateri ne trdim, da je to bolj ’ pa se je izkazala kot možna ^ ki vsaj delno reši določene s vari. Sedaj imamo nova volih*6 okrožja. Ali smo Slovenj1 lahko zadovoljni s to razden vijo? Ta razdelitev ni optima®^’ vendar, upoštevajoč kriten] ’ ki so bili začrtani in s tem. se je ta tehnična komisija ho la ravnati po določenih na lih in tudi po načelu, zajamči dokaj dobro štev* Slovencev, ki naj bi bili vh*l Q Ceni v ta okrožja, mislim, da to delo konec koncev pošten^ opravili. Mislim, da paC rož j a nekako risala in zaCrtova la na osnovi ocene prisotnos Slovencev v Italiji in jaz sen se ob tej priložnosti zaveda > da je to lahko hudo, ampa^ nekaj osnovnih podatkov J treba imeti. Se zdaleC n rečem, da je potrebno pre§ 6 vanje ali kaj takega, ampa brez neke vrste popisa z neka) osnovnimi podatki ne morem operirati. V studijskem centru senata sem našel oceno g1®, prisotnosti Slovencev v Italij1* ki jo je ISTAT po občinah izdelal leta 1983. Iz te ocene sicer izhaja, da je Slovencev vseh treh pokrajinah samo nekaj manj kot 60 tisoč; je P zanimivo, da upošteva tudi obči- ne, ki jih mi nikoli ne upošte varno; to je bil edini indikato o prisotnosti Slovencev na teritoriju, s katerim sem lahk° razpolagal. In na osnovi te številk, recimo za senatno o rožje, dobimo podatek, da je senatno okrožje na Goriškem vključenih 57,2 odstotka vse Slovencev v Italiji, to se praV1 več kot polovica. Kar se d®6 teže Slovencev v tem okrožj® nas je po teh ocenah 14 0 stotkov. Mislim, da je ta poda tek kar zanimiv. V obe sena®1 okrožji, na Tržaškem in na Go riškem je vključenih 92 o stotkov Slovencev, ki živijo Italiji, seveda vedno po tisti ocenah. Pri poslanski zbornic* je nekoliko težje in tam nimam toCnih podatkov, mislim Pa' da bo drugo tržaško okrožje kar ugodno tudi za slovensko komponento. Seveda, s tem novimi sistemi ja jasno, da s® bomo, in to so dokazale že v° litve na Tržaškem, morali Slo venci začeti miselno druga®6 vključevati v politični sistem-To sploh ne pomeni, da bi 56 morali odpovedati raznim na rodnim in političnim identi® tam, v katerih se naši deli, to rej sestavni deli Slovencev v Italiji, prepoznavajo. Ampa*j moramo vendarle imeti p® očmi, da način vključevanja je> ali bo v prihodnosti popoln0 ma drugačen kot je bil v pre teklosti s proporčnim siste mom. ^Njegovem delu v parlamentu in njegovih pogledih na sedanjo stvarnost I od starega na novo Parlament - O dveh milijardah, o Segniju in Berlusconiju ter o naših slabostih lstemu. ko je vlač st^a, sredina in ko so 1 kot^v 6 V Se vedno 1 k ^U S1 svojo mandatne Dn/ Casu- ko je ta sistem i' jnoma raznaHol Pm.ir P^ovalU0^" 8 M e’ tfdslim, da takšnege Dri a tako kratkem Cas jj-i ^0Va^ nihče.ToCno se v. SVfllPno nmmno 4-/-w~ W sem tudi na 1 0ži občutil ta politični kT° mienovani CAF, se tokratno realno vPraXlJa' To ie bilo neb am ine®a' Težko je op str ^ t0 ie bilo Čutiti v bukturah, tudi v drža' i7Px^uU' Potem se je zač zvohtvjj0 predsednika nke. In v prvi fazi je ki - 0 Vse potekalo norr rlucu cAF, da bo sl la i, VeCma Se vedno a' Moram reci, da sm Iku, ko kandidat Fc e« izvoijen za predsed P bhke, na skupnei aatl)u obeh zbornic in fizični nk/Sn ’ u,a se je vrinil ni Politično sceno no' ,e Cevema liga. 2e i volitvah, ko se je ta akrcit je bila ge Legi Prvič uveljavila, s srecanju z novinarji §a dnevnika podčrti ?° Previdno opaže 0 s tem dogajali “»el vtis, da je bi: Tavna novost s pi i a Preseže deželni mrdije. Seveda pol mse prinesla tud Ce bi hotel na kratki °ve politične formati Predstavliom _______ menljivo vlogo v spri Političnega sistema ntcaj nekateri že razil 0 obdobje Severni ker )e bila dobju Severna ligi Prav neke vrste, Ce la luoa- J^ar je bil Dei tuSzaHv^ P°d0b U1 za Ligo na zai jb lokalizem, ampal menujemo iden 1K°vno etnične so na to spotoma n '»uo gmanje moi . 12 gibanja preha ^onalizacijo.Vsek 0 za končno f v aesno, p 10 oi tako shemal Potrjujejo stiki, ki Tudi glede skupnega predstavništva vem, da stalno letijo kritike - tudi sam sem kdaj kakšno iznesel Mislim pa, da moramo biti tudi pri tem trezni, to se pravi, da si bomo lahko samo v trenutku, ko bomo sposobni ponuditi kaj drugega in boljšega lahko privoščili, da to premostimo ali ukinemo. s predstavnih Lige v senatu, recimo prav s tem senatorjem, ki je podpisal naš zaščitni zakon. Ta mi stalno pravi: »Mi nismo fašisti, nimamo nič opraviti s fašizmom, velik del Severne lige je antifasističeli; tega ne izjavljamo, ampak je tako.« Dejal mi je tudi, da jim sodelovanje z Berlusconijem ne ugaja dosti, ker bi moglo priti do velikih sporov. Dejal mi je celo, da ne izključuje, da se v nadaljnjem razvoju zna tudi zgoditi, da lahko prav levica postane v doglednem obdobju sogovornik Severne lige. Omenil si Berlusconija. Kaj praviš o politični prihodnosti Berlusconija in njegove skupine? Ne vem, morda se bom celo zmotil pri oceni, ampak mislim, da se bo ta Berlusconijev pojav izkazal kot velik ’flop‘. Kajti politika je le nekaj, česar ne moreš načrtovati z vrha. Politika je tudi vsakodnevno vključevanje ljudi, aktiviranje. Naj bo to tudi staromodno, ampak po vsem svetu politika deluje na ta natin. Državni udar lahko pripraviš pri mizici in uporabljaš določene resurse. Ampak demokratično vključevanje v politiko je nekaj drugega. Seveda ne zanikam določenih perspektiv in možnih uspehov, ampak mislim, da to ne bo imelo velike bodočnosti. Prav ob tem pojavu mi stalno prihaja na misel - ne vem, koliko je znan med Slovenci -film Orsona VVellesa Citizen Kane (Četrta sila), kjer je opis podobnega protagonista, ki je velik založnik in ima močno kontrolo nad časopisi. Potem se vključi v politiko in doživi velik neuspeh. Kaj pa praviš o tisti formaciji, ki se od vsega začetka predstavlja kot nova alternativa staremu sistemu, to je Se-gni? Glede Segnija bom navedel dva dogodka. Ko sem Sel prvič v brivnico v senat, me je začel brivec spraševati, od kod prihajam, v kateri stranki sem itd. Potem ko me je tako postavil v pravi predalček, mi je zašepetal: Jaz vas, DSL, ne razumem, ker s tistim Segnijem boste videli, da bo še gorje; to je človek, ki je večji desničar kot je bil njegov oče. Drugo oceno pa mi je dal Flaminio Piccoli: Tam ni kaj, moraš se zavedati, da je edinec in da je poročil bogato' ženo.' Od takih ljudi ne moreš veliko pričakovati. Kaj pa na leviti, ali ni malo preveč gneče? Mislim, da je na levici kar precej gneče in da bi bilo tudi za levico nespametno, da bi šla zdaj na volitve s kakšno posebno evforijo, kot nekateri počenjajo. Tudi ne bi bilo dobro, ko bi Slo za neko splošno opredeljevanje za zmagovalca, ker se pač sistem spreminja in se kljub vsemu os premika na levo, čeprav vem, da so to normalni pojavi v tej družbi. O levici bi lahko s Cankarjem rekel, da je potrebno očiščenje in pomlajenje. In to pri vseh komponentah. Edino - pa tega ne pravim, ker pripadam tej stranki, ampak tako zares mislim - Occhetto je pravočasno opravil tisti skok iz bivše KPI v Demokratično stranko levice. Na ta način je pravzaprav odprl dolcene poti. To pa še ne pomeni, da je DSL premostila vse težave. Mislim, da je še vrsta problemov znotraj same Occhetto ve stranke, ki prav tako potrebuje očiščenje in pomlajenje. Ta levica, ta levičarski blok se mora torej Se otresti nekaterih bremen preteklosti in le tako se lahko ohrani specifična valenca vsake komponente. Kajti specifične valence so neverjetno dragocene. Bistver-no je vsekakor, da se reši moralno vprašanje v Italiji. Prepričan sem, da je to najvažnejše vprašanje, na katero je svojčas že opozoril Berlinguer, ampak takrat mu skoraj nihče ni verjel. Z vsem, kar je bilo v osemdesetih letih, je treba počistiti. To se pravi, da je italijanska družba pravzaprav na novem začetku, tudi zaradi takih vrednot, ki ustrezajo pravzaprav normalnim ljudem, normalnemu življenju, in poštenost v teh elementarnih vrednotah je vendarle ključ vsega. Vsi govorijo o novem. V kolikšni meri bo po tvoji oceni novo še vedno staro? Hvala za to vprašanje, ker dilema staro/novo ni tako cista in jasna, kot se zdi. Mislim, da moramo ločevati to, kar je dobro, in to, kar je slabo; ampak to, kar je dobro, in to, kar je slabo v starem, in to, kar je dobro, in to, kar je slabo v novem. Mislim, da moramo dilemo novo/staro križati z dilemo dobro/slabo. Mimo tega križanja ali je kaj novega tudi med slovensko manjšino? To je težko vprašanje. Prav gotovo se tudi Slovenci vsak dan sprašujemo o novem, je pa tudi res, da ima vsaka situacija neko določeno interno logiko ter ustaljene načine in navade. Morali bi biti bolj dejavni in treba bi bilo opustiti vrtičke in usmeriti drugače tudi strukture, s katerimi razpolagamo, začenši z društvi. Mislim torej, da ne nam ni potrebno kakšno prebujenje, ker je manjšina vedno pozorna na lastno identiteto, ampak moramo napraviti kvaliteten skok, se posebej verjetno v politiki, kar lahko rodi in omogoča tudi nove stvari v kulturnem življenju. Manjšina ima skupni forum, imamo samo enega, v tem trenutku se imenuje skupno predstavništvo; včasih je bila to enotna delegacija. Ko bi hotel o tem predstavništvu izreči eno pohvalo in eno kritiko, kaj bi rekel? Najprej pohvala: konec koncev smo kljub velikim mukam in dolgotrajnemu delu prišli do skupnega besedila zakona za zaščito Slovencev v Italiji. Mislim, da je to vredno pohvale. Kritika pa je v tem, da imam občutek, da večkrat tudi pri srečanjih vseh teh komponent prevladuje naCin obnašanja, kdo bo koga, namesto volje, da vsi skupaj nekaj naredimo za dogovorjen projekt. Mislim, da je ta druga vrednota bolj odsot- na, in o tem bi morali malo razmišljati. Verjetno bi bilo tudi potrebno, da bi se to skupno predstavništvo enkrat ne samo soočilo na tem tehnično političnem terenu, ampak da bi celo skupno predstavništvo, organiziralo javno soočanje, zborovanje Slovencev. Danes bi morali ponovno odpreti proces aktivnega in suverenega vstopanja italijanskih državljanov slovenske pripadnosti v normalno politično življenje. Mislim, da imamo danes na žalost kar precej delov slovenske manjšine v neki vrsti politične pasivnosti. A to ni dobro, to ni zdravo. Tudi glede skupnega predstavništva vem, da stalno letijo kritike, tudi sam sem kdaj kakšno izrekel, mislim pa, da moramo biti tudi pri tem trezni, to se pravi, da si bomo lahko samo v trenutku, ko bomo sposobni ponuditi kaj dru-. gega in boljšega, Ce gremo na tisto kategorijo staro in novo, lahko privoščili, da to premostimo ali ukinemo. Ampak dokler nimamo drugega, mislim, da je - na žalost ali na sreCo - to le edino telo, ki naj bi funkcioniralo kot sogovornik ali sobesednik v različnih situacijah. Na tem področju sem pred leti sprožil idejo; Slovenci so, razen Slovenske skupnosti - ampak mislim, da se zdaj v novih razmerah tudi za Slovensko skupnost postavljajo nova vprašanja - razpršeni po različnih strankah, nam pa je potreben skupen moment. Tega skupnega momenta seveda ne moremo realizirati po posameznih strankah. Potrebujemo nekaj, kar smo nekako definirali kot civilno družbo, kar se danes malo zlorablja. Mislim, da sta SSO in SKGZ seveda izraz civilne družbe, ampak to še ni civilna družba v tem pristnem smislu. Izmisliti si moramo take oblike, da bo lahko ta civilna družba prišla do izraza. SvojCas sem rabil izraz manjšinski sindikat, ki ga seveda vsi niso odobravali; s tem sem hotel prav podčrtati analogijo s tem, kar se dogaja ravno v klasičnem sindikatu. Sindikat je organizacija, ki se organizirano bori za določene pravice in seveda sprejema določene pobude. Ni stranka, ampak je v stalnem soočanju in spodbujanju stranke, da stranke potem uresničijo določene zahteve, ki jih sindikat formulira. Zato bi bila verjetno ta formula etničnega sindikata sprejemljiva. Seveda bi se bilo treba temu tudi malo privaditi. Moram reci, da smo se pred prvimi volitvami na Slovenskem o tem pogovarjali prav s Pučnikom in z njegovo skupino. On se je takrat pravkar vrnil v Slovenijo in ko sem to pre-dotil, je rekel, da gre za zanimiv predlog. Takšna je moja zamisel. Seveda besed ne gre jemati tako togo: nekateri na primer govorijo o slovenskem parlamentu. Zdaj ni važna formula, ampak nekaj takega potrebujemo. Kot Slovenci bi morali imeti ne samo forum, ampak prav prostor, ki bi vsakemu Slovencu omogočal neposreden stik, kjer bi vsakdo lahko spraševal, se posluževal, iskal nasvete, prejemal pomoč. Ko pa posamezniki, ki so vključeni v tovrstni organizaciji, stopijo v politično areno, gredo preko stranke, ki bolj ustreza njihovemu prepričanju in s katero se bolje identificirajo. Smo pred novimi volitvami. Po zadnjih tržaških volitvah si v neki reviji napisal oceno, da so »skoraj konec dvajsetletja«, fašističnega namreč. Kaj bi rad napisal po naslednjih volitvah? Ce bodo te volitve privedle do pomebnega, takega prelomnega skoka v Italiji, bi rad zapisal, da to ni nic drugega kot začetek tiste Italije, ki je bila že v dobi preporoda nekako napovedana, se pravi federalna Italija, kot sta si jo zamišljala Cattaneo in Gioberti, prvi laik in drugi katoličan. Predstavljala sta si federalno sliko bodoče Italije, ker sta mislila, da ta oblika najbolje ustreza temu življenjskemu, družbenemu in kulturnemu prostoru. In to bi bilo paradoksalno dobro tudi za nas, ker bi bili tudi mi kot dežela, tudi kot Slovenci, kot Furlani itd. drugače vključeni v to stvarnost. Na žalost se to ni uresničilo ne pri formiranju prve kraljevine Italije, ne po prvi in ne po drugi svetovni vojni, ker je Italija še vedno močna centralistična država. Prehod v bolj artikulirano obliko pa ne pomeni razbijanja države, to pomeni dajanje prave oblike temu, kar pravzaprav Italija je. Razgovor zapisal Bojan Brezigar. Fotografije Foto Studio Re-portage ITALIJA PRED VOLITVAMI V KRALJEVINI PRED FAŠIZMOM IN V REPUBLIKI PO PRIKLJUČITVI TRSTA K ITALIJj Kdo nas je doslej zastopal v italijanskem parlamentu Spomini poslanca 5/cer/ca ter senatorjev Gerbčeve in Spetiča Slovenci smo izvolili v italijanski parlament že mnogo predstavnikov. Tako ali drugače smo bili v Rimu zastopani vedno, kadar so politični in številčni pogoji dopuščali. Sedaj, pred novimi volitvami, objavljamo nekaj osnovnih podatkov o poslancih, ki so zastopali Slovence v Italiji po koncu prve svetovne vojne in pred prihodom fašizma na oblast ter o poslancih in senatorjih, ki so bili izvoljeni v rimski parlament po priključitvi Trsta k Italiji. Objavljamo tudi pogovore z Albinom Sker-kom, Jelko Gerbec in Stojanom Spetičem o njihovih osebnih doživetjih v Rimu. Pogovore je zapisal Danilo Bizjak. Engelbeit Besednjak Josip Lavrenčič Doma iz Gorice Novinar Izvoljen za poslanca leta 1924 na listi Edinost Doma iz Postojne Podjetnik Izvoljen za poslanca leta 1921 na listi Edinost Karel Podgornik Doma iz Cepovana pri Gorici Odvetnik Izvoljen za poslanca leta 1921 na listi Edinost Jože Srebrnič Doma iz Solkana. Delavec Izvoljen za poslanca leta 1924 na listi komunistične partije Doma iz Trsta Duhovnik Izvoljen za poslanca leta 1921 na listi Edinost Josip VVilfan Doma iz Trsta. Odvetnik Izvoljen za poslanca 1. 1921 in ponovno 1.1924 na listi Edinost Albin Škerk: »Za eno svojih zmag se moram zahvaliti Andreottiju« »Stranka me je najbrž izbrala, ker sem se kot župan upiral naseljevanju beguncev v našo občino,« je pri obujanju spominov na svoja rimska leta povedal bivši parlamentarec Albin Skerk. »Kot Zupan v devinsko-nabrežinski občini sem bil odstavljen, ker nisem hotel podpisati dovoljenja za gradnjo begunskega naselja Sv. Mavra v Sesljanu, in to mi je med Slovenci nedvomno naredilo veliko reklamo, za kar je imel zaslugo predvsem Primorski dnevnik, ki ga je naše ljudstvo vedno rado čitalo. Izvoljen sem bil v parlament, breme, ki sem si ga prevzel, je bilo težko, veliko, bil sem precej v skrbeh, če bom kos tej nalogi, kljub temu sem vzdržal in skušal čimveč prispevati k skupni stvari, to je predvsem v boju za delavske pravice in za pravice naše narodnostne manjšine, ki je bila vedno zapostavljena, kot je na žalost še do danes.« V Vašem boju za narodnostne pravice ste imeli veliko zadoščenja. Kaj štejete kot največji uspeh? Marija Bernetič Doma iz Trsta. Delavka. Izvoljena v poslansko zbornico leta 1963 na listi KPI »Nedvomno je več takih primerov, v prvi vrsti slovenska šola. Zavedal sem se, da je šola glavni steber, na katerem sloni vsa naša skupnost v Italiji. Ob strani sem imel veliko takih, ki so mi nenehoma pomagali in lahko reCem, da so me preganjali. Mislim na Sindikat slovenske šole v Trstu, ki ga je vodil dr. Franc Škerlj: vedno mi je bil za petami, me spodbujal in zahteval, da posežem pri ministrstvu za šolstvo, pri vladi... Iz tega je tudi nastal zakon za slovensko šolo, ki sem ga predložil že 1968. leta, takoj ob začetku. Zakon se imenuje Belci-Skrk. Tudi Belci je predložil svoj zakon, tako da je iz dveh zakonskih osnutkov nastal en sam zakonski osnutek, ki pa je bil odobren kasneje, štiri pet let kasneje, ker je zapadla zakonodaja, parlament je bil razpuščen tik pred odobritvijo. Iter je bil dolg, treba je bilo mnogo posegov pri ministrstvu, pri podtajnikih, pri elanih komisije za šolstvo. Zakon je bil ponovno predložen leta 1972, čim je bil parlament ponovno izvoljen. Zatem je bila pot lažja in je prišlo do odobritve. Menim, da je ta zakon pomanjkljiv, predvsem glede Benečije, je ne omenja, o Benečiji tedaj ni bilo mogoče sploh črhniti, vlada se je postavila vedno po robu.« Glede Člena v kazenskem zakoniku ste imeli opravka neposredno z Andreottijem... »Takrat se je pojavila priložnost, parlament je razpravljal o zakoniku o kazenskem postopku. Vrinil sem člen, ki se je skliceval na našo manjšino, na pravico do uporabe manjšinskega jezika tudi med kazenskim postopkom. Moj namen je bil doseči čimveč. Prvotni predlog je predvideval, da bi v Trstu ustanovili sodišče za vso manjšino v naši deželi. Sodišče naj bi bilo popolnoma slovensko, v celoti naj bi delovalo v slovenščini. Skliceval sem se na staro Avstijo, ki je že leta 1885 v Trstu uvedla tri sodišča, slovensko, italijansko in nemško. Ce nam je takratna Avstrija dala to pravico, zakaj ne bi tudi demokratična Italija naredila kaj takega? Ko sem ta člen izdelal, sem šel k Andreottiju, bil je vodja poslanske skupine KD, najmočnejše stranke, ki je imela, lahko rečemo, vsa povojna leta oblast v pesti. Med zasedanjem poslanske zbornice sem stopil do njega in ga zaprosil, da mi pomaga, da speljemo skozi ta člen. Vse sem mu dopovedal, pokazal tudi osnutek govora, ki sem ga pripravil, in mu pustil vso dokumentacijo, da bi tudi kak njihov poslanec podpisal ta člen. Andreottija nisem imel za zaveznika, temeč kot tistega, ki odloča, ki lahko prispeva, da se zakon odobri ali pa ne. Ko je pregledal dokumentacijo, ki sem jo pripravil, mi je odgovoril, da ne more podpreti tega člena, da zahtevam preveč. Tisti trenutek me je prešinila misel: »Pa če te vprašam malo manj, kako se boš obnašal?« Odvrnil je, naj poskusim sestaviti drugačno besedilo, naj zahtevam nekaj manj. Hitro sem šel okrog teh našiti odvetnikov, do Spagnoltija, do Južnotirolca Rizza, še koga drugega, ki so bili spretni v pisanju zakonskih členov, in se vrnil k Andreottiju. ”Ma si, cosi puo andare”, to bi lahko šlo, je rekel in me za podpis poslal k Belciju, ki je bil iz Trsta. Lahko rečem, da je bila takrat zmaga že dosežena. Prvi sem podpisal tisti člen, šel k Belciju in k vsem drugim strankam v parlamentu razen k misovcem, razen k fašistom. Vsi so podpisati. Za to zmago se moram v prvi vrsti zahvaliti Andreottiju, čeravno je bil nasprotnik, sovražnik in je še vedno.« Pravijo, da je Andreotti odgovarjal na vsako pismo, Čeprav po več letih... »Ne samo on, tudi drugi ministri so v glavnem odgovarjali. Imam več takih odgovorov, takih pisem, od Mora na primer, on ima zaslugo, da smo v Trstu dosegli poklicno šolo. Tedaj je bil zunanji minister, opozoril sem ga, da je bila v Istri ustanovljena take vrste šola, italijanska, in da bi morala tudi italijanska vlada poskrbeti, da bi za našo manjšino odprla tako šolo. Odgovoril mi je pismeno, da bo prihodnjo jesen stvar urejena. Besedo je držal.« »Omenil bi še drugo bitko, ki se je tudi srečno končala. Ob razpravi o reformi italijanske radiotelevizije (če se ne motim leta 1975), sem vrinil člen o ustanovitvi televizijskih oddaj tudi v slovenščini, za Slovence v naši deželi. Na žalost teh oddaj še danes nimamo, čeprav so uzakonjene. Upati je, posebno če bomo 27. marca letos izvolili levičarsko napredno vlado, da bo ta pot lažja.« »Spomnim se tudi Berlin-guerja. V vseh programskih govorih so novi predsedniki vlade našo manjšino vedno prezrli, vedno pa so imenovali nemško. V naši poslanski skupini je bilo določeno, da bo novemu predsedniku odgovoril Berlinguer. Rekel sem mu, da mora očitati, da so pozabiti na slovensko manjšino. In Berlinguer mi je dejal: ”Ti stvari najbolje poznaš, napiši nekaj vrstic in jih bom vključil v svoj govor.” Predlagal sem, naj reče, da nas od Milj do Trbiža živi približno sto tisoč. V svojem govoru je to povedal in je imelo odmev po našemu časopisju, po radiu, po koprski televiziji, in tako naprej.« »Spomnim se tudi na Perti-nija. Ob 25-letnici smrti prvega slovenskega poslanca na listi KPI, Srebrniča (letos poteka 50-letnica) sem želel počastiti njegov spomin, kot enega bivših kolegov. Predsedoval je Pertini. Zal, je dejal, prošnji ne morem ustreči, pravilnik tega ne dovoljuje: to bi lahko početi vsak dan, in kdaj bi delali? Spomin na poslance se namreč pfcasti samo mesec dni po smrti. Pertini pa je Srebrniča poznal, bil je njegov velik prijatelj, skupaj sta bila internirana. Zato sem ga zaprosil, naj napiše kratek spomin nanj. Čez nekaj dni mi je poslal dopis o liku Srebrniča, ki ga še hranim v originalu.« Vam je pri delu morebiti kdo bil za zgled? »Južnotirolski poslanci. Kot manjšina so ogromno dosegli za svojo narodnostno skupnost in zato so mi biti vedno nekak vzor, pri njih sem se zgledoval. Na primer glede doklade za dvojezičnost. Oni so to že davno dosegli. Zato sem posegel pri ministrstvu za pošto in zahteval, naj tudi našim slovenskim uslužbencem v poštnih uradih, kjer živi naša manjšina in ki imajo opravka s Slovenci, priznajo tako doklado. Se danes jo uživajo, čeravno ne popolnoma vsi, in niti ne v taki višini kot Južnotirolci.« Kaj je važno pri tako zahtevni funkciji? »Da si poslanec prizadeva, da čuti to odgovornost. Prizadevnost in vztrajnost. Imel sem tudi srečo. Strankarski tovariš Scaini, prijatelj iz Pordenona (bil je šolski ravnatelj), mi je večkrat očital, da sem srečen, ker sem pripadnik narodnostne skupnosti, ki ima polno takih problemov, ki mi dajejo možnost, da pogostoma pose- gam iri da lahko tudi kaj dosežem. ”Sem številka, ena od 170 (tohko je bilo komunističnih poslancev), ” je'rekel, ” h1 delam, kar mi stranka naroči, nosim vodo, sem nekak pomočnik, a ne pridem tako do izraza, že stranka sama misli na vse večje zakone, jih izdeluje in podpisuje.« Ce se torej o kakšnem našem parlamentarcu sliši bolj malo, pomeni, da ne dela? »Ne, ne bi rekel, da ne dela nič, lahko tudi dela na višji ravni, z večjimi "kalibri" same stranke, ki imajo polne roke dela. Sam nisem bil med mji-mi, bil sem med temi malimi, sem delavskega izvora, nisem imel visoke izobrazbe, nisem bil odvetnik, nisem bil bivši sodnik ah ne vem kaj. Kljub temu, ne glede na izobrazbo, ima človek vedno priložnosti, posebno če je pripadnik neke manjšine. Vendar parlamentarca ni mogoče pustiti samega, naj za vse skrbi sam. Treba ga je preganjati, mu pomagati, ga obiskovati, napravi to, napravi ono, ga seznanjati s problemi-Veliko je odvisno od te zunanje pomoči, od organizacij, od stranke, od sindikatov.« Je bil sploh kak trenutek ugoden za zakon o naši zašdti? »Ne bi rekel, ni bilo takih ugodnih trenutkov, da bi bili izgledi, da bo čimprej odobren-Ta, ki je bil na oblasti, je bil vedno pripravljen, da vse ustavi. Gre za zakon velike obsežnosti, ki potrebuje mesece in mesece debat v komisijah, raziskav in tako dalje. Velike bodo težave, preden bo odobren. Se to bi omenil. Maccanicov zakonski osnutek, ki je bil predložen v predzadnji dobi m ga je minister Paladin zadnje dni spet predložil, nam ne ugaja, ni popoln, a kljub temu kaže neki namen vlade, da bo prej ah slej tudi do tega prišlo. Vendar bo osnova vladni osnutek, ta ima premoč nad vserni drugimi.« NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. februarja 1994 17 Jelka Gerbec: »Kompromisom se ni mogoče vedno izogniti« »Proti vsakemu pričakovanju sem se v novo vlogo vživela dokaj hitro,« je ®y°je spomine začela senatorka Jelka ^rbec. »Sicer je bilo nekoliko problematično lotiti se zakonodajnega dela. 'Ja tem področju nisem imela nobene Takrat pa vse parlamentarne s«rpine se niso imelo zakonodajnega urada oz. strokovno usposobljenih svetovalcev. Tudi naša ne. Zato sem se P°g'ostoma zatekala k drugim senatorjem naše skupine, ki so imeti dolgo-e*-ne parlamentarne izkušnje oz. strokovno juridično izobrazbo. Po poldrugem letu pa sem premo-,, a glavne težave v tej zvezi in se osamosvojila”.« »Parlamentarna izkušnja je moje Življenje precej spremenila. Znašla sem se v novem okolju, spoprijeti sem se morala z novimi nalogami, obveznostmi, z drugačnim ritmom dela, v em velikem mestu (v Rimu), kamor se vse steka in se odvija počasi, kjer izgubaš veliko dragocenega časa, kjer se ti Zcm da moraš premakniti visoke, težke gore, če hočeš nekaj doseči. Vendar sem vedno ohranila povezavo z našito! kraji, s Trstom, s tržaškimi delavci, z delavci in z drugimi kategorijami vseh mest naše dežele, s slovensko manjšino, z našimi organizacijami, in 0 mi je omogočilo, da sem veliko dela opravila s pomočjo struktur (javnih in zasebnih), ki so prisotne v Furlaniji -Julijski krajini.« Katera so bila glavna vprašanja, s katerimi ste se srečali med Vašim toandatom? »Prva moja skrb je bila vedno reši-tov vprašanj slovenske manjšine. Zakonski osnutek, ki ga je KPI predložila že leta 1970, smo poglobiti, predelali in ga postaviti v razpravo vseh slovenskih strank in organizacij ter sprejeti v vednost mnenja, nasvete, po- misleke in predloge, ki so nam jih dru-• gi posredovati, organizacije, skupine in posamezniki izven naših vrst. Na tej podlagi smo naš zakonski predlog tudi obogatili, čeprav smo morali odložiti njegovo predložitev v parlamentu za skoraj dve leti. Vendar tega mi ni bilo žal, ker je pripomoglo k izmenjavi mnenj med komponentami slovenske manjšine in k večjemu zbližanju. Moram reči, da sem ohranila vedno zelo dobre odnose z vsemi temi komponentami in da je to pripomoglo k izboljšanju posegov v okviru parlamenta in k okrepitvi enotnosti na slovenskem področju. Reči moram, da se nikoli nisem čutila sama, da sem vedno čutila prisotnost manjšine ob sebi. Zato sem tudi hvaležna vsem, ki so mi biti ob strani in reči moram tudi, da me je ta izkušnja marsikaj naučila ter da sta mi podpora in zaslomba tudi izven stranke, vseh, s skaterimi sem imela stike, dali večjo moč in večji elan pri mojem nastopu in pri mojih posegih. Posegla pa sem velikokrat v korist slovenskega šolstva, učnega osebja, Slovenskega gledališča, Glasbene matice, Slovenske študijske knjižnice, slovenskih informacijskih sredstev, tudi Primorskega dnevnika, seveda.« »S pomočjo svoje skupine in nekaterih parlamentarcev drugih strank (pripadnikov manjšinskih, levičarskih, v nekaterih primerih tudi sredinskih skupin) sem prvič iztrgala nakazila za slovensko manjšino v Italiji v proračunskem zakonu (35 milijard), ki so nam jih potem, v naslednjih mandatih, postopoma znižati. Seveda sem tudi velikokrat posegla v korist italijanske manjšine v Istri.« Vas spremlja občutek, da bi se česa bili morali lotiti drugače? Obžalujete kaj? »Včasih človeka tare kak dvom. V glavnem se mi zdi, da bi bilo v tisti dobi težko ravnati drugače. V vsaki dobi se je namreč treba ravnati z upoštevanjem stanja, dogodkov, razmerja sil, razpolaganja s sredstvi. Vendar me danes boli dejstvo, da smo se nekoč tudi mi odločiti za izvolitev Cossige na mesto predsednika republike, a se je potem izvedelo, da moti na desno in da je bil gladiator in se s tem danes ponaša. In naša manjšina, zlasti v videmski pokrajini, dobro ve, kaj pomeni organizacija "O” in kaj pomeni "gladio”. To dobro vedo tudi slovenski duhovniki v Benečiji, ki so na lastni koži okusiti "dobrote” teh prevratniških tajnih organizacij.« A največja izkušnja iz tega obdobja? »Največja izkušnja iz tega obdobja? Ni bila ena sama. Spominjam se srečanja s Pertinijem, ko sem spremljala dijake Glasbene matice, ki so zapeti predsedniku republike tudi po slovensko. Spominjam se, ko sem pospremi- la Slovenski oktet na obisk k Pertiniju in ko je predsednik ostal izredno in prijetno presenečen, ko je slišal naše pevce. Spominjam se, ko so me izvolili v Evropski svet v senatu in so vse skupine glasovale moje ime, razen fašistov (prisotni so bili samo trije), tako da je na 188 prisotnih bilo za mojo izvolitev 184 glasov (sama sem se, seveda, vzdržala). Takrat me je predsedujoči senator Valori (podpredsednik senata) poklical na predsedstvo in mi čestital rekoč, da gra za zgodovinski dogodek, saj nihče nikoli ni bil izvoljen s tako množično podporo. Izkušnja v Evropskem svetu, kamor svoje zastopnike izvolijo razne države pripadnice v lastnih parlamentih, se je izkazala za zelo zanimivo in mi je odprla nova obzorja, dala mi je možnost, da sem spoznala politično in socialno stanje drugih evropskih dežel ter da tudi na tistem mestu posežem za rešitev manjšinskih vprašanj, zlasti slovenskega vprašanja, o katerem sem večkrat govorila, tako v komisijah kot na plenarnem zasedanju sveta.« Parlament je tudi kraj kompromisov, ki so lahko napol uspeh, a so lahko tudi zelo boleči. Ste doživeti kaj podobnega? »Kompromise sem doživela, seveda, na teh mestih se jim ne moreš vedno izogniti. Doživela sem jih, ko smo razpravljati in iztrgati zakon za podporo ženskam, ki so nosile živila, oblačila in strelivo vojakom na goriški fronti in v Kanuji za časa prve svetovne vojne, ko sem hotela popolnoma rešiti njihov položaj, a drugi, zlasti demokristjani, so biti samo za delno rešitev. Zato smo biti prisiljeni, da podpremo omejen zakon, raje kot nič! Tako se je zgodilo ob raznih primerih, ko je šlo za druge zakone, za rešitev vprašanj upokojencev, bivših internirancev v nacističnih taboriščih, bivših borcev, vprašanj slovenske šole, celo mednarodnih vprašanj in še mnogo drugih. Seveda, kompromisi motijo. Čeprav je treba reči, da v časih mojih parlamentarnih dob niso biti kompromisi zelo hudi in boleči. Verjetno bodo danes, ko gre za volilni nastop z večinskim sistemom in je treba (in bo treba) zajeziti pohod skrajnih desnic, prav gotovo težji kot v preteklosti.« So vas kdaj spremljati dvomi, negotovost na poti v Rim? Kaj vas je bremenilo? »Veliko dvomov sem imela ob začetku mandata. Zelo sem se bala, da ne bom storila potrebnega, da ne bom zadostila zahtevam ljudi, da ne bom znala rešiti tega ali onega vprašanja. To me je vedno mučilo, tembolj, Ker v Rimu mlini zelo počasi meljejo, kot pravi Stojan Spetič v svojih spisih, in ker ni dobre volje za rešitev vprašanj, ki jih ljudje čutijo. Danes je vsem jasno, kako so odgovorni zanemarjati ljudske težnje, kako so izvajati korupcije, kako so kradli in skrbeti za svoj dobiček. V mandatnih dobah, ko sem bila v parlamentu, v senatu, nismo še vedeti, da je "tangentopoli” tako obsežen pojav, nismo niti vedeti, da obstaja. Smo pa dobro vedeti, da so odgovorni zelo nemarni, in smo zato dobro vedeti tudi, da naši posegi ne bodo vedno učinkoviti in uspešni ter da nas čaka veliko ovir in težav. Zato, seveda, sem bila zelo zaskrbljena in ta skrb me je stalno mučila. Tudi me je mučilo dejstvo, da so minevale mandatne dobe in da nismo uspeti iztrgati globalnega zakona, osnutek katerega smo predstavili (mi in tudi druge stranke) v vseh naslednjih mandatnih dobah. V deveti mandatni dobi smo biti zelo blizu rešitve, vendar je doba predčasno nehala in smo morali začeti vse znova. Stojan Spetič: »V odnosu do manjšin me KPI ni pogojevala« »Parlamentarno življenje je bilo izredno intenzivno, izredno bogato,« je pogovor začel Stojan Spetič. »Iz svojih spominov bi predvsem poudaril to nerešeno vprašanje zaščitnega zakona. V Mandatu, ki sem ga opravil, se pravi v deseti zakonodajni dobi, smo prišli do raze avdicij, spet tja, kjer je že svojčas Grbčeva prišla z Garibaldijevo komi-rajo. Manjkalo je samo še usklajevanje besedil, da bi prešli v konkretno razpravo, ko je vse prekinila najprej politična ra^za, potem razpustitev parlamenta.« »A vsaj nekaj je bilo storjenega, v pomanjkanju nekega zaščitnega zakona mi je za triletje uspelo zagotoviti finančno podporo za slovenske kulturne ustanove, torej tistih 8 milijard tir letno, ra so bile zagotovljene do letošnjega leta. Morda je zanimivo, kako je do tega Prišlo. Razpravljali smo o zakonu za obmejna področja, in sicer v komisiji za Proračunska vprašanja, ki ji je predsedoval sen. Beniamino Andreatta, sedanji zunanji minister. Andreatta je bil 2elo zainteresiran za Vso zadevo in v razpravo o zakonu za obmejna področja sem v glavnem posegal sam. Tudi zato, ker je tov. Battello ravno takrat Zal zbolel, bil je v bolnišnici. No, bilo je več vprašanj, kot npr. vprašanje ukinitve Palamarovih dekretov, ki so preprečevati jugoslovanske, slovenske investicije v Trstu. Predložil sem popravek k členu in Andreatta je na tržaški Prefekturi in trgovinski zbornici skušal Preveriti, ati se strinjajo ati ne. Meni je bila sreča mila. Bila je sobota popoldne, v Trstu ni dobil nikogar in so nekje mislili, da to ni sporno vprašanje, če se Pač nihče zaradi tega ne vzmemirja. In tako so tisti Palamarovi dekreti bili ukinjeni.« »Drugo vprašanje je bilo vprašanje 14. člena, ki je določal tistih 8 milijard Podpore za slovenske kulturne organizacije. No, takrat je bila zanimiva reci- mo igra številk. Nismo se namreč takoj zediniti za 8 milijard tir. Demokrščanki poslanec Coloni, ki sicer ni imel posebnih funkcij, je izredno pritiskal, da bi za Italijane v Istri in Slovence v Italiji dali enako vsoto, se pravi 4 milijarde enim in 4 milijarde drugim ali 6 in 6. Uprl sem se, a oni so se pri tem poslužili celo trika: rekli so, da ne morejo izčrpati vsega razpoložljivega fonda, ker bi sicer zmanjkalo denarja za globalno zaščito. Tekal sem iz nadstropja v nadstropje, iskal poročevalca Guzzettija, ki je bil prav tako demokristjan in ki je skrbel za usklajevanje besedil zaščitnega zakona. Vprašal sem ga: "Si pripravljen podpisati, da bo zaščitni zakon odobren že letos? ” In on: ”Si nor? Ne, seveda ni mogoče, da bi bilo to že letos.” ”Bi mi bil torej pripravljen napisati, da tega zakona še letos ne bo? ” sem vztrajal. ”To pa ti lahko podpišem, ” je odvrnil. No, in tako sva skupaj napisala pismo za Andreatto, da zaščitil izakon za Slovence ne bo sprejet v tekočem letu in zaradi tega so tisti denarni fondi na razpolago, ker jih ne bodo izkoristiti. In takrat je Andreatta predlagal: "Vključimo v člen formulacijo, da ta podpora velja, dokler ne bo sprejet zaščitni zakon.” Verjetno je mislil, da bo zaščitni zakon sprejet v nekaj letih in je zato računal, da se s tem italijanska država zavaruje pred možnostjo, da bi morala Se enkrat plačevati. Dejansko nam je dal neko garancijo več od tega, kar smo pričakovati. Zal je bil ta člen razveljavljen z zadnjim finančnim zakonom, nastali so novi problemi za vsoto in tako naprej.« »Poleg zaščitnega zakona je še nekaj nerešenih vprašanj, za katera mi je žal, ker jih nisem uspel pripeljati do konca. Tu bi omenil predvsem vprašanje openskega strelišča pa tudi nekatera socialna vprašanja, kot je recimo dogovor za tiste, ki so delati v coni B v Času Tržaškega ozemlja. To je več tisoč družin na tej in na drugi strani meje, ki Čakajo na rešitev tega problema.« Ce ne bi bilo Trsta, bi bilo glede Slovencev verjetno marsikaj rešeno, mar ne? »Svojčas je to veljalo in gotovo to še velja. Vendarle bi rekel, da ni to samo Trst. Recimo, da v Trstu poznamo nacionalistično strukturo, ki je delovala zaviralno vsa ta leta in ki je bila, hvala bogu, tudi poražena, ampakne dokončno. V Furlaniji je delovala druga, ravno tako nacionalistična, recimo gladiatorska struktura, ki je bila povezana z vladajočimi strankami in ki je prav tako zaviralno delovala. Včasih so se pojavljati kot veliki nasprotniki Slovencev tudi ljudje, ki so v naših krajih hliniti pirjateljstvo. Omenil bi direktno, ni me sram recimo govoriti o Biasuttiju ali o Scaranu, bivšem goriškem županu, ki je v Gorici igral vlogo velikega prijatelja Slovencev, v Rimu pa je govoril o slovanski nevarnosti. Ali o Biasuttiju, ki je negativno vplival takrat, ko je vlada sprejela Maccanicov osnutek in je iz tega osnutka izločil Kanalsko dolino, Podgoro, Milje in tako naprej. So nekateri ljudje, ki so pod vplivom teh struktur, ki so bile ustvarjene v času hladne vojne, ki so bile ustvarjene v času blokovske konfrontacije, v Času, ko se je mejno življenje obravnavalo predvsem skozi prizmo držvne varnosti. Lahko bi recimo omenil bitko, ki smo jo vodili za priznanje dvojezične šole v Spetru, proti šolskim in proti policijskim oblastem. A danes so že kot riba na suhem.« Kaj je v parlamentu pomembno, poleg seveda podpore svoje stranke, intuicija, vztrajnost, osebna prijateljstva..? »Osebna prijateljstva gotovo imajo svojo vlogo, vendar ni tako velika. Osebne prijatelje, s katerimi se še danes družim, sem recimo imel v vrstah Krščanske demokracije, manj v socialističnih vrstah. Celo z nekaterimi desničarji sem imel neke take znanstvene odnose in mi je včasih to pomagalo. Enkrat se je celo zgodilo, da so se mi-sovci vzdržali glasovanja o nekem popravku, ki je zvišal neko postavko za slovensko manjšino. Ze to, da so se vzdržati, je bilo zame pozitivno in če sem takrat prijatelju oz. znancu med misov-ci pri večerji plačal steklenico vina, mi za tisto vino res ni žal. Vendar to so epizode. Konec koncev v politiki vedno obvelja razmerje sil in uradno stališče posameznih skupin.« Vam je kdo posebej ostal v spominu? »V mojem mandatu je bilo teh ljudi zelo veliko, a izmed vseh se mi je morda najbolj vtisnil Benigno Zaccagnini, bivši sekretar, poštena duša v Krščanski demokraciji, ki mi je malo pred smrtjo pripovedoval, kako je partizanil na Slovenskem in kako so se mu pravzaprav v Novem mestu slovenski partizani približati, spoznali v njem antifašista. Bil je zdravnik. Najprej so ga prositi, naj pomaga nekaterim otrokom, potem nekaterim starejšim fantom. No, končno so ga prositi, če bi zdravil partizane. Dolgo Časa je zahajal v kmečke hiše in tudi partizanom nudil pomoč in po ka-pitualciji Italije se jim je dejansko pridružil. Bil je nekaj časa v Kočevskem rogu in potem so ga preko Gorskega ko-torja spraviti do morja in preko morja v Italijo, kjer se je kot znano pridružil ga-ribaldincem in pripomogel k osvoboditvi Emilije Romagne in dela Severne Italije. No, vtisnila se mi njegova strastna želja, da bi se vrnil v Slovenijo in se srečal s svojimi bivšimi znanci, soborci, spet videl kraje, kjer se je boril. Zal se mu želja ni uresničila.« Interesi stranke, kateri ste pripadali, niso bili vedno identični interesom manjšine. Je bilo težko to usklajevanje? »Mene je pri tem vodil nasvet Albina Skerka. Ko sem bil izvoljen, mi je rekel: "Stojan, ne glede na to, kaj pravi stranka - in KPI je bila, kot znano, manjšinskim vprašanjem zelo naklonjena - drži se vedno solidarnosti tudi z drugimi manjšinami in nikoli ne glasuj proti manjšinam.” Tako se je včasih dogajalo, da je recimo grupa KPI glasovala proti določenim stvarem, ki so zadevati južnotirolske Nemce, jaz sem takrat vedno glasoval drugače in se držal principa solidarnosti. V tem primeru so bila načela zame vedno nad strankarsko disciplino. Moram reci, da sem najprej v Komunistični partiji in pozneje tudi v Komunistični prenovi vedno zahteval, ko je šlo za manjšinka vprašanje, da govorim v imenu manjšine in nikoli v imenu stranke, tir to so mi tudi drugi priznavati.« SVET, KI GA NIHČE NE MARA | ^ Nedelja, 6. februaija 1994 NEDELJSKE TEME Otok v hribovju, ki ga ljudje zapuščajo, ker v njem ni moč preživeti Kar zadeva oblast in republiko, so prva stvar, ki pride ljudem na misel, davki V krajevnem leksikonu Slovenije je napisano, da so Pregarje metropola Brkinov. »Za Republiko, reportažo o Brkinih delam za Republiko,« sem se zapletel v pogovor pred trgovino na Prega-rjah. »Žalostno, to je žalostno,« je odvrnil vaški posebnež, ki je Čakal, da odprejo trgovino, in je pod tem imenom razumel nekaj drugega. »To ni neC. Žalost, republika, zapeljana... Ma veste, jaz mam tle parcelo, ti jetbla njiva in vse, pa sem jo moral obvezno oddat iq. še danes plačujem davk zanjo. Ma, kaj je to država, to je banda. Do ceste so vzeli, nikomu nista, boš plačal davk. Sem pa ponosen, da sem pokojnega Titota od-služu. Je Teku, mi bomo vse to odplačali, samo njega niso pustili...« Mladi so vedno redkejši Jože Konestabo je vaški original, ki govori s prisrčno grobostjo. »Skoz na Pregarjih živim, jaz sem rojen tlele... v gozdi. Ja, ja, ni blo enainštiri-desetega, nimaš kam. Dostikrat pridem na občino,‘Kje si rojen? ' -‘Na gmajni! Pod smreko.' A da sem prpaljen... Sem prpaljen, sem, ma da povem po pravici, bogati, ma takrat ni bilo boga. Mater sem sesal, ma ni mela mleka, vojska je bila, vojska.« Po vojni so na Pregarjah stali samo ostanki pogorelih hiš, vas so požgali Nemci. Takrat se je začelo tudi odseljevanje z Brkinov, ki traja še danes. V osemdesetih letih je prebivalstvo krajevne skupnosti Pregarje upadlo za deset odstotkov, sedaj jih je že manj kot petsto. Nataliteta je porazna. Na Pregarjah in v bližnjih Hujah je vsaj še opazna, na leto se rodita po en ali dva otroka, v drugih krajih pa se v desetih letih rodi komaj kak otrok. V osnovni šoli Pregarje je bilo pred štiridesetimi leti tudi do 150 otrok, od šestdesetih let naprej pa njihovo število neprestano upada. Zadnja leta se vrti okoli 55, leta 2000 jih bo še približno 30. Ce bo šola takrat sploh še obstajala. V zahodnem delu Brkinov, ki sodi v sežansko občino, je slika podobna. V štiri-razredni šoli na Misličah je dober ducat otrok, starejši se vozijo v šolo v Divačo in Kozino. Šola je zadnje oporišče Brkincev »Kar ima ta konec, je samo šola,« je dejala Mirka Valencie, ena od sedmih učiteljic na pregarski šoli. Vse se na delo vozijo iz Ilirske Bistrice. »Ce kraju vzameš še to, je resnično mrtev.« Jože Bubnič, nekdanji predsednik krajevne skupnosti Pregarje in poslovodja edine trgovine v tem kraju, razmišlja podobno. »Tukaj so trgovina, šola in cerkev. To je vse, kar imamo za zabavo, za vse... Za mlade je to premalo. Niti ene gostilne nimamo, niti enega društva. Mladi se odseljujejo, saj zaposlitve tukaj ni. Pred leti so se tukajšnji ljudje največ ukvarjali s kmetijstvom, zdaj pa to ne daje veC dohodka. Ljudje so se zaceli odseljevati zaradi vseh sort politike, kreditov ni bilo, zato so zaceli malo tehtati, ali je bolje iti v fabriko ali delati na kmetiji, in so šli v fabriko.« Skoraj Četrtina hiš na Pregarjah je praznih. »Cez dvajset let jih bo najmanj še enkrat toliko,« nadaljuje Jože Bubnič. »V njih živi po en starejši človek ali pa največ dva. Za mlade tu ni perspektive. Ne vem, kakšno kmetijstvo bi se lahko tukaj razvijalo... Včasih je bilo precej sadja, zdaj pa se je to opustilo, obdelovano ni, vse je zaraščeno... V glavnem je tu gozd in pa divjad. In gobe.« Možnosti za prihodnost so precej pičle. Obnova nasa- dov? Izkoristek tistih, ki so še ostali? Turizem? Pogoji so, Cist zrak, narava, lov, ribolov, gobe. Toda Ce ni gostilne, niti ene sobe za oddajo, je težko privabiti ljudi. Manjkata pobuda in denar. Brkinska jabolka šobila znana na Dunaju Brkini so nekoč sloveli predvsem po odličnih jabolkih in slivah, tudi po brkinskem pršutu. V Času Marije Terezije so vozili jabolka s kočijami na Dunaj, brkinsko slivovko so prodajali v Trst. Po vojni so prišli kolhozi, obvezna oddaja pridelkov in drugi nesmisli, na katere še vedno opozarja velikanski razpadajoči hlev pod Prega-rjami. Po mnenju Ivan Gaj-šaka s Tater je ravno ta prisila povzročila odseljevanje. »V tej vasi je bilo pred vojno 350 prebivalcev, zdaj nas je okrog 50. Po vojni so se izselili, cele družine so šle. Tiste skupnosti, kolhozi, to ljudem ni bilo všeC in šo šli. So bile te obvezne oddaje, niso mogli nic, so šli v Avstralijo, Francijo, Kanado...« Jože Konestabo se v svoji pripovedi spominja tistih Časov na nekoliko drugačen način. »Sem moral pet let vsako leto eno kravo dat doli v Bistrici, na obvezno oddajo. Nic niso plaCal. Sem reku v klavnici, ma dej mi, samo en košček kosti mi dej za zupo... Ma ni dal! Pa so imeli tu puno ovc, po petsto, šeststo. So vse vzeli, živinozdravnik je reku, to so vse bolane, morajo vse it na kamion. So vse pobrali. Tako so pol ljudje ra-tali vsi siromaki. So ljudje meli tudi pule. Krompirja se je pridelalu, da nikjer tolku. Tle je dvorana, a je bilo naloženo do stropa krompirja. Tam doli v Stali je bilo, taku, do stropa. Noe in dan smo to nakladali, je šlo dol, k južnim bratom. Beži, tam to, hodi v rit. Zdej pa delamo samo za svojo rabo. Kaj boš tle prodal, eno kilo...« Dokaj urejena infrastruktura, vendar... Elektrika je v te kraje prišla že po vojni, tam okoli petdesetega leta. Potem voda okoli osemdesetega, kasneje telefoni, ceste pa v glavnem že po sedemdesetem letu. Prej so bile makadamske in z avtomobili ne ravno lahko - prevozne. Včasih je šlo tudi s kolesom in z motorjem težko. »Z motorjem sem doli hodil s Pregarja na Jelšje, Harije,« vzroji Jože Konestabo, samo da se spomni teh časov. »Sneg, mraz, led, vse taku, da sem moral koračit, da sem doli spasal z motorjem, nazaj lih taku. Pa sem moral delat tudi po dvanajst ur. V Toki sem trideset let delal... In to ta strup, ko v Nemčiji ga niso smeli delat, obrat je bil nemški, ni bil naš, pa... siromaki, siromaki. Pa tudi z biciklam sem od začetka hodil. Sem prišel dol, ni bilo treba žlajfat prav nic, to je bilo blata, samo blato je bilo dol. Sem prišel na ravan, sem bicikel kar ke bo- bnil, ma, beži...« Sedaj so ceste kar v redu, vendar je med Preložami in Pregarjami še asfalt iz leta 1971, torej vedno manj ga je. »Takrat je bila to republiška cesta,« je vzroke lukenj na cesti zaCel pojasnjevati Jože Bubnič, »in se je še nekaj dalo, sedaj pa tukaj vztrajamo že par let, da bi se ta del popravil, vendar ne uspemo. Demografska sredstva? Bila so, samo nobeden ne ve, kam so šla. Edino tisti, ki je z njimi razpolagal. DrugaCe še nikoli nisem slišal za ta sredstva...« Nekateri vztrajajo Brkine, do 800 metrov visok hribovski otok sredi kra-škega sveta, deli nestvarna občinska meja. S Tater na vzhodnem robu sežanske občine je do Divače petindvajset kilometrov, do Pregarij (v ilir-skobistriški občini) so le štirje. Otroci se iz »sežanskega« dela Brkinov od petega razreda naprej vozijo v šolo v Di-vaCo. Le pri Mahnetovih na Tatrah so starši poskrbeli, da hodijo v šolo na Pregarje. »Smo trmasti,« pove Albin Mahne. »In še šola bo obstala.« Trmasti so tudi pri vztra jan ju na zemlji. Njihova krney tija je z veC kot tridesetimi glavami govedi med najveCji-mi, Ce ne kar največja v hribovitem delu Brkinov, kjer se močnejše kmetije lahko pre" šteje na prste ene roke. In kakšno je življenje na brkinski hribovski kmetiji? »Ne prav lepo,« pravi Albin Mahne. »Vztrajati moraš in biti zadovoljen s tistim, kar dobiš.« Poleg tega ga moti tudi razdrobljenost parcel. »Dokler ne bo prišla taka politika, da bo tisti, ki ne obdeluje zemlje, dal parcelo v najem ah jo prodal, ne bo nic. Dokler jih ne bremeni, si vsakdo misli, tam naj bo za rezervo. Samo nima nic od tega, propada, zarašCa se. Ja, tako je, lju" dje so šli proč, delat ne znaj0 veC... Pridejo le dvakrat na leto pogledat, Ce je hiša še p°" konci. Mislijo, da bomo zmeraj mi delali... Verjetno ne bo ratalo, bomo pa svoje otroke preusmerili kam drugam. Ampak se mora obrnit. Upajmo, da se bo obrnilo, Ce ne, bomo še mi dren delali tam dol po mestih.« Dario Cortese Kako dolgo še? Obnovljena pregarska šola zadržuje dokončno izselitev mladih iz tega dela Brkinov. Hlev pod Pregarjami je razpadajoči ostanek povojnega časa. Nedelja, 6. februarja 1994 19 VISOKA TEHNOLOGIJA / SPREHOD PO OBRATIH ELEKTRONSKE INDUSTRIJE MIPOT Mipotovi dosežki prepričali avtomobilskega velikana Pogovor s predsednikom upravnega sveta družbe inž. Dragom Miličem Tehnološki razvoj dn nJ1 ^.1,atovi avtomobili Punto bo-7 Prihodnjega aprila opremljeni tovirni11^’' .^z^e^an™i tudi z Mipo- nrp^nŽfn^riein Dragom Miličem, nn^t6 x ?kom upravnega sveta PnJe^a Mipot, se pogovarjava v nje-0n erti! rekli bi skoraj asketsko opremljenem uradu. ^ema: Slovenci, ma- ujSmci v Italiji in visoka tehnologija. O abstraktnih pojmih ?u beseda ne teče ra-te^^u “ženir, torej , lY9 Pa tudi kot o« raje g°vori o stvarnih uspehih te lcer majhne, a uve-ilJ 6ne oiaktronske industrije s sedežema v, Krminu in na De- vmscini pri Proseku. »Sodelovanje s Fiatom,« nadaljuje inž. Milič, »oziroma z znanim italijanskim proizvajalcem avtomobilskih luči, firmo Larello, ki bo izdelovala žaromete z naši-mi stroji, predstavlja seveda za Mipot ve-r" yspeh, saj ga postavlja v sam vrh ita-danske industrije, redvsem pa nas deTstT daPjeTaSu™ 'nŽenir Drago Milič Peh sad dela naših ljudi. Projektiranje stroja je namreč vodil naš fizik avko Sulcič, ki ima seveda tudi cijo zas^ug° za njegovo realiza- Kako deluje ta stroj? »Na plastično ogrodje avtomobil-s ih žarometov bo stroj naparil anko kovinsko prevleko, od katere se bo odbijala luč. To je tudi eden zmed zadnjih projektov, ki so ga na evinščini dokončali v sklopu Konzorcija Galileo Vacuum Special Puipment, ki ga sestavljata prav pot in znana italijanska industrija Galileo iz Firenc. Sodelovanje z Galileom ni edino v italijanskem okviru? »Ne, še zdaleč ne. Omenil sem ga °t prvo, ker se mi zdi lepo, da bodo opremljali novo Fiatovo vozilo z našimi1' lučmi. Tesno sodelovanje smo v zadnjih letih vzpostavili na primer tudi z Agusto, to je z uveljav-)eno italijansko letalsko industrijo, a katero smo izdelali marsikateri posebni izdelek visoke tehnologije. Mipot sodeluje tudi pri različnih projektih, ki se rojevajo v italijanskem državnem inštitutu za nuklearno fiziko, znanim pod kratico INFN. Sodelovanje smo vzpostavili tako z njihovim centrom v Trstu kot tudi s prestižnim središčem Frascati pri Rimu. Od leta 1988 delamo tudi z Ale-nio, Litton Industries in Microelet-tronico, ki sodijo med glavne italijanske industrije na področju profesionalne elektronike.« Začeli smo pravzaprav pri »konici« Mipotovega delovanja. Mogoče bi kazalo stopiti korak nazaj, na začetek tega tehnološkega vzpona. Kdaj in zakaj je bil ustanovljen Mipot? »Njegovi začetki segajo v leto 1974. Skupina slovenskih inženirjev je takrat ocenila, da obstajajo tudi na našem območju stvarne možnosti za uresničitev nekaterih pobud na področju visoke tehnologije. Skupina je načrt predlagala slovenski finančni družbi Safti, kjer je naletela na veliko pozornost, ker bi njegova uresničitev lahko priklicala domov vse tiste ljudi, ki s svojo visoko izobrazbo niso našli delovnega mesta v Trstu ali v bližnji okolici. Imeli smo ljudi v Milanu, Turinu, pa tudi v Švici in Nemčiji. Skupnost, kakršna je bila in je še naša, si ni mogla, kot bi si tudi sedaj ne smela privoščiti odliva takih izobraženih in mislečih ljudi z visokim tehnološkim znanjem. Treba jih je bilo priklicati domov oziroma preprečiti, da bi odhajali še drugi. In nastal je Mipot s prvim sedežem v Krminu.« Zakaj v Krminu? »Prvič zato, ker smo tam našli primeren teren po dostopni ceni. Drugič, ker smo se zavedali pomena naše industrijske prisotnosti na obronkih Benečije. Prepričan sem, da je tudi Mipot prispeval k ustavitvi depopulacijske politike v Benečiji. Danes je tudi v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini zaznavna gospodarska in z njo tudi kulturna navzočnost Slovencev. Resnično si težko predstavljam, kako bi se lahko brez gospodarskih pobud uspešno uresničila zamisel o zasebni dvojezični šoli v Spetru.« Katera je bila - in je pravzaprav še - osnova Mipotovega dela? »Proizvodnja elektronskih sestavnih elementov, kot so na primer mikro potenciometri, od koder tudi ime Mipot. Prek sodelovanja in skupnega dela z najrazličnejšimi instituti in podjetji so se nato razvile nove tehnologije, kot na primer tehnologija tankih filmov (prevlek, op. ur.), hibridna vezja, senzorji in celo izdelovanje strojev in razvijanje tehnologije za vakuumsko nanašanje materialov.« Omenili ste sodelovanje z raznimi raziskovalnimi inštituti. Ali sodelujete tudi s tržaškimi raziskovalnimi centri in na kakšen način ste vključeni v proces, ki naj bi Trst spremenil v evropsko mesto znanosti? »Rekel bi, da smo v ta proces vključeni od samega začetka. Veliko uspešnih raziskav na področju merilcev pritiska smo na primer opravili s Centrom za znanstveno in tehnološko raziskovanje pri Padričah. In stikov je še in še. Z Areo, s tržaško Univerzo in tudi z družbo Sincrotro-ne Trieste, za katero bo Mipot razvijal nove tehnologije za mikro mehaniko...« Mikro mehaniko? Bi lahko nam, laikom pojasnili ta pojem? »Da, z uporabo precizne sinhro-tronske luči naj bi se razvila proizvodnja motorčkov, manjših od urinega kolesca. Uporabljivi bodo na medicinskem področju, na primer kot motorčki, ki bodo premikali raz- tehnologijo, ki je bolj znan s kratico IEVT. Mišljeno je bilo, da bo Inštitut razvijal svoje ideje, Mipot pa jih proizvajal. Prvi Mipotov izdelek je bil tako profesionalen mikropoten-ciometer, ki so ga razvili na IEVT-u. V naslednji fazi pa, ko je Mipot potreboval nove izdelke, se je zataknilo pri tempu. Pri nas v Italiji je namreč industrijski tempo izredno hiter, da ne govorimo o konkurenci. Takrat se je Mipot zavedel, da mora na tržišču nastopati samostojno in z lastnimi proizvodi, ki so prav tako sad last- ne sonde po človekovem telesu.« Vrnimo se k sodelovanju s tržaškimi inštituti. »Da smo del tržaške znanstvene stvarnosti, dokazuje tudi naša prisotnost v centru Bic (Bussines Inno-vation Center). V tem centru se je tako rekoč rodilo na primer podjetje Micro M, ki je sodelovalo pri delikatni fazi izračunavanja fokusiranja svetlobnega žarka v sinhrotronu in je električno in procesorsko opremilo več robotov. Se zelo mlado, a perspektivno je tudi podjetje AC-CORD, ki je nastalo po zaslugi ali, bolje, ki sloni na znanju in podjetnosti našega človeka, v tem primeru inž. Marjana Siloviča.« S čim pa se AC-CORD ukvarja? »Njegovi proizvodi temeljijo na znanju, pridobljenem na področju regulacij električnih motorjev, pretvorbe in varčevanja z električno energijo. Danes svoje proizvode plasira na različna področja, od industrijske avtomatizacije do ekologije in do posebn-ih električnih vozil. Ce je le mogoče, se podjetje opira na lokalne znanstvene institucije, kot so Univerza ali Raziskovalno območje, sicer pa je tudi ACCORD začel svojo dejavnost v centru Bic. Povezanost s Trstom je torej močna, a ne edina. Niti ACCORD se namreč ne more omejevati na stroj za vakuumsko metalizacijo avtomobilskih žarometov lokalni trg. Po- ^nanjost Mipotovega obrata v Krminu na Goriškem, katerega začetki segajo v leto 1974 slovne stike je navezal z nekaterimi svetovno znanimi organizacijami, kot so npr. Fiat Ricerche in Piaggio-Facind v Italiji, AEG in KSB v Nemčiji, Giba Geigy v Švici.« 2e spet smo pri povezavi z italijanskim zaledjem in prek njega s svetom. »Da, rad bi povedal, da je eden od Mipo-tovih strojev za vakuumsko metalizacijo avtomobilskih luči prav pred kratkim našel pot celo na Kitajsko.« Kaj pa bližnji sosedje? Kot slovenska podjetja imate Slovenijo gotovo za svoje naravno zaledje. »Tako naravno, da je celo Mipotovo rojstvo povezano s Slovenijo ali bolje z Inštitutom za elektroniko in vakuumsko nih izkušenj. V Sloveniji smo povezani tudi s tovarno Iskra Hipot iz Šentjerneja. V sodelovanju z nekdanjo Raziskovalno.skupnostjo Slovenije smo opravili več nalog na področju tankoslojne tehnologije, in, da ne pozabim, večkrat uspešno sodelovali z Inštitutom Jožef Stefan iz Ljubljane in z Mikroelektroniko, prav tako iz Ljubljane.« Kaj bi še povedali v dopolnitev podobe tega gospodarskega dela slovenske manjšine? »Ko sva se med tem pogovorom sprehodila po poti našega manjšinskega udejstvovanja na področju znanosti in tehnologije, ki ni bilo in ni preprosto, sem se spomnil na kitajski pregovor, ki me spremlja že od mladih nog in ki pravi takole: Vsi cvetovi prihodnosti rastejo iz semen sedanjosti. Podjetja in projekti, ki smo jih manjsinci realizirali na tem tehnološkem področju so sad naših ljudi in njihovih razmišljanj, njihovega študija, njihovega dela. Vedno smo veliko vlagali v razvoj: razvoj idej in ljudi, za katere se danes lahko pohvalimo, da so veliki eksperti na svojem področju. Semena, kr smo jih zasadili in jih pridno zalivamo, bodo obrodila dobre sadove.« Pogovarjala se je Ani Pertot Fotografija Davorin Križmančič/KROMA NEDELJSKE TEME 2 O Nedelja, 6. februaija 1994 NEDELJSKE TEME Z OTVORITVENO SLOVESNOSTJO SE V SOBOTO V LILLEHAMMERJU Ullehammer deset let po Sarajevu V soboto, 12. februarja ob 16. uri bodo v olimpijskem parku v Lilleham-merju prižgali olimpijski ogenj in s tem dali znak za slovesen zaCetek 17. zimskih olimpijskih iger. Igre v Lil-lehammerju prihajajo 70 let po prvih Igrah v Cha-monixu v Franciji pred 70 leti. V tem Času so zimski športi doživeli izreden razvoj. V Franciji je nastopilo 294 športnikov iz 16 držav, na Norveškem bo aktivnih športnikov približno 2000, branili pa bodo barve skoraj 80 držav, kar je da-leC največ doslej. Ce pred sedemdesetimi leti svet še ni pozabil grozot 1. svetovne vojne in je bil šport rezerviran samo za redke izbrance, je danes stanje povsem drugačno. Šport je v pretežnem delu sveta postal ena najosnovnejših sestavin življenja mladih in manj mladih Toda na žalost povsod ni tako. Najbolj tragičen primer je Sarajevo, ki je pred desetimi leti organiziralo 14. zimske olimpijske igre. Takrat so bili v bosanski prestolnici in na pobočjih Jaho-rine zgrajeni olimpijski objekti, ki danes ne služijo veC ničemur. Sarajevo je mesto ruševin, v njem divja strahotna vojna vihra, v kateri vsak Han padajo številne nedolžne žrtve, med katerimi so v izredno velikem številu tudi otroci. Športniki sami ne morejo dosti storiti za ustavitev te morije. Lahko pa s svojimi dejanji in zgledi na drug način pomagajo trpečim ljudem v Bosni. Prav zato lahko olimpijske igre v Lillehammerju izzvenijo tudi kot opomin celotni mednarodni javnosti in predvsem najbolj vplivnim v njej, da so doslej storili premalo ali skoraj nic za ustavitev krvave morije, (ig) Kje bodo potekala letošnja tekmovanja ULLEHAMMER Bob in sankanje Lokacija: Lilleham-mer, Hunderfossen Število tekmovalcev: bob 170, sankanje 90 Discipline - moški: sankanje posamezno, sankanje dvojice, bob dvosed, bob štirised; ženske: sankanje posamezno. Število gledalcev: 10.000 Velikost: dolžina steze 1.365 metrov; celotna dolžina: 1.760 metrov; površina, pokrita z le- dom: 6.400 kvadratkih metrov; višinska razlika: 120 metrov. HAFJELL Alpsko smučanje Lokacija: Hafjell, občina 0yer Število tekmovalcev: 310 (vsi nastopajoči v alpskem smučanju) Discipline - moški: slalom, veleslalom, kombinacija; ženske: slalom, veleslalom, kombinacija. Število gledalcev: 22.000 Velikost: 22 kilome- trov prog, višinska razlika 850 metrov. KVITFJELL Alpsko smučanje Lokacija: Kvitfjell, Fa-vang Število tekmovalcev: 310 (vsi nastopajoči v alpskem smučanju) Discipline - moški: smuk, kombinacijski smuk, superveleslalom; ženske: smuk, kombinacijski smuk, superveleslalom. Število gledalcev: 25.000 Velikost: dolžina 3.007 metrov; višinska razlika 838 metrov BIRKEBEINEREN Tek na smučeh, biatlon Lokacija: Lilleham-mer, olimpijski park Število tekmovalcev: teki na smuCeh 220, biatlon 165, nordijska kombinacija 60. Discipline - moški: 30 km prosto, 10 km klasično in 15 km prosto (zasledovalni tek), 4 x 10 km štafete, 50 km klasič- ________ 17. -zitrnke olimpijske igre Kraji tekmovanj Norveško §k BC* «Hh| T V 12.-27. f ebruar 1994 Lillehammer’94 “-—Norveška 6^ 0lzrez Oslo V. Kvitfjell km od Hafjella in Hunderfossena Severno morje Danska Baltsko Hunderfossen 15 km od Lillehammerja Lillehammer 45 km od Lillehammerja 58 km od Lillehammerja Gjovik Jezero Mjosa 126 km od Osla Homar 123 km od Osla no; biatlon: 20 km, 10 km, 4 x 7.5 km štafete; nordijska kombinacija: 15 km posamezno, 3 x 10 km ekipno; ženske: 15 km prosto, 5 km klasično in 10 km prosto (zasledovalni tek), 4x5 km štafete, 30 km klasično; biatlon: 15 km, 7.5 km, 4 x 7.5 km štafete. Število gledalcev: teki na smučeh 25.000, biatlon 13.500 (niso vključeni gledalci izven stadiona) Velikost: 35 kilometrov prog (26 km za teke in 9 km za biatlon) KANTHAUGEN Akrobatsko smučanje Lokacija: Lillehammer, olimpijski park Število tekmovalcev: 110 Discipline: akrobatski skoki, smučanje po grbinah, balet na snegu Število gledalcev: skupno 25.000. LVSGARDBAKKENE Smučarski skoki, otvoritvena in zaključna slovesnost ter mesto, kjer bo gorel olimpijski ogenj Lokacija: Lillehammer, olimpijski park Število tekmovalcev: skoki 80, nordijska kombinacija 60. Discipline - velika skakalnica: posamezno, ekipno; mala skakalnica: posamezno, nordijska kombinacija posamezno in ekipno. število gledalcev: 33.000, sedežev: 8.000. Velikost: velika skakalnica (K-120), mala skakalnica (K-90). DVORANA HAKON Hokej na ledu Lokacija: Lillehammer, olimpijski park Število tekmovalcev: 12 ekip s 23 igralci (skupaj 276) Discipline: hokej na ledu 30 tekem Število gledalcev: 10.500 gledalcev, skupaj s 600 novinarji in 150 športnimi komentatorji od tega 9.500 sedežev Velikost: 23.124 kvadratnih metrov, dolžina: 130 m, višina: 35 m, širina: 120 m. Poolimpijska raba: dvorano se zlahka pregradi v več manjših prostorov, ki bodo namenjeni squashu, kegljanju, streljanju, atletiki, fitnes-su, konferencam in koncertom. DVORANA HAMAR Hitrostno drsanje Lokacija: Akersvika, občina Ham ar Število tekmovalcev: 120 (50 žensk in 70 moških) Discipline - ženske-500 m, 1000 m, 1500 m, 3000 m in 5000 m, moški: 500 m, 1000 m, 1500 m, 5000 m, 10.000 m. Število gledalcev: 8000, sedežev: 4000. Velikost: 22.000 kvadratnih metrov, dolžina-250 m, višina: 35 m. Raba po olimpijs^1 igrah: po igrah bodo pro štor za gledalce povečali na 10.000 - 20.000 mest, dvorana pa bo namen je na nogometu v dvorani, atletiki, bandyju> smučarskim tekom, konjskim dirkam, dirkam z motorji, se] mom, kongresom in kon certom. OLIMPIJSKI AMFITEATER HAMAR Umetnostno drsanje in hitrostno drsanje na kratke proge Lokacija: poleg obstoječega drsališča v Hamarju Število tekmovalcev. 130 umetnostnih drsalcev in 115 hitrostnih drsalcev. Discipline - umetno^ stno drsanje: obvezni program za pare, pari s prostim programom, moški in ženske z obveznim in prostim pr°' gramom in plesni pari Z obveznim in prostim programom; hitrostno drsanje na kratke proge - moški: 500 m in 1000 m posamezniki ter 5000 metrov štafeta; ženske-500 m, 1000 m in 3000 m štafete. Število gledalcev. 6.000 (po olimpijskih igrah 6.500) Velikost: 6500 kvadratnih metrov. DVORANA JAMA GJOVIK Hokej na ledu Lokacija: Roverdalen, občina Gjovik Število tekmovalcev. 12 ekip s 23 igralci (skupaj 276) Discipline: hokej na ledu - 31 tekem Število gledalcev-dvorana šteje 5505 se- Velikost: 7000 kvadratnih metrov talnih površin. Veličastna dvorana je zgrajena v votlini, ki s° jo izdolbli 120 metrov globoko v hrib. RaZ' streljevali so 10 mesecev, odpeljali pa s° 29.000 tovornjakov granita, ki so ga največ po rabili ob gjoviški obali, nekaj pa so ga porabili tudi pri gradnjah v notranjosti. NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. februarja 1994 ^norveškem začele letošnje zimske olimpijske igre Skrb za okolje na prvem mestu vi v orv®žani ob predstavit-o lmpijskih iger velikokrat Poudarjajo odnos iger do ekologije. Pri tem seveda ne tr-«lo, da bodo to ekološko ci- šknHire’ t?1™ z8olj manj kodljive kot ostale. Očitno ni-ev°L.°Š^a f°rmula pri olimpijskih igrah obnese, saj je nenazadnje v kandidaturi za Poletne igre leta 2000 zmagal ^ydney kijev načrtih za igre prav tako ogromno pozornost menil ekologiji. Norvežani, so močno povezani z nara-o» so se poleg organizacije ger in izgradnje olimpijskih objektov lotili tudi nekaj obrobnih stvari, ki naj bi pri-Pomogle k temu, da bi sama tekmovanja in z njimi povelji1 Cim manj vpli- Norveške železnice bodo v asu olimpijskih iger v goz-ove južno od Lillehammerja prepeljale velike količine hrane za severne jelene, da bi jih na ta način odvrnili od prometnih poti. Vsaj 500 severnih jelenov na leto postane žrtev v trčenjih z vlaki. Zaradi sečnje dreves na področju iger in na pobočju Kvitfjela, kjer bo na sporedu smuk, so otroci širom po Norveški posadili precej več kot 10.000 dreves. Obiskovalci iger bodo jedli iz krožnikov, izdelanih iz krompirjevega škroba, ki jih bodo nato predelali v gnojilo. Podobno-je tudi z 20.000 znaki, ki bodo usmerjali in obveščali obiskovalce. Kar 70 odstotkov jih bo izdelanih iz kartona in ne iz plastike ali pločevine. Organizatorji so poskrbeli tudi za to, da so progo za bob in sankanje uspešno skrili za drevesi, tako da ne kazita pokrajine. V ta namen so ob gradbišču predčasno označili vsa drevesa, izvajalec pa bi moral plačati 6.650 dolarjev za vsako napačno posekano drevo. Podobno je z gradnjo hokejske dvorane, ki so jo izdolbli v hrib. Posebnost te dvorane, ki ne kazi okolja, pa je ta, da bo ob minimalnih stroških vzdrževanja trajala vsaj 250.000 let! Pri tem podatku se zdi leden zmagovalni oder, ki bo izklesan iz ledenika in bo star pičlih 500 let, povsem nezanimiv. Tudi vrh zaletišča skakalnice že po načrtih ni smel segati više od vrhov okoliških dreves, doskočišča pa so zgradili tako, da so izkopali kar se da malo odvečnega materiala, ki so ga potem večino uporabili za gradnjo okoliških spremljajočih objektov. Svinec je zelo škodljiv za okolje in ker bi med biatlonskimi tekmovanji tekači izstrelili okoli 500 kilogramov svinca, so Norvežani izdelali poseben jeklen zbiralnik, v katerega bodo le- Od sobote, 12. februarja OLIMPIJSKA PRILOGA Vsak dan štiri strani o dogajanjih v Lillehammerju: Rezultati Komentarji Zanimivosti Napovedi Sporedi tele krogle. Prišlo pa je tudi do nesrečnega naključja, ko so otroci s pobočja, kjer so začeli z gradnjo skakalnic, odstranili redke cvetlice in jih presadili, vendar gradbinci za to »zavetišče« niso vedeli in so pomotoma z buldožerjem uničili nasad. Verjetno najbolj promoviran objekt iger je dvorana za hitrostno drsanje v Hamarju, katere nosilci strehe so narejeni iz lepljenega lesa, sama konstrukcija pa daje videz obrnjenega dna vikinške ladje. Načrt vhoda v dvorano so morali zaradi gnezdišča redke vrste ptic prestaviti na drugo stran. (M. J.) A m Olimpijska dvorana v Gjoviku Veličastna dvorana je zgrajena v votlini, ki so jo izdolbli 120 metrov globoko v hrib. Razstreljevali so 10 mesecev, odpeljali pa so 29.000 tovornjakov granita, ki so ga največ porabili ob eioviški nhflli nekai na so sa porabili tudi pri gradnjah v notranjosti. ■wP|r . *: (2)=^- Glavni vhod Informacijski center Telefonske govorilnice Restavracija Kuhinja Plavalni bazen Tehnični oddelek Prostori za počitek Stojišča Garderobe Dvigala Lože za ugledne goste Glavna kamermanska tribuna Zasilni izhod Vhod za goste in zasilni izhod Komentatorska mesta Ekološke prednosti I Bližina mestnega središča, vendar ne zavzema dragocenega prostora. I Dvorana je vsekana v skalo, kar zagotavlja konstantno temperaturo in s tem zmanjšuje porabo električne energije. \ Povezava z bazenom in norveškim Telecomom. \ Dostop z ekološko najmanj oporečnimi prevoznimi sredstvi. I Posebne naprave za varčevanje z energijo, ki vključujejo toplotne črpalke, kar omogoča dvojno izkoriščanje energije, ki jo porabijo za hlajenje ledenih površin. Dogodek: Hokej na ledu -16 tekem Mesto: Roverdalen, občina Gjovik Število tekmovalcev: 12 ekip s 23 igralci (skupaj 276) Velikost: približno 7.000 kvadratnih metrov talnih površin. Dvorana je vsekana 120 metrov globoko v hrib. Število gledalcev: 5.505 sedežev Vhod v predor AP/Ed De Gasero NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. februarja 1994 Je 145 ravno toliko okroglo kot 13? Prešernove pesmi imajo celo več povedati nam, kot so imele povedati njegovim sodobnikom »Sto let bo minilo 8. februarja, odkar je Prešeren umrl. VeC kot sto let nas loti od Časov, ko so nastale njegove pesmi. In vendar so danes enako žive, enako veljavne, enako tehtne, kakor so bile ob svojem nastanku. Celo veC imajo povedati nam, kot so imele povedati pesnikovim sodobnikom. In mimo lahko rečemo: enako žive bodo ostale tudi rodovom, ki pridejo. Od kod ta njihova življenjska sila, ta veljavnost preko dobe, v kateri so nastale? En odgovor je dal na to vprašanje pesnik sam: ‘Iz srca svoje so kali pognale.' Seveda -to moramo dostaviti - iz srca velikega človeka; iz srca, ki je nosilo v sebi pekel in nebo, vdano nosilo vse, kar more človeško srce čutiti, in vse tudi vdano izpovedalo. Iz živega, resničnega življenja so Prešernove pesmi zrastle, živa srCna kri je v njih, izpoved človeka so, človeka v vsem obsegu in v vsej globini te besede, zato so veC kot samo osebna izpoved pesnikova; za vse veljajo, za vsakega človeka in za vse Čase. Kakor pa so resnične in pristne na znotraj, po vsebini, tako so resnične in pristne tudi na zunaj, po izrazu. To je drugo, kar daje Prešernovim pesmim veljavo za vedno.« To misel Janka Glazerja (Realizem v Prešernovih pesmih), nič manj uporabno danes in jutri, je pred 45. leti objavil Tovariš, ilustrirani tednik Slovenske- 4 ga poročevalca. Njegova peta številka je izšla (4. II. 1949) »od glave do pete« posvečena najveCjemu pesniškemu geniju Slovencev. »Dr. France Prešeren. 9. februarja bo minilo 100 let po smrti našega Pesnika. Plastika akad. kiparja Frančiška Smerduja.« (Z naslovnice) In ves ta Cas, najsi sta me življenje in delo še tako metala sem ter tja, me je ta Tovariš spremljal. Potapljal se je med druge papirje in mi vselej znova v različnih Časovnih ritmih prihajal pod roke. Tako tudi zdaj in ko ga prelistavam ter prebiram, vsakič znova najdem kaj novega na njegovih prepognjenih, pošteno zdelanih straneh, ki jih robijo orumenele "Čipke." Zdaj, ko mineva 145 let od Prešernove smrti, ko je slovenski kulturni dan državni praznik, ko smo že nekaj časa samostojni, ko je Zdravljica himna, France Prešeren pa upodobljen na tisočaku, in je Časopisja sicer veliko veC kot v Tovariševih Časih, zagotovo ne bo Časnika, ki bi bil ves posvečen Prešernu. Kljub številnim proslavam idr. prireditvam doma in na tujem ne tega in še marsičesa drugega ne bo, kot v tistem davnem devetinštiridesetem letu, ker - kako so mi že rekli? -"145 ni nikakršna obletnica; 145 je ravno toliko okroglo kot 13! " Avtocesta zapeljivka Ampak nazaj k Tovarišu, ki se v sliki najprej pomudi v "Vrbi, vasi domači", "slikoviti starinski gorenjski vasi blizu Bleda", kjer se je "v kmetijski hiši narodil slovenski pesnik France Prešeren, po domače Ribičev France" (fotografije: pogled na Vrbo, Prešernova rojstna hiša z dvoriščne strani, njena notranjščina, "Bližnji sosed Svet1 Marka", starinska lipa v Vrbi). Dandanašnji pride na ogled Prešernovega doma - muzeja, kakor pove- sova oljna podoba Primicove Julije, Marijin trg 1850, predpo-tresna gimnazija na Vodnikovem trgu, Cekinov grad, Julijin dom v VVolfovi, Rotarjeva gostilna - pri Kovaču v Tomačevem, Blasnikova tiskarna, kjer so proti koncu 1846 natisnili Poezije, Sodček na Žabjeku). Spomini na Prešerna v sliki zasedajo Četrto Tovariševo stran, kjer dr. France Kidrič, prezident Akademije znanosti in umetnosti, naš vodilni pre-šernoslovec, razkriva gradivo, nanašajoče se na Prešerna, ki ga je zbral sam, zvetina pa poslikal akad. slikar Miha Maleš (fotografije: hiša v Bleiweisovi v Kranju, kjer je prebival in umrl Prešeren, spominska plošCa v Vrbi, Prešernov bratranec France Svetina, gostilna pri Vakselj-nu v Kranju, pohištvo Prešernove spalnice, Prešernov blejski spomenik, domnevni portret kranjskega dekana Dagarina, Prešernovi kavni omnevni a de- š&m . mmmm Pirnat 1940/ Kam? dati njegova oskrbnica Jožica Završnik, od 19 tisoC do 25 tisoC (kolikor jih je bilo pred petimi leti) obiskovalcev na leto. Od tega je blizu 3 tisoC odraslih (upokojenci, društveni izleti idr.), vse drugo so šolarji. Lani jih je bilo 18. 700, zdaj pa se že pozna, da nova avtocesta pri Texasu (bencinski črpalki) spelje proti Jesenicam (in z one strani seveda prav tako proti Ljubljani) marsikateri avtomobil, ki je bil poprej še voljan zaviti na začetim stare kačaste ceste za krajši Cas v Vrbo. In to jih v Vrbi skrbi, pravi Završnikova, Čeprav je v isti sapi prepričana, da v prihodnjih letih zavoljo tega ne bo obisk nic manjši, kajti kdor se je trdno namenil na Ribičevo domačijo, jo bo tudi obiskal! Prešernova Ljubljana, Strgarjeva Ljubljana Prešernova Ljubljana, tretja Tovariševa stran. V veC kot 145. letih odkar je Prešeren hodil po ljubljanskih ulicah, se je mesto seveda hudo spremenilo, Čeprav so tudi v Strgarjevi Ljubljani še ohranjene mnoge arhitektonske in druge znamenitosti, ki nas spominjajo na Prešernovo dobo (fotografije: Langu- mlin-Cek, tobačnica in sveCnik ter ne nazadnje Prešernov spomenik v Ljubljani, delo I. Zajca, 1905). Smole, Cop in Prešeren O Prešernu so z najrazličnejših vidikov in najrazličnejših priložnostih že od vselej pa do današnjih dni (in bodo tudi v prihodnje) pisali in se izrekali premnogi, a pravega pregleda in analize o tem ni - bi bil pa takšen prikaz izjemno zanimiv. Tistikrat se je dal v Tovarišu natisniti tudi Edvard Kardelj, in sicer odlomek iz spisa o Prešernovem mestu v naši politični zgodovini (»Nihče pri nas ni tako jasno spoznal vsebinske nedemokratičnosti panslavizma in ilirizma ter njunega praktičnega oportunizma kakor Prešeren. In od tod izhaja ostrina, s katero je nastopil zoper to gledanje. Zakaj kdorkoli je hotel odpreti svojemu narodu pot v bodočnost, je moral predvsem razbiti v lastnih vrstah vse, kar je oviralo maksimalno mobilizacijo vseh gibalnih sil naroda. Prav zaradi tega pri Prešernu demokratični moment vselej odreja vsebino njegove privrženosti ideji slovanske vzajemnosti...«) Na naslednjih straneh zvemo še marsikaj o Prešernu - kot ljudskem pesniku (Jože Kastelic), o Prešernovem krogu (dr. Bratko Kreft: »Cop in Smole sta bila za Prešerna nenadomestljiva in pesmi, ki ju je posvetil njima, najzgovorneje pričata, kako globoko je bilo njih prijateljstvo. Ta trojica častno zastopa to obdobje naše zgodovine: Smole kot najrazboritejsa in najradikalnejša politična glava, Cop kot prvi naš veliki estet evropskega formata in Prešeren, ki je kot genialni pesnik tvorno združeval v sebi oboje.«) Državna jubilejna izdaja Poezij Slovensko založništvo, ki »že dolgo posveča Prešernovemu delu potrebno pažnjo, ima ob stoletnici Prešernove smrti še posebne naloge.« Državna založba Slovenije ima v tisku dve deli: Prešernov album (v dveh delih; prvi: Kraji, listine in sorodniki, drugi: prikaz upodobitev pesnika in najznačilnejših ilustracij njegovega dela in življenja, zasnova dr. France Kidrič) in državno jubilejno izdajo Poezij. Napovedan je nov natis miniaturne izdaje' Poezij, ki bodo tako dosegle že 30 tisoč izvodov (SKZ), sedmih Prešernovih pesmi in izbora samospevov na Prešernove besede (glasbeni oddelek DZS), v Naših zborih pa samo novih skladb na Prešernove pesmi ter Prešernove bibliografije, VII. zvezka Sloven-skega biografskega leksikona s prispevkom prof. F. Kidriča o Prešernu ter Prešernovo korespondenco (AZU). Vodilne revije bodo pripravile posebne številke, posvečene Prešernu... Kako pa strežemo tej reci danes, ko je odtlej pa v zadnjih skoraj pol stoletja izšlo še veliko drugih knjig o Prešernu ali v Čast slovenskega kulturnega praznika? Na primer: nekdanja Državna založba Slovenije to sicer ni veC, je pa ostala DZS in je tudi v Čast Prešernovega dne izdala faksimile Gregorčičevih Poezij 1882. 1 r n ■ .-^y - vmm :• v>' * ■' v' k&ČZ* "JU , ' . j SKL ■ 'v";, iEiii# ' •2 Justin 1937/ Anno 1849 (Ilustracije iz Prešernovega albuma 1949) Legitimacija za svetovno literaturo In kako je s Prešernovimi poezijami v prevodih? France Prešeren je najpopularnejši ter najbolj ljudski slovenski pesnik in je tudi med drugimi narodi eno najpogosteje omenjanih imen iz našega slovstva. Povsod, kjer je beseda o slovenski kulturi, je omenjan Prešeren: tako kakor Cankar, je tudi pesnik nesmrtnih Poezij naša legitimacija za svetovno literaturo. Vendar pa je prevajanje Prešernovih poezij v tuje jezike tako težavno in tvegano delo, da ni Čuda, Ce imamo doslej tako malo dobrih prevodov, ki bi mogli Neslovence prepričati, da je Prešeren resnično velik pesnik. Prevodi so taki, da so »bolj cvetlice v herbariju, kakor pa šopki, ki bi iz njih dihala lepota in vonj življenja«, piše B. B. Potem ko v odlomku Boris Kidrič ugotavlja, zakaj da nam je Prešeren »danes dražji kot kdajkoli prej«, nam na srednjih Tovariševih straneh Alfonz Gspan podrobneje razgrinja bogato prešemiano NUK in Narodnega muzeja v Ljubljani, po- tem pa, ko to ali ono izpustimo, zvemo iz prispevka o arhitekturnem snovanju v Prešernovem spominskem letu, da »naj bi Vrba, poveličana s pesnikovo rojstno hišo in grobom, postala osrednja slovenska romarska pot.« Po drugi strani pa še, kaj vse bodo preuredili v spomin na Prešerna v Kranju, mestu pesnikovega poslednjega bivališča. »V poCašCenje« Prešernovega tedna Tovariš napove prvo razstavo Zveze upodabljajočih umetnikov FLRJ v Moderni galeriji v Ljubljani in jih nekatera predstavi. Jutri, na predvečer slovenskega kulturnega praznika '94, pa bodo v galeriji CD odprli zdaj že tradicionalno razstavo slovenskega avtorja. Tokrat se bo predstavil akademski slikar Jože Ciuha z razstavo Iz mojega pariškega ateljeja, medtem ko bodo njegova dela na papirju na ogled v Galeriji Tivoli. Zmagal Prešeren 13 Naslednja Tovariševa stran je Prešeren v delih slovenskih umetnikov. Pesnikove podobe izza njegovega življenja nimamo, po izročilih pa ga je upodobila vrsta umetnikov - od Goldensteina prek Ferda Vesela, Alojzija Gangla, medaljerja Antona Severja, Borisa Kalina, Maksima Gasparija, E. Justina in Ivana Vavpetiča... kasneje pa še drugi, do današnjih dni ... med zadnjimi Stane Jagodic (»V potrtih prsih up budi,« 1991, monaža -risba) in za zdaj zadnji, dipl. inž. fizike Andrej Dolinar iz Gradca. Za izhodišče mu je menda služil Goldenstei-nov portret; naslikal je nov por- cv^r OIVCl' ° JfiLiat JgtOSaS* .TCtrvuk. Srmckcvo ■ tret Franceta Prešerna, kakrše naj bi bil, ko se je s študija n Dunaju vrnil v Ljubljano... , In slednjič Tovariš na ogle postavi 17 idejnih osnutkov za Prešernove znamke izmed 4 > kolikor so jih naši umetniki pr) pravili na povabilo Filatelis ) enega društva. (Sprejet je * osnutek z oznako Prešeren 1 ’ delo akademskega slikarja Bož) darja Jakca.) Zdaj pa v Filatelističnem društvu pravijo, da naši slavni ljudje letos že izS • Prešerna pa ne bo, ne. Ze reS’ da mineva 145. leto od njeg°v smrti, vendar bo na vrsti spe šele za okroglo obletnico. Sice pa je zanimanja med filatebs za naše slavne može »naceln dosti«, čeprav je treba prizna > da je zanimanje za živali veCje. In za Planico tudi! In zdaj lahko Tovariša, kjer je na zadnji strani upodobljen pe snik na smrtni postelji (E. Ju stin) in objavljenih nekaj odlomkov iz Justinovega obšli nega spisa Prešernova s mr • spet zganem in spravim. BogJe kdaj mi bo spet prišel pod roke, kakšno podrobnost bom v njem prihodnjič še našel... P.s.: Prešernov praznik mora ostati poudarjeno izročilo v vljenju Republike, pesnikov pobude pa smer za naše ku turno in družbeno delovanj ter merilo vrednosti nase vsa kodnevne državljanske zavze tosti. Te misli pa v Tovarišu ni, po lanski podelitvi nagrad } bil upravni odbor Prešernoveg sklada prvikrat v vsem cas Prešernovih slovesnosti z na grajenci vred deležen slovesna ga sprejema pri predsednika Republike; gostitelj jih je pove dal ob tej priložnosti. . Marjan Kunej m* ■VK Skesani Ševardnadze v Jelcinovem objemu Clinton pa spet vozi kokakolo v Vietnam SaiSfiS van ^ m. zahodnih mejah slona x a Pravoslavja, grozil Merit6 Stnmi 111 igral klovna. Darl m ,e Poraženec ruskih Parlamentarnih volitev, ven- nnLZm?8°Valec zda) že manj ?pf™end,ne8a predsedniškega erenduma Boris Jelcin sko- me v°fhTSklepal sporazu-or • “jlisiju, uresničeval žari *! ?• Grmovškega in opo-iz Al 1Ste’ se gromovniku v„7lAte samo prizaneslji-tla cme,1,(!' S Pomočjo Edvar-Mn .evarc nadzeia> ki se mora Tkvi oddolžiti za bratsko leV °C m SV°ie življenje, je m spet pomaknil mejo no- KavkMUSk68a imperi)a Cez Gruzinci bodo nekoč v pri-S^osti, ko se bodo zavedli da86!!6,’ Zapisali v zgodovino, ..Je druga neodvisnost J ove domovine - po razpadu SOVietskpon ___, Konec druge gruzijsske neodvisnosti: Ševardnadze in Jelcin v četretek v Tbilisiju (Telefoto: AR) kot r ean " Prav tako kratka usta po razpadu starega ru- tit,6fa carstva v začetku dvajse-let tega stoletja. Cmo morje 0 zahvaljujoč Sevardnadzeju torej spet rusko na zahodni stram, severno obalo pa utegne r, materi Rusiji pripeljati Mnj Meškov, ki je zmagal na krimskih lokalnih volitvah, po-em pa sporoči! v Kijev, da po-otok Krim pravzaprav sodi k Rusiji, ne k Ukrajini. Bog ve, morda pa zamisel o Panslovanski pravoslavni do-ovmi od Vladivostoka do ma ni zrasla zgolj na zelniku razvpitega Zirinovskega, ki lah-0 izjavi karkoli, dokler ga ne Pesti odgovornost šefa države i. vlade. Zahodnim politikom, • so P° zlomu Sovjetske zveze gubili marsikateri argument a prepričevanje svojih volil- cev, bi bila moCna, vsaj malo nevarna Rusija najbrž kar po volji. Spet bi bili lahko skri-vnostnejsi in pomembnejši, manj ranljivi kot zdaj, ko vsemu svetu kažejo svojo nemoč in nesposobnost že ob tako obrobni vojni, kot je balkanska. Ker si niso upali zares kaznovati Srbije, so se namenili podobno kot doslej Beogradu groziti še Zagrebu, Hrvate pa (morda) kaznovati s sankcijami. In vojna se bo lahko v miru nadaljevala. Do zadnjega Muslimana ali pa do naslednjih sankcij, ki jih bo morda Butros Gali namenil obkoljenim Sarajevčanom, Ce bodo preživeli srbske napade, ali pa Mostarčanom, Ce jih ne bodo prej pobile hrvaške granate. Embargo proti Srbiji ali tisti, ki utegne doleteti Hrvaško, bo trajal, dokler pobudniki sankcij ne bodo ugotovili, da bi lahko z Zagrebom ali Beogradom uspe- šno trgovali in kovali dobiček. Ameriški embargo proti Vietnamu je trajal dve desetletji, do predvčerajšnjim, ko so poslovneži ugotovili, da bi v Hanoju lahko prodajali kokakolo in hamburgerje. Tudi protesti veteranov, ki so nekoč v imenu domovine pobijali Vietnamce, v svojem pa umirali ali odhajali, domov brez rok in nog, niso veC zalegli. Tone Hočevar AVSTRIJA Pogajanja z Evropsko unijo, češka elektrarna in afera Klestil ,inDUNAJ, CELOVEC - Evropska “™Ja, gradnja Češke jedrske elek-ffarne v Temelinu in razplet afere I ^ so bile v preteklem tednu 3vne teme avstrijske zunanje in n°franje politike. n odločilnem delu pristopnih 1 gajanj v Bruslju so avstrijski Predstavniki zaključili se tri od 29 P°glavij (carinska unija, zunanja tr-T)v.lna ter znanost in raziskova-J. . Ostalo jih je še enajst, med JUn3Pa80 najbolj kočljiva podro-p. kmetijstvo, tranzit in ureditev v A®e8a. .^adrog3 bivališča za tujce l Avstriji. Pogajalci so se znašli v odi časovni stiski, saj Avstriji gro-i ®n°letna zamuda pri priključitvi vropski uniji, ce pogajanja do 1. arca ne bodo zaključena. Zunanji uiister Mock je zato napovedal stajP^itov Postopnih pogajanj: se-t- Se bo z zunanjima ministroma Ki i.7e m Nemčije, Juppejem in j/eklom, 10. februarja pa se bo o P°rnem vprašanju tranzitne pogo-z e med Avstrijo in EU pogovarjal nemškim ministrom za promet Wlssmannom. Avstrijsko javnost je močno vznemirila vest o odločitvi češke , de, da bo dogradila sporno jedr-0 elektrarno v Temelinu, potem ko je Ameriška banka za pospeševanje izvoza Westinghousu, koncernu za jedrsko tehnologijo, zagotovila posojilo v višini štirih milijard šilingov. Predsednika vlad Češke in Avstrije, Klaus in Vranitzky, sta se sporekla, ker je avstrijski parlament sprejel sklep, da bo skuSal preprečiti gradnjo nuklearke. Ali bodo napovedani ukrepi - Avstrija razmišlja tudi o uradnem protestu pri ameriški vladi - uspešni, je vprašljivo: po zadnjih informacijah iz ZDA se je »vlak namreč že odpeljal«. Ameriški kongres bo verjetno odobril posojilo in tako omogočil gradnjo nuklearke. V notranji politiki je Avstrijce zanimal razplet afere Klestil. Na vprašanje, ali bo predsednika na obisku v Egiptu spremljala diplomatka (in prijateljica) Margot Lof-fler, je ta odgovorila sama: poslovila se je od predsedniške pisarne in Sla na večtedenski dopust. K odločitvi sta - za kulisami - prispevala predvsem vicekancler Busek in zunanji minister Mock, raziskovalci javnega mnenja pa so ugotovili, da se je ugled predsednika Klestila močno zmanjšal, vendar bi ga Avstrijci Se vedno izvolili za svojega predsednika. Ivan Lukan Namestnik zunanjega ministra Le Mai se zadovoljno smeji (Telefoto: AR) Trst se je poslovil od treh novinarjev, padlih v Bosni Trst je pretekli teden Se vedno žaloval zaradi smrti novinarja in dveh snemalcev tržaškega sedeža RAI v Mostarju. V ponedeljek se je na pogrebni slovesnosti zbralo veliko Število ljudi, kar je za mesto, ki je doslej precej neprizadeto spremljalo vojno v Bosni in Hercegovini, izjemen dogodek. Pomembno je tudi dejstvo, da je mesto sprejelo slovenski jezik v stolnici sv. Justa ter da na berilo in dve prošnji v slovenščini ni bilo pripomb, ki so v preteklosti vedno spremljale slovensko molitev. V Trstu pospešeno potekajo priprave na parlamentarne volitve, ki bodo 27. in 28. marca. V naslednjem tednu bodo morale Stanke objaviti imena kandidatov, saj se bo že Cez sedem dni zaCelo zbiranje podpisov za kandidate. Predstavniki slovenske manjšine so se o tem v sredo pogovarjali na javni tribuni, skupnih stališč pa zaenkrat niso sprejeli. Tako lahko zagotovo reCemo le, da bo v goriškem senatnem okrožju znova kandidiral dosedanji senator Darko Bratina, ni pa Se jasno, ali bo na kandidatni listi na Tržaškem sploh kak Slovenec. Bratina ima na volitvah vsekakor dobre možnosti, saj kandidira v okrožju, kjer je levica najmočnejša. (J. J. N.) PRESS OD ZAGREBA DO SKOPJA 0 Sloveniji in ZRJ, hrvaški vojski v Bosni in zimski idili v Črni gori nomuimn POLITIKA je 2. februarja objavila poročilo ljubljanskega dopisnika: »Pozornost slovenske javnosti je trenutno usmerjena v napoved slovenske diplomacije, da bo Slovenija vzpostavila meddržavne in gospodarske odnose z ZR Jugoslavijo, ko bodo odpravljeni mednarodni ukrepi proti novi jugoslovanski državi... Slovenski mediji o tem ne pišejo veliko, ker težko pridejo do informacij. Do zdaj niso objavili niti vesti, da je slovenska delegacija menda obiskala Beograd.« Dopisnik ne navaja podrobnosti o srečanju, omenja pa izjavo zunanjega ministra Peterleta, da »Slovenija razmišlja o odnosih z ZRJ«. Politikin dopisnik je »iz dobro obveščenih krogov« izvedel tudi, da »slovenske oblasti resno razmišljajo o odpravi vstopnih vizumov za državljane ZRJ, s Čimer bi pokazale pripravljenost na vzpostavljanje diplomatskih in gospodarskih odnosov...« POLITIKA je objavila tudi sporočilo upravnega odbora Zveze novinarjev Jugoslavije, v katerem »zaskrbljeno opozarjajo na čedalje hujše politične pritiske na novinarje«. »Politiki v boju za medije brez sodelovanja novinarjev sprejemajo nove zakone in statute, ki usodno vplivajo na položaj novinarjev, kar pa je nedopustno, saj tako novinarji postajajo le sredstvo za izvrševanje tujih ukazov in propagiranje politične volje.« Vi7«Ž£?rnji Irst VECERNJI LIST je 31. januarja objavil tajni sporazum o konfederaciji med BiH in Hrvaško, ki sta ga podpisala predsednika obeh držav. Sporazum predvideva, da se bodo »odnosi med bosansko-muslimansko republiko in hrvaško republiko v okviru bosansko-hercegovske unije razvijali na vseh področjih, sodelovanje pa naj bi pripeljalo do nastanka skupne države, ki bo stopila v konfederacijo s Hrvaško«. Isti Časopis je 2. februarja objavil odžive na pismo premiera BiH Silajdžiča VS ZN. Hrva-Sko-muslimanska demokratska stranka in Muslimanska demokratska stranka za BiH sta podprli »pravico do samoopredelitve vsakega naroda v BiH, poudarili pa sta svoje nasprotovanje vsakemu nasilju in etničnemu CišCenju kot načinu medsebojne razmejitve«. Obe stranki sta obsodili Silajdžidevo izjavo o Hrvaški kot agresorju v BiH. VJESNIK je 2. februarja v VJESNIK uvodniku zapisal, da »je nenavadno, da VS razpravlja o navzočnosti hrvasldh sil v BiH le nekaj dni po tem, ko je veleposlanik Kovanda obtožbe o tem zanikal«. »Ce bi se v Bosni res borili hrvaški vojaki, zlasti pa v Številu, ki ga omenjajo (Sest do dvanajst tisoč mož), bi bil voja- ški položaj zagotovo drugačen. Kako lahko govorijo o hrvaški agresiji, ko pa so samo v zadnjih mesecih iz Bosne pregnali nelraj deset ali pa celo nekaj sto tisoč Hrvatov, posamezna območja, kjer so Hrvatje nekoč predstavljati večino, pa so ze popolnoma etnično Cista.« Vjesnik objavlja tudi intervju s Fikretom Abdičem, elanom predsedstva BiH, ki so ga odstavili, ko je razglasil avtonomijo v zahodnem delu Bosne. Abdič je stanje v tem delu države opisal takole: »Ni tako hudo, kar pa ne pomeni, da ne bi moglo biti bolje. Veste, da smo s srbskimi predstavniki podpisali sporazum o ustavitvi vojaških spopadov in da smo del ozemlja celo demilitarizirali; ta sporazum spoštujeta obe strani. Ravno zato ljudje ves Cas neovirano prihajajo in odhajajo, pa tudi del proizvodnje v Agrokomercu smo pognali. Taksno je stanje v AP Zahodna Bosna, v južnem delu, okoli Cazina in Bihada, pa je položaj dosti slabši, ker to območje nadzirajo vojaške enote 5. korpusa bosanske vojske. Hrana je tam celo desetkrat dražja. Vreča moke v Kladuši stane sedem do deset mark, v Bihaču pa kar 70 mark.« BORBA je 27. januarja obja- orba i, hsi vila novico, da je »nekdanji ju-goslovansld premier Panič odklonil ponudbo o nakupu slovaškega orožja in streliva ter izjavil, da je mska ponudba sprejemljivejša«. Po objavi novice so prekinili sejo slovaške vlade, Paničev in Mečiarjev kabinet pa sta novico zanikala. »Prvo veliko nagrado holdinga SMB, ki jo podeljujejo za življenjske dosežke, je prejel srbski predsednik Miloševič za pomemben prispevek k ohranitvi nacionalne biti, svobode in srbske samostojnosti.« Miloševič se je v korist Združenja upokojencev odrekel denarni nagradi, ki znaša deset tisoč dinarjev. POBJEDA je objavila, da je ITOBJ K,< JA Črnogorska vlada sprejela zakon o zajamčenem osebnem dohodku v Cmi gori, Id bo odslej znašal 20 dinarjev. Dodaja, da novemu dinarju, ki je izenačen z nemško marko, ne gre najbolje, saj marko v Podgorici prodajajo za 1,2 dinarja, v Niksicu pa celo za 1, 5 dinarja. Pobjeda je objavila tudi novico, da so bila pobočja Bjelasice in KolaSina pretekli vikend prizorišče zimskih užitkov. Vse je bilo po starem: vrste pred žičnicami, polna parkirišča, gneCa v restavracijah... Glavni turistični naval pričakujejo ta teden, ko bodo na smučišča prišli uživat novosadski študentje, ki bodo s seboj pripeljali tudi 150 grških kolegov. KolaSin bo edino Črnogorsko turistično središče, ki ga bodo obiskali tudi tujci, zato so tam priskrbeti dovolj, kurilnega olja, da gostov ne bo zeblo. SKRAJNA DESNICA Atlas desnega radikalizma: s prihodom žirinovskega se vanj vključuje še Rusija Radikalna desnica se organizira. Oprta na najbolj sodobna komunikacijska sredstva ustvarja mrežo mednarodnih povezav, ki segajo iz Evrope v Rusijo in v ZDA. V sami Nem-cij je veC kot 70 neonacističnih in skrajnodesnicarskih organizacij, ki imajo skupaj 41.500 elanov. Medtem ko je doslej veljalo, da gre za skupine, k i so si med seboj v laseh, pa zadnje Čase varuhi ustave tudi v Nemčiji ugotavljajo, da so podcenjevali povezanost teh skupin. Tisto, kar vzbuja strah, je zdaj tudi militantnost tega prizorišča: konec leta 1993 so v Nemčiji našteli 1814 nasilnih dejanj, katerih nagib je bil desni ekstremizem. Skrajne desničarske organizacije v Nemčiji STRANKE Republikanci (REP) - Stranka je bila ustanovljena v Miinchnu leta 1983. Njen vodja Schonhuber si je prizadeval, da bi naredil razmejitev med stranko in neonacizmom vidno, vendar pa je znano, da imajo številni pripadniki stranke dobre stike z neonacistično sceno. Stranka ima kakih 25.000 elanov. Nemška liga za ljudstvo in domovino (DL) - Stranka zbira nekdanje pripadnike republikanske stranke in pa neonacistične MPD. Njen predsednik, nekdanji elan Republikanske stranke, sedi v Evropskem parlamentu in si prizadeva ustvariti povezave, ki bi zajele celotno Evropo. Stranka ima okoli 1000 elanov. Nacionalna demokratska stranka Nemčije (NPD) -Stranka je personalno tesno povezana z neonacistično sceno. Vanjo se včlanjajo pripadniki prepovedane organizacije Nemška alternativa (DA), sodeluje pa tudi z organizacijo Vikinška mladina (WJ). Stike ima tudi z drugimi ekstremističnimi organizacijami in se opira na okoli 5000 elanov. Nemška ljudska zveza (DVU) - S 26.000 Člani je ena od najveCjih skrajnodesnicarskih organizacij. Založnik Frey, ki izdaja neonacistični Nationalzeitung, sodeluje z ruskimi fašisti iz stranke Žirinovskega. Stike ima tudi z že omenjeno Nemško zvezo za ljudstvo in domovino DL. Nemška svobodnjaška delavska stranka (FAP) - Gre za edino dopuščeno stranko, ki javno izraža nacionalsocialistične težnje. V njej so včlanjeni tudi mnogi aktivisti prepovedanih neonacističnih organizacij. V oCi bije s pohodi in militantnimi akcijami ter ima okoli 220 elanov. KROVNE ORGANIZACIJE Skupnost enakomisleCih Nova fronta (GdNF) - Organizacija se ima za kadrovsko kovnico desničarskega gibanja v Nemčiji. Njen cilj je obnovitev Hitlerjeve NSDAP. Stranka v zveznem merilu koordinira akcije in skrbi za stike s tujimi desnimi ekstremisti. V nje- nem članstvu so vsi vodilni nemški neonacisti. PREPOVEDANE ORGANIZACIJE Nemška alternativa (DA) - Najmočnejša militantna neonacistična skupina z območja nekdanje Vzhodne Nemčije. Ima 350 Članov in je aktivna predvsem na Saškem in v Brandenburgu. Od 10.12.1992 je prepovedana. Veliko njenih elanov se je zato preselilo k NPD. Nacionalistična fronta (NF) -Vodi jo nekdanji pripadnik NPD Schonbrun. Opremljena je z orožjem in strekivom. Prepovedana je od 27.11.1992. Velik del njenih aktivistov (okoli 130) se zbira v Pospeševalni skupnosti sre-dnjenemške mladine (FMJ). Nacionalna ofenziva (NO) -Gre za organizacijo, ki skuša zajeti razočarane elane FAP na Bavarskem, Saškem in v Brandenburgu. Prizadeva si ustvariti tako imenovane avtonomne strukture in je od decembra 1992 prepovedana. Po zadnjih podatkih naj bi imela okoli 150 elanov. ORGANIZACIJE Nacionalna lista (NL) - Ustanovljena je bila leta 1989 v Hamburgu, ima se za konico kopja in pogosto nastopa na prireditvah desničarskih organizacij. Po podatkih nemške službe za varstvo ustave ima kakih 30 elanov. Nemški Hessen (DH) - Gre za majhno, vendar pa pozornost vzbujajočo skupino, katere voditelji sodijo v notranji krog nemške neonacistične scene. Sodeluje z WJ, s FAP in s prepovedano DA. Po podatkih varuhov ustave ima 60 članov. Vikinška mladina (WJ) - Gre za najstarejšo skrajnodesnicar-sko oiganizcijo v Nemčiji. Ustanovljena je bila že leta 1952. Na taborjenjih uri mlade ljudi v paravojaških veščinah. Stike ima z NPD in šteje kakih 400 elanov. Pospeševalna skupnost sre-dnjenemSke mladine (FMJ) -Velja za naslednika prepovedanih DA in NF. Aktivna je predvsem v deželi Brandenburg in izdaja hujskaško glasilo Angriff (Napad). Stela naj bi okoli 100 elanov. Wotanovo ljudstvo (WV) - Njen vodja Prien je bil že leta 1974 kandidat NPD za deželni zbor. Gre za skupino, ki se formalno ukvarja z vojaškimi športi, nastala pa je leta 1987 kot podružnica nemškorasisti-Cne Asgardove zveze (Asgard Bund). Šteje okoli 40 elanov. INTERNACIONALA SKRAJNE DESNICE ZDA - Najpomembnejša organizacija na ameriški sceni je NSDAP/AO, ki je tudi najpomembnejši oskrbovalec nemških neonacistov z orožjem in drugo opremo. Ima dobre stike z nemško GdNF ter ima po vsem svetu kakih 5000 elanov. Avstrija - Osrednja desničarska skupina je Ljudstvu zvesta zunajparlamentarna opozicija (VAPO), katere vodja Kiissel je pogost govornik na neonacističnih prireditvah v Nemčiji. Rusija - Osrednja oseba ruskega neonacizma je Žirinov-ski, ki se zavzema za nemško-rusko zavezništvo v »boju za belo Evropo«. Ima dobre stike z DWU in DL. NEONACIZEM PO DRUGIH DRŽAVAH Nizozemska - Nederlandse Blok, nekaj sto elanov. Relgija - Flams Blok, okoli 3000 elanov. Francija - Front National, 80.000 elanov, Parti Nationali-ste Francais et Europeen, nekaj sto militantnih elanov. Španija - Cedade, 2000 elanov, Švedska - Beli arijski odpor, 50 do 100 militantnih Članov Danska - Dansko nacionalsocialistično gibanje, veC sto elanov. Litva - Gibanje za nacionalno neodvisnost, 1600 članov. Velika Rritanija - British Natioanl Party, 2000 elanov, Blood and Honour, nekaj tisoč elanov po vsem svetu. Italija - Movimento Sociale Italiano/Destra Nazionale, 60.000 Članov Hrvaška - HVO (Hrvaški obrambni svet), v vrstah te organizacije se bojujejo tudi nemški neonacisti. Grčija - Chrisy Aughi (Zlata zora), okoli 500 militantnih elanov. Zgodilo se je leta 1989 v bližini francoskega mesta Lille. Ida Beaussard je imela 17 let, ko je 18. julija 1989 ubila svojega oCeta s pištolo vrste luger. Oce je bil znan neonacist, ki je Ido ter njene sestre Mathilde, Christine in Edvvige dresiral v kultu Hitlerja in njegovega Mein Kampf.Ce so se uprle, jih je mučil, še s posebnim veseljem pa nežno Ido, ki jo je oče Jean-Claude Beaussard zmerjal z«mongoloidko». Francosko pravosodje je na pomlad leta 1992 Ido oprostilo. Njena zagovornica Blandi-ne Lejeune se je na prvem sojenju sklicevala na silobran in je na procesu tudi zmagala. V kratkem bo v Franciji izšla knjiga, ki pripoveduje zgodbo o Idi, morilki očeta. Knjigo, ki nosi v izvirniku naslov Histoire d une parrici-de, je napisala Francoise Ha-mel. Ida bo v kratkem stara 22 let in ko jo vprašujejo, kaj si danes želi, odgovarja, da bi rada živela s hčerko Denise in imela trgovino, kjer bi prodajala živali: kanarčke, zlate ribice in podobno. Za preteklost pravi, da je bila strahotna, da pa mora ostati preteklost. »OCe mi je ukradel otroštvo, ne bo pa mi ukradel prihodnosti,« pravi in pove, da bo s knjigo, ki jo je napisala Francoise, ob prvi priložnosti odšla na njegov grob. Knjiga je plod dolgih ur pogovora in snemanja in vse kaže, da je ravno ta pogovor Idi pomagal k temu, da se poCuti bolj prosta, kajti življenje, ki ga je Idi nudil njen neonacistični oce, je bilo življenje brc in klofut, življenje nenehnega ponavljanja in pisanja Hitlerjevih citatov, nabranih iz Mein Kampfa. Ida bo obiskala oCetov grob zato, da bo lahko rekla: Poglej oče, tvoja mongoloidka konec koncev le ni bila takšna ničla. Ida je danes mlada ženska z lepim jasnim obrazom, temnimi oCmi in Čudovitimi usti. Pisateljici Francoise Hamel je pripovedovala o vsem, tudi o svojem spodletelem zakonu, ki ga je sklenila že po očetovi smrti in v katerem se je rodila Denise, ki je zdaj stara dve leti. Nacistični oče je svojim hčeram vsilil unifomo in vojaško urjenje. Hotel je, da ga imenujejo »požiralec Arabcev in Židov«, da bi se ga prebivalci vasi Salome, ki leži blizu mesta Lille, bali. V šoli so morale Beaussardove hčere pozdravljati s Hitlerjevim pozdravom, šolske naloge pa so morale podpisovati z BeauSSard, kajti esesovci so bili za njihovega očeta angeli maščevanja. OCe, ki je bil eden od najbolj vnetih propagandistov PNF, Francoske nacionalne stranke, je bil pogosto tudi v zaporu, ker je širil rasno mržnjo. »OCeta sem ubila z enim samim strelom iz pištole luger 22 long rifle. Nisem ga zgrešila. Vzela sem pištolo, s katero me je naučil ravnati on sam. OCe je spal na boku, kot da bi sesal palec. Pištolo sem prijela z obema rokama hno opozarjal, da jih gl® Hitler, ni bila tako spre D kot sestri Mathilde in Chris ne, ji je nekega veCera ukaza ; naj stopi z njim na vrt. Ses sta ga prosili, naj ji ne sto zlega. Na vrtu ji je potisni roke lopato in ji ukazal: »K plji, mongoloidka, to bo tvoj^ jama«. Vprašala ga je, kak ® jama. »Tvoj grob«, ji je oC*& voril. Ida je dolgo Časa kop la, oce se je sukal okoli nje 1 ^ se igral s psi, potem pa )e/e, kel: »Mar res misliš, da te h Cern ubiti?«. Odgovorila ] ; »Da, oce, Česa takšnega sposoben.« Oce se je zasme jal, toda oporekal ji ni. Ko je ena od starejših s stra, Christine, pobegnila zidovskim dečkom, so s® t___r-l___4navi ne' Ida Beaussard danes. in sem pritisnila na petelina. Zadela sem ga v glavo. Kri mu je pritekla iz ušesa. Potem sem odšla k materi in sem rekla: ubila sem oCeta. Pravijo mi, da takšnega življenja, kot smo ga živeli mi, v našem Času ne more biti. Pa ni res, jaz sem ga živela«. OdveC je vprašanje, ali se je Ida za svoje dejanj kesala. Sama pravi takole: »Mislim, da bom nekega dne živela kot vsi drugi ljudje. Vendar pa bodo tudi dnevi, ki bodo strašni. Poskušala jih bom preživeti. Zdaj ne jemljem več mamil in moja hci je zdrava. Živim zanjo. Doživela sem hude reci, dotaknila sem se dna obupa. Ostanek mojega življenja ne more biti še slabši.« Jean-Claude Beaussard je svojo hci obravnaval kot človeški odpadek, ker je bila operirana na srcu. Želel si je sina, vendar je imel kar pet hčera, zadnja med njimi Erika, pa se je rodila leta 1988. Kar dvakrat je skušal Ido, »mongoloidko«, ubiti. Tudi igre z lutkami ji ni dovolil. »Nekega dne je vzel lutko, ki mi jo je podaril stric, jo postavil na sedež in jo z nekaj streli razkosal«. Seveda je imel ta oce tudi nekaj Človeških potez. Denimo tedaj, ko je govoril o zvezdah ali pisal pisma iz zapora. Vendar pa je šlo za kratke in minljive trenutke. Po mnenju Francoise Hamel je bil Jean-Claude Beaussard paranoik. Ida sama se spominja Časa, ko je imela 12 let. Ker pri urjenju, kjer je hčere nene- di je očital, da vesta, kam j mbegnila hci. Pretepal ju J ako hudo, da sta klicali n mmoC, vendar ni bilo m ®, >ar. Beaussarda so se bali v r okolici, tudi orožniki. Sk ® lil je, da bo Christine utu ■ ’o mestu je krožil s pištolo, istim orožjem, katerega zr e e bil potem sam. Vsak da josebej je ženi in hčera ipisoval muke, ki jih bo m°^ ala prestati Kiki, kot so ime lovali Christine, ko jo ljel. V kleti je obesil vrv m iripovedoval, da bo nanj irivezal Christine z g|aV _ lavzdol, da ji bo odrezal no »o, da ji bo med noge potisn^ iteklenico s pivom in iz n) lil po slamici, potem ko ibil Christine, pa naj bi ljen grob vrgel še Ido. Gr°zl e tudi tako, da je pripove ral, kako bo vso družino P°^ lil z bombo, ki naj bi razne da tudi njega. Ida je vede > eje se skriva Christine. Gr snje je jemala resno in je ve lela, da bo oCe nekega dn sestro tudi našel. Tako vse 17. julija 1989, ko je bedel /so noC in razmišljala o te j caj storiti, da oCe ne bi n sestre. Kajti Ce bi ubil ses > li takoj potem iztrebil vs iružino. Potem je nenadom irišla rešitev. »Rekla sem s • ibila bom oCeta. NiC drugeg le morem storiti«. Idi so oprostili vsi, tudi s stra Mathilde, ki jo je 0 mel za svojega edinega zv ^ stega privrženca, tista ses r Mathilde, ki jo je oce že volj zastrupil, da je Idi za8r žila, da ji bo poslala svince Srbi in Rusi imamo dva sovražnika: katolicizem na Zahodu in islam na Vzhodu SKRAJNA DESNICA sVn " ”Heil Žirinoi v n , 6 na tiskovni konferem n., i°, g°rici vzkliknil krepk sal r311! Stareisi mož in trikr; Cloveti2 iztegnjeno roko. T nn v i nedogled ponav onalrsbcne fraze, ovite v id ,. Plasc slovanstva in pra\ V]a' »Samo Rusi lahko princ o„lr ns Balkan!« je vrese U1UU izKijucno srbsko i Vsec mu je bila Cmo; tola »nas in Rusov - 2' n°v«; takoj si jo je izpoi Po svoje predelal ter n »no ponavljal »vas in Ri milijonov«. Obenem je n0 delal reklam n n™ , Ustavil se je tudi 7* naj bi bila po nje namfi^pna dmr Ustnikov, ki imajo skr katerim bodo »obla ave Ha Zahnrln// Qx učnemu bratu dvojci ešlju je pojasni da | , u° »povsem uniči] ob tem ai un vojakom in nara1 Na tak način zm štab volitev v svojei ”happeningu« z nez 0 Pozablja na dejstv va argumentov, vse\ Suie in ponuja nek nost *,r'—t 1 • nad lastnim narode ua m dobro znar np ruske kontinei mje, ki jo zdaj poi lfi not.,1 . v- ““ mun le o; skih intelektualc skemu očitajo »i nofilsko retorik meje o panru zbiu, ki poskuse Pnocje celotne J azen, obenem norosti«, apoi damoj (pojdi d, '"u»CK, KI Sv°j° življenj mer bo Rusija m°cna, je zbr Irak, »ki je z vso pravico okupiral Kuvajt«, in za Srbijo, »zaradi katere bo, Ce nanjo pade samo ena granata, Rusija svetu napovedala •vojno do konca«. Sele po prihodu Zirinovskega v »srbske države« sta Društvo za srbsko-rusko prijateljstvo in Srbska demokratska stranka (-SDS), ki jo vodi Radovan Kara-džič, razglasila, da ruski gost prihaja na njuno povabilo, in ne na lastno pobudo. V Podgorici ga je sprejel generalni sekretar Socialdemokratske stranke Cme gore Svetozar Marovič. Sogovornika sta po besedah Zirinovskega »popolnoma enakega mišljenja glede vseh vprašanj, o katerih sta se pogovarjala«. V Beogradu se je pogovarjal z vodjem radikalcev Vojislavom Šešljem, ki meni, da »severna srbska meja poteka po Črti Virovitica-Kar- lovac-Karlobag, pripravljen pa jo je braniti z vsemi sredstvi, Četudi bi moral zaradi tega bombardirati Rim in Dunaj«. Ziri-novski mu je zatrdil, da so »Srbi in Rusi en sam velik narod, saj govorijo podobna jezika, so iste vere in velikega duha«. Povedal je tudi, da bo v 21. stoletju nastopila renesansa slovanskih pravoslavcev. Svojemu srbskemu sogovorniku je predlagal, da bi v Beogradu kot protiutež strasbourSkemu ustanovili vzhodnoslovanski parlament. Obisk Zirinovskega je imel tudi verski pomen, saj ga je sprejel patriarh srbske pravoslavne cerkve. Ob koncu obiska pri patriarhu Pavlu je Zirinovski, ki sta ga spremljala predsednik SNO Mirko Jovič in predsednik SSJ Željko Ražnjatovič - Arkan, ponosno povedal, da ga je patriarh Pavle bla- goslovil. Zirinovski ga je povabil, naj 4. aprila pride v Moskvo in blagoslovi kongres slovanskih pravoslavnih narodov. Vendar Zirinovski na svoji turneji ni samo nudil »politične in vojaške pomoti svojim srbskim bratom«, temveč so tudi Srbi njemu izrekah vso podporo za uresničevanje njegovih vizij. Tako je eden najuglednejših elanov organizacije pravoslavne enotnosti Nova Vizna-tija Joviča Vlahovič, ki ga javnost bolj pozna po njegovem sodelovanju v »jogurt revoluciji«, ko je v Ljubljani poskusa! zrušil »birokratsko slovensko oblast«, izjavil, da Srbija ne pozablja svojih pravih prijateljev, ki jih bo podpirala vedno, kadar bo treba: »Zagotavljam vam, da bo v primem ogrožanja vase ozemeljske celovitosti že v nekaj dneh 100 tisoč Srbov pripravljenih na posredovanje.« Nekateri srbski državljani so si navdušenje Zirinovskega do vojske, policije in KGB razložili kot njegovo lastno ljubezen do uniform in orožja kot Simbola patriarhalnega reda. V svoji knjigi z naslovom Skok na jug, v kateri je objavil vizijo novega pravoslavnega sveta, je ruski armadi obljubil moc starega formata: »Nove vojaške enote je mogoče ustanavljati le kot rezultat vojaških operacij. Vojaške moti ni mogoče krepiti v vojašnicah... Armada se bo okrepila le, Ce bomo izvedli vojaško operacijo, s katero bomo na jugu postavili novo mejo.« Zirinovski je politik, ki za doseganje novih patriotskih ciljev v ruskem kaosu izkorišča splošni strah pred revščino, torej: z bajoneti proti bankrotu, z ekspanzijo proti inflaciji, geostrategija namesto ekonomije in rasizem namesto reformizma. Mnogi pa vseeno upajo, da bo instinktivni in agresivni politik, ne glede na splošno zmedo v raški politiki, ostal le klovn, ki se samo igra s sposobnostjo, da pošasti nacionalizma in genocida privleče v mednarodno areno. Hamburški časopis Die Zeit je o Zirinovskem nedavno zapisal: »To je človek, ki ni preživljal brezskrbne mladosti. Očeta je izgubil že v prvem letu svojega življenja, nato pa je 18 let živel v rojstni sobi v Alma Ati skupaj s svojo mamo, sestrama, materinimi prijatelji in karavanami sorodnikov različnih narodnosti. Človek, ki poskuša vstopiti v narodno zgodovino zato, ker mu njegova lastna družina ni posvečala dovolj pozornosti, ne more postati oče naroda.« Davor Kriška Evropa po meri Zirinovskega Na novem idejnem evropskem zemljevidu ruskega ultranacionalista Vladimirja Zirinovskega ni več Slovenije, Avstrije, Češke in treh baltiških držav, njegove sanje o novem ruskem imperiju pa bi ozemeljsko močno zmanjšale Poljsko in Romunijo. Po podatkih francoskih in danskih medijev je Zirinovski svoj zemljevid že izročil nekaterim tujim diplomatom, zagotovo pa sta ga dobili diplomatski službi Francije in Švedske. Zemljevid so ta teden natisnili v mnogih evropskih časopisih. Tuji opazovalci so zaskrbljeni, ker Zirinovski s svojimi zmedenimi idejami pridobiva vedno več privržencev med razdvojenimi in razočaranimi ruskimi volilci. Evropa danes: 1. Norveška 2. Švedska 3. Danska 4. Nizozemska 5. Nemčija 6. Francija 7. Švica 8. Italija 9. Avstrija 10. Češka 11. Poljska 12. Kaliningrad (Rusija) 13. Litva 14. Latvija 15. Estonija 16. Rusija 17. Belotusija »Novi Nemčiji« bi pripadle Slovenija, Avstrija, Češka in ruska enklava ob Baltiškem morju Kaliningrad. Priključila bi tudi kos Poljske, vključno z Gdanskom, »Nova Rusija« pa bi si prisvojila vzhodni del Poljske. .»Nova Rusija« bi vključevala Estonijo, Litvo in Latvijo, estonsko glavno mesto Talin in mesto Kanaus v osrednji Litvi pa bi postali mestni državici. Nova Rusija (vključuje vse republike nekdanje SZ) 18. Ukrajina 19. Slovaška 20. Madžarska 21. Slovenija 22. Hrvaška 23. Bosna in Hercegovina 24. Srbija (Jugoslavija) 25. Romunija 26. Moldavija 27. Bolgarija 28. Makedonija 29. Črna gora 30. Albanija 31. GrCija 32. Turčija AP/Wm. J. Castello Države, ki bi izginile: Estonija Moldavija Latvija Bosna in Litva Hercegovina Belorusija Slovaška Ukrajina Češka Slovenija Avstrija Bosna in Hercegovina bi izginila z delitvijo ozemlja med Srbe in Hrvate. Na svojem zem- Ijevidu je Zirinovski na Bosno napisal: »ZN ven!« r\ »Nova Bolgarija« bi dobila velik kos ti Romunije, Grčiji ^ Makedonije in Turčije. ■'S LJUDJE, ODNOSI, LETA Kadeči Azijci V zadnjih petih letih se je poraba cigaret v Aziji povečala za 13,5 odstotka. Prodajo 2600 milijard cigaret, kar pomeni, da vsak njen prebivalec pokadi na leto povprečno skoraj 900 cigaret. Pričakujejo, da se bo kadilski »bum« prenesel tudi v prihodnje tisočletje, oziroma da se bo poraba cigaret leta 2000 povečala na 2886 milijard. Po sedanjih napovedih naj bi to veljajo zlasti za Bangladeš, kjer pričakujejo dobrih 16 odstotkov veC kadilcev, in za Japonsko, kjer naj bi se število kadilcev do konca stoletja povečalo za pet odstotkov. (KaN) 2 Nedelja, 6. februarja 1994 NEDELJSKE TEME Za otroka strah ni votel in ga okrog nič ni Pomagajmo s potrpežljivostjo in ljubeznijo Otroci problemov ne morejo videti relativno, le absolutno. Zato so njihovi strahovi posebno veliki. Otroška terapevtinja An-negret von Ostenoht je iz svojih raziskav izdvojila nekaj najhujsih vzrokov za otroške strahove. Nihče me nemara... Veliko staršev se je že srečalo s tem problemom pri svojem otroku. Opazili so, da se otrok zadržuje večinoma doma, poseda v svoji sobi ah kar tako tava po hiši. Nekaj je narobe, vendar se otrok na pobudo, naj se gre igrat na dvorišče, naj gre k sošolcu ah ga povabi k sebi domov, odzove tako: »Ne grem, saj me nihče ne mara!« Bo tudi pri nas vojna? - je vprašanje, ki nekega dne nenadoma prizadene tudi najmlajše med nami. Po raziskavi je ta strah kar na drugem mestu. Dnevno ga podoživljajo ob televiziji, ob komentarjih, ki jih odrasli govorijo ob vojnih poročilih. Pri tem ne pomislijo na otroka, ki je (potem, vsaj dokler starši tega ne opazijo) sam prepuščen strahu pred vojno in uničenjem. Vzrok za otrokov strah je velikokrat tudi misel: »Saj tega ne zmorem.« Morda je dovolj že to, da pri igri pošlje žogo nekajkrat v napačno smer in ga drugi otroci »vzamejo na piko«. Osramočen bo in se manj mu bo šlo od rok. Ta otrokov strah zna biti kar velik in že nevarno načenja njegovo samozavest. Se dodatno se poveča, če je vzrok zanj pritisk odraslih, ki zahtevajo od otroka nekaj, česar res Se ne zmore. Brezizglednost povzroča strah pri otrokih, ki so že sposobni dojeti, kaj se dogaja okrog njih. Živijo v svetu, ki razgrinja pred nje vse manj perspektiv. V svojih samotnih razglabljanjih se jim podobe bodočnosti rišejo kot temačna grozljivka in začnejo izgubljati voljo za delo in učenje. Taksno počutje pa pripelje tudi do revolta, ki ga otrok izrazi tako, da na primer razbije Sipo s kamnom in se odraslim niti ne sanja, zakaj je to storil. Otrok se boji pretepanja. Ne toliko tega, da ga bo natepel oče, saj ve, da je to največkrat le kazen. Boji se pretepov na Šolskem dvorišču ali kje na poti domov, ko ga prestreže in natepe starejši šolar ali pa ga ustrahuje večja skupina fantov. Otroci se rodijo kot zaupljiva bitja in jim kasnejše izkušnje že v zgodnjem otroštvu pokažejo, kaj je to strah pred grobostjo in nasiljem. Strah pred smrtjo se pojavi pri otroku kar nenadoma. Največkrat se to zgodi ob smrti v družini, v soseski, v Soh... Psihologinja Osterrohtova pravi, da je srečanje s smrtjo za otroka zelo občutljiva in pomembna faza in v njej ne sme ostati sam. 2e tako je vzdušje med domačimi turobno in se otrok ob teh mislih o smrti potegne vase, če ga ne opazujemo in mu pomagamo s stvarnim pogovorom o življenju in smrti. Ta tema ne sme biti tabu. Strah pred Solo oziroma pred neuspehom se je tudi znašel na spisku strahov v omenjeni raziskavi. Otrok ga izraža prav tipično: zjutraj se obira pri zajtrku, celo večnost potrebuje, da se obleče, ob odhodu ima solze v očeh - strah ga je šole. Vzroki so različni - od tega, da se ni naučil, da ni napisal naloge, pa do tega, da bo njegov sošolec iz iste klopi spet bolje znal in bo učitelj jezen le nanj. Pri taksnem strahu je treba potrpežljivo ugotoviti, kaj je pri otroku zares vzrok zanj in mu pomagati. Otrok se boji teme, strah ga je črnega moža, ki tiči pod njegovo posteljo. Temu pravimo odrasli: »Strah je votel, okrog pa ga nič ni!« Za otroka, ki je nagnjen k strašljivosti, takšna razlaga ni zadovoljiva. Otroci med tretjim in osmim letom starosti živijo v t. i. magičnem svetu, v katerem ima- jo fantazijske figure veselo la tno življenje. Nekatere predsta v pa so tudi mračne, črne in n To ni čudno, saj statistike pove > da gre v sodobnem času naraZ? skoraj vsak tretji zakon. Za otro ; zna biti ločitev staršev prava ka a strofa. Nenadoma se mu podre dnost, ki jo je dotlej čutil v druži' ni, in če ni deležen pomoči in zumevanja, se bo za dolgo čas pogreznil v temačnost obupa. Psihologinja staršem svetuj^ da je najpomembnejše to, da s vzamejo toliko časa, da čimpre) ugotovijo, česa in zakaj se n]1 hov otrok boji. Potem se mora) oborožiti s potrpežljivostjo i ^ otroku po najboljših močeh p°^ magati iz stiske. Najboljša in na {učinkovitejša pa je ljubezen, jo mora otrok čutiti, biti z nj obkrožen in je biti deležen n vsakem koraku. rg' dobrotljive. , Velikokrat je otroka tudi str ' Jo in nCR ločil3' STISKE, SANJE, SREČANJA Duša Pogled in videnje usod s ptičje perspektive Ob jutrih iz toplih stanovanj zadiši po družinski kavi in zajtrku. Iz mestne gneče se po napornem delu pripeljemo domov in zaužijemo slastno kosilo. Urejamo dom ali se posvetimo otrokom in konjičkom in si zaslužimo sladko noč v dotiku z ljubljenim. Temu rečemo urejena družina, sreča, rrdr ali pa kar naše življenje. Ali pa seveda nesreča in prepad, če ta idilični vzorec opazujemo pri drugih, sami pa smo zunaj te enolične podobe preživljanja nečesa tako edinstvenega, kot je pmv naše za vse možnosti odprto, neponovljivo življenje. Ujeti v to opojno leno podobo - znotmj nje ali hrepeneči po njej - dušimo klice svojih otroških sanj, mladeniških načrtov in ekstaze prvih ljubezni, v katerih se svet drzno širi v brezmejnost. Cena so ubijajoče stiske, prazninarfl kateri ne vidimo naprej. Poiščimo se torej, prisluhnimo neslišnim klicem, ki so v vsakem življenjskem položaju mdoživo pripmvljeni, da nam povedo, zakaj smo obstali, in odprejo perspektivo v trajnopeser, *•—— »—• naprej, oiara pum usu o uuuuui sva se razšla po treh letih in pol. Strtpja nilepi dokončala. Zdaj delam na dveh mestih ho- Stara sem 24 let. S fantom radi svoje 12-letne vnukinje. Ob tri leta mlajši sestrici je zrasla v, zdravo deklico. V razredu je priljubljena, a do učenja popolnoma brezbrižna. Obvezno-i - mi umu t «iv il«- sti izpolnjuje le, če jo nadzoru- la prav? Bom kapdoStudirala? jemo. Kako naj ji pomagamo? Bom našla stanovanje, v kate- Krtin jo tovodi? Lada rem se bom dobro pomila? Se Vaša vnukinja je izjemno in-bom se zaljubila? Bom znova teligentna, občutljiva in energi nasmejana, polna moči ih ^a-mozavestna? Ana Prezgodaj ste se predaji življenju poročene ženske a sivim vsakdanjikom zgolj dnevnih opravil. Pri. tem ste zatirali resen talent, ki zdaj nemočno kliče v vas, da ga razvijete. Tudi če bi morati študirati ob delu, se tega lotiti nemudoma; dotlej je vseeno, katero od obeh honora-nih dol .opravljate, da le vanj vlagate vse svoje sposobnosti, zbranost in ljubezen, saj nam je vsako delo poslano zato, da se ob njem naučimo bistvenega na svoji življenjski poti. Vaša sijajna prijetnost se lahko uresniči samo, če boste v vsej globini sledili klieu svojega dam. Postali boste doktorica znanosti in svoje delo kombinirali z nekim posebnimjjmhetniskim pristopom, ki bo novost ha vasem področju. Imeli boste hišo v Sloveniji in Grčiji, kjer boste srečali svojo življenjsko ljubezen. Vaše delo bo prineslo radost otrokom po vsem svetu. Cez štiri leta boste srečno goreli kot žareč plamen, ki bo svetil na vašo pot in vsem vašim bližnjim. V mislih imam vse, ki trpijo, otroke in odrasle, a pišem za- črta, zato jo enolični šolski red bega v njenem izvirnem premišljevanju. Zelo pomembno bi bilo, da bi ji poleg šole nudili več interesnih dejavnosti pri zasebnih učiteljih. Najbolj ji bo koristil ples - in sicer kombinacija klasičnega baleta in modernih plesov. Tudi zasebne ure igranja kakšnega inštrumenta bi ji močno pomagale pri odkrivanju življenjskega poslanstva. Kolikor utegnete, se pogovarjajte z njo o njenem ustvarjanju, na interesne ure pa naj jo spremlja oče, ki ji lahko najbolj pomaga pri usmerjanju njene dragocene energije. Ker je deklica izjemno nadarjena in jo čaka izumiteljska kariera v tujini, se potrudite, da ji boste pri vsakem delu dajali občutek, da se do kraja zanesete na njeno bistrost, izvirnost, dobroto, pogum in resnicoljubnost,in da od srca uživate tudi v njeni radostni lenobnosti med temi zaposlitvami; potrebna ji je, da v miru zori v svojo svetlo podobo. Zanesite se, da bo polno žarela pred vašimi ljubečimi očmi ih osrečevala veliko ljudi. Stara sem 45 let, poročena, imam dva sinova in hčer. Od 1990 sem v službi pri svojem možu v zasebnem podjetju. Nezadovoljna sem v službi in doma, kjer z možem živiva drug mimo drugega. Otroci so bili doslej pridni v Soh. Kako bo v zakonu, službi? Kakšna bo usoda in zdravje mojih otrok? Jani Pojdite v organizirano skupino ljudi, kjer se boste ob pomoči tehnik za notranjo zbranost znali pogovarjati najprej sami s seboj, saj ste v letih, ko je bilo na vas breme velike družine, opustili stik s samo seboj. Sele tako pripravljeni lahko začnete pogovor z možem, ki se je skupaj z vami posvetil zgolj skrbi za materialno preživetje. Vam bo pomagala zrela vrstnica, možu pa mlajši moški. Poleti bosta šla z možem v toplice, kjer se bosta udeležila skupinske prireditve, ki bo popolnoma preo-krenila vajino skupnost. Ponosno se bosta našla kot ob vstopu v zakon, le da se bosta tokrat zavedala duhovnega smisla sožitja. Zlasti mlajša hčerka vama bo pri vajinem ponovnem zbližan] u v vsestransko pomoč. Ona bo tudi v poznejšem življenju človek, ki bo znal pomagati ljudem v duševnih stiskah. Starejši sin bo imel zelo dobro ženo, ki mu bo stala ob strani pri neki zahtevni obrti, mlajši bo svetovni popotnik. Vso vašo družino čaka velika materialna blaginja, ki pa jo boste ustvarjali, da hi jo delili z ljudmi v nesreči. Vi sami boste dosegli globoko srečo in mir in boste duša vaše nove družinske duhovne skupnosti. ___________________ONA IN ON__________________ „ Če bi si nehale želeti biti matere... Prvi so se družini »uprli« moški, ki pričakujejo, da bodo ženske bolj moralne Letošnje leto je Generalna skupščina OZN proglasila za mednarodno leto družb ne. S to tematiko se po vsem svetu veliko ukvarjajo, zlasti zato, ker strokovnjaki ugotavljajo, da prihaja do »zloma družine«. Pa ne gre za zlom v pravem Robert Redford: Ko je bedel ob postelji svojega 31-letnega sina, ki so mu presadili jetra, je bilo to pospremljeno z velikanskimi naslovi na prvih straneh časopisov. Kadar to delajo matere, pa se zdi to vsem nekaj samo po sebi razumljivega. pomenu besede, pač pa se preprosto spreminja tradicionalna vloga očeta, ki ni nič več »glava« družine. Seveda je mnogim moškim že zdavnaj jasno, da je poglavitna stvar njihove moškosti v tem, da so očetje v pravem pomenu besede, nikakor pa se ne morejo sprijazniti s tem, kot ugotavlja britanska raziskovalka She-re Hite, da je lahko družina, ki jo vodi ženska, prav tako močna in uspešna in lahko preživi tudi brez moških. Clint Eastvvood: Ko je lani pri 63. letih tretjič postal oče, je dejal, da tudi tokrat njegovo očetovstvo ne bo nič drugačno kot je bilo prej. Ko pa je njegova 20-le-tna hčerka morala na zdravljenje zaradi alkoholizma, je vendarle priznal, da se je zaradi svojega poklica prevečkrat odpovedal družini. Opaznejše spremembe so se začele že v zgodnjih 50. letih, ko so se moški začeli upirati družini. Takrat so bili zelo priljubljeni »osamljeni heroji«, ki so potrjevali ugled moškosti. To je pomenilo svet avantur, »rezerviranih« samo za moški svet, oziroma beg od žene in družine. Hiteova ugotavlja, da je bil to pravi ideološki upor proti utečenemu razumevanju zakona in očetovstva, ki mu je v 60. sledilo »žensko vprašanje«, posebno za časa politike Albert Einstein: Slavni fizik je imel nezakonsko hčer, ki je ni hotel niti videti. A tudi zakonskemu sinu se ni godilo nič bolje. Celo takrat, ko je vedel, da sin umira, mu ni hotel napisati niti pisma. »flower povverja«. Takrat so ženske jasno in glasno povedale, da hočejo svoje pravice, neodvisnost, enakopravnost in odločanje o svojem telesu in življenju. Ge se lahko moški upre družini, zakaj tega ne bi smela storiti ženska, se sprašuje Hiteova. In takoj odgovarja - zato, ker je to za večino ljudi nekaj šokantne- ga, saj se vendar od žens pričakuje, da se bodo p0^®. I tile družini in da bodo ) moralne« od moških. Toda, dodaja raziskovalka, kaj Pa> če bi si ženske prenehale ze leti biti matere?! Zastavlja se tudi vpraša nje, koliko si ženske želi]0 VVarren Beatty: Očetovski dolžnosti se izmika, če se le da. Njegova žena ob 18-mesečni hčerkici spoznava, kako težko je materinstvo: »Vsak dan moraš vaditi, da se znebiš teže bremena, kako naporno se je truditi biti popolna mama.<<____J biti matere - samohranilk®-Večina jih seveda kaj tak6 ga nikakor ne naredi načrtno, saj si želijo, da bi )lin pri otrokih pomagali možje-Toda kadar moški odide a ženska začuti, da tako n6 gre več naprej, je postavij6 na pred odločitev - kaj Pa zdaj? V takem primeru se, kot kaže raziskava Hiteove, večina žensk, ki že imaJ° otroke, odloči, da bod »najboljše mamice« na sve tu, kar jim največkrat tu 1 usoe. (KaNJ VVilbur Smith: Ta novelist in milijonar je zapustil svojo ženo in hčerko zaradi slave, ki ga je doletela čez noč. Hčerka, ki je stara 33 let, obtožuje svojega očeta, da jo je vedno zanemarjal in da je njeni materi dejal, da komaj čaka, da bo postala polnoletna, saj bo imel potem »mir pred njo«. AIDS / VZNEMIRLJIVE NOVOSTI Naravna imunost na infekcijo s HIV? V zadnjem času se po svetu precej govori o možnosti, da so neka-en *]™je naravno imuni za infekcijo s hivom. Vprašanje je zanimi-vo, saj je bolezen znana komaj nekaj let več kot traja povprečna in-bacija, kar pomeni, da bomo odgovore dobili Sele čez leta. Ž.C11 se, da so nekateri ljudje imuni za infekcijo s hivom, trdi poro-i o raziskovalne skupine kanadskih in kenijskih raziskovalcev iz fobija. Skupina je spremljala 1800 prostitutk osem let v Majengo, j Predmestju Nairobija. Med temi so jih našli 25, za katere menijo, so proti infekciji s hivom imune, čeprav so se v času opazovanja najmanj trikrat inficirale z virusom. skupina pa svoje trditve ne opira samo na klinična in epidemio-°Ska opazovanja, našli so tudi nekatere odgovore za svoje trditve, vseh 25 ženskah, ki se zdijo imune, so namreč odkrili poseben genetični merlcpr TuHi fa nnnlrmifnir io uTnomirliiTm Voifi nnn^orio . 8 s mvom upua. Genetični marker je HLA: tako imenujemo ekule na površini celic, ki pomagajo imunskemu sistemu razlo-m®d celicami telesa samega in vdiralcem. HLA je skrajsanka za humani levkocitih antigen. Gre za glikopro-me, ki jih določajo posebni geni. Kromosom 6 nosi pri človeku gensko področje za informacijo o HLA antigenih (snovi, ki izzovejo marnski odziv, navadno beljakovine). Vsak genetični lokus pa ima več aielov (eden od dveh ali več alternativnih oblik gena, ki so na 0 °Cenem lokusu in določajo alternativne lastnosti), ki jih zaznamujemo kot HLA-A, HLA-B, HLA-C in HLA-D, odvisno od lokusa, TJer -m P°javlja. Specifične antigene pa se naprej ozamujemo s einlkami npr. HLA-B5, začasno pa še dodamo s črko »w« (npr. HLA-B w 5). Opisani geni so pomembni pri določanju tkivne skla-osti in brez tega določanja presajanja organov ne bi bila mogoča, P1® neskladju bo telo prejemnika tltivo dajalca zavračalo, oklepi skupine iz Nairobija se ujemajo z opazovanji na Naro-nem institutu za raka v Združenih državah. Dr. Dean Mann opazuje skupino moških, inficiranih s hivom, že deseto leto: moški, ki tinajo določeno vrsto HLA, so varnejši pred aidsom kot moški, ki miajo navadno vrsto HLA. Se več. Moški z določeno vrsto HLA zbo- lijo po infekciji s hivom prej. Opazovanje ni presenetljivo, saj dobro vemo, da dedna struktura daje nekaterim ljudem prednost v prepletanju z nekaterimi bolezenskimi povzročitelji. Zakaj ne tudi s hivom? Podobno pa druga dedna struktura pomeni, da so nekateri ljudje občutljivejši za določene bolezni. Tako so npr. ljudje z HLA-B27 pogostni bolniki z ankilozirajočim* spondilitisom (naraščajočo okorelostjo hrbtenice, ki na loncu bolnika docela sključi v dve gubi). Toliko iz optimističnega razgleda. Med imunologi pa še vedno prevladujejo črnogledi, ki opozarjajo, da vse odgovornosti za nastanek bolezni ni mogoče naprtiti le imunosti, kajti pri tem delujejo še drugi dejavniki, ki lahko bistveno vplivajo na opisane razločke. Imunski odziv navadno merimo s količino protiteles, ki nastanejo po infekciji, pri infekciji s hivom pa menijo, da je pomembnejša celično posredovana imunost, za katero so značilni interferoni, citokini in druge snovi kot protitelesa. Domnevajo, da izpostavljanje drobnim odmerkom hiva, lahko zavaruje pred infekcijo v prihodnosti tiste osebe, ki so se odzivale po prvi infekciji drugače kot večina - niso ustvarjali protiteles. Pojav sam ni nov, ker so ga opazovali tudi že pri nekaterih drugih nalezljivih boleznih. S tem pojavom pa bi lahko pojasnili, zakaj nekateri partnerji oseb, ki so inficirane s hivom in nekatere osebe, ki so se pri delu poškodovale z vbodom z inficirano iglo, reagirajo s celično posredovano imunostjo, pri tem pa ne ustvarjajo protiteles. Osupljivo je, da osebe, ki so se poškodovale z vbodom inficirane igle, v 75 odstotkih reagirajo na hiv, pri tem pa ne izdelujejo protiteles. Razloček je nenavaden, kajti med prebivalci je v povprečju le 3 odstotke takšnih, ki po stiku s hivom ne ustvarjajo protiteles, odzivajo pa se s celičnim imunskim odzivom. Razumljivo je, da teoretično razpravljanje inficiranih oseb in bolnikov ne zanima. Treba pa je priznati, da so vprašanja pomembna danes, ko se sprašujemo, kako ravnati glede zdravljenja aidsa. Ali ne nastajajo skupine ljudi, ki bi jih bilo treba zdraviti tudi, kadar pri njih infekcije ne dokažemo z navadnimi metodami. Ali ne vdiramo že predaleč v najgloblje odzive posameznika? Miha Likar N a mačka je treba misliti pred popivanjem Strokovnjaki s kolumbijske univerze farmacevtskih znanosti so odkrili, da mačka po krokanju povzročajo snovi oziroma substance, ki jih proizvaja organizem v glavnem, kadar uživamo alkohol. Cim temnejša je (menda) pijača, hujši je naslednji dan glavobol. Kot »zaščitno« sredstvo priporočajo tableto b kompleks in vitamin c pred začetkom popivanja. Ce pa se zgodi, da se tega spomnite prepozno, svetujejo v posameznih državah naslednje: V Nemčiji menijo, da je po prekrokani noči najbolje pojesti slanik v omaki in popiti kozarec piva. »Terapija« iz Puerto Rica je malce drugačna: menda zelo pomaga, če se namažete z limoninim sokom pod pazduho. Nekateri pa prisegajo, da je najbolj učinkovito, Ca pomešate zdrobljen led s četrt sladke melone, zmrznjenimi in olupljenimi kosi breskve in manga in k temu dodate sok treh pomaranč. Vse skupaj je treba servirati v visokem steklenem kozarcu. Pravijo., da si po tem kot prerojen. Ostaja pa še dobri stari alkasel-zer in aspirin, ki lahko v kritičnem trenutku, ko hoče raznesti glavo, pride tudi kar prav... (KaN) LJUDJE, ODNOSI, LETA O prockah in smučeh O smučanju je v svojem času pisal že Janez Vaj-kard Valvazor. V Slavi vojvodine Kranjske pravi takole: »Kadar zapade v zimskih časih v visokem planinskem svetu debel sneg, tedaj vzamejo ljudje majhne procke, pletene iz tankega šibja in si jih privežejo na noge. Ce pa je sneg zamrzel in trd, si privežejo železne dereze, ki jim pravijo krampeži. Poleg tega poznajo kmetje ponekod na Kranjskem neki redek izum, kakršnega nisem videl še nikoli v nobeni deželi, namreč, da se spuščajo pozimi z neverjetno naglico v dolino. V ta namen vzamejo dve leseni deščici, četrt palca debeli, pol čevlja široki in približno pet čevljev dolgi. K temu ima kmet še čvrsto gorjačo v rokah. Tako se driča, lahko bi zapisal smuka ali leti po najbolj strmem pobočju.« (KaN) ________________INVALIDSKA PODJETJA______________ Plačevanje prometnega davka bo pripeljalo nekatere na boben Nepravilen odnos do invalidskega vprašanja se bo vrnil družbi kot bumerang Trditev, da se znajde 1 vfada pri polnjenju drž lagajne v Prokrustivi p DL verjetno ni pretil prašanje, kje dobiti deri državno administracijo, G1)o, inšpekcijske služi seveda za zdravstvo, šol ulturo in tako naprej, zlasti občutljivo v držč Jer je večina podjetij na Ua tudi v Sloveniji ni-arobne abrakadabre, . sit m Koza c jasno vsakomur. Se tak govoren cinik pa ne Pričakovati, da lahko f mi davek, ki ga bo drža rala od invalidskih p< dopolni proračun za v kakšno promilo. Ce bo v prvih mesec Prihodek v državno bi da račun prometnega invalidskih podjetij še o presegel odhodek, an za subvencije plač Podjetjih, se bo raz kmalu obrnilo. Čedalje bo namreč tistih inval Podjetij, ki bodo še’ z Plačevati prometni c nto je tovrstno lovlje s ih, ki so na račun ek h2iSCli monopolni slaba rešitev, ki se t ružbi kot bumerang bodo namreč uje lista invalidska poc niso izrabljala držat note«. Povedano c Povečalo se bo števi invalidskih podjetij, k°vrstna politika spi Negativno razmerje med bruto dobičkom in izgubo v invalidskih podjetjih je bilo v prvi polovici preteklega leta 1:3,73. V istem obdobju leta 1992 je bilo to razmerje še 1:1. Nerealno je torej pričakovati, da bi se pri politiki, ki jo vodi vlada na tem področju, stanje kakorkoli izboljšalo. Poleg izgub so nekatera invalidska podjetja obremenjena še s starimi nepokritimi izgubami, ki so znašale 30.6.1993 vsaj 692 milijonov tolarjev. Vsa ta mizerija pa nosi v sebi vprašanje ekonomskega obstoja več kot dva tisoč zaposlenih invalidov v teh po- djetjih. Propad invalidskih podjetij pa bo najbolj prizadel najtežje invalide, torej tiste, ki so jim bila tovrstna podjetja namenjena. V tem trenutku je ogroženih že najmanj tisoč petsto invalidov. Število neposredno ogroženih pa se bo po zaključnem računu za lansko leto prav gotovo še povečalo. Pravzaprav lahko trdimo, da v tem trenutku ni ogrožen le manjši del invalidskih podjetij. Sem sodita denimo TVI Grafika Izola, ki je imela v prvem polletju preteklega leta 999 tisoč tolarjev bruto dobička na delavca, in Cetis Graf iz Celja s 745 tisoč tolarji bruto dobička na zaposlenega. V kategorijo uspešnih invalidskih podjetij lahko uvrstimo tudi invalidsko podjetje Sončna pot iz Maribora s 689 tisoč tolarjev bruto dobička na zaposlenega., pa še kakšno bi se našlo. Zal pa navedena podjetja zaposljujejo skupaj le 22 invalidov. Vprašanj, ki se zastavljajo, je veliko. Najpomembnejši pa sta morda dve. Zaželeno je, da bi nekdo povedal, kdo bo pokril dosedanje in novonastale izgube v invalidskih podjetjih in, v primeru, da vlada pristane na stečaj invalidskega podjetja, kaj se bo zgodilo z zaposlenimi invalidi v teh podjetjih? Kdo bo tisti, ki bo odgovoren za ekonomske in socialne stiske teh ljudi? Noblesse oblige, gospoda moja! Marjeta Smolnikar Uradnikova užaljenost Vsem cenjenim potrošnikom naših informacij sporočamo, da jim, vsaj zaenkrat, še ne moremo postreči z odgovorom na vprašanje, katero je bilo tisto invalidsko podjetje, ki je prejelo več nepovratnih sredstev, kot je sicer običajno. Sredstva »poklanja« Republiški zavod za zaposlovanje. Seveda smo si prizadevali, da bi vsem zainteresiranim, pa tudi čisto navadnim firbcem, postregli s tem podatkom. Žal je tako, da se v naši hiši trudimo, državni uradniki pa zaradi nam neznane užaljenosti ne odgovarjajo na povsem vsakdanja vprašanja. Lep primer tovrstnega državnega uradnika je g. Janez Drobnič iz omenjene državne ustanove, ki nas je seznanil s svojo odločitvijo, da se z novinarji ne pogovarja več. Cvetka med državnimi uslužbenci pa ni samo omenjeni gospod. Ko smo se na ministrstvo za delo obrnili z vprašanjema: koliko denarja je ministrstvo v novembru in decembru preteklega leta nakazalo na račun Republiškega zavoda za zaposlovanje za »glavarino« zaposlenih invalidov v invalidskih podjetjih in koliko tolarjev je toisto ministrstvo nakazalo na taisti zavod za refundacijo novih delovnih mest, so nam vljudno odgovorili, da ta denar na zavod nakazujejo neposredno iz državnega proračuna in da naj se zato obrnemo kar na ministrstvo za finance, kar smo storili še isti dan. Tudi tam so zelo prijazni. Problem je samo v tem, da so nas znova napotili na prvo stopnjo poizvedovanja. Na ministrstvo za delo torej. Nekdo torej laže, si izmišljuje, blefira ali pa preprosto ne ve, za kaj je pristojno njegovo ministrstvo. V katerem grmu tiči resnica, zaradi opisanih »kolobocij« nismo mogli izvedeti. Ampak kar zadeva užaljenost javnega uslužbenca, je pa že preveč, ali ne? Kljub temu želimo lepo nedeljo vsem rednim in izrednim bralcem Republike, tudi Vam g. Drobnič. (M.S.) M Kategorialne traparije Saj ne, da bi se svet vrtel samo okoli ministrstva za delo, toda naj se se tako trudimo, nam nekako ne uspe, da bi se mu v aktualnem dogajanju izognili. Ministrstvo za delo je namreč vsem invalidskim podjetjem v državi poslalo vprašalnike. Na podlagi izpolnjenega vprašalnika in odredbe ministrice, sporočajo v dopisu, ki ga je podpisal Janez Drobnič, bodo vsem invalidskim podjetjem zagotovili proračunska finančna sredstva za zaposlene invalide. Problem pa ni v dopisu, ampak v vprašalniku, ki vsebuje popolno kategorialno traparijo. Kot vrste invalidnosti so namreč naštete: slušno prizadeti, slepi in slabovidni, gibalno ovirani, duševno prizadeti, duševno bolni, socialno hendikepirani in ostali prizadeti. Nova in vprašljiva kategorija, ki se je pojavila, so socialno hendikepirani. V invalidskih podjetjih namreč ne vedo, kateri invalidi naj bi sodili v to kategorijo. Uporaba angleške besede handicap povzroča na področju invalidnosti zmedo in nejasnost, saj jo lahko prevedemo kot oviran, prikrajšan, oškodovan, obremenjen ali otežen. Ce nekdo, denimo, prevede besedo handicap kot prikrajšan, tej besedi nato doda še pridevnik socialno, dobi kategorijo socialno prikrajšani. Da pomenijo vse do zdaj znane vrste invalidnosti tudi oviro, prikrajšanost, oškodovanost, obremenjenost ali oteženost tako za posameznega invalida kot za njegove družinske člane, ni treba posebej poudarjati. Vsak laik razume, da lahko invalidnost pri posamezniku povzroči motnje v socializaciji ali komunikaciji, kar lahko pripelje do socialno motenih oseb. Odgovor na vprašanje, kdo naj bi sodil v posebno kategorijo socialno motenega invalida, pa presega meje laičnega razuma ali znanja. Po vsej verjetnosti pa tudi še nihče v Sloveniji nima tega statusa. Komisija za invalidska vprašanja V tem tednu bo državni zbor obravnaval predlog o ustanovitvi, nalogah in sestavi Komisije državnega zbora Republike Slovenije za vprašanja invalidov ter o izvolitvi predsednice, podpredsednice in članov komisije. Komisija bo obravnavala vprašanja, ki se nanašajo na problematiko invalidov, spremljala in proučevala bo njihov položaj in predlagala ukrepe za izboljšanje njihovega družbenega položaja. Marjeta Smolnikar 8 Nedelja, 6. februarja 1994 NEDELJSKE TEME KRATKOČASJE ZA KRATKOHLAČNIKE Maškarada Slab teden nas loCi od pustne sobote in pustnega torka. Upam, da ste že izdelali maske, če ne v resnici, pa samo v domišljiji. In vsi vemo, da vse »mega« stvari najprej nastanejo s pomočjo domišljije. Za vas in vaše prezaposlene starše smo pomolili nos na nekatere prodajalne police ljubljanskih trgovin. Zal tudi letošnja ponudba ni dosti bolj domiselna od lanske. O, seveda je vse polno plastičnih mask, nosov in kostumov, večinoma bolj dolgočasnih. Najprej smo pogledali v Namo. Maske stanejo po 478 tolarjev, očala pa od 265 do 919 tolarjev. Te so seveda s čipkami, namenjena predvsem pustnim princeskam. Največ kostumov je za manjše otroke, v starosti od treh do štirih let. Taka sta kostuma za miško, ki stane 4500 tolarjev, in za mušnico, za katero bodo morali starši odšteti 3900 tolarjev. Kostum Indijanca je za nekoliko starejše otroke in stane 6000 tolarjev. Ponujajo vam še vampirske zobe in dobra ličila, ki jib je mogoče odstraniti kar z vodo. V Mladinski knjigi na Miklošičevi cesti si lahko za 1100 tolarjev kupite klobuk Robina Hooda in pokrivala za Rdečo Kapico, mušnico ali denimo medicinsko sestro. To vas bo stalo 513 tolarjev. Ponujajo vam tudi gusarske sablje in raznobarvni krep papir. Torej, dragi bodoči kavboji, mušnice in Robin Hoodi, v trgovino zavijte le v skrajni sili, morda le po kakšen nos. Želim vam veliko zabave in pustnih norčij. Metja Najtežji biser je tehtal skoraj sedem kilogramov Nakit iz naravnih biserov je bil nekoč izredno dragocen Prebivalci morskih in rečnih globin polži in školjke si sami gradijo hišice, v katerih bivajo. Za ta namen imajo poseben plašč, Id izloča tanke apnenaste ploščice, ki se biserno svetijo. Notranjo stran lupine imajo prevlečeno z biserovino, navzven pa se vrsti več apnenčastih plasti. Ko živali rastejo, svoje hišice - lupine »dograjujejo«. Kadar pod zaščitni plašč prodre kakšen delček snovi, na primer peščeno zrnce ali drobna živalca, ga školjkin plašč obloži z biserno prevleko, da ne bi poškodoval njene mehke notranjosti. Tako nastanejo biseri. Biseri niso vedno okrogli, ampak so različnih oblik, veli- Prijatelj Pierrot Belo maskiran obraz in belo oblačilo - to je nežna in otročja podoba Pierrota. V Italiji ga poznajo kot Pedro-lina, osebo iz italijanske Commedije deli arte. O njem poje tudi pesmica »Ob luninem svitu, moj prijatelj Pierrot...«. In res je bil »malo za luno«: pomokan, prijazen, odkritosrčen in kot nalašč žrtev Harlekinovih norčij. Navdihnil je tudi mnoge skladatelje, tako da je ljudem tudi pel in plesal. Kasneje je postal tihi junak pantomime. (Iz Velike otroške enciklopedije) kosti in barv. Prav lahko najdemo modre, črne in celo rumene bisere. Njihova barva je odvisna od barvila biserovine. Ločijo pa se ne samo po lepoti, ampak tudi po vrednosti. Biseri navadno nastajajo v školjkah, lahko pa tudi v polžih, če imajo le-ti biserno plast. Pravi dragoceni biseri se »rodijo« le v posebnih školjkah bisernicah. Pa še to ne v vsaki, saj jih je treba nabrati sto in več, preden najdemo biser. Tako lahko čakamo leta in leta, da se jih nabere dovolj za biserno ogrlico. Na Japonskem so kmalu našli rešitev za to, kako bi pospešili nastajanje teh dragocenih kroglic. Pod plašč in lupino živih školjk so začeli vtikati drobna zrnca, iz katerih so se v štirih letih izoblikovali biseri, ki v lepoti prav nič ne zaostajajo za tistimi, ki so nastali po naravni poti. Pravimo, da so takšni biseri gojeni, čeprav so pravzaprav pristni. Danes se je razvila že prava biserna industrija, na leto pa na ta način pridelajo 500 milijonov biserov. Preden so bisere začeli umetno gojiti, je bil nakit iz naravnih biserov izredno dragocen. Bisere lahko najdemo tudi v rečnih školjkah - potočnih bisernicah, ki živijo v bistrih gorskih potokih v Sudetih. Ti biseri imajo svojevrsten sivkast sijaj in so zaradi svoje redkosti izredno Biser v školjki bisernici dragi. Na vsakih 1000 do 2700 školjk pride samo ena školjka z biserom. Največje bisere so našli v orjaških filipinskih školjkah in najtežji je tehtal kar šest kilogramov in pol. Najlepše bisere pa lahko naberete v vodah okrog Sri Lanke in na obrežjih Bornea. Pred iznajdbo potapljaške opreme so morali biti nabiralci školjk izredno dobro izurjeni. V japonskih vodah se z nabiranjem biserov ukvarjajo samo ženske, imenujejo jih ame. Brez opreme se potapljajo od 12 do 30 metrov globoko in zdržijo na morskem dnu tudi več kot minuto. Mojca PRIREDITVE ZA NAJMLAJŠE LTUBLTANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, tel • 061/ 314-789 V četrtek, 10. februarja, ob 17. uri: Boris A. Novak - STOTISOCNOGA, za izven. V soboto, 12., in v nedeljo, 13. februarja, ob 16. uri: PUSTOVANJE V LGL. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V soboto, 12. februarja, ob 17. uri: PUSTOVANJE - zabavala vas bosta klovna Pik in Pak z lutkami, plesali boste s Silvo Ros, v otroški lepotilnici pa se boste lahko naličili po lastnih željah. DVORANA TIVOLI V soboto, 12. februarja, od 14. do 18. ure: PUS- TNI 2IV-ŽAV. Nastopajo: Pop Design, Heidi Korošec, Robert in Meta iz oddaje Klub Klobuk in drugi. FESTIVALNA DVORANA V soboto, 12. februarja, ob 20. uri: PUSTOVANJE. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, tel.: 062/'26-748 Danes, 6. februarja, ob 11. uri: Streda-Polak - KO PRIDE ZVEZDA. V nedeljo, 13. februarja, ob 11. uri: Grabowsky-Vranc - VOLK IN SEDEM KOZLICEV, za izven Skrita predmeta Na zgornji sliki sta skrita dva od predmetov na levi. Poišči ju! Peter Riše: Andrej Božič Vitamini nas varujejo pred prostimi radikali, ki pospešujejo nastanek raka O tej lastnosti vitaminov in nekaterih mineralov ni več dvoma, še vedno pa so sporni odmerki VELIKE IN MAJHNE RESNICE 0 VITAMINIH ^ ^tek, svinjska r tenb slastna. K temu se dva ali t je Kozarci piva in za zaključek v ^geuja za prebavo ter nel garet. Ko je Bemd Frey že po pi i precej nalit padel v postejo, j ..,e sanjalo ni, kaj se bo v nas ceTcah™11 °digraval0 v njegov si0i slehemim grižljajem masti ehernim požirkom alkohola ir snra6-1]110 c^areto je Bemd Fr P vu v svoje telo neprijetne gos sejmi reče prosti radikali. ‘sto, kar zveni kot ime punkc e skupine, so v resnici majh ’ J. . JT-^VUU. UIGtillUVe ( knt V l.el° 0(* zunaj, na p kot stmpuz okolja. Sleherna Steča?«*’ ozon, uttraviolicni ž es so pospeševalci teh m . ko DOtegnA vaco rlim o. KBK] Pestih radikalov. Visoko reaktivni delčki rnembrani celice in občuti ™r snovi. Zaradi mutacij s normalne celiro \r jcurey mumenberg, edei ktorjev Instituta za raz Prehrane na ameriš University v zvezni držai uusetts. »Zdaj pa se le z Y? obdobje raziskovanja i Na voljo imamo zgovorr kr nam povedo, da nam 1 nuni pomagajo pri prep krmnih bolezni, kot sta r noskleroza.« V ZDA sega ta cas sle! nrzavljan po pisanih ta uidi v Nemčiji se je trg leta 1991 se je prodaja vi Preparatov povečala za Vitaminska revolucija , kjrt )e nedavno zapisal ameriški ednik Newsweek, se pred našimi očmi odvija »vitaminska revoluci-]a<<1 9snova za to euforično razpo-oženje je velikanska raziskava, ki J® f^jola 30 tisoč prebivalcev sever-nokitajske pokrajine birman. Razi-Skava> katere rezultate so objavili v ameriškem strokovnem časopisu Journal of the National Cancer In-l ^te, je po mnenju mnogih stro-ovnjakov prinesla prvi zanesljivi okaz, da lahko smotrna uporaba taminov prepreči raka. Znanstveniki so si prebivalstvo rmtiana izbrali za to, ker je smr-ost zaradi raka na želodcu in po-ralniku na tem območju stokrat '^cja kot v ZDA. Kmetje so revni, . Juiovi obroki so skromni, pridelajo Pa zelo malo sadja ter komaj kaj Zelenjave. Izjema je le sladki krom-Pm Le redko zaužijejo košček me-a'Raziskovalci so se močno zana-eu na dejstvo, da bo pri tako po-"Tanjkljivi prehrani delovanje vita-mskih tablet se posebej prepoznavno. ■ ^lu prebivalstva so dnevno da-. nekakšen cocktail iz vitaminov tn sicer pet let. Preparati so vsebo-^n takšne odmerke, ki jih je le težko doseči s pomočjo uravnotežene Prehrane. V preiskavi je sodelovala [^kontrolna skupina, ki je dobila Rezultati raziskave so v stroko-vnem svetu zbudili velikansko pozornost: število smrtnih primerov, katerih vzrok naj bi bil rak, se je zmanjšalo za 13 odstotkov, splošna umrljivost pa za 9 odstotkov. Primerov raka na želodcu, in na požiralniku je bilo celo za 21 odstotkov manj. Se posebej učinkovita je bila v tej raziskavi mešanica protioksi-dantov, sestavljena iz vitamina E, betakarotina in selena. Naslednje senzacionalno sporočilo z vitaminske fronte pa strokovnjaki pričakujejo iz Helsinkov. V tem mestu je Jussi Huttunen, direktor finskega National Public Health Institute za letošnjo pomlad napovedal objavo rezultatov raziskave, ki je zajela 29.000 kadilcev. Kadilci pogosto trpijo zaradi avitaminoze, ker kajenje v telesu uničuje vitamine. Vprašanje, ali lahko pred rakom na pljučih zaščiti odmerek 20 miligramov betakarotina ali 50 miligramov vitamina E dnevno, je še vedno skrbno varovana skrivnost. Finska raziskava, ki jo. bo objavil ugledni strokovni Časopis New England Journal of Medicine, bo, kot je razvidno iz doslej objavljenih informacij, potrdila rezultate iz birmana. Pri obeh raziskavah gre za takoimenovi intervencijski raziskavi, ker se ukvarjata z učinkovanjem dodatno k prehrani predpisanih vitaminskih odmerkov. Doslej so se raziskovalci lahko opirali le na rezulatate epidemioloških raziskav, pri katerih ni bilo moč opazovati učinkovanja smotrno odrejenih vitaminskih odmerkov, marveč je bilo moč slediti le specifičnim prehrambenim navadam prizadetih. Američanka Gladys Block je na kalifornijski univerzi v Berkeleyu objavila povzetek takšnih vitaminskih raziskav. Rezultat: od 170 znanstvenih objav jih je kar 132 potrdilo tezo, da vitamini varujejo pred rakom. »Ce kdo poje dnevno veliko zelenjave, se pri njem jasno zmanjša tveganje, da bo zbolel za rakom. Delo Gladys Block kaže, da je moC tveganje zaradi raka zmanjšati tudi na polovico. Ta trditev je statistično zelo dobro podprta,« pravi prof. Jiirgen VVahrendorf z nemškega Centra za raziskave raka v Heidelbergu. Se posebej velja to za raka na želodcu, debelem Črevesu, plučih in na požiralniku. Sovražnik so prosti radikali Znanstveniki na Harvardski univerzi v Bostonu so se posebej zanimali za delovanje že zdavnaj znanega vitamina A. Ob tem so se veC kot osem let ukvarjali tudi z analizo prehrambenih navad 90.000 bolniških sester. Pri tistih, ki so se slabo zalagale z vitaminom A, je bila stopnja raka na dojki 20 odstotkov višja kot pri tistih, ki so se zavedale pomena uživanja vitamina. Tudi tistim, ki so že zboleli za rakom, lahko uživanje te mikrohra-ne koristi. Bolniki, ki trpijo zaradi raka, imajo v krvi manj vitaminov kot povprečni ljudje. Na heidelber-ški kliniki za vrat, nos in uSesa, odreja primarij Heinz Maier pacientom, ki imajo tumor na območju glave in vratu, visoke terapevtske odmerke vitamina A. Stranskim učinkom se pri tem ni moC vselej izogniti. Vendar pa so prvi rezultati te Euroscan raziskave - v njej sodelujejo klinike iz vse Evrope - pokazali, da se pri takšnem smotrnem odmerjanju vitamina le redko pojavljajo sekundami tumorji. Kako si lahko pojasnimo to presenetljivo delovanje vitaminov? »Ce olupljeno jabolko namaženo z limoninim sokom,« pojasnjuje predsednik nemškega društva za prehrano DGE iz Frankfurta, prof. Volker Pudel, »ostane površina svetla in zavarovana pred oksidacijo.« Protioksidanti varujejo tudi nase celice pred podobnimi procesi, ker nevtralizirajo (glej grafikon) proste radikale. Kot dobro uigrano moštvo se lotijo molekularne bande teroristov. Zunaj celice je na straži beta-karotin, v celiCni membrani vitamin E, ki ga podpira element selen, ki brani celico pred vsiljivci. Znotraj celice pa potem vitamin C dokončno izloči proste radikale iz bo-ja. Molekulami biologi so v epruveti že dokazali, da betakarotin vpliva na upravljanje naših genov. Celo tega je sposoben, da prve pojave izrojevanja normalne celice v rakavo celico zasuka nazaj. Kar zadeva vitamine, so naši predniki v evoluciji, živali, v boljšem položaju. Prof. Klaus Pietrzik, strokovnjak za prehrano na bonski univerzi, o ljudeh z nekaj pretiravanja govori kot o bitjih, ki so »defektni mutanti«. Večina živali lahko vitamin C sintetizira v lastnem telesu, in sicer ravno toliko, kolikor ga organizem potrebuje, da se ne prehladi. Ko gre na primer lisica v snežnem metežu na lov, proizvaja njena presnova iz glukoze velikanske količine vitamina C. Človek razen vitamina D sam ni sposoben proizvesti nobenega od trinajstih življenjskih pomembnih mikrohranilnih snovi. Kar zadeva vnašanje vitaminov, smo odvisni od zunanjega sveta. Vprašanje, koliko vitaminov potrebuje človek, je tudi po pravcati poplavi prevencij-skih raziskav še bolj eksplozivno kot kdajkoli doslej. Koliko vitaminov potrebujemo? Razlog za to je dejstvo, da se tradicionalni raziskovalci prehrane prepirajo z raziskovalci vitaminov o najbolj kljuCni točki. Ah se moramo ob normalni prehrani oskrbovati Se z dodatnimi količinami iz lekarne, Ce se želimo v najboljšem mogočem obsegu zavarovati pred boleznijo in rakom? »Večina znanstvenikov, ki delajo na tem področju, sama uživa vitamine,« trdi strokovnjak za vitamine Pietrzik. Ko pa morajo objavljati priporočila za občo rabo, so strokovnjaki običajno zelo zelo zadržani. Nemški vitaminski stražarji, ki so združeni v Nemškem društvu za prehrano, ostajajo zvesti konzervativni usmeritvi: »Ne objavljamo no- benih priporočil za povečano uživanje vitaminov, kajti že z običajno prehrano so ljudje kar dobro preskrbljeni.« Vendar pa je merilo, s katerim meri potrebo po vitaminih to društvo, Se iz časov, ko je bilo treba zagotavljati le najnižjo nujno količino vitaminov. Za mnoge raziskovalce vitaminov, predvsem za tiste, ki upajo, da bodo vitamini postali orožje proti civilizacijskim obolenjem, kot sta rak in sreni infarkt, je to premalo. »Priporočila, ki se nanašajo na pomanjkljivo prehrano, nimajo nobene zveze s prevencijo,« pravi prof. Karlheinz Schmidt s tubingenške univerze. Toda - raka je moC preprečevati le z dvojnimi, desetkratnimi ah celo stokratnimi odmerki in prav zastran pravega odmerka ta hip po svetu lahko le špekulirajo. Po vsem svetu teče ta hip več kot 30 dolgoročnih študij o vitaminih. »Počakati moramo na nadaljnje intervencijske Študije,« priznava Helmut Heseker, strokovnjak za vprašanja prehrane na unverzi v Paderbomu. Na trenutek, ko bodo v Nemčiji uradno objavili priporočila zastran varovanja pred rakom z vitaminskimi tabletami, bo treba Se počakati. Prof. Heinrich Kasper z univerze v VVurzburgu je prepričan, da imajo Američani manj zadržkov, ko je treba priporočati vitaminske tablete: »V Nemčiji vlada določena obrzdanost.« In res je tako, kajti raziskovalcem se hitro zgodi, da jih ožigosajo kot branilce interesov farmacevtske industrije. Tisti, ki nočejo Čakati predolgo, pa imajo že nekaj deset let pomembnega vzornika: vitaminski veteran in Nobelov nagrajenec Linus Pau-ling, ki je ta Cas dosegel ugledno starost 92 let, poje vsak dan 20 gramov vitamina C, seveda v obliki praska, kajti sicer bi moral vsak dan popiti 30 litrov oranžnega soka ah pojesti 10 kg paprike. Dodatno k temu spravi vase tudi 800 miligramov vitamina E, ki po njegovih besedah učinkuje kot zaščita pred staranjem. Strokovnjak za preventivno medicino Schmidt, meni, da so takšne vitaminske bombe pretirane, kljub temu pa je slej ko prej prepričan, da potrebujemo preparate za boj s stresom. Njegovo priporočilo, nanašajoče se na »magične tri«, se glasi: 200 mg vitamina C, 15 mg betakarotina ter 30 do 60 mg vitami- na E. Sele s taksnimi količinami, ki so približno trikrat višje od tistih, ki jih priporoča Nemško društvo za prehrano, se lahko optimalno zaščitimo. Kar zadeva priporočilo ameriškega National Cancer Institute - 5 porcij sadja in zelenjave na dan -, pa Schmidt meni, da ni v skladu z realnostjo. »Toliko sočivja Se sami strokovnjaki za prehrano ne zmorejo pojesti.« Tablete, pravilna prehrana »Pri pravilni prehrani,« računa v nasprotju s tem prof. Claus Leit-zmann iz Giessena, »zaužijemo 200 do 250 mg vitamina C.« Zato je njegov osebni recept preprost: dnevno 4 pomaranče ah 6 jabolk ah 2 kivija. Naše dejansko vitaminsko stanje, ki je raziskoval Helmut Heseker v raziskavi z imenom VERA, ki jo je finansiralo Zvezno ministrstvo za raziskave. V njej so iskali osebni prehrambeni umik kakih 2000 ljudi in so potem v njihovi krvi določali koncentracijo vitaminov. Rezultat prof. Hesekerja se glasi: »Povprečen Nemec je kar dovolj dobro preskrbljen z vitamini.« Vendar: »-Pet do deset odstotkov Nemcev zaužije premalo vitaminov.« Ta odstotek pa samo v Nemčiji predstavlja kakih osem milijonov ljudi iz naslednjih rizičnih skupin: - kadilci in hudi pivd. Njihova oskrba z vitamini je ogrožena kar z dveh plati. Sami po sebi zaužijejo premalo vitaminov, ker imajo po pravilu zelo nizko stopnjo zavesti o zdravem življenju. Hkrati pa porabijo dvakrat več vitaminov kot povprečni ljudje. Pri kadilcih sleherna cigareta uniči 1 gram vitamina C. Pri štiridesetih od stotih kadilcev so zabeležili pomanjkanje vitamina C. - ostareli občani: pri treh od štirih občanov pri višji starosti so ugotovili, da jim primanjkuje vsaj enega od vitaminov, ki so potrebni. V starosti telo na splošno na slabše vsrkava vitamine. Razen tega pa se starejši ljudje, podobno kot tudi mladostniki, pogosto slabše hranijo. - bolniki: pri številnih ljudeh z obolenji na želodcu, Črevesju in jetrih, telo iz hrane ne more več Črpati zadostne količine vitaminov. Tudi zdravila, posebno sredstva zoper bolečine in zoper pomiritev, močno načenjajo vitaminski proračun, zlasti vitamin B in folno kislino. - nosečnice: pri njih se potreba po vitaminih močno poveča. Novejše raziskave so mimo tega pokazale, da se pri dvakratno ali trikratno povečanem odmerku folne kisline (normalni odmerek 0, 4 do 0, 6 mg) poškodbe na hrbtenici redkeje razvijejo. Tudi številni normalni potrošniki ne želijo tvegati. Kot dnevno dopolnitev si najraje privoščijo multivitaminske preparate, tako vsaj piše v vodiču po vitaminih, ki ga je objavila ameriška univerza Tufts. Ah človek sega po bonbonih, po kapsulah ali po penečih se tabletah, je stvar okusa. Vendar pa se spričo takšne pretirane ponudbe splača pogled v listič, ki je priložen zavoju z vitamini. Kajti pomembo je tudi to, da takšne tablete, razen vitaminov, vsebujejo tudi minerale in mikroelemente. Količina posamičnih učinkovin naj bi bila vedno v okviru dnevnega odmerka ali pa naj bi jo le rahlo presegala. Resnično tvegani so v prvi vrsti preveliki odmerki vitamina A in D. Oba vitamina se topita v maščobi in jih telo vskladišCi. Sleherni Eskimo namreč ve, da se lahko človek z uživanjem jeter polarnega medveda ali tjulna zastrupi, ker jetra vsebujejo velikanske količine vitamina D. Dopustni so le majhni grižljaji. V bistvu se vsi strokovnjaki za prehrano strinjajo v tem, da prehrana s tabletami ne more nadomestiti zdravega načina življenja in uravnotežene prehrane. Prof. Heseker zato posebej svari kadilce pred usodno zmoto v presoji. Vitamini po njegovih besedah niso tableta, ki jo je moč uporabiti »potem«. Zato pravi, da človek škodljivih učinkov kajenja tudi z veliko količino tablet vitamina C ne more oslabiti za veC kot deset odstotkov. Tisti, ki se resno odloči za to, da bo namesto paprike užival tablete, tvega, da bo zaradi tega izgubil številne druge, življenjsko pomembne prehrambene snovi. Snovi, ki nas varujejo, je namreč nekaj sto. »Večine niti Se ne poznamo ali pa smo ravno pred tem, da bi jih raziskali,« pravi prof. Kasper. To velja npr. za flavonoide ali alicin iz česna, ki prav tako učinkujeta antikarceroge-no. Nekaj mora biti jasno, pravi strokovnjak za prehrano Pietrzik: »Namen evolucije ni bil v tem, da bomo hodili v lekarno in si tam kupovali vitaminske preparate.« Po Focusu priredila K. S. prosti radikal Zaščita celice: vitamini naredijo agresivne molekule neškodljive Molekula se sprevrže v prosti radikal, defektne \ Vitamin E (protioksidant) % prekine takšno inuicnuia ac ajiiciw.c v jiiuou muiiuii, |’ % (VCriŽnO TCakcijo. ko je reakcija v presnovi ali pa škodljive b-fii*!! Kajti ta vitamin lahko snovi iztrgajo elektron. membrane odda elektron, ne da memorane bi sam postal agresivna ...j* molekula. posamični elektron S' ___-‘Jr elektronski Prosti radikali so visoko reaktivni. Prizadevajo si, da bi drugim molekulam iztrgali izgubljeni elektron. _________________ podroben pogled v sestavino celične membrane Prosti, radikal IP5 0 V Po nanadu radikala sama odpravi na lov za elektroni. Začne se verižna reakcija. / novi prosti radikali - X O,— © • CELICA Posledica takšnih oksidacijskih procesov so spremenjeni proteini in uničene celične membrane. Tako nastanejo ugodne razmere za nastanek raka in drugih obolenj. SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 Živ zav Prva ljubezen, pon. 4/6 dela Švedske nadaljevanke Sezamova ulica, 3/13 del ameriške otroške nanizanke Obzorja duha I. Mednarodni festival romarskih pesmi, 2, oddaja Vodne pustolovščine, pon. 11/24 dela angleške pzn serije Poročila H orno Turisti cus, ponovitev Lila minibus. irski film, 1990 Habsburžani, pon. 2/4 dela avstrijsko-nemške dokumentarne nadaljevanke Galebove hčerke, 6/10 del kanadske nadaljevanke Po romanu Arlette Cousture TV dnevnik 1 Po domaCe Risanka Slovenski loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Naši športniki v Lillehammerju Glive James: Slava v 20. stoletju, 5/8 del angl. dok. serije TV dnevnik 3, VPS 2220 Sova V civilu, 1/6 del angleške nanizanke Igrajo: Jason Isaacs, Peter Hovvitt, Edvvard 0'Cannell. Lennie James, Elizabeth Rider in drugi; režija Karl Francis. Inšpektor Morse, 6/10 del angleške 'nanizanke Video strani SLOVENIJA 2 Video strani Garmisch Partenkirchen: Slalom (M), 1. tek, prenos Sierra Nevada: Superveleslalom (2), prenos Svila iz puščave, nemška dokumentarna oddaja Športna' nedelja: Garmisch Partenkirchen: Slalom (M), 2. tek, prenos Poglej in zadeni, ponovitev Trgovec š sencami. 3.. zadnji del novozel. nadaljevanke Gore in ljudje Zlata dobrota, pon. ameriški film, 1969 Po scenariju Cabirijine noči Federica Fellinija. Dnevik 2 Alpe - Donava - Jadran Hedd Wyn, valeški film, 1992 Biografska zgodba Ellisa Humphreya Evansa Režija: Paul Turner Projekt, dokumentarna oddaja Športni pregled Video strani ® RAI 1 Variete: Senza rete (G. Cinquetti in Little Tony) Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La banda dello Zecchino Zelena linija Magazine Maša Aktualno: Parola e vita Zelena linija : Dnevnik Kviz: Toto-TV Radiocor-riere Variete: Domenica in (vodita Mara Venier, Lu-ca Giurato), vmes (15.20 Cambio di campo, (16.20) Solo per i finali Dnevnik Šport: 90. minuta Variete: Domenica in Vreme, dnevnik, šport Film: Io e zio Buck (kom., ZDA '89, r. J. Hi-ghes, i. John Candy, Andy Madigan) Športna nedelja Dnevnik Športna oddaja: Tempi supplementari Dnevnik in vreme Film: Le piace Brahms? (kom., ZDA '61, r. A. Lit-vak, i. Ingrid Bergman, Yves Montand) Film: Gli ordini sono or-dini (kom., It. '72, i. Monica Vitti, C. Auger) RETE 4 SE Koper DtO Hrvaška 1 A KANALA Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Ris. risanke in spoti Dance Session, ponovitev 18. oddaje Smrtonosne igre, ponovitev filma Igrajo: Frank Stallone, Brenda Vacaro in drugi; režija John Bowen. Ameriških deset, ponovitev Male živali Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Helena, glasbena oddaja Video strani CMT Tropska vročica II., ponovitev 18. dela am. nanizanke Tropska vročica II., 22. del ameriške nanizanke Bela vročica Nick odpotuje v Izrael na pomoč loCeni materi, ki želi dobiti nazaj ugrabljeno hčer. Ta je pri njenem bivšem možu, ki ga preganja mafija... Kino, kino, kino, oddaja o filmu Vohuni, laži in gola bedra, ameriški film Po romanu Liama 0'Flahertyja Igrajo: Ed Begley, Linda Puri, Harry Anderson, Wendy Crevvson in drugi; režija James Frawley. Freddy Fallon, agent CIAe, skuša s pomočjo svojega prijatelja Alana in njegove žene Beverly ter svoje bivše žene Evelyn, razkrinkati nevarnega morilca, Cigar naloga je preprečiti, da bi prišlo do srečanja med predsednikoma ZDA in SZ. CMT Video strani RAI 2 Variete: Videocomic Variete: In famiglia, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik iMjjd Otroški variete, vmes ri- ■ sanke, igre, nanizanke Kviz: Che fine ha fatto ■ Carmen Sandiego? MEH Nan.: II bambino del karate Variete: In famiglia (vodi A. Cecchi Paone) Dnevnik, rubrika o medicini Trentatre in vreme Variete: In famiglia Mladinska oddaja Film: Un maggiolino tut-to matto (kom., ZDA ’69, i. Dean Jones, M. Lee) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Domenica sprint Nad.: Beautiful Nan.: Storie incredibili -Benvenuti nel mio incu-bo (i. D. Hollander), Una vita tra i libri (i. L. Penn) Dnevnik in vreme Židovska kultura Dok.: Ex Jugoslavija Nan.: Un giustiziere e new York Videocomic KOPER Slovenski program ghhzf KOROŠKA Dober dan, Koroška 4 66 | RAI 3 SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek, 9.45 moški slalom, 1. tek, 11.00 orientacijsko smučanje Atletika: kros SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek, 12.45 moški slalom, 2. tek Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Quelli che il calcio... Aktualna odd.: Italiani brava gente, vmes iz filma Altri tempi - 11 pro-cesso di Frine Vreme, dnevnik, 19.20 Domenica gol, 19.30 Deželene vesti, 19.45 Šport Aktualno: La zattera Variete: Tunnel Aktualno: Eppur si muo-ve, 22.30 dnevnik Film: L’angelo della ven-detta (dram., ZDA ’81) Pregled tiska llm v originalu Film: Arniči piu di prima Film: Le motorizzate (kom., ’63, i. Toto), vmes (9.30) dnevnik Affari di cuore Nedeljski koncert Variete: II gioco dei 9 Nad.: Maddalena, 12.30 Celeste, 13.00 Sentieri, 14.30 Primo amore, vmes (11.55.13.30) dnevnik Variete: Ai tempi miei Aktualno: Ceravamo tan-to amati, 18.00 Lui lei 1’altro, vmes (17.30, 19.00) dnevnik Punto di svolta Film: Vittime di guerra (vojni. ZDA ’89, i. S. Penn, M .J. Fox) Aktualno: Kronika (vodi Emilio Fede) Glasba: Nedeljski koncert, 23.30 dnevnik Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Nabožna odaja Dok.: 5 celin, 10.00 Re- portage, 11.15 Arca di Noe Risanke: Simpsonovi Glasba: Sueprclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Variete: Buona domenica (vodita Gabriella Carluc-ci, Gerry Scotti) Nan.: Nonno Felice Dnevnik TG 5 Variete: L’edicola di Gommapiuma Film: Banana Joe (kom., It.-Nem. '82, i. Bud Spencer, M/Langner) Aktualno: Ciak, 23.05 Nonsolomoda Zanimivosti o filmu Malice Dnevnik Nan.: Nonno Felice # TELE 4 I 22.55 Dogodki in odmevi mt||j 21.30, 23.05 Športne ve-sti 'IHKIt Nan.: Lo sceriffo del Sud ($) MONTECARLO 19.30,22.30 Dnevnik 15.45 SP v smučanju: Zenski slalom, 9.55, 13.00 moški Film: Le spie vengono dal delo (krim., ’69) Šport: Golagoal TV novice Ločitev po ameriško, pon. ameriške komedije Igrajo: Debbie ReynoIds, Dick Van Dyke in drugi; režija Bud Yorkin. Kam vodijo naše stezice, pogovor o življenju in delu Slovencev v Italiji, vodi Mario Cuk TV dnevnik Čarobna svetilka, otroški program Žrebanje lota Leonardo da Vinci: Življenje in delo, 5/6 del tv nadaljevanke Igrajo: Philippe Leroy, Giulio Bosetti in drugi; režija Renato Castellani. Tedenska notranjepolitična rubrika TVD TV dnevnik Shanks, ameriška grozljivka, 1974 Igrajo: Marcel Marceau, Philippe Clay in drugi; režija VVilliam Castle. [□MF Avstrija 1 # ITALIA1 Pregled tiska Otroški variete A tutto volume Šport: Whitbread Nan.: Sonny Spoon Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva Odprti studio Film: 11 pistolero (vestern, '76, i. J. Wayne) Nan.: T.J. Hooker Odbojka A lige Nan.: College Odprti studio Variete: Benny Hill Film: Senza esclusione di colpi (pust., ZDA '87, i. J.C. Van Damme) Šport: Pressing (vodi R. Vianello) Variete: Mai dire gol -Pillole Šport studio Šport: Veliki golf Cas v sliki Čebelica Maja VValtonovi, am. tv film Pogovor s tiskom Orientacija Cas v sliki Zlata dekleta, pon. am. humoristične serije Kamela na Divjem zahodu, ameriški vestern Sedmi kontinent Bog je povsod, 3. del Otroški program: Smrkci Nadaljevanja ne bo! Hobotnica, kviz Flying Pickets v Zagrebu Cas v sliki X-Large reportaža Cisto vsakdanja blaznost, 4. del serije Čas v sliki Kaisermiihlen Blues, 3. del serije Materinski dan KI, oddaja o kulturi Vizije To je bil Thomas Bern-hard Trg herojev, predstava iz dunajskega Burgtheatra Poročila TisoC mojstrovin GMF Avstrija 2 Cas v sliki Pan-optikum Garmisch Partenkirchen: Slalom (M), 1. tek, pre- nos Dežela gora Garmisch Partenkirchen: Slalom (M), 2. tek, prenos Dober dan, Koroška Slike iz Avstrije Športno popoldne Ognjeni pas, 4., zadnji del serije Klub za seniorje Kultura vsakdanjega ži- vljenja Slika Avstrije Avstrija danes Kraj dejanja, serije Pogledi od strani Cas v sliki Hej, sestra Cisto vsakdanja ameriška norost, ameriška komedija, 1988 Cas v sliki TV-koledar Poročila . , Mali Abner, ameriški C film, 1940 Igrajo: Granville Owen> Martha driscoll in drug1’ režija Albert S. Rogell- Poročila Nedeljski živžav Malavizija Poročila Kmetijska oddaja Narodna glasba: »Baranjske buše« Mir in dobrota Duševni klic Poročila Velike aventure: Ivanhoe, risanka Opera Box Poročila Družinski zabavnik Ljubosumje, ameriški film, 1984 Igrajo: Angie Dickinson, Paul Michael Glaser, David .Carradine, Richar Mulligan, Bo Svenson. France Nuven in druge režija Jeffrey Bloom. Maxim, risanka TV fortuna TV spored Dnevnik 1 Šport Sedma noC Poročila , Odletel bom, 13/16 dei ameriške nadaljevanke Igrajo: Sam VVatersoDi Kathryn Harrold, Regina Taylor, Jeremy London. Šport Slika na sliko Poročila v angleščini Sanje brez meja Hrvaška 2 TV-koledar Top DJ Mag Cro Pop Rock Športna nedelja Tenis: ATP magazin DP v dvoranskem tenisu. Finale (M) ZOI '94 - Lillehammer, 5., zadnji del oddaje Košarka NBA Action Sierra Nevada: Slalom (M), posnetek Split: DP v košarki: Croatia Osiguranje-Za-greb, 1. polčas Split: Košarka, 2. polčas Cro Pop Rock Dnevnik Cmo-belo v barvah: Mačka na vroči pločevinasti strehi, amer. film Izbiramo glasbo Zgodovinska poročila Buddy Holly Madžarska Vaška tv Risanke Biblijsko sporočilo Kje, kaj?, mlad. magazin Nedeljski magazin Koncert: Dido in Aenais Opoldanski zvon Tv magister, izobraževalni program Pesem doni Telexpo '96, gospodarski magazin Telesport Verski program za evangeličane Disneyjevo popoldne: Gumijasti medvedki Kako vzgajati otroka? Kapitan Balu Dallas, 163. del Kolo sreCe Teden Dnevnik Zabavna glasba Liliomfi, madžarski film,1954 Telesport Top Show, ponovitev TV SPORED Nedelja, 6. februarja 1994 TV SLOVENIJA 1 13.55 LILA MINIBUS ■•irski barvni film, 1990 ®',es Poster, scenarij: Shane Connaughton Z? knjigi Maeva Binchyja, fotografija: John Baker niao' llona Sekacz’ igrajo: Con O Neil, Stepha-Do Beatie Edney in drugi. w lfY'° Kirwan, Brendan Conroy, Rynagh 0'Grady ak konec tedna se pred malim Tomovim avto-som zbere nenavadna druščina, da bi se iz Du-Pdp&jala v majhen podeželski kraj, kjer jih Vsk° sor°dniki in znanci. nr°K/PO sv°j& ie nesrečen, vsak se ubada s svojimi k' Oblemi. Povezuje in druži jih omejenost domače dia'znano okolje, kjer vladajo predsodki in so Iju-rnl nePrestano drug drugemu na očeh. Zato je oL,r-U-vo' da svoje stiske in bolečine toliko bolj 'n tiščijo zase. Tom trpi zaradi sestre Phil, ki zoravi v psihiatrični bolnici, pa to družina skriva ~\^d svetom, Judy je nesrečna ločenka, ki je bila _ 'Odi SVOie mlarin da SV ' J sejcundi. Slov nnU Pr®dstavnice so tok Vnf^6, Pohajajo v j formo v pravem trenut ^vzan 5., Urška Hrova atasa Soka118 > Katja nv2(h m Spela Pretnar 2 m niZT , dokazala, ? j ^oa helih strmin, W,a 6C, na)holjsim re; H ® na koncu uspela zi c Pred Svedinin Pomili -™vC11SKe predstav le°'f r^htve malo j l ,fo rnesto, kar je ni o )Sa slalomska u' odkar nastopa v bele oajDoljsi rezultat v Posedanja najboljši Je bila 23. mesto. S pa je bila osem te® zaokrožila dob slovenskih pre ^anasnji slalom je Jedrnim smukom umja Pernilla W reni Schneidi Dovžan je bila ss enajsta. Rezultati: 1. Schneider (Svi) 1:41.30, 2. VViberg (Sve) 1:42.66, 3. Compagnoni (Ita) 1:42.70, 4. Zingre (Svi) 1:43.06, 5. Gallizio (Ita) 1:43.64, 6.-7. Piccard (Fra) in Dovžan (Slo) 1:43.73, 8. Perez (Ita) 1:43.84, 9.-10. von Griinigen (Svi) in Ertl (Nam) 1:43.85, 11. Hrovat (Slo) 1:43.98, 16. Bokal (Slo) 1:46.08, 18. Pretnar (Slo) 1:46.66 Svetovni pokal - skupno: 1. VViberg (Sve) 1.209 točk, 2. Schneider (Svi) 1.190, 3. Wa-chter (Avs) 898, 4. Compagnoni (Ita) 782, 5. Seizinger (Nem) 744,11. Urška Hrovat 421,12. Alenka Dovžan 355, 14. Spela Pretnar (vse Slo) 287. Slalom: 1. Schneider (Svi) 660 točk, 2. VViberg (Sve) 570, 3. Hrovat (Slo) 310, 4. Gallizio (Ita) 286, 5. Kjorstad (Nor) 212, 18. Alenka Dovžan (Slo) 115. s Od leve: Compagnoni, Schneider in VViberg (Telefoto AP) _______DANES V GARMISCHU / SLALOM ZA SP_______ Favoriti Tomba, Košir, Stangassinger... V prednosti je najbrž italijanski smučar - Tudi Girardelli optimistično razpoložen GARMISCH-P ARTENKffiCHEN -Po odpovedi včerajšnjega smuka zaradi varnostnih razlogov bo danes v tem nemškem zimsko-športnem središču slalom za svetovni pokal. To bo tudi prva tekma po tragičnem padcu Ulrike Maier na smuku v Gar-mischu prejšnjo soboto. Favoritov za zmago je nedvomno precej in med njimi je tudi Jure Košir, ki je pred tednom dni v Chamonbcu osvojil tretje mesto. Toda glavni favorit je kljub vsemu Alberto Tomba, ki je na tekmi v Franciji zmagal, s svojo vožnjo pa je dokazal, da se vraCa v vrhunsko formo. Tombi tudi odgovarja smučišče v Garmischu, ki je najbolj strmo od vseh, na katerih potekajo slalomske tekme za svetovni pokal. Italijanski šampion se je na današnji smuk kot običajno pripravljal v Val di Fassi. »Proga v Garmischu mi odgovarja, saj vedno smučam dobro na strmih in zahtevnih progah, kot je bila tista v Chamonbcu. Upam, da bodo razmere v Garmischu podobne, s Čimer bi imel velike možnosti za novo zmago in utrditev vodstva v slalomski razvrstitvi za svetovni pokal,« je Tomba včeraj precej optimistično izjavljal. Petkratni zmagovalec svetovnega pokala Marc Girardelli pa je imel letos le malo razlogov za veselje na slalomskih tekmah. Toda to ga niti ne skrbi preveč. »Lani sem imel morda še večje probleme, pa sem kljub temu na svetovnem prvenstvu v slalomu osvojil srebrno kolajno,« je dejal. Pred današnjo tekmo je precej opti- mistično razpoložen, saj je imel zaradi odpovedi smuka prvič letos dovolj Časa, da se je nekoliko bolj posvetil treningu slaloma. Luksemburški reprezentant avstrijskega rodu pa je še povedal, da skupne zmage v svetovnem pokalu nezasleduje več. Ta je namreč že skoraj gotovo v rokah Norvežana Kjetila Andreja Aamodta, ki ima pred Girar-dellijem že skoraj 400 točk naskoka. Aamodt je slalomski svetovni prvak, toda v tej sezoni se v slalomu še ni uvrstil bolje od petega mesta. V boj za vrh pa se bo gotovo spustil tudi Avstrijec Thomas Stangas-singer. V Chamonbcu, dan po smrti Ulrike Maier, se ni mogel dovolj zbrati in je smučal slabo, za danes pa napoveduje »corne back«. KOLESARSTVO / NASKOK NA SVETOVNI REKORD V VOŽNJI NA ENO URO ‘er je včeraj še enkrat zaman naskakoval Boardmanov rekord (AP) Prvi poskus ni uspel Moser ponoči še enkrat poskusil MEXICO CITY - Tudi včerajšnji Moserjev popoldanski poskus, da bi zrušil svetovni rekord Britanca Board-mana v vožnji na eno uro, je spodletel. Tokrat se je ustavil v 26. krogu, ko je veter postajal vse močnejši in je postalo jasno, da rekorda ne bo. V prvem včerajšnjem poskusu je Moser prevozil 8 kilometrov 333 metrov in 33 centimetrov s poprečno hitrostjo 51, 704 km na uro (Boardman je 23. 7. 1993 v eni uri prevozil 52, 270621 km). 2e po petem kilometru je bilo jasno, da njegov naskok ne bo uspel. Čeprav vetra ni bilo, je 42-letni kolesar za 5 kilometrov porabil 5 minut, 49 sekund in 44 stotink, medtem ko je Boardman med rekordno vožnjo za isto pot potreboval 5 minut 48 sekund in 50 stotink. Pri včerajšnjem poskusu je bilo tudi nekaj novosti na kolesu. Odstranili so naslon za prša in nekoliko razširili balanco, ki so jo izdelali iz aluminja, za osnovo pa jim je služila balanca gorskega kolesa. Toda Moser še ni povsem obupal in je že včeraj pozno ponoči (popoldne po mehiškem času) najbrž znova poskusil. V taboru italijanskega kolesarja so se namreč odločili, da še enkrat poskusijo, preden se dokončno odrečejo naskoku na svetovni rekord. Za večerni poskus pa so se odločili, ker so ugotovili, da je takrat najmanj vetra. Toda očitno rekord v vožnji na eno uro ne mika samo Moserja. Škot Graeme Obree, ki je 17. 7.1993 že postavil svetovni rekord, za prve dni maja napoveduje prihod v Mehiko in naskok na Boardmanov rekord. Ustanovili sklad Ulrike Maier ŽENEVA - Mednarodna smučarska organizacija FIS in Združenje smučarskih novinarjev AISJ sta vCeraj ustanovila sklad, ki so ga poimenovali po tragično preminuli avstrijski smučarki Ulrike Maier. Sklad so ustanovili z namenom, da bi pomagali ponesrečenim tekmovalcem in pa njihovim najbližnjim sorodnikom. Prva, ki bo deležna pomoči iz tega sk-| lada, bo prav štiriletna hčerka Ulrike Maier, Mela-nie. Ustanovitelji sklada so že darovali 5000 švicarskih frankov, k pobudi pa so že pristopile tudi krajevne oblasti v Garmisch-Partenkhuhnu. Dva svetovna rekorda v dvorani MOSKVA - Na mednarodnem dvoranskem mitingu v Moskvi je ruska ženska štafeta 4 x 800 metrov s časom 8:18.71 za šest sekund izboljšala stari rekord štafete ZDA, Jamajčanka Marlene Ottey pa je tri dni star rekord Rusinje Privalove v teku na 50 metrov izboljšala za ti stotinke. Rekord tako znaša okroglih šest sekund. Zadnja priložnost Stangassingerjeve STERRA NEVADA - Nemka Ulrike Stangassinger je napovedala, da bo marca letos po koncu sezone prenehala s tekmovalnim športom. 25-letna smučarka, ki tekmuje v svetovnem pokalu vse od leta 1986, je dejala, da so vzrok za njeno odločitev slabi rezultati. Kljub temu želi šesta z lanskega svetovnega prvenstva v smuku v Morioki na Japonskem danes na superveleslalomu v Sierra Nevadi izkoristiti zadnjo priložnost za uvrstitev v nemško olimpijsko reprezentanco. Kambodža 195. članica MOK T.TT.T.FHAMMFR - Izvršni odbor MOK (Mednarodni olimpijski komite) je danes priporočil, da se Kambodža sprejme kot 195. Članica v to telo. Dokončno odločitev o tem bodo sprejeli na 102. skupščini MOKA, ki se začne v Lillehammerju v ponedeljek. Odlične igre Čehov STOCKHOLM - Na predolimpijskem hokejskem turnirju v Stockholmu je Češka premagala Rusijo s 5:0 (2:0, 0:0, 3:0). Gole so dosegli: Hostak 2, Kastak, Toupal in Allinc po enega. Kanada je s 6:5 (2:3,1:2, 3:0) premagala Švedsko. Strelci za Kanado so bib Yves-Roy, Kontos, Astley, Karyia, Norris in Ned-ved, za domačine pa Naslund, Dackell, Rydmark, Berglund in Jonsson. Cehi so se nato pometih z domačini in dosegb še drugo zmago. Češka - Švedska 2:1 (1:0, 1:1, 0:0). Za Češko sta bila uspešna Horak in Vykoukal, za Švede pa Bergqvist. V Dubaiu finale Bruguera - Gustaffson DUBAI - Finalista moškega teniškega ATP turnirja v Dubaiu (nagradni sklad 1 milijon dolarjev) sta Spanec Sergi Bruguera in Šved Magnus Gustaffson. Bruguera, prvi nosilec, je v polfinalu s 6:2, 6:1 premagal Rusa Volkova, Gustaffson (4. nosilec) pa je s 6:2, 6:2 odpravil Južnoafričana Ferreiro (8. nosilec). Stich izločen MARSEILLE - Na tukajšnjem ATP turnirju za moške z nagradnim skladom 540.000 dolarjev je v polfinalu prišlo do nepričakovanega razpleta. Švicar Rosset, Četrti nosilec, je s 6:2, 2:6, 6:4 premagal prvega nosilca, Nemca Michalea Sticha. V drugem polfinalu je Francoz Boetsch (5. nosilec) s 7:6, 6:3 odpravil Italijana Diega Nargisa. Grofova in Navratilova zlahka TOKIO - Prvi nosilki teniškega turnirja ATP v Tokiu, Steffi Graf in Martina Navratilova, sta upra-vicih napovedi in se uvrstih v finale. V polfinalu je Nemka s 6:2, 6:2 premagala Nizozemko BVoogerto-vo, Američanka Češkega porekla pa s 6:2, 6:3 šesto nosilko, Švicarko Maleejevo. Gascoigne v Italiji preživlja precej težke trenutke RIM - »Ne vem, koliko Časa bom še zdržal. Z La-ziom me veže še triletna pogodba, toda v zadnjih mesecih sem tu v Italiji doživel neverjetne trenutke. Dvakrat so vlomili v mojo hišo, razbijajo mi šipe na oknih, ponoči me morijo s telefonskim klici«, je v intervjuju za angleški »Sun« dejal nogometaš Lazia Paul Gascoigne, ki je pred nekaj dnevi udaril nekega fotografa. »Bil sem v trgovini. Ni mi dal mira. Naredil je najmanj šestdeset fotografij, ko pa sem ga vljudno prosil, naj neha, me je zgrabil za vrat«, je izjavil Gascoigne, ki sicer ne velja ravno za najbolj mimo osebo, pri Laziu pa je le od časa do Časa upravičil sloves velikega nogometaša. Umrl Fred de Bruyne TOULONE - Belgijski kolesarski as petdesetih let Fred De Bruyne je umrl včeraj v Seillansu, v južni Franciji za posledicami dolge bolezni. Star je bil 63 let. De Bruyne je v svoji karieri trikrat zmagal na dirki Liege - Bastogne - Liege (1956,1958,1959), po enkrat pa na dirkah Pariz - Roubaix (1957), Valonska pušCica (1958), krožna dirka po Flandrji (1957) in Pariz - Nica. ITALIJANSKA A-l LIGA Bialetti brez Bonija lahek plen Stefanela? Včeraj kar tri srečanja TRST - Tržaški Stefa-nel bo danes gostoval pri Bialettiju v Monte-catiniju, ki je ostal brez svojega najboljšega igralca in strelca Maria Bonija, ki je prav ta teden izvedel za svojo usodo: zaradi uživanja nedovoljenih sredstev je izključen za dve leti. Brez svojega najboljšega predstavnika je Bialetti gotovo izgubil svojo udarno moč in predvsem je prikrajšan za najmanj 25-30 točk. kolikor jih je moštvu zagotovljal Boni na vsako tekmo. Tržačani, ki so se med tednom brez težav uvrstili v polfinale Koratievega pokala, so torej danes v Montecatiniju nesporni favoriti za zmago.Tanje-videvo moštvo igra dokaj zanesljivo, zato bi moralo premostiti tudi današnjo oviro in ostati samo na vrhu lestvice. Derbi današnjega kola pa bo bržkone v Pe-saru, kjer bo Scavolini igral proti Benettonu iz Trevisa. Obe moštvi sta med tednom v pokalu bridko razočarah' in zato iščeta uteho vsaj na prvenstvenih nastopih. Zanimivo bo tudi srečanje v Caserti, kjer bo domači Onyx, ki ga vodi Ranko Zeravica, igral proti Glaxu iz Verone. V včerajšnjem popoldanskem anticipiranem srečanju je beneška Ac-qua Lora spet zamudila lepo priložnost, da bi osvojila prepotrebni točki v boju za obstanek v ligi. Benečani so vodili vse do konca, v zadnjih potezah pa jih je Kleenex iz Pistoie presenetil in tako zmagal s 100:94 (52:55). Najboljši strelec v beneških vrstah in vsega srečanja je bil Binotto. ki je dal 29 točk, dobro se je odrezal tudi novi Američan Reddick (13 točk), ki je zamenjal slovenskega reprezentanta Slavka Kotnika. Pri gostih pa so bili najboljši strelci Forti (23 točk), Spagnoli (19) in Binion (18). Sinočnja izida: Buck-ler - Filodoro 78:70, Re-coaro - Pfizer 96:73. DANAŠNJI SPORED (17.30): Scavolini - Be-netton; Reggiana -Clear; Bialetti - Stefa-nel; Onyx - Glaxo; Baker - Burghy. VRSTNI RED: Stefa-nel Trst-30; Glaxo Verona 28; Recoaro Milan (26), Buckler Bologna (26); Scavolini Pesaro in Benetton Treviso 22; Pfizer Reggio Calabria (18); Filodoro Bologna (16); Kleenex Pistoia 16; Onyx Caserta in Bialetti Montecatini 14; Clear Cantii in Reggiana Reggio Emilia 12; Baker Livorno 11; Bur-ghy Rim 10; Acqua Lora Benetke h. DANAŠNJI SPORED A-2 LIGE (17.30): Ban-cosardegna Sassari -Monini Rimini; Auriga Trapani - Teamsystem Fabriano; Carife Ferrara - Francorosso Turin; Olitalia Siena - Telemarke! Forli; Floor Padova - Elecon Desio; Pavia - Goccia di Camia Videm; Teorematour Milan - Nevvprint Neapelj; Cagiva Varese -Pulitalia Vicenza.____ C LIGA / SINOČI V PORDENONU Turel (kar 42 točk) pokopal jadranovce Frigora - Jadran TKB 94:79 (45:29) FRIGORA: Ritossa~ll, Colombis 13 (3:4), Spanga-ro, Grion 6 (2:2), Turel 42 (6:7), Micalich 2 (2:2), Piva 10, Vivian 6 (2:7), Vasti 4 (2:2), Bassoluca, trener Rosa. JADRAN TKB: Arena 8 (4:4), Oberdan 16 (6:6), Cuk 10 (4:4), Pregare 19 (6:6), M. Milič, Starc 14 (3:4), Rebula 8 (2:3), Koja-nec 2 (0:1), Hmeljak 2 (2:2), trener Vatovec. SODNIKA: Bon iz Benetk in Bradamante iz Tržiča. SON: Frigora 25, Jadran 23. PON: Starc (31). TRI TOČKE: Colombis 2, Turel 2, Ritossa 1; Oberdan 2, Pregare 1, Starc 1. PORDENON - Jadranov-ci so sinoči v Pordenonu doživeti že tretji zaporedni poraz. Da bi naši košarkarji lahko zmagali proti močnemu moštvu Frigore, ki ima nekaj odličnih posameznikov, kot so Turel (dosegel je kar 42 točk), Ritossa, Colombis, Grion itd., bi morali zares zaigrati brezhibno. Odsotnost Sandija Rauberja, ki se je poškodoval pred dvema koloma, je bila, kot je pokazalo tudi sinočnje srečanje, zelo boleča. Edina uteha ob tem porazu je to, da so jadranovci na pr- Visok poraz rokometašev Krasa Trimac Rokometaši Krasa Trimac so včeraj v deževnem vremenu visoko izgubili z Mezzocorono. Končni izid je bil 22:10 (13:5) za Mezzocorono. 1. DIVIZIJA / V 3. KOLU Prosek in Polet Metra tudi tokrat osvojila točki Grilanc (26 točk) in Vremec (20) naša najboljša strelca Basket Muretto - Prosek 59:68 (35:45) PROSEK: Verša 1 (1:2), Ban 9 (4:4), Pertot, Grego-ri 2, Rupel, Nabergoj 1 (1:2), A. Emili 3 (1:2), Gruden 5 (1:4), Grilanc 26 (5:7), Sterni 21 (11:15), trener L. Emili. TRI TOČKE: Ban 1, Grilanc 1. IZKLJUČEN: Grilanc (37). Proti skromnemu Muretto Basket so ProseCani izbojevali pričakovano zmago, toda z igro spet niso zadovoljili. Po začetnem vodstvu v 5. min. z 20:7 so naši košarkarji začeli lagodno igrati.V prvem polčasu se je razigral le Ivo Grilanc, ki je v tem delu dal kar 20 točk. V drugem polčasu je prišlo do pravega »black-outa« na obeh straneh, saj sta obe ekipi v osmih minutah dosegli le sedem točk. Prosečani pa se niso pustili presenetiti, ob- držali so prednost 10-12 točk in nato tudi zasluženo zmagali. (Marko Rupel) Magic Basket - Polet Metra 53:76 (17:39) POLET METRA: Bogateč 19, Berdon 3 (1:2), Briščik 11 (7:8), Malalan 4 (1:4), Vremec 20 (4:7), Jančar 2, V. Baitz 5 (1:2), Gregori 4 (0:3), Hrovatin 8 (2:4), E. Baitz, trener Tavčar. Tudi brez Gobbija in Pupulina, ki sta počivala za programirani »turn-over« so imeti Tavčarjevi varovanci lahko delo proti ekipi Magic Basket, saj so takoj na začetku zasuti nasprotnikovo mrežico s kopico košev ter po desetih minutah igre vodili že z 20 točkami prednosti. Šokiranim domačim igralcem ni tako preostalo drugega, kot da so žalili sodnika in z grobo igro izzivali naše igralce, za kar so bili seveda tudi kaznovani. Kljub lahki zmagi pa moramo povedati, da se žal Poletovci tudi na tej tekmi niso izraziti na najboljšem nivoju, saj so na primer v drugem polčasu zmagali samo za točko. (C.B.) Mladinska košarka DRŽAVNI KADETI Don Bosco - Bor Radenska 104:757 NARAŠČAJNIKI Jadran Eurosava - Libertas Ts 104:113 (38:60) MINIBASKET (MLAJŠI) Suvich - Polet 22:35 (18:13) vem srečanju doma proti istemu nasprotniku zmagati z 19 točkami razlike in da v primeru, da bi obe ekipi končali z enakim številom točk na lestvici, bi biti jadranovci na boljšem. Po izenačenem začetku (v 7. min. 12:10) so gostitelji kaj kmalu povedli za 10 točk (25:15) in vodstvo tudi stalno večati do konca polčasa (+16). Največjo prednost so si Porde-nončani priigrali v 31. min., ko so povedli kar za 28 točk (70:42). Nakar so jadranovci le reagirali in ob dobri igri predvsem Deana Oberdana, ki je dosegel 16 točk (2:2 za 2 točki, 2:2 za 3 točke, 6:6 pri prostih metih in 7 asistenc), so poraz omilili na 15 točk. (Kaf) OSTALI IZID: Don Bosco - Mogliano 81:69. Posnetek s prve tekme med sinočnjima nasprotnikoma v Briščikih (Foto ferrari/KROMA) Pod košem je bila včasih prava gneča (Foto KROMA) Breg - Dom La Gorizia-na 87:90 (45:52) BREG: Pavlica 2, Cor-batti 2, R. Žerjal 12 (0:2), Filipčič 11 (4:5), Kneipp 38 (4:6), B. Žerjal 19 (4:9), Schiulaz, Malalan 3 (1:2), Bandi, Savoia. DOM LA GORIZIANA: Košuta 30 (15:15), Kocjančič 0:1, Orzan 17 (2:2), Semolič, Pečanac 18 (3:6), Battello 3 (1:2), Bordon 9 (1:2), Jarc 13 (1:2), Ambrosi. TRI TOČKE: Kneipp 2, Filipčič 1, B. Žerjal 1; Košuta 1, Orzan 1, Pečanac 1; PON: Pavlica, R. Žerjal, Bordon. Derbi med Bregom in goriškim Domom je bil na trenutke dopadljiv, go-riški košarkarji pa so popolnoma zasluženo slavili predvsem po zaslugi boljše organizacije in večje preudarnosti in premišljenosti v napadu, optimalno pa so tudi izkoristiti premoč v višini. Brežani so tekmo začeti zelo živčno, saj so v prvem polčasu imeti znatne težave pri zadrževanju razpoloženih Košute in Orzana, medtem ko. so v napadu igrali vse preveč nepovezano in zaključevali iz neizdelanih položajev. V tej fazi sta bolje od ostalih igrala samo Kneipp in Boris Žerjal, kar je bilo pa premalo, da bi lahko nudili enakovreden odpor Goričanom. V drugem delu tekme so Brežani v začetku zaigrali veliko bolj motivirano in z delnim izidom 15:2 povedli za 6 točk. Namesto da bi takrat še bolj pritisnili na plin in ustvariti še večjo razliko, so nerodno izgubiti tri zaporedne žoge v napadu, kar so domovci izkoristiti in prešli v vodstvo. V drugi polovici drugega polčasa so Goričani pokazali dobro uigranost in taktično zrelost: iskali so svoje centre, tako da je prav takrat, ko je bilo najbolj potrebno, odlično zaigral Vasja Jarc, ki je bil pod košem neustavljiv za nižje Bregove košarkarje. Brežani pa so vztrajati pri nepovezani igri in individualnih poskusih ter tako tudi zasluženo izgubili. (Cancia) TRŽAŠKA SKUPINA Cidbona Mingot - Stel-la Azzurra 85:75 (36:34) CICIBONA: Pertot 11 (3:6 za 2 točki, 1:3 za 3 točke, 2:3 prosti meti), Galoppin (-, -, 0:3), Jogan 20 (8:10, 1:6, 1:2), Bajc 8 (2:2, -, 4:5), A. Cupin 11 (5:6, -, 1:4), Battilana 9 (4:6, -, 1:5), Semen 10 (3:4, -, 4:4), Tomšič 7 (3:4, 0:2, 1:1), Furlan 5 (1:3, -, 3:4), S. Cupin 4 (2:5, -, -), trener Kovačič. Met za 2: 31:46, met za 3: 2:11, skupno 33:57, pm 17:31. 3T: Jogan 1, Pertot 1. Cicibonaši so zasluženo zmagali, vendar so se morali pošteno potruditi, preden so strli odpor trdoživih košarkarjev Stelle Azzurre. Gostje so po prvih 10 minutah celo voditi s 15:11, nakar so naši košarkarji z delnim izidom 9:0 povedli z 20:15. Cicibonaši so spet nadaljevali s slabo igro, tako da so dopustili gostom, da končajo polčas le z dvema točkama zaostanka. Naše moštvo je v drugem polčasu odločno začelo in si z delnim izi- PROMOCIJSKA LIGA / VČERAJ V DOLINI V GORIŠKI SKUPI^U- Domovci z boljšo skupinsko igro zasluženo dobili derbi z Bregom Bruno Kneipp (38 točk) in Dušan Košuta (30) najboljša strelca srečanje V tržaški skupini so bili cicibonaši uspešni, sokolovci pa so izgubili dom 13:2 priigralo kar so lidno prednost 13 to (56:43). Vse do konca s« cicibonaši vodili s 7-točkami razlike. Gostje s sicer v 36. min. zmanjšat zaostanek le na 6 toC (68:74), to pa je bilo tua vse, kar so zmogli in zffl ga je ostala doma. Pri gostih sta se izkaza la Masala in Antoninn zmaga naših pa je pje sem sad skupinske igr ^ Naj omenimo solidn ^ igro Saše Cupina v dru gem delu in Iztoka Bajc v zadnjih minutah . (VJJ Sokol Warm - Inter 1904 63:69 (37:30) . SOKOL WARM: Bajc A (2:2), Pahor, Stanissa 1 (3:4), Paulina 7 (1:4). sič 14, Pertot 15 (7:9), Devetak, D. Starc 7 Ušaj, Klanjšček 2, trenei I. Starc. „ TRI TOČKE: Sosič z, Stanissa 1, Starc 1. Pm Sosič (28), Stanissa (40J-Sokolovci so končno spet zaigrali na svoje igrišču v Nabrežini in v je kazalo, da jim bo , mači teren tudi prineS srečo, saj so začeli tekni zelo dobro in v 12- nu ' vodili s 13 točkami razlike (27:14). V tem dem so se zlasti razigrali Ru.„ Stanissa in Martin Sos1 v napadu ter Martin F® tot v obrambi (imel je osem skokov). Proti k° ^ cu polčasa pa so g°stle agresivnim presing0 zmanjšali zaostanek n sedem točk. In s obrambo je Inter 1904 n daljeval tudi v druge polčasu. Center Pertot več dobival uporabni žog pod košem, Sokolom igra ni bila več tako učinkovita kot na zače . , /•/'->~va,7.(l HZmoš KA B2 LIGA / IMSA KMEČKA BANKA >1 Slab nastop in neizbežen poraz Glavno orožje Luga je bil blok Lugo - Irnsa Kmečka FF ^pulini 5+13, Slabile Marchesini 1+1, u man 3+4, Buzzi- i!o «1+2> F1°renin ^+2, Faoietti 0+2, G. fopuhni 0+0, Prinčič, UrSiC, Rigonaf. 9 ir3janje setov: 12, ■ 12, 17 minut, Ser-,1S1 (tocke/napake): 4/78°m4/1,5’ Imsa KB / ' Napake: Lugo 11, KB 23. Bloki Lu- §° 19, Imsa KB 5. Sod- F,a: Sanpaolo (Anco- rata)111 (Mace- Na gostovanju pri ^avenni so odbojkarji J®86 Kmečke banke naleteli na popolnoma Trener Lorenze Zame črn dan in poraz proti odličnim gostiteljem je bil zato neizbežen. Zmaga Luga je bila Se bolj gladka kot kaže rezultat. Gostje so bili boljši samo na začetku, ko so z nekaterimi servisi in bloki povedli s 5:0, nato pa so bili skoraj vedno v podrejeni vlogi. Imsa Kmečka banka je v drugem setu res zmagala, toda šele potem, ko je Lugo že vodil z 12:3 in 13:6. Gostitelji so verjetno začeli podcenjevati Goričane in so zato precej popustili. Toda pri njih je slo le za trenutek zmede, saj so v nadaljevanju spet pritisnili na plin in prekosili goste. Glavno orožje Luga je bil izredno dober blok, pa tudi napadov s centra Goričanov nikakor niso mogli zaustaviti. Al liga: po TV Jockey ■Milan V moški odbojkarski Al ligi bodo danes odigrali 21. kolo. Novopečeni zmagovalec italijanskega pokata Daytona iz Mo-dene bo gostil Ga-beco iz Montichia-rija, po TV (Italia 1 17.30) pa bo tekma med Jockeyjem iz Schia m Milanom. Vodeči Sisley se bo v Trevisu pomeril z ■olpitopurpom orjaskega Ganeva, najbolj pomembna ekma v boju za obstanek pa je Si-dis Falconara -Kila Verona. Današnji spored: ockey Schio - Mi-‘an, Daytona Mo-dena - Gabeca Montichiari, To-®cana Firence -tgnis Padova, Si-sley Treviso - Al-Pdour Cuneo, Si-dis Falconara -Mia Verona, Edil-ouoghi Ravenna -°chi Bologna, Maxicono Parma . jftgtio Reggio Emi-ba. Materi italijanski Pokal za ženske RIM - Odbojkarice Rugiade Mate-ra so v finalu ita-ijanskega pokala fa ženske s ~ ’ (16:14, 12 l5;12, 15:6) l j®agale šesterko tsola Verde iz Mo-ene. Dekleta iz Modene so se favo-fiziranim nasprot-dicam zelo dobro jtphale, vendar je bua na koncu Ma-t6re (ki je že Stiji-najst mesecev nepremagana) vendarle premočna. 3:1 15, pre- Kmečki banki derbi v Dolini V zelo napetem tržaško-goriškem derbiju ženske C2 lige je sinoči v Dolini Kmečka banka s tesnim 2:3 premagala Breg, potem ko so Gori danke že vodile v setih z 2:0. V Isti ligi so sokolovke gladko izgubile proti močni Porcii. Med moški je Bor Omse prekinil serijo porazov... Mosse in izgubil po štirih setih igre, boljše pa je igral samo v zadnjih dveh setih. NEKAJ VČERAJŠNJIH REZULTATOV Moška C2 liga: Mossa - Bor Omse (15:5, 15:4,15:17, 15:9). Zenska C2 liga: Domovip Porcia - Sokol Indules 3:0 (15:8, 15:9, 15:7), Breg - Kmečka banka 2:3 (6:15, 13:15, 15:13, 15:13, 11:15), Fellini Tržič - Libertas Martignacco 3:1. 1. ženska divizija: 01ympia - San Luigi 3:0 (15:6, 15:9, 15:9) ŽENSKA C1 LIGA / VČERAJ POPOLDNE V TRENTU_ Battisti je bil za borovke vendarie pretrd oreh Plove so noredile preveč nopok, do bi lohko iztržile boljši rezultot o so se vseeno čostno upirole boljšim nosprotnico Battisti - Bor Tomboli-ni 3:0 (15:7,15:3,15:4) BOR TOMBOLINI: Nacinovi 1+3, Gregori 1+0, Vodopivec 2+5, Be-nevol 1+3, Ažman 2+5, Flego 1+3, Pitacco 0+3, Čok 0+1, Faimann 0+0, Gruden, Grbec, Guštini. Servis (točke/napake): Battisti 7/7, Bor 1/11. Z gostovanja v Trentu, kjer so se pomerile z eno od treh ekip, ki se potegujejo za napredovanje v B2 ligo, se Borove odbojkarice po pričakovanjih vračajo gladko premagane. Čeprav so v treh setih zbrale samo 14 točk (nekatera, tudi boljša moštva, kot na primer Tarcento, so tu zbrala še skromnejši izkupiček) in je dvoboj trajal manj kot eno uro, nikakor ne moremo reči, da je slo za ponovitev poloma, ki so ga plave pred dvema tednoma doživele v San Donaju proti Noventi. Tokrat so zaigrale bolj borbeno in učinkovito, v dolgih akcijah so se enakovredno borile z gostiteljicami, vendar pa so skoraj vsakič tudi potegnile krajši konec. Zaradi težav pri sprejemanju servisa ni bil njihov napad dovolj prodoren, pri mreži pa je bil Battisti bolj spreten in izkušen. Res slabo so borovke igrale samo v drugem setu, ko jim skoraj nič ni šlo od rok, v prvem in zadnjem setu pa so pokazale precej več, zlasti na začetku in v končnicah, ko se res niso zlahka predale. Toda v vmesni fazi obeh setov si je Battisti priboril precejšnjo prednost, ki je Borov blok med tekmo z Biadenesejem v Trstu (foto KROMA) nato ni bilo mogoče nadoknaditi. »Naredili smo preveč napak in naivnosti, da bi lahko računali na zmago. Ko igramo proti boljšim ekipam v ligi, premalo verjamemo v svoje moči. Sicer pa je za nas letos predvsem pomembno to, da zmagamo takrat, ko si je treba zagotoviti točke za obstanek. To pa nam je doslej tudi vsakič uspelo«, je včerajšnji poraz komentiral trener plavih Marko Kalc, ki ni bil pretirano razočaran nad razpletom tekme. Poraz Koimpexa Kennedy - Koimpex 3:1 (11:15, 15:8, 15:6, 15:9} MOŠKA C2 LIGA / SINOČI V SOVODNJAH Soča Sobema brez težav ugnala ekipo s kaleto je krni izgubljala Soča Sobema - Faga-gna 3:0 (15:10, 15:3, 15:8) SOČA SOBEMA: Kle-de 4+7, Tomšič 1+0, Pe-tejan 2+11, Koršič 7+8, Braini 4+2, S. Cotič 3+3, Gravnar, Battisti, I. Cotič, Mučič, Pahor. Soča Sobema je proti Fagagni brez težav vknjižila svoj deveti par prvenstenih točk. O tem, koliko boljši so letos Sočani, pove že podatek, da je lani v D ligi Faga-gna na končni lestvici osvojila mesto pred njimi, letos pa jim sploh ni dorasla. Treba je sicer reci, da so se gostje v prvem setu zelo dobro upirali slovenskih odbojkarjem. Fagagna je z borbeno igro v polju zaustavila marsikateri napad Sočanov, napak ni delala in rezultat je bil zato vse do desete točke izenačen, čeprav so bili gostitelji vedno v vodstvu. Toda v končnicvi tega seta so kapetan igralec Cotič in ostali zaigrali odločneje in strli odpor nasprotnikov. V preostalih dveh setih je bila premoč domače ekipe bolj očitna. Zelčo dobro sta delovala sprejem servisa in blok. Podajalec Tomšič je imel na voljo dosti uporabnih žog, zato so uspevale tudi kombinacije v napadu in Sočani so kar nekajkrat zaključili napad brez bloka. Posebno jih velja pohvaliti, ker niso nikoli popustili, niti takrat, ko je bilo jasno, da je nasprotnik na kolenih. Obračun Soče Sobema je po prvem delu res od-licene. Začele je s ciljem, da si zagotovi obstanek, zdaj pa je zelo blizu tistim ekipam, ki se borijo za vrh lestvice... domači šport Danes Nedelja, 6. februarja 1994 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Standrežu: Juventina - Ponziana; 14.30 na Proseku: Primorje - San Giovanni 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Vesna; 14.30 v Briščikih, Ervatti: Portuale - Zarja 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Palazzolo; 14.30 v Pre-ceniccu: Brian - Kras; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Lorenzo 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Breg - Vermegliano; 14.30 v Zavljah: S. Vito - Dolina; 14.30 v Podbonescu: Pul-fero - Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 v Domju: Domio - Primorje KOŠARKA MOŠKA D LIGA 17.00 v Trstu, Suvich: Bor Radenska - Virtus Udine PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Scoglietto - Kontovel DRŽAVNI KADETI 11.00 v Briščikih, Ervatti: Kontovel Edil-Porfidi - Italmonfalcone MINEBASKET IGRE POD KOŠEMA 14.00: Bor - Sežana, 16.30: Breg - Portorož, 17.30: Kontovel - Polet ODBOJKA I. ZENSKA DIVIZIJA II. 00 v Dolini: Breg - Kontovel; 11.00 v Trstu, Mor-purgo: Pallavolo Trieste - Sokol MLADINCI 11.00 v Trstu, Galilei: Nuova Pallavolo - Koimpex MLADINKE 11.00 v Nabrežini: Sokol - Pallavolo TS; 11.00 na Opčinah: Koimpex - Sgt A; 11.30 v Trstu, Ul. Gin-nastica: Sgt B - Bor NARASACJNICE 11.00 na Proseku: Kontovel B - Orna Jutri Ponedeljek, 7. februarja 1994 KOŠARKA MLADINCI 18.30 v Briščikih, Ervatti: Kontovel - Itala; 19.30 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Cicibona; 20.30 v Briščikih, Ervatti: Bor Radenska - Don Bosco DEČKI 16.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco B - Sokol Diego Petejan v napadu med tekmo proti Olympii Obvestila SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da bodo društveni izpiti za pasove vseh barv v sredo, 9. 2., v telovadnici Silvestri na Proseku. Začetek izpitov za otroke je ob 18. uri, za odrasle pa ob 19. uri. JADRALNI KLUB CUPA vabi člane na informativno sejo o društvenem sedežu, ki bo v petek, 11. februarja, ob 20.30 na sedežu društva v Sesljanskem zalivu. Nedelja, 6. februarja 1994 PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO ____ S POTI PO EKVADORJU_ Avantura na andskih tirih (d Magnet za pustolovščin željne turiste V daljnem Ekvadorju so v začetku stoletja zgradili nekaj železniških prog, da bi povezali andsko visoko planoto z nižinsko pokrajino ob Pacifiku. Tako so andsko rudno bogastvo povezali s pristanišči, prebivalstvo na planoti pa preskrbeli z obiljem sadežev s plantaž ob Pacifiku. Ekvadorske železnice so danes Se vedno skoraj takšne kot nekoč. Mnogim domačinom pomenijo edini stik s svetom, zaradi svoje vratolomnosti pa so postale izjemno zanimive za turiste, željne pustolovščin. Od Ibarre do San Lorenza Počasi in zaspano premikam svoje noge po prazni cesti in se v soju edine ulične svetilke daleč naokoli nekajkrat pretegnem, razširim svoje roke in globoko zazeham. Komaj štiri je ura in skozi temo tropske noči me obliva mraz. Le kdo bi si mislil, da bom le nekaj kilometrov od ekvatorja potreboval pulover. Kljub zgodnji uri in precejšnjemu mrazu se kratkim hlačam ne odrečem. Po nekaj minutah hoje pridem, pravzaprav se v svoji zaspanosti prima-jem, do neke nadvse čudne zgradbe, za katero sem dolgo mislil, da je skladišče, a mi je vCeraj šele proti večeru uspelo izvedeti, da je to kraj, ki ga iscem: železniška postaja. O domačinih ni še ne duha ne sluha, Čeprav tukajšnji Indijanci vstajajo zelo zgodaj. Takole, nekako ob štirih prika-pljajo ponavadi prvi turisti k ozki ograji pred okencem, nad katerim piše »boleteria« in zaCne se nekajurno čakanje na nam tako zaželene vozo- vnice. Karte začno prodajati ob šestih, vlak pa naj bi odrinil ob sedmi uri. Skupaj s še nekaj prijatelji smo tokrat prvi, vendar se nam že Cez nekaj minut pridruži še nekaj turistov, ki so se prav tako danes namenili potovati s tem vlakom. Ura je približno pol šestih in položaj na železniški postaji se je bistveno spremenil. Vrsta za karte je dolga že kakih dvajset metrov, po peronu ležijo potovalne torbe, nahrbtniki, vreče polne živil, šopi banan in nekje tam daleč zadaj se je že pričelo svitati. V medli jutranji svetlobi se že kaže od sonca obsijana snežena kapa 5790 metrov visokega Cayambeja. Domačini mimo stojijo v vrsti ali pa sedijo na kupu prtljage in ne rečejo nobene. Blaž Zabukovec (Se nadaljuje) Običajna gneCa pred okencem za prodajo vozovnic (Foto: Blaž Zabukovec) _________BAROMETER RAZPOLOŽENJA_' Sprememba v položaju počasnih planetov | Ugoden teden za Vodnarje, Dvojčke, Ovne in Strelce V znamenju Vodnarja bo precej živahno. Poleg Sonca, ki bo prešlo iz druge v tretjo dekado, bodo tu zbrani tudi Merkur, Mars in Venera. Med 9. in 11. februarjem se jim bo pridružila tudi Luna. Takšna gneča v enem znamenju bo precej okrepila njegove značilnosti, zato bo ta teden zelo dinamičen in večinoma tudi ustvarjalen. Ugoden bo predvsem za Vodnarje, Strelce, Ovne, Dvojčke in Tehtnice, zato je za njih priporočljivo, da to obdobje oplodijo s pravimi potezami, dokončajo začeto in se nekje po 10. februarju, ko bo Luna v fazi mlaja, lotijo tudi novih podvigov. Bolj pazljivi in vztrajni bodo morali biti Biki, Raki, Device, Ribe in Škorpijoni, saj tak položaj planetov ni najugodnejši za njihovo delovanje. Zato bodo morah vzeti sreCo v svoje roke, in oblaki nad glavo jim ne bodo ustavljati sončnih misli. Na splošno bo to obdobje polno sprememb, tako zunanjih kot notranjih, ki nam bodo odpirale nova obzorja. Po treh letih je prišlo do spremembe .položaja počasnih planetov. Saturn je namreč iz znamenja Vodnarja zaplul v znamenje Rib in se bo tam vrtel vse do 7. aprila 1996. Njegov vpliv je večinoma precej negativen. Labilne osebe bo navdajal s pretirano resnostjo in otožnostjo ter jih pogosto vodil v zlorabo moči za doseganje svojih ciljev. Njegove harmonične vibracije pa bodo na stabilne osebe delovale kot zdravilo za težave, ki se vlečejo iz preteklosti. (A. O.) POČUTJE, ZDRAVJE milili sprostitev X X o o ✓ ✓ ✓ šport V ✓ o o o o ✓ post, dieta ...,x o o ✓ ✓ ✓ o težja fizična dela ✓ o o X X o izlet ....o o o ✓ ✓ ✓ o DRUŽBA, ODNOSI mu obisk znancev ....o o X X o o o domača zabava ,...x X o o o ✓ ✓ družinski posvet v ✓ o o ✓ ✓ ✓ družabne igre ....o o o X X o o urejanje uradnih zadev. ✓ ✓ ✓ o o X X POSEL, DENAR gl J poslovno srečanje ....o ✓ ✓ ✓ o o X naložbe in nakupi v ✓ o o o X X zamenjava službe ,...x X X o o X X izposoja denarja ....◦ o o X X o 0 igre na srečo v ✓ o o o X X LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje X o o o ✓ ✓ ✓ iskren pogovor ....◦ o ✓ ✓ ✓ o o zmenek ....o o o ✓ ✓ ✓ o ljubljenje ✓ ✓ o o o X X prekinitev zveze X X X o o o ✓ UMSKE DEJAVNOSTI branje ....o o ✓ ✓ ✓ o o učenje, širjenje obzorja.. ....o ✓ ✓ o o o X raziskovanje ....o o o o ✓ ✓ ✓ umetniško ustvarjanje.... ✓ ✓ o o o ✓ ✓ reševanje težav „..x X X o o ✓ ✓ LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan Ko je nekoč prinesel načrt za novo cerkev, je rekel: »Že dolgo se ukvarjam z mislijo napraviti čimbolj svetlo cerkev, približano naravi, ki naj jo človek gleda tudi skozi cerkvena okna, predvsem zelenje. To ga nikakor ne more motiti, ali bi ga vsaj ne smelo, saj se ravno v lepi božji naravi najbolj odkriva Stvarnik! Na obeh straneh sem naredil dvoje velikih oken - štirje evangelisti, viri prave, resnične svetlobe. Vi ne veste, kako prijetno se razliva svetloba v Panteonu, velika, Čudovita je misel, tako zviška razsvetliti prostor...« Nisem še povedal, kako je Plečnik arhitekturo -umetnost poučeval, kako je v nas budil čut za lepoto. Vsak učenec ga je mo- ral gledati, kako riše, zato je zlasti pri začetniku mnogo presedel, preskici-ral in zraven tolmačil. Zavedati se moramo, da je bila za Plečnika skica, risba izpoved duše, viden izraz - odraz misli, skrivnostno snovljenje abstraktne misli - občutka duše. V skicah študentov je videl dušo, s svojimi skicami je razodeval svojo. Malokdo se je tega zavedal. Od študenta je zahteval najprej skice in kdor ni razumel, kaj se to pravi, mu je preljubeznivo pomagal, pokazal in razložil. Odločiti se za katero svojih skic je bilo študentu najtežje, to odločitev smo morati hoCeš nočeš prepustiti Plečniku. Zatorej: vsakemu delu Plečnikovega uCenca, ki ga je slednji naredil v sodelovanju s Plečnikom, je kumoval Plečnik, Ce drugače ne, že samo z odločitvijo, da je dobro! Noben človek ni risal tako kot Plečnik. Črte ni skušal napraviti Čimbolj ravne, ampak Čimbolj premo. Bila je vedno malo valovita, nazobčana, kot da se je roka, ki je risala, malce tresla. Tako risana Črta je učinkovala res ravno in premo. Mislim, da je ta naCin risanja Crt Plečnikova iznajdba. V tem smo ga skušali vsi posnemati. Plečnikova skica ni bila jasna samo po vsebini, to se pravi da je kazala to, kar je hotel povedati, ampak je bila risana v merilu v določeni proporciji. To je silno važno, to je Plečnik - arhitekt. Zanj je bila skica odločilna, merodajna. Kako vemo je treba nanesti skico, me je hitro naučil. Že ko sem risal klasiko po Vignoli in drugih, me je opozarjal, kako nujno se je držati proporca in linije, bil je naravnost pedanten. Kot kolikor toliko dober matematik sem klasiko razumel, niti malo pa ne občutil, da je Hradčani - interier samo taka delitev, tak proporc, taka linija lepa ati po Plečniku stroga, resna, ne pa mehka, sentimentalna. Tega nisem in ne bom nikoli razumel. PleCnik je zaradi tega obupaval nad menoj, ve- rujoč, da ima vsak človek Cut za lepoto... »Ne, dra-gec, tako se nisva zmenila, tako ne gre!« Pričel je sam nanašati svojo skico in jo lepo z distancnikom meriti in prenašati. (Se nadaljuje) Danes goduje Amand (Ljubo), apostol Belgije Sveti Amand velja za enega najpomembnejših svetnikov sedmega stoletja. Najbolj je v časteh v Belgiji, kjer mu je posvečenih vec kot sto cerkva- Rodil se je okoli leta 600 v Akvitaniji. Ceprav ga je premožni oče namenil svetni službi, si j Amand izbral drugačno življenjsko pot. Želel) oživeti staro galsko meništvo, ki mu je bil °ce sveti Martin, ter tekmovati z benediktinci, ki s° misijonarili med Anglosasi in irskimi menihi, so delovali' med Franki. Ko je bil star dvajset let, je Sel v šolo samotarjev na otoku Yeu. Po končanem šolanju je skupaj sv. Austregisilom, nadškofom v mesto Bourg6®’ obiskal Rim, nato pa načrtno oznanjal evange* I na območju Genta v Flandriji. , Okoli leta 630 je kot prvi misijonar prišel me Slovence, vendar ni imel uspeha. Uvidel je, da mora vzgojiti meniške sodelavce, saj so ga preJ šnji zapustili. Odkupoval je anglosaške sužnje in jih vzgajal za misijonarje. Leta 639 je postal miši jonski škof. Skrbel je za pokristjanjevanje pokra) ne vzdolž reke Selde, vse do južne Frizije. Dve le ti je vodil tudi škofijo Maastricht, a jo je po dogo voru s papežem Martinom I. zapustil, da bi usta novil nove samostane in opravil številna misij011 ska potovanja. Umrl je 6. februarja leta 676 v samostanu Eln°u pri Toumaiju ob reki Seldi. etnikov) (Vir: Leto sveti PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Nedelja, 6. februarja 1994 39 NESLIŠNI KLICI K pisanju me je vodil glas ljubezni do življenja P°P01' tu-ori °ralec- ki so mu Pred pol leta operirali sr„ stnnuakl°Pke' nal bi na-dam pred skupino štu-Val n°V V sParleni preda-avtn'1C1‘ PriPel)al »e je z Zo °m z Gorenjske in ra- ciio -n utru)en °d opera- PreV? 7106™6 stopil Dn!r kaksnih petdeset Poslušalcev. V roki je dr- n v rbeCe usnje vezano Ll6S,Uz Prejšnjega stoti^,’ ^ n,a] bl 1° mterpre-vn Jbidentom knjiže-sp T * Pred avditorijem l, )e tore) znašel neka- Pisat s?okovniak» ki se je Pisateljevega dela naučil kalpam? in 8a bo prešli-pl naš duhovni po-6ledtako, da ga bomo do-ir,1 T ysei njegovi lepoti n globini. Akademsko zsolani glas, človek be-e’ kot poudarja knjiga v njegovih rokah, in izdajajo očala, ki si jih je nadel, da bi prebral pisateljev uvod v povest. Gostija lepe besede za sladokusce torej. A nenadoma knjiga in očala iz njegovih rok neopazno zdrsnejo na stol. Zaripel kmet sedi nasproti poslušalcev, ves poten, z razpeto srajco, malo prej brezhibna obleka se začne ohlapno valjati okoli njegovega de-belušastega' trebuha. Obraz se razbrazda od kmečkega dela, sredi sončnega dne se zvečeri, saj se v njegovi roki znajde neviden polič belega, da vidiš na kozarcu od zemlje umazane nohte, v očeh pa že žari poživljajoči nektar - odkod sicer tako šegav pogled. In pripoveduje v tej gostilni o Horoskop zapisal B.R.K. m OVEN 21.3. - 20.4,: Dobra volja bo ostala, čeprav se boste na trenutke morali truditi, da jo obdržite, saj boste silno občutljivi in ranljivi. V vas se najbrž nekaj rojeva. BIK 21.4.-20.5.: Izurili ste se v ločevanju zrnja od plev, zato odslej ne boste več potrebovali toliko nasvetov in ne boste več tako zelo omahovati, ko se boste odločali za novo. DVOJČKA 21. 5. • 21.6.: Zacveteli boste na vseh področjih življenja, le v ljubezni boste še zmeraj čutili nekakšen zastoj. V iskanju vzrokov se boste najprej lotili partnerja. RAK 22. 6. - 22. 7.: Privoščiti si boste maratonski spanec, po katerem se boste počutili kot prerojeni. Izkoristili boste priložnost in pretresti nekatere svoje grde navade. IEV 23. 7. - 23.8.: Vaša nova podoba skupne prihodnosti bo veliko bolj optimistična. Le tega ne smete pozabiti", da je korak, ki sta ga storila s partnerjem, zgolj uvod. DEVICA 24.8. • 22.9.: V iskanju vzrokov svojih zadržkov se boste vprašali, le kaj imajo vaši sodelavci proti karierizmu, ko pa so sami največji karieristi. Odgovor je v zavisti. HHINICA 23.9. - 22.10.: Zdi se vam. da boste odslej zmogli vse sami in da sploh ne boste več pogrešali sopotnikov in svetovalcev. Koliko znancev vam bo potlej še ostalo? ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Spet boste nasedli svoji stari slabosti: truditi se boste do onemoglosti in prezrti vsak glas telesa, ki se mu bo zahotelo počitka in obnove. V posteljo! STRELEC 23.11.-21.12.: Zablesteti boste v vsem svojem sijaju, kajti težave, ki so vas pestile minulo obdobje, so že tako neznatne, da se vam zdi, kakor da jih nikdar ni bilo. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Nihati boste od skrajnosti do skrajnosti, iščoč znosno ravnotežje. Tovrstno premetavanje vašemu ljubezenskemu gnezdecu ne bo ravno v prid. VODNAR 21.1. -19. 2.: Spoznati boste osebo, za katero se vam bo prvi hip zdelo, da se v vsem ujemata: enakih misli, enakih stališč, enakega svetovnega nazora bosta. Čudež? RIBI 20. 2. - 20. 3.: Z jasnejšim pogledom resda še ne boste pregnati duševne sivine, vendar bo zaenkrat dovolj že to, da se boste namesto patetike gledati z razumevanjem. kobilici, o tumpastih graničarjih, o prestrašenem možičku cesarju, zakrknjeni cesarici, sitnem ministru, o bajnih kaščah jedače in krepčilne kapljice, ogromni lipi za svojo mesarico, in bolj ko ga žloka, več debelih nam naloži. In mi se tresemo od smeha, koliko neslanosti ima vendar v zalogi, ko si takole oddihu j e med nami in se baha s svojo prekanjenostjo, in se naceja, da se mu ne posuši glas, še na naš račun. Do tiste zadnje besede neke povesti v neki knjigi, ki jo znamo napamet. Vstane, si natakne očala, pokaže, da je bilo vse res, kar nam je napletal, saj mu je nekdo črno na belem vtaknil v bukve. Duša (Nadaljevanje prihodnjič) LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja«, je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... Telefonska številkaL. Naslov:____________ Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA KRIŽANKA Vodoravno: 1. vrh v Julijskih Alpah, 6. plod, 9. anonsa, 10. dobra šolska ocena, 11. pršica, ki prenaša boreliozo in meningitis, 12. aleksandrijski duhovnik, začetnik arianizma, 13. pregovor, 14. avtokamp pri Pulju, 15. okrajšava za latinski idem, 16. človek, ki kaj pomeni, 17. japonski otok v Korejskem prelivu, 19. poldrag kamen, 20. pritok Donave pri Regensburgu v Nemčiji, 24. antično ime makedonskega Stipa, 26. posoda za prenašanje grozdja, 29. pivo starih Slovanov, 30. hrvaški košarkar (Dino), 31. gora nad Kobaridom, 32. vodne rastline, 33. kitaljski filozof, Mici-us, 34. izraelska luka, kolektivna poljedelska naselbina v Izraelu, 36. rimski naravoslovec (Tit), 37. za-črtna smer ceste. Navpično: 1. kraj med Naklom in Britofom pri Kranju, 2. špi-jon, 3. večja stanovanjska stavba, 4. slovenski desničarski politik (Sašo), 5. vrhunski športnik, 6. slovenski slikar (Mihael), 7. operni spev, 8. srednješolec, 12. glavno mesto ameriške zvezne države Georgie, 14. praoče Semitov, 16. kraj in grad pod Pohorjem, 18. avtomobilska oznaka Sabca v Srbiji, 21. južnoameriški lenivec, 22. splav, 23. bolna ženska, 25. slovenska tiskovna agencija, 26. nizozemski pisatelj (Menno Ter), 27. palica za čiščenje pluga, 28. ime angleškega pisca kriminalnih romanov VVallaceja, 31. kokoš brez repa, 33. čas brez vojn, 35. avtomobilska oznaka Kuvajta. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16. 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 •bsbij ‘onqpj ‘e^y ‘tj, ojaj ‘aSju ‘ur>[ ‘etpe-jj ‘jo ‘B)uajq ‘oqpsv ‘ o CELOVEC ^ MURSKA SOBOTA O KRANJSKA GORA f ČEDAD *(fX • VIDEM o '0Jr~y o ) PORDENONE O KRANJ ^ O LJUBLJANA MAKIDVK ^OCEUE > VARAŽDIN O O koper □ ^ N. GORICA GOI!ICAir/^\0 ‘P0ST0JNA O NOVO MESTO O KARLOVAC O ZAGREB O UMAG O REKA V Sloveniji: V ponedeljek Obeti: V torek ne bo večje bo prevladovalo oblačno spremembe vremena, vreme z manjšimi padavinami. Hladno bo. Na Primorskem bo še pihala burja. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri 3/8 10/' -2/5 3/7 0/13 1/12 o/io 4/12 3/12 8/15 2/8 8/9 -1/10 -2/9 -2/11 7' 0/5 -1/0 -8/-7 7/--3/8 4/H 0/11 10/11 LJUBLJANA.... TRST......... CELOVEC...... BRNIK........ MARIBOR...... CELJE........ NOVO MESTO... NOVA GORICA.. MUR. SOBOTA..... PORTOROŽ..... POSTOJNA..... IURSKA BISTRICA. KOČEVJE...... CRNOMEU.....- SLOV. GRADEC.. BOVEC........ RATEČE....... VOGEL.......- KREDARICA.... VIDEM........ GRADEC....... MONOŠTER..... ZAGREB....... REKA......... TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri -19/-16 -12/-7 -19/-H 2/4 -2/0 2/10 2/7 3/8 7/1’ 1/5 0/7 0/10 12/16 7/8 1/17 5/12 -/13 -5/6 3/9 -/16 -/8 13/18 1/4 HELSINKI.. STOCKHOLM. MOSKVA.... BERLIN.... VARŠAVA... LONDON.... AMSTERDAM BRUSELJ... PARIZ..... DUNAJ..... ZuRICH.... ŽENEVA.... RIM....... MILAN..... BEOGRAD.... BARCELONA ISTAMBUL.. MADRID.... LIZBONA... ATENE..... BUCAREST.. MALTA..... PRAGA..... VIETNAM / KOMU JE MAR UKINITEV EMBARGA VELIKA BRITANIJA NOVICE V Mesto Hošiminh, nekdanji Saigon, se vsak dan steka na tisoče kmetov iz okolice, ki prinašajo svoje pridelke. Kmetica na sliki vozi na svojem kolesu dober ducat gosi (AP) Toži mater, ker mu noče povedati, kdo je njegov oče Edinstveni primer v Veliki Britaniji Nesrečno otroštvo Martina Thorntona LONDON - Kot otroka ga nihče ni maral, sirotišnica in rejenci so si ga podajali kot žogo, danes hoče kot 43-letnik odkriti svoje korenine. Da bi mu to uspelo, se je spomnil nečesa, kar še nikomur ni padlo na um, toži namreč lastno mater, ki mu mora povedati, kdo je njegov oče. Zgodbo Martina Thorntona je posredoval britanski dnevnik »Daily Mir-ror«. »Nočem maščevanja, to je načelno pravi Martin, ki je preživel problematično mladost, a se je sedaj emotivno umiril in dosegel gmotno neodvisnost, saj je lastnik videoteke v Manchestru, se je poročil in ima hčerko, ki jo obožuje. Martinova 63-letna mati, ki je sedaj poročena in ima tri hčere, ga je rodila, ko je kot 19-letna služkinja delala na neki kmetiji pri škotskem Aberdeenu. Skrb zanj so prevzeli materini starši, ki so imeli Se devet otrok. Ko se je leto kasneje njegova mati poročila in .izselila iz Škotske, sta ga ded in babica zaradi finančnih težav poslala v sirotišče, kjer je ostal do devetega leta, ko so ga dali v rejo. Vzgojni poskus pa ni uspel, tako da se je moral vrniti v sirotišče, kjer je ostal do polnoletnosti. Zavod je zapustil kot obupanec, ki se je takoj predal pijači in živel kot klošar. Njegovo življenje se je spremenilo, ko se je udeležil nekega tečaja, po njem pa je postal direktor neke trgovine. Takrat je sklenil, da bo poiskal mater. S pomočjo starih staršev je dobil materin naslov, se pri njej zglasil in ta mu je povedala, da je zanosila s poročenim moškim, ki je takoj izginil. Martin ji je nekaj časa verjel, ko pa je odkril, da so ga v siro-tišče pripeljali skupaj s svojim 18 mesecev starejšim bratom Jimmyjem, se mu je ponovno podrl ves svet. Tega brata mu nista omenila ne ded in ne babica, še manj pa mati. Ko se je k njej vrnil, je dobil zaprta vrata, njen mož pa ga je pognal, češ da je sit zgodbe o mali siroti. Po tem neuspehu se je Martin Thornton odločil za zakonsko pot. Na podlagi nekega člena »Children Acta«, ki posvojencem priznava pravico, da zvejo za svoje prave starše, je Martin sodno zahteval, naj mu mati pove, kdo je njegov oče. Gol pristal na strehi Buckinghamske palače LONDON - Dokaj nenavaden podvig padalca j® včeraj zjutraj mobiliziral dobršen del londons policije. Za sedaj neznani moški, policija no povedati njegovega imena, se je namreč odloc > da bo popolnoma gol pristal na strehi Bucki ghamske palače, uradne rezidence britans kraljice Elizabete in ene najbolj zastraženi^ stavb na svetu. Policija je padalca opazila, ko J bil Se v zraku in ga je pričakala na strehi, kam je doskočil brez sleherne krpice na sebi klju strupenemu mrazu, ki vlada te dni v Londonu. Nihče od članov kraljevske družine ni sledil e shibicije neznanca. Na desetine mrtvih v gabonskem zaporu LIBREVILLE (GABON) - V gabonskem glavnem mestu je v zaporu umrlo več kot 60 ilegatn priseljencev iz drugih afriških držav. Za seda) še jasno, če so priseljenci umrli zaradi zadušit (bili so namrč zaprti v celici, ki ima le ne al kvadratnih metrov) ali od lakote. Gabon, ki im najvišji dohodek od vseh držav črne Afrik6, privlači na tisoče ilegalnih priseljencev. Kaditi ob otrokih je zelo nevarno LONDON - Kajenje ob malih otrocih škodi | njihovemu zdravju bolj kot so do sedaj mislili. Se hujSe pa je, če kadijo nosečnice, ker bo to imelo katastrofalne posledice za novorojenčke in celo za njihove otroke. Prizadele jih bodo številne I bolezni, predvsem pa bodo imeli nižji inteli-: genčni kvocient. Britanski izvedenci j so tako poslali strah v kosti milijonom britan-| skih kadilcev, ki se do i sedaj niso zmenili za podatke, po katerih naj bi prej umrli kot nekadilci. Kdo si bo sedaj Se upal kaditi v bližini otrok, ko Anne Dim mont, aktivistka v boju proti kajenju, trdi da je kajenje glavni vzrok za bolezni novorojenčkov, ki jih dim staršev dobesedno mori. Njene trditve so takoj osvojil® britanske zdravstven® ustanove, ki so s statistikami dokazale, da ima izvedenka Pra^' Nosečnica, ki kadi, bo znižala rodnost svojin hčera, fantje pa bodo imeli manj semenčic m slabo razvita moda. Tu so seveda še rak na pljučih, astma in kap. ki bodo prizadele otroke staršev kadilcev- _