OKT. LETO V 1966 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ 5. plenarna seja CK ZKS Pretekli petek in soboto je zasedal CK ZKS. Na dnevnem redu je bilo poročilo o delu izvršnega komiteja CK ZKS med četrto in peto sejo CK ZKS, razprava o reorganizaciji Zveze komunistov in predlogi za organe CK ZKJ ter razno. Uvodne besede po prvi točki dnevnega reda o poročilu izvršnega komiteja CK ZKS je podal tov. STANE KAVČIČ, sekretar CK ZKS. V teh uvodnih besedah je zlasti poudaril, da so Sklepi brionskega plenuma dobili v Sloveniji enodušno politično podporo. Pri vsem tem pa je treba videti naše lastne probleme, da se obrnemo k nam, da' vidimo, kako te stvari izgledajo v Sloveniji, kako ižgledajo v Zvezi komunistov Slovenije, in da tu vidimo osnovni razpored sil, da vidimo, do kod smo prišli, kaj vleče naprej in kaj nazaj. Omenil je, da smo se leta 1948 odprto srečali s komformizmom, sedaj pa z nekaterimi ostanki in specifičnostmi tega komformizma. Analiziral je trditve o zaostajanju Zveze komunistov za družbenim razvojem ter ugotovil, da imamo objektivne pogoje za hitrejše obračunanje z ostanki etatistično konservativnega značaja. Prav tako je postavil, kje je bila objektivno tJDV, v razporedil družbenih sil ter poudaril, da v našem družbenem razvoju ne smemo iti niti za milimeter nazaj.— V razpravi so člani‘CK razpravljali o položaju UDV in deformacijah v Sloveniji. Nekateri so kritizirali pretirano samozadovoljstvo v ocenah deformacij v Sloveniji. Ugotovili so, da je bila Služba državne varnosti v Sloveniji bliže etatistično konservativnim silam kot pa samoupravljanju. Ko je partija nehala nadzorovati državni aparat j ta nadzor ni prišel na predstavniške organe in smo tako dobili državo v državi. Člani ZK so menili, da bi to morali pravočasno spoznati in ukrepati. Nekateri so v diskusiji povedali tudi probleme iz dela ZK v naši republiki, dajali stališča in predloge za bodoče delo., Padale so tudikritike na izvršni komite ZKS, kot to, da je bil izvršni komite trdno povezan z oblastjo in da so premalo vedeli o delu izvršnega komiteja. V diskusiji, je sodeloval tudi tov. Edvard Kardelj, ki je uvodoma poudaril, da je četrti plenum ZKJ ena največjih prelomnic ne. le v Zvezi komunistov, temveč vse naše družbe. Poudaril je, da je važnost pomena plenuma tudi v tem, da kar zadeva Zvezo komunistov je fe-ta tako rekoč prebila zvočni zid tradicionalnega pritiska preteklosti, navad, preživelih pojmov, oblik metod in raznih dogmatskih ostankov, ki so nastajali v življenju Zveze komunistov. Nadalje je tov. Kardelj tudi omenil, da je kljub deklaracijam od VI. kongresa naprej potekal proces zraščanja partijskih in državnih vrhov. Govoril je tudi o mednacionalnih odnosih, obširno pa tudi o nekaterih vprašanjih v našem političnem sistemu. Tukaj je omenil, da se partijski organi in partijske organizacije ne bi smeli vtikati v konkretno uresničitev sklepov v skupščinah, samoupravnih organih itd. če hočemo razvijati naš demokratičen sistem, moramo razvijati tudi sistem osebne odgovornosti, osebne politične odgovornosti ter doseči, da bo vlada odgovorna skupščini ne samo formalno, temveč tudi, stvarno. Uvesti moramo mehanizem avtomatičnega nezaupanja in pa, da bo vsak poslanec osebno bolj odgovoren kot je bil do zdaj, ter da bo nastopal kot odgovoren ustvarjalen činitelj in ne samo kritik vlade. Službo državne varnosti pa je treba spremeniti v oporo zakonitosti socialističnega demokratičnega sistema. K drugi točki dnevnega reda je član Izvršnega komiteja ZKS tov. Marko Bulc podal poročilo o reorganizaciji ,ZK in predlog članov za nove organe v CK ZKJ., člani CK se bodo morali v bodoče bolj povezovati s članstvom. Predsedstvo CK, ki se na (Dalje na 2.strani); 29. septembra je tovarno- »Iskra« v Kranju obiskal predsednik državnega sveta NDR Walter Ulbricht. Na sliki: gen. direktor podjetja »Iskra« tov. Vladimir Logar (stoji) poroča predsedniku o razvoju in proizvodnji, podjetja »Iskra« »Delovnim ljudem ISKRE čestitam k pomembnim dosežkom!« Predsednik državnega sveta NOR in prvi sekretar SED Walter Ulbrioht v »iskri« Kranj, 29. septembra — Ob 16.30 je.obiskal »Iskro« pred-.. • šednik državnega SVeta Nemške demokratične republike in pri. sekretar centralnega komiteja Enotne' socialistične-partije Walter Ulbrreht s soprogo in sodelavci, kjer' še jih prisrčno sprejeli. Visokega gosta so pozdravi-, li predstavniki »Iskre« in Jefanjske občine, v dobrodo--šiigi pa je predsednik DŠ tovarne lov. Vinko Šarabon, iz-, razil veliko zadovoljstvo kolektiva zaradi visokega obi-. •ska, ker v tem:vidi. priznanje delu in težnjo za' zbliževanje narodov, krepitev prir-, jateljistva in gospodarskega sodelovanja s ciljem zagotoviti mir in blagostanje delovnih ljudi »Tudi naš ¡kolektiv« — j e-dejal predsednik DS — po svojih močeh prispeva k uresničitvi te težnje, saj že nekaj let uspešno sodeluje z ■gospodarskimi podjetji iz Nemške demokratične republike.« g Predsednik—Ulbricht se je 'v kratkih besedah zahvalil za 'lep in prisrčen, sprejem, iskreno pozdravil kolektiv in. dejal: »Rad bi videl vaše delovne uspehe, zato je moja želja, da si tovarno ogledam, ob slovesu pa bom lahko kaj več povedal o mojih vtisih.« Predsednik' mladine . Henrik Peternelj in tajnica Nada Ja-klin sta mu ob prihodu v tovarno izročila lepe šopke cvetja, nakar je slčdil ogled tovarne prek produkcije, AT naprave, montaže števcev do kinodvorane, kjer je bila manjša razstava, ki je nazorno prikazovala sodelovanje »Iskre« s podjetji. Nemške demokratične ¡republike, .hkrati-, pa so bili. razstavljeni tudi -nekateri ¡novejši Iskrini proizvodi.- Med potjo po tovarni se je predsednik Ulbricht -večkrat zadržal v razgovoru z delavci. On in-njegovi so-, delavci pa so številnim delavcem podelili značke, ki po-nazorjujejo berlinska Bran-dienburška vrata, mnogi pa so prejeli;'tudi male medvedko, ki so simbol berlinskega mesta. V kinodvorani je o razvoju in organizaciji Iskre govoril generalni direktor Vladimir Logar, fci je naštel tudi vsa važnejša podjetja v NDR, s katerimi' ima Iskra poslovno sodelovanje. Predsednik Wail-„ter Ulbricht je v razgovoru med drugim dejal, da z zadovoljstvom lahko reče. da so vtisi kratkega ogleda več kot ugodni. V nadaljevanju je zlasti omenil izmenjavo iz-, kliše« j, kooperacijo, specializacijo in tesno sodelovanje, kar je treba še nadalje razvijati med .obema, državama. »Koncentracija je ekonomski zakon«, je nadaljeval predsednik Ulbricht. »Naš načrt sodelovanja naj bo planiran' 'za. daljše obdobje. V zdravici je predvsem, naglasil 'nadaljnje in poglobijeno.f ¡sodelovanje'-podjetja- Iskra s podjetji-v NDR in osvajanje proizvodov na tehnično najviš« jem ¡nivoju ih- to y miru in svobodi. Predsednik Ulbricht je ob koncu-izročil, predstav-' niiku Iskre darilo in to ' dva večji klavirski 'harmoniki in umetniško risbo, »Mož ž golobi«, kolektiv -Iskra . pa je. njemu .in .soprogi' prek- svojih predstavnikov izročil dva najnovejša-Iskrina telefona. Ob odhodu so visokega' gosta in spremstvo pozdravili delavni popoldanske izmene. Takoj za tem je imel predsednik Ulbricht rta trgu - revolucije v Kranju pred ste- • vilnimi Kranjčani govor, kjer je naglasil, da prinaša Jugoslovanom prisrčne - pozdrave državljanov NDR. Ob koncu se je dotaknil tudi obiska v Iskri in med'drugim dejal: »Danes' smo obiskali tovarno Iskra, največje podjetje v Vašem mestu. Močan vtis'j e napravila na „nas visoka produktivnost, pomembni elektrotehnični in ‘ elektronski proizvodi, ki so v dobi znan-stveno-tehnične | revolucijo odločilnega pomena za. razvoj narodnega gospodarstva- { Delovnim ljudem »Iskre« čestitam k pomembnim dosežkom njihovega- dela, in jim želim nadaljnjih velikih uspehov pri delu, ki bo. koristil» razvoju socialističnega gospodarstva vse dežele. Studijska knji žilic a Kr a n j Gospodarskem razstavišča v Ljubljani je 4. t. m. že trinajstič odprta mednarodna raz- S seje DS podjetja Poslovno poročilo za I. polletje sprejeto brez razprave — Potrebna je večja odgovornost do volilcev. Gostje iz NDR v ISKRI: — predsednik Walter Ulbricht se je med ogledom tovarne izredno zanimal za proizvodnjo, delovne pogoje in za sodelovanje podjetja »Iskra« s podjetji v NDR Aktivnost komunistov je odvisna od njih samih Aktivnost komunistov, posameznikov in osnovne organizacije v celoti, je bila vodilna tema sestanka, na katerem so komunisti v tovarni električnih aprastav že drugič obdelovaEn gradivo brionskega plenuma in ‘analizirali naloge, katere nas čakajo pri vsakdanjem delu. Sekretariat osnovne organizacije je sestanek skušal čimlbolj pripraviti in je zato imel pred sestankom razgovore s še enajstimi člani, prav tako pa so pri tem debi sekretariata sodelovali še trije člani, ki so Mi v sekretariatu prej in so tudi lahko, precej doprinesli k tej analizi. Za sam sestanek je o tem podal sekretariat tudi pismeno poročilo. Razgovori na sestanku, prav kot že poročilo, so pokazali v ¿lavnem na tri šia-basti komunistov, ki se med seboj pogojujejo in (ki precej hromijo delo osnovne organizacije, s tern pa niti oa> ganizacdja, niti visi ¡posamezni člani ne odigravajo vloge idenjo-političnih usmerjevalcev in doslednih borcev za razvoj eamoupravij an ja in socialističnih odnosov v tovarni. V prvi vrsti je to nizka idejno politična izobrazba članov, člani premalo ¡pozna-; jo procese v našem družbenem življenju, premalo poznajo ekonomske • probleme tovarne in njen organizacijski razvoj; zato so tudi premalo kritični do sebe in tudi do vseh pojavov, ki zaviralno vplivajo na ustvarjanje Kociadističnih družbenih odnosov. Kritike se ¡zato pogostokrat lahko razvije samo na Stopnjo kritikanstva, ne more pa dati dovolj konstruktivnih predlogov za izboljšanje in za uspešen nadeljni razvoj. Iz te prve slabosti sledi seveda druga tako so posamezni komunisti, še (bolj pa cela osnovna organizacija reagirali največ- krat šele po tem, ko so problemi že dozorevali, niso’ pa anali odstranjevati vzrokov in pravočasno pokazati nat začetke posameznih ekscesov. Postali smo le koristniki do-' godkov, ne pa njihovi aktivni ' soustvarjalci: Tudi tretja osnovna napaka, da smo se zato premalo zavzemali za nadaljnji razvoj samouprav, ljanja v tovarni, za razvoj samoupravljanja v DE in za dejanski, ne pa formalni vpliv neposrednega proizvajalca na delo in življenje v tovarni, izvira iz osnovne (Dalje na 3. strani) Kranj, 28. septembra — Na seji DS Združenega podjetja so bile glavne točke dnevnega reda 'poletno poslovanje, sanacija ih rebalans generalne rekostrukcije (Anex III. ZP). Poročila, ki so bila prek UO pravočasno dostavljena vsem 'članom DS, so obširno informirala vse navzoče, in ker so bila te-tavin tolmačenja skoraj brez odziva oz. razprav, ni bilo, se vsebina porgčil, ki jih je pripra-(vil UO in zadevne strokovne službe; m spremenila. O tem smo obširno poročali v 36. in 37. štev. našega glasila; zato bi bilo odveč, da bi ponavljali isto, besedilo, .ker so zadevni Sklepi,, v tej številki dovolj; obširni in jasni, hkrati pa objavljamo na šesti strani komentar k polletnemu poslovanju. . Obstaja pa druga zaskrbljenost: na seji DS ZP 28. septembra se je od 60 članov SD zbralo le 38. Poslovno poročilo c; I. polletju je 'bilo — žal, sprejeto brez RAZPRAVE!? Kaže, kot da je vsem vse prgiv, čeparv na ¡raznih :sestankih slišimo o .težavnih problemih, neizpolnjevanju plana, premajhnih Obratovalnih sredstvih, Mcvidaciji starega žiro računa in drugo. Tam, 'ikjer. bi se morala o teh problemih klesati mnenja, pa- ni bilo. s ¡strani članov DS slišati ničesar. če k temu pomislimo, da je bila seja z istim dnevnim redom sklicana pred tem datumom NESKLEPŠČNA, kjer je bilo od 60 izvoljenih navzočih le 25 članov, torej ni bilo potrebne večine, tedaj nastaja vprašanje, ki ga mora vsak član DS, ki je užival zaupanje volilcev^ . rešiti čimprej predvsem vsak. sam,- ■ istočasno pa morajo “tudi družbeno,-politične organizacije sprožiti na svojih sestankih razpravo o tem problemu, ki ni enkraten, in ki se pojavlja tudi po organizacijah^ Šibka” uSeležba članov DS na sejah kaže, da bodo morali volilci v' bodoče še bolj preudarno izbirati kandidate. Le močna udeležba na sejah DS lahko ustvarja pravo vzdušje samoupravi j alcev, sicer se vse spremeni v- togo in formalistično postavljanje sklepov, kar pa nikamor ne vodi. Samoupravni organi po naših delovnih organizacijah' postajajo vse bolj odločujoč organ pri vodenju in upravljanju., Z ustaivo in ostalimi predpisi jim je zaupana vedno večja odgovornost. Samoupravni organi razpravljajo in odločajo p vseh pomembnejših odločitvah po naših organizacijah in ustanovah, zato bi bilo prav, da bi imeli to odgovornost in zaupanje visi člani DS vedno pred očmi. Če pomidLimo, da se je vsak član. DS s podpisom svobodno odločil, dai sprejme kandidaturo, bi- bilo prav, da ne bi z opuščanjem sej in bledim sodelovanjem ¡skrhali zaupanje volivcev. Ben Peta plenarna seja CK ZKS (Nadaljevanje s 1. strani) novo formira, naj bo predvsem aktiv znotraj CK, ne pa instanca nad izvršnim komitejem ali celo plenumom, niti posrednik med plenumom in izvršnim komitejem. Za nadaljevanje procesa reorganizacije Zveze komunistov v Sloveniji je bila imenovana posebna komisija, ki naj pripravi predlog za naslednji plenum CK ZKS. Predlagani so bili tudi kandidati za člane predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ. Za kandidate predsedstva so bili predlagani tovariši Edvard Kardelj, Boris Kraigher, Miha Marinko, Lidija šentjurc, Viktor Avbelj in Marijan Orožen. Za kandidate — člane komiteja CK ZKJ pa so bili predlagani tovariši Stane Kavčič, Mitja Ribičič in Roman Albreht. Nesporno je bila peta seja CK ZKS določena prelomnica v delu CK ZKS. Obravnavane so bile dosedanje napake ne samo v UDV, ampak tudi na drugih področjih življenja v Sloveniji. Nakazane so bile . smernice za delo v bodoče, za izgradnjo novih spoznanj, novih kvalitet, novih vrednosti. P. G. LM I evropskih, azijskih in ameriških držav. Pozdravni govor je imel predsednik prireditvenega odbora, tov. SHvo Hrast, razstavo pa je odprl ugledni znanstvenik in univerzitetni profesor dr. inž. Rajko Tomovič iz Beograda. Med gosti pa so otvoritvi razstave prisostvovali še: podpredsednika skupščine SRS, tov. dr. Marijan Brecelj in Janko Rudolf ter podpredsednik izvršnega sveta SRS, tov. Beno Zupančič. O razstavi, oz. o udeležbi ISKRE na njej bomo prihodnjič poročali obširneje. Na sliki: brž pp otvoritvi sp se gostje in obiskovalci z zanimanjem ustavljali ob naših razstavljenih izdelkih S sej e UO tovarne elementov za elektroniko • Ljubljana, 23. septembra — V prvi točki je UO obravnaval predlog UO ZP o načinu likvidacije starega žiro ra-,, čuna, s katerim pa se hi strinjal. glede na sredstva’;' ki|jih dolgujejo druge tovar-. ne in ki jih sami nujno potrebujejo. V razpravi zaradi neizvr-šitve plana proizvodnje v obratu »Feriti« Ljubljana, je bilo ugotovljeno, da fizični obiseg proizvodnje ob koncu leta ne bo dosegel predvidenega, zaradi tega bodo zagonski stroški 50.000 N din večji. Istočasno pa je bil UO na podlagi finančnega plana »Feriti-« seznanjen, da bo ta obrat v prihodnjem letu lahko v celoti kril svoje osebne dohodke oz. celo več. Ker bo ta rezultat dosežen pri 70 % izkoriščanju kapacitet, je bil UO mnenja, da bo obrat »Feriji« v nadaljnih letih pri polnem izkonšč. kapacitet sposp« ,-ben pokrivati in pdstppno odplačevati svoje obveže. Zaradi tega je UO predlagal ^obratnemu DS in D. svetu tovarne, da- povečajo zagonske stroške obratu. »Feriti« za 50.000 ‘“N din- iz ostanka dohodkov iz leta 1965 in, da se v obratu »Feriti« lahko izplačujejo OD v naslednjih mesecih 100% ali, tudi več, oz. po dejansko ustvarjenih' rezultatih v naslednjih mesecih. . »' V tretji točki je UO obravnaval poročilo o problematiki izvrševanja plana obrata »Keramični kondenzatorji« Žužemberk. V prejšnji številki glasila smo poročali pod naslovom »Obisk v Žužemberku in Šentjerneju« o nejevolji, ki tare obrat v Žužemberku zaradi " prelivanja sredstev in minimalnih os- novnih sredstvih, kar jim zavira modernizacijo proizvodnje, hkraiti pa. so naglasili, da se je treba ravnati po statutu, ki so ga vsi potrdili. "UO tovarne »Feriti« jč po živahni razpravi sprejel o zadevni problematiki naslednje'sklepe: 1. UO izraža priznanje kolektivu keramični kondenzatorji k uspešnemu izvrševanju planskih nalog, saj s takim delom dajejo vzgled tudi vsem ostalim obratom naše tovarne, sebi pa ustvarjajo sigurno perspektivo. 2. UO smatra, da bodo kmalu vrnjena Tovarni elementov sredstva, ki so vezana pri ZP. Takrat bo obrat »Kjer. kondenzatorji« lahko reševal tudi problem strokovnega kadra. 3. UO smatra, da mora biti politika cen v tovarni enotna, lahko pa se cene regulirajo z večjimi rabati ali s kpsa skonti. 4. UO tudi smatra, da je nadal jna perspektiva obrata sigurna, vendar bo jasnejša bodoča smer po razgovorih s., predstavniki inozemskih kupcev, ki bodo v oktobru. 5. V zvezi z obvezami ZŽA, %i jih ima do tovarne »Elementi« (razvojne naloge), naj se podvzamejo bolj energični ukrepi. 6. UO zadolžuje organizacijsko plansko službo tovar- ne; da; pripravi podrobni ta-, bulami pregled razporeditve ustvarjenih . sredstev po posameznih obratih, da bodo z’ njimi seznanjeni | tudi vsi ODS. Iz navedenih sklepov je. moč izluščiti, da bodo samoupravni organi tovarne »Elementi« posvetili večjo skrb problemom svojih obratov. Vsekakor pa bo prav, da se kolektive obratov sproti in točno informira 6 delu samoupravnih organov matične tovarne, da. se sprejeti statut'strogo izvaja, s tem pa bo,- po mnenju omenjenih kolekivov, odpadla kritika, ki je bila v zadnjem .času po razgovorih sodeč — v marsičem upravičena. ABC RAZPISNA KOMISIJA pri UO > Združenega podjetja ISKRA KRANJ organizacije: TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA .razpisuj e prosto — vodilno delovno mesto VODJA SPLOŠNE SLUŽBE TOVARNE Pogoji: 1. VJisoka ali višja strokovna izobrazba s triletno ustrezno prakso . _ 2. Srednja strokovna izobrazba s petletnoUstrezno prakso Sprejeti kandidat bo moral opraviti poskusno delo,-ki lahko traja najdlje štiri mesece. Rok'prijave na-razpis je vključno 15. 10. 1966. Prijavi; na razpis je obvezno priložiti življenjepis, izkaz o ¡strokovni izobrazbi, potrdilo o nekaznovanju in'dokazilo o dosedanjem službovanju oziroma zahtevani ustrezni praksi.:- % F ;. ' Kaindidati bodo obveščeni o izidu razpisa do 23. 10. 1966. Pismene prijave, in zahtevana dokazila je v zaprti ovojnici poslati na naslov: Združeno podjetje ISKRA Kranj — -Tovarna - elementov za elektroniko, Ljubljana, Linhartova 35, f , Aktivnost komunistov je odvisna od njih samih DOPISUJTE V »ISKRO«! (Nadaljevanje z 2. strani) slabosti, da je znanje članov ZK na zelo nizki ravni. V zvezi s temi ugotovitvami je osnovna ‘organizacija .sprejela ustrezne sklepe in si zadela naloge kako bomo najprej komunisti, posebno v svojih vrstah, napravili red, ustvarili enotnost organizacije, dvignili njeno idejno politično raven in izostrili pozitiven kritični ’ odnos do vseh pojavov v razvoju tovarne. Pri tem bi zabeležil še dvoje misli, ki sta bili sproženi na sestanku, katerih uresničitev pa se nanaša ena na metodo, druge pa na osnovno vsebino v delu komunistov. Idejno politični študij družbenih in ekonomskih odnosov naj bi potekel iz konkretnih osnov v tovarni s tem, da bi več posameznih komunistov obdelal-o določeni problem ' (samoupravljanje, delitev dohodka, struktura zaposlenih in sl.), ga primerjalo z izkušnjami drugih, z ugotovitvami v literaturi in časopisju, z-‘debato na sestanku pa bi nato oblikovali dokončne poglede na posamezne probleme in si postavili tudi operativne naloge. S tem načinom dela bi razvijali aktivnost posameznih komunistov v grupah na tistem področju, kjer bodo imeli največ interesa in možnosti, da ustvarjalno pripomorejo k pozitivnemu razvoju družbenih odnosov, kajti tudi komunisti ni in ne more biti 'tak fenomen, da lahko enako uspešno analizira vsa področja in vse elemente, ki družbene odnose sestavljalo. V pestrem spektru teh elementov pa bo nasprotno' vsak komunist lah- ko našel področje, kjer bo svojo aktivnost uspešno razvil. ' — Druga misel pa-je zajela vprašanja vsebine ' haloge. Komunisti se moramo zpve--dati, da smo kot idejnopolitična organizacija dolžni ■načenjati tudi sistematska vprašanja in iskati odgovore' nanje,; s potrebno strokovnostjo in zavestjo, da bomo le tako stali vedno na čelu dogodlkov. Na- sistemskih re- :-šitvah moramo obenotiti svoja stališča in se za njihovo rešitev tudi boriti — z razvojem samoupravljanja pa bonJo te naloge tudi lahko najboljše rešili. To pa je v prvi vrsti potrebna iniciativa pri nas komunistih samih — in tu je pogoj naše. aktivnosti, Sestanek je to nalogo postavil kot. našo stalno prakso. - P"- ' 0 reorganizaciji ZK Jugoslavije JOSIP BROZ-TIl O — PREDSEDNIK ZKJ BEOGRAD, 4. - oktobra 1966. — Danes dopoldne se je zbral na svojo peto sejo centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije z namenom, da bi reorganiziral vodilne organe ZKJ ter tako v njih ustvaril demokratične odnose, jih povezal s članstvom, premagal hierarhične odnose in odpravil istovetnost foruma in' osebnosti. Dosedanji izvršni komite, ki je doslej ob svojih velikih pristojnostih in odgovornosti pasiviziral centralni komite, bo odslej predvsem izvršni organ, osvobojen elementov oblasti. Novo telo CK ZKJ bo predsedstvo, ki bo pripravljalo seje CK, ne bo pa imelo izvršnih funkcij in zato ni nikakršne bojazni, da bi si privzelo kakršenkoli monopol. Nasprotno — predsedstvo CK ZKJ bo omogočalo CK samostojnejše, stalnejše in popolnejše opravljanje njegovih funkcij. Glede na zgodovinske zasluge je 5. plenum tovariša Tita soglasno izvolil. za predsednika, Mijaika Todoroviča pa za sekretarja izvršnega komiteja CK ZKJ. Ves dan so na plenumu živahno razpravljali o aktualnih vprašanjih ZKJ, ta plodna razprava pa ic slednjič rodila naslednje SKLEPE 1. Ustanovi predsedstvo, izvršni komite, in komisije centralnega komiteja ter vzpostavi funkcijo predsednika Zveze komunistov Jugosla-vije. . 2. Centralni komite po potrebi. -ustanovi ■ komisije een- . tratnega - komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Komisije proučujejo afctuffljje- pro» . bleme,- pomemebne za dejavnost in razvoj Zveze komu» - nistov Komisije ' delajo javno in ob širokem posvetovanju. 'Omogočajo, da slonijo sklepi ' centralnega komiteja na povezovanju znanstvenega spoznanja, prakse samoupravljanja- in družbenega oziroma političnega interesa delovnih ljudi. Naloge komisij določa centralni komite ob njihovi ustanovitvi. Komisije so samostojne na svojem delovnem področju, o njihovih, predlogih in ugotovitvah pa odloča centralni komite na svojih sejah. Komisija je dolžna obvestiti centralni komite o alternativnih stališčih in predlogih, sproženih v delu komisije: ■ Komisije : sestavljajo člani , centralnega komiteja. in komunisti, ki lahko prispevajo k posplošen ju zkušenj, prakse in k. izoblikovanju politike za določena delovna tori-: šča ali določene naloge Zveze komunistov; Vsak član centralnega komiteja ima pravico,. da se na svojo pobudo angažira v delu posameznih komisij. Delo v komisijah načeloma, nima poklicnega značaja 3. Centralni komite voli iz svojih vrst izvršni., komite. Izvršni komite opravlja izvr- šilne funkcije centralnega komiteja in dela kot enoten organ z notranjo delitvijo dela in osebno odgovornostjo. Izvršni komite analizira tekoče-probleme in daje predloge centralnemu komiteju za njih ureditev, načenja -druga vprašanja, važna ža dejavnost in razvoj Zveze komunistov, pripravlja seje ¡centralnega komiteja in sprejema sklepe v okviru svojih izvršnih funkcij. Izvršni komite izvaja sklepe centralnega komiteja,- ki se nanašajo na vzdrževanje stikov in razvijanje sodelovanja ZKJ e komunističnimi in drugimi. delavskimi partijami. Za svoje delo je izvršni komite odgovoren centralnemu komiteju in mu redno poroča. ■ ' Člani- izvšnega komiteja ne morejo - hkrati opravljati funkcij v, državnih, organih* skupščinskih' telesih (razen' članov predstavniškega tele- Terjatve do kupcev v ZZA V primerjavi s preteklim letom kaže stanje terjatev do kupčev še kar ugodno sliko. Ocenjuje se, da bi bile terjatve, če bi bil RRS I še vedno v ZZA, na istem ali pa Če ne upoštevamo* prlmer-morda malo nižjem nivoju, 'jalne osnove, ampak vzamemo absolutno vrednost vezanih sredstev v terjatvah, lahko brez nadaljnjega reče-N din v terjatvah do kupcev mo, da je vezava cca 10 mil. na In da bi se v ZP moral (večinoma enot ZP) pretira-najti na.in ažumejšega poravnavanja obveznosti do ZZA. potrebno zmanjšati, pri tem — terjatve do kupcev bi pa se osredotočiti na RRS II bilo potrebno zmanjšati Z in RRS i III, kjer je večina ustreznimi dogovori s tovar-i vezanih sredstev; nami ZP. Razglas ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj razglaša prosta delovna mesta: Planer metodik Pogoji: visokošolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri in 4-letna praksa na področju organizacije in planiranja proizvodnje ali srednješolska'izobrazba tehnične ali ekonomske smeri in 8-letna praksa na področju organizacije in planiranja proizvodnje. Planer analitik Njegov konjiček je slikanje Mojster Štefan Horvat v slikarski »akciji« V zvezi z vezanostjo sredstev je sprejel UO ZZA naslednje zaključke: — vezana sredstva v nedokončanih nalogah bi bilo Marsikdo pozna mojstra montaže v našem obratu v Višnji gori," tov. Štefana Horvata, vendar pa malokdo ve, da po vestnem delu v obratu izkBristi sleherno prosto uro, za to; da' se izživlja kot umetnik-slikar. Že v 'letu' 1950, ko je bil še v Mariboru, je prijel prvič za čopič, čutil je v sebi slikarski duh, pa se je zato ob prihodu v Ljubljano brž vpisal v slikarsko šolo Ivana Roba. Leto dni je bil zvest učenec prof. Slapernika, pozneje pa član slikarskega krožka pri društvu »Tine Rožanc«, katerega je vodil slikar Janez Kališnik. Vsa ta leta je ves skromno odmerjen prosti čas posvečal družini in slikarstvu. Ne zaman — doslej je ustvaril 97 platen, na katerih je predvsem upodobil pokra- jinske motive, bodisi iz svojega rojstnega Prekmurja ali iz kotičkov okrog Višnje gore. žal mu prepičla finančna sredstva doslej še niso omogočila lastne slikarske razstave, zato pa je bolj .pogosto sodeloval s , svojimi slikami na raznih kolektivnih slikarskih razstavah v Ljubljani, na Jesenicah, v Trbovljah, Mariboru, Zagrebu in Beogradu, uspešno pa je posegel nekajkrat že tudi v inozemstvo. V Parizu je v Balzacovi galeriji .med slikarji 19 držav razstavil dve svoji platni in sicer »Tihožitje« in Motiv iz Prekmurja ki so ju ugodno ocenili. Razstavljal pa je tudi že v Miinchenu in " Budimpešti. Nekaj nad deset svojih slik je doslej uspel ugodno pro- dati ljubiteljem amaterskih platen, večino ostalih pa je prodal za manjše zneske ali pa poklonil prijateljem in znancem, ki znajo ceniti njegovo umetniško izpoved. Štefan Horvat je poln poleta in umetniškega snovanja, vendar v zadnjem času, ob službenih in družinskih dolžnostih le težko najde toliko- prostega časa, da se lahko loti slikanja. Kljub temu pa mu ne manjka pobude in dobre volje, kakor . tudi ne načrtov in ob vsem tem mu za njegove dosedanje slikarske uspehe lahko čestitamo in zaželimo še veliko novih, predvsem pa to, da bi nekoč vendarle uspel s samostojno slikarsko razstavo prikazati svojo umetniško, rast'[ in raven. — C — Pogoji: visokošolska izobrazba in 4-letna praksa v gospodarski organizaciji (komercialna smer) ali popolna srednješolska izobrazba in 8-letna praksa v gospodarski organizaciji (komercialna smer). Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah sprejema kadrovska služba »ISKRA« ELEKTROMEHANIKA Kranj, Savska loka 4, do 29. 10. I960. ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi moje mame ANTONIJE GROŠELJ se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z menoj v težkih dneh.^ Posebno se zahvaljujem mojim - sodelavcem iz obrata »Stikala« za vso uvidevnost, pomoč ter venea. Slavka Grošelj ZAHVALA Ob prerani izgubi očeta 1FRANCA PELKA se toplo zahvaljujem vsem sodelavcem v obratu ATN za "poklonjeno cvetje, izraze sožalja ter številno sprem-: stvo na zadnji poti. Hčerka Milika na) in druge družbene funkcije, ki so vezane na posle oblasti ali neposredno osebno odločanje. Člani zvršnega komiteja ne morejo biti v. izvršilnih organih drugih družbenopolitičnih organizacij. Centralni komite določa temeljne kriterije za izvolitev v izvršni komite, število članov izvršnega komiteja in na čin njegove izvolitve. Sekretarji izvršnih komitejev centralnih komitejev Zveze komunistov republik so po funkciji elani izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije. Centralni komite voli Sekretarja izvršnega komiteja, ki vodi delo izvršnega komi-, leja. 4, Centralni komite voli iz svojih vrst predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Kriterije, način volitev in število članov predsedstva določa centralni komite. Član predsedstva ne more biti hkrati tudi član izvršnega komiteja. V razdobjih med sejami centralnega komiteja razpravlja predsedstvo o aktualnih vprašanjih družbenega razvoja in politike Zveze komunistov Jugoslavije z namenom. sprožiti obravnavanje teh problemov na sejah centralnega komiteja. Na podlagi predloga izvršnega komiteja komisij in članov centralnega komiteja ter na svojo pobudo proučuje predsedstvo probleme v zvezi s programom dela centralnega komiteja, skrbi za kontinuiteto dela centralnega komiteja, pripravlja in' sklicuje njegove seje. Pobude za sMicevanje sej centralnega komiteja lahko dajejo poleg predsedstva izvršni komite, komisije in člani centralnega komiteja, organizacije, člani in vodstva Zveze komunistov. Predsedstvo je dolžno sklir cati sejo centralnega komiteja na zahtevo izvršnega komiteja, centralnega komiteja ZK republike in četrtine članov centralnega komiteja ZKJ. Predsedstvo je dolžno, na predloge komisij central- nega komiteja na njihovo zahtevo postaviti na dnevni red naslednje seje centralnega komiteja. Predsedstvo proučuje predloge resolucij in drugih sikle--pov, ki jih sprožijo organizacije, člani in vodstva Zveze komunistov, ter jih po svojem preudarku postavi na dnevni red seje centralnega komiteja. Predsedstvo je dolžno obvestiti centralni komite tudi o tistih pobudah, katerih ni dalo na dnevni red seje in o katerih ni obrazložilo svojega stališča. Centralni komite odloča o tem, katere predloge bo proučil. Predsedstvo je odgovorno centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije za svoje delo. 5. Veijtavmo načelo v našem družbeno-političnem sistemu ki je predvideno v statutu o omejitvi ponovne izvolitve, ZKJ, bodo uveljavljali tudi pri volitvah organov CK, katerih ustanovitev je predvidena s tem sklepom. 6. Predsednika Zveze ko- munistov Jugoslavije voli centralni komife Zveze komunistov Jugoslavije. Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije predseduje sejam centralnega komiteja in predsedstva, skrbi za usklajevanje dela organov centralnega komiteja in s tem v zvezi sam ali na predlog posameznih organov Zveze komunistov daje ustrezne pobude izvršnemu komiteju in drugim organom centralnega komiteja ter odgovarja za svoje delo centralnemu komiteju. Ukinjene so dosedanje funkcije generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije iri sekretarjev centralnega komiteja Jugoslavije. 7. K stalnemu delu v centralnem komiteju se pritegne potrebno število političnih in strokovnih' sodelavcev, ki se ukvarjat) o e političnimi analizami in drugimi nalogami v zvezi z delom centralnega komiteja in. izpolnjevanjem njegovih sklepov. O organizaciji in o načinu njihovega dela odloča izvršni komite. Izvršni komite organizira tudi ustrezne službe za administrativne posle. 8. S tem sklepom prenehajo veljaiti splošni sklepi cen—v tratnega in izvršnega komiteja o organizaciji in o sestavi ■ organov centralnega komiteja Zveze komunistov Jugosla-vije. 9. Sklep® o' reorganizaciji centralnh komitejev Zveze' komunistov republik sprejemajo centralni komiteji Zveze komunistov republik, upoštevajoč temeljna -načela* tega sklepa, svoje potrebe in specifičnosti. V tej smeri bodo centralni komiteji Zveze komunistov republik sprejeli ustrezne ukrepe in pomagali tudi drugim vodstvom in organizacijam Zveze komunistov, da sami, glede na svoje pogoje in potrebe,. najdejo ustrezne oblike organizacije in metode dela. 10. Predsedstvo,' izvršni komite in komisija; sprejemajo poslovnike o svojem delu. 11. Ta sklep ima začaren značaj in bo v rabi do naslednjega kongresa ZKJ. NA OBISKU V OBRATU »KERAMIKA« V VIŽMARJIH Najnujnejša vlaganja bi že prej lahko izboljšala in pospešila proizvodnjo keramike Za današnjo številko smo naprosili vodjo obraita »Keramika* tovarne elementov Za elektroniko, tov. Faglja, naj nam kaj pove o delu in problemih v tem obratu. Prav rad se je naši prošnji odzval &n posredoval ugotovitve in podatke, iz katerih se je porodil naslednji sestavek Prav za prav v zasilnih, za tovrstno proizvodnjo kaj neustreznih delovnih prostorih, 155 članski delavni kolektiv bije dosleden boj za izpolnitev svojih letošnjih proizvodnih obveznosti. Le-te dejansko niso majhne, če upoštevamo, da je bilo vse. delo doslej v glavnem ročno. Medtem ko je v letu 1963 planska obveznost tega kolektiva znašala 155,5 milijonov starih dinarjev je znašala lani že 637 milijonov, pri čemer so ob oseh težavah, ki so spremljale proizvodnjo, uspeli doseči realizacijo v višini 588 milijonov dinarjev, oz. 92 % svoje proizvodne zadolžitve. Letošnji proizvodni plan pa znaša celo že 764 milijonov dinarjev, pri čemer so v prvih devetih mesecih dosegli realizacijo v višini 460 milijonov, ali 80 % devetmesečne zadolžitve. Do konca leta čaka delovni kolektiv v obrati! »Keramika* še težka naloga, če bodo hoteli nadoknaditi zamujeno. Levji delež tako lani, kakor tudi 'letos nosijo za neuspešno izpolnjevanje proizvodnega plana vsekakor spremembe v asortimamu izdelkov, kar jasno onemogoča rentabilne večje serije. Se posebno je izpad proizvodnje viden pri kondenzalorski keramiki, kjer so v letošnjih prvih treh trimesečjih izpolnili komaj 47 % devetme- sečnih obveznosti. Pri nosilcih za upore je položaj veliko ugodnejši, saj so do konca septembra obveznost za to obdobje letošnjega leta izpolnili z 98%. Letošnji, proizvodni plan ni upošteval nekaterih neznank v tehnološkem postopku, kar je nedvomno tudi eden izmed odločilnih problemov, ka ne dovoljujejo uspešnega izpolnjevanja proizvodnega plaha. Le-ti so se pokazali šele v teku proizvodnje in so porušili razmerje znotraj samega obrata, medtem ko ha proizvodnjo v obratu keramičnih kondenzfctorjev v Žužemberku niso imeli posebnega vpliva, saj’ veirio, da ta delovni kolektiv kljub temu presega svoje proizvodne obveznosti. Ugoden pojav v. obratu »Keramika« je postopno prehajanje iz majhnih na velike s serije, pri čemer pa seveda pomeni glavno oviro, da to ne teče hitreje, pomanjkljiva tehnična opremljenost, saj bi občutno boljše rezultate lahko dosegli že s polavtomatizi-rano proizvodnjo. Na splošno lahko ugotovimo, da je bilo .v nadaljnjo rast proizvodnje elementov y našem združenem podjetju» vloženega premalo za modernizacijo, čeprav prav elementi-: predstavljajo najpomembnejšo postavko, tudi za druge tovarne. V primerjavi z drugimi tovarnami bi bila potrebna prav za prav majhna sredstva, s katerimi bi lahko izboljšali proizvodne pogoje in tako ustvarili solidno osnovo za uspešnejšo, večjo -ift kvalitetnejšo proizvodnjo, kakršne pa pri dosedanjem, predvsem ročnem delu pač ni bilo mogoče doseči. V »Keramiki* upajo, da se bo stanje popravilo, tja do konca leta 1966 na račun avtomatičnih vrtalnih strojev, žage in posebne sušilnice, ki jo montirajo za objektom »Keramike*. Te tri naprave bodo pripomogle do tega, da bo tudi kvaliteta njihovih izdelkov boljša, saj bodo skoraj v celoti odpadle dosedanje površinske okvare nosilcev za upore, katerim je botrovalo ročno delo, ki pač ne more biti tako popolno, kot je delo avtomatičnih strojev, oz .naprav.- Kot rečeno, vse to bi morali v Vižmarjih imeti že v začetku letošnjega leta, prav gotovo ne bi bilo to-.lifcšpih, problemov pri izpol-. njevanju proizvodnih zadolži- . tev. Žal je kronično pomanjkanje finančnih sredstev šele pred kratkim omogočilo uresničitev te tako težko pričakovane modernizacije tehnične opreme obrata »Keramika*. Zaradi finančnih problemov so ha primer samo za svedre iz uvoza čakali skoraj osem mesecev. Z navedenimi napravami bodo v prihodnje skoraj v celoti odpravili dosedanje izključno ročno delo, kar se bo nedvomno ugodno odrazilo tako pri kakovosti, kakor tudi pri samem izpolnjevanju proizvodnega plana» Na to lahko upamo že po prvih poskusih, saj se bo sedanji 15 % izmet skrčil morda na 2—3 %. Seveda pa ima pri tem tudi Zavod za avtomatizacijo od-. govorno nalogo. Predvsem bo moral krog strokovnjakov izdelati drugačno maso porcelana, kar ,bo pripomoglo, da se bo v pogledu obstojnosti in kakovosti izdelek v »Keramiki* čim bolj približal ravni izdelkov tujih proizvajalcev, ki z investicijami v proizvodnjo elementov nikjer ne varčujejo tako kot pri nas. Pri proizvodnji telesc za keramične kondenzatorje tipa 1. so vse do konca prvega polletja imeli precejšnje te- Delavki pri stroju za ekstrudiranje pramenov za nosilce za upore laicsna je na zunaj videti nova sušilna omara, ki jo montirajo ob poslopju »Keramike« v Vižmarjih zave, katere pa jim je zdaj že skoraj uspelo odpraviti in njihovi izdelki že ustrezajo vsem zahtevam. Težave so bile zaradi nekanstantne in prenizke kapacitivnosti» Pri tipu 2 so problematični kondenzatorji iz magnezijevega titanata. Tudi tu je vprašanje obstojnosti, vendar je ZZA že delno uspel spremeniti osnovno sestavo tako, da računajo, da bo do konca leta tudi to vprašanje v celoti in uspešno rešeno. Pri kondenzatorjih je opaziti, da je asoijiman še preozek in je zato težko v vsakem pogledu zadovoljiti kupce, hkrati pa je glede na sedanje količine izdelkov še preširok, kar vse govori v prid nujnim vlaganjem v tovrstno proizvodnjo, saj je jasno, da bi ustvarili pogoje zai ekonomično poslovanje, če bi na račun vseh izpolnitev lahko sedanjo let-nz uepaAOd ofupoAziord orr 80 odstotkov. Kljub velikemu povpraševanju na trgu - ker nimajo u-stretenega stroja (Stane 18 mi-naštetih dopolnitev lahko se-voza, še ne delajo tankih ploščic, čeprav bi jih zlahka prodali tudi večje količine. Zelo podoben je tudi položaj -s .cevastimi in vrtljivimi'tri» . merii, pri'čemer pa še dodatne težave povzroča slaba kva- liteta barijevega karbonata.' Le-tega dobavlja »Zorka* iz Sabca, vendar so ga prisiljeni pred uporabo v proizvodnji še dodatno očistiti. To do-' datno čiščenje pa je pri kilo-' gramu kar za trikrat dražja od kilograma barijevega kar» bonata: To jasno znatno po» dražuje proizvodnjo, vendar zaradi slabe kvalitete te surovine ni drugega izhoda. Sicer v tem obratu z ma» terialom nimajo posebnih te» žav in je vsaj s te strani pro» itzvodnja zagotovljena. Z uspešno rešitvijo vprašanj, ki smo jih v tem sestavku na» vedli planirajo za prihodnjei leto kar za 80 % večjo pro» izvodnjo nosilcev za uporej| medtem ko pri proizvodnji kondenzatarske keramike ne bodo uspeli bistveno povečan svoje proizvodnje, če vanje ne bodo mogli vložiti vgij nekaj prepotrebnih finančnih sredstev. —C— D opisuj të ^ v »Iskro!« Naslov uredništva: Kranj Savska loka 4 Tel 22 221, int 639 i Komentar k polletnemu poslovanju V sredo, 28. septembra*/ ko je zasedal DS podjetja v Kranju, je bila med drugim materialom tudi presoja o uspešnosti proizvodnje v posameznih organizacijah oz. stro-Jjjgvni komentar Ir poslovanju. Pri tem naj omenim, _da je časopis »Iskra« vsak mesec redno poročal o planu in realizaciji posameznih tovarn in ZP. Mesečni tabelami pregled je bil zanimiv za vse organizacije, vendar bi bilo prav in potrebno, da bi bil hkrati dan tudi komentar zadevne službe; Žal, želenega komentarja ni uredništvo nikoli pravočasno prejelo. Komentar o polletnem poslovanju pa je bil takle:. ELEKTROMEHANIKA je presegla polletni dinamični pl aru proizvodnje za 8,8 %. Organizacija _ je v začetku aprila-..reha.lftnsi.rala- svoj. pr-vofini plan, vendar ga v tem. prikazu ne moremo upošte« vafij. ker je ostal plan za ZP nespremenjen. Povečanje plana je temeljilo predvsem nai izbol j šani preskrbi, z materialom oz. zboljšani plačilni zmogljivosti ter na nujnosti večje- proizvodnje glede na stroške in osebne dohodke. ' Organizacija je imela težave pri nabavi materiala iz crine ja barvne metalurgije, kakor tudi pri -dobavi magnetov;:osi, in dvotarifni« številčil ifoov. Opustili so nekatere slabe kooperante ter navezali stike s takimi, ki so konkurenčni v kvaliteti in v cer rnk Proizvodnjo nekaterih takih delov pa so-uvedli sami (n. pr. plastika). Utrjevali so tudi statistic-nemetode kontrole kvalitete, vendar se posamezni odgovorni delavci ne zanimajo dovolj za njene izsledke. AVTOMATIKA je v proizvodnji presegla dinamični polletni plan za 2T,1 %. Kljub manjšemu številu zaposlenih v tekočem letu so dosegli večjo* proizvodnjo- v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta in tako- tudi dvigr nili produktivnost. Vidni so veliki napori in volja, kolekti- ” va^ da bi organizacijo- privedli v rentabilno poslovat nje. JŠofeaanji delavni pogoji so sa menjali,, predvsem zaradi orientacije na. izvoz, saj je bila skoraj polovica proizvodnje prodana na inozemskem trgu. •Rezultat bi lahko bili še boljši, če ne bi prodajali stare zaloge (predvsem AG)= izpod lastne cene in če bi bilo doma večje -povpraševanje za te izdelke. AVTOIZDELKT nišo izpolnili dinamičnega plana- proizvodnje, sicer so pa dosegli letni pian proizvodnje 51,8 % in imajo, tako vse možnosti; za ugoden konec leta. Na ne-' izpolnitev polletnega plana je predvsem vplivalo pomanjkanje reprodukcijskega' materiala in slaba preskrbljenost trga s surovinami, kar je povzročalo zastoje v proizvodnji. Velik .problem te organizacije - so tudi , nestabilne cene surovin in reprodukcijskega .. materiala, nestabilnost tržišča in pa izdelki sami, ker so. le ti zaradi kooperacijskega značaja proizvodnje vezani na fiksnfe prodajne cene dolgoročnega značaja. APARATI so polletni plan proizvodnje dosegli s 124,1 %.' V odnosu na isto obdobje lanskega leta se je proizvodnja povečala za 51,9%, letni proizvodni plan pa je bil realiziran 61,9%’. Proizvodnja je potekala precej enakomerno in intenzivno kljub problematika materiala. Količinsko najbolj se je- povečala proizvodnja zaščitnih relejev in signalnih naprav, padec proizvodnje pa zasledujejo Spri stikalnih aparatih in rezervnih delih. Izredno slaba pa je bila realizacija proizvodov, ki so, namenjeni izvozu. ELEKTROMOTORJI so dosegli le 79,2 % proizvodnje predvidene po dinamičnem planu; letni plan pa je bil realiziran z 4-2,6 %. Vzrokov za to je več, eden izmed največjih pa je- nestabilnost proizvodnega programa. Kupec sporoča sproti potrebe, čestokrat je treba osvojiti nove tipe motorjev in s proizvodnjo takoj začeti — še docela nepripravljeno* medtem ko izdelki, za katere so zaloge polizdelkov že pripravljene; postanejo za kupca, neinteresantrri — za organizacijo samo pa veliko breme in nekuranbno blago. Zaradi tega- je organizacija sklenila, da bo-mesečno ugotavljala vrednost nekurantnih zalog in jih v bodoče skušala takoj prodati. Čeprav so nasproti lanskemu 'posfietju proizvodnjo zvišali za. 6,7%, s svojim rezultatom niso zadovoljni ker je dosežen, uspeh še vedino prenizek, da bi z njim lahko pokrivali vse njihove obvezno— str. INSTRUMENTI so polletni proizvodni plan realizirali v višini 102,2 %. V strukturi _ razdelitve prodžvodjpje je bil dosežen, kvalitetni premik v korist izvoza in s tem je organizacija prebila led pri: vključevanju v mednarodno delitev dela. Ugotavljajo tudi, da bodo z doseženim poslovnim, uspehom krili vse svoje obveznosti. NAPRAVE so izpolnile dinamični plan. z 82,'1 %,': kljub temu pa je organizacija izvršila 50,4% celoletnega proizvodnega plana. Bistveno se je povečala realizacija proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta in sicer za Celih 142,3 %, tudi porast proizvodnje na zaposlenega je ogromen. Organižaci- . ja ugotavlja, da je vzrok za neizpolnjen polletni proizvodni plan predvsem v po-mamjkaniu , materiala, v po- ,j manjkanju': delovnih kanaci- tet (merilci;: kleparji) Rt zaradi' zakasBstltvs novo uvedenih aparatur VG-8 ih slično: V tekočem letu je organizacija rešila nekatere organi-| zacijsko proizvodne probleme, ki so v letu 1965 ovirali proizvodnjo. Artikli, ki so- jih v letu 1965 prvič proizvajali*, -so preživeli poskusno proizvodnjo, številni zastoji tehnološke, dokumentacijske in razvojne narave se tako. znižujejo, z boljšo organizacijo pa so dosegli relativno enakomernost proizvodnje. ELEMENTI so realizirali polletni plan z 88,4 %; vzroki za nedoseganje plana so predvsem v pomanjkanju reprodukcijskega materiala (kobalt), v spremenjenem asortimentu izdelkov na zahtevo kupcev in zaradi uvajanja nove tehnologije. Potrebno pa je poudariti, da posveča organizacija razvoju: tehnološkega •. postopka vso pozornost, kar je že v nekaterih obratih rodilo- pomembne rezultate. Z boljšo organizacijo deda, z uvedbo Work factor sistema v nekaterih delovnih operacijah so znižali tudi izdelavni čas. Poleg, vsega naštetega poudarja organizacija, da je nujno potrebna avtomatizacija proizvodnje, kajti le tako- bodo ceno. LC proizvodov,, ki je znatno nad izvozne» ceno, zni- Salii m se vključili- v medna-rodb' delitev delà. KONDENZATORJI * . niso izpolnili polletnega plfeina proizvodnje, kljub temu, da so proizvodnjo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta dVignili za 27,4 Organizacija ugotavlja, da so ji za nadaljnji obstoj potrebna likvidna sredstva in to tem bolj, ker potrebujejo 80% osnovnih sredstev iz uvoza. ELEKTRONIKA ni realizirala polletnega plana proizvodnje, letni plan proizvodnje pa- je bil dosežen s .54,3 odst. Organi samoupravljanja posvečajo vso skrb racionalizaciji proizvodnje;, dosežena je bila večja proizvodnja nasproti lanskemu, letu za 17’,3'% in to z manjšim številom zaposlenih,, kljiih vsemu pa rezultati niso zadovoljivi: Nujno potrebno bo doseči pri Zveznepi zavodu za cene zvišanje prodajnih cen, saj so te praktično take kot so bile- pred 5! leti, cene reprodukcijskemu materialu pa so' se močno povečale. POLPREVODNIKI niso- izpolnili polletnega in- tudi: Baletnega plana proizvodnje. V odnosu na isto razdobje lanskega leta pa se je- proizvodnja-povečala za 17,3%: Naročila za njihove proizvode stagnirajo, kar predstavlja glavič ¿¡problem te organizacije. Kolektiv se trudi, da bi izboljšali proizvodni postopek: Z‘ izboljšanjem tehnološkega postopka jim je uspela proizvodnja* silicijevih tabletk, katere so prej, uvažali, z uvajanjem preciznejših izkustvenih norm pa so dosegli' v proizvodnji germani-jevih ih’ silicijevih- proizvod dav znižanje izmeta. USMERNIKI' so izpolnili polletni- plan proizvodnje a 103,9 %. V primerjavi z lanskim letom je letošnja- proizvodnja višja- za 4,6-odst.; letni proizvodni plan pa je bil- dosežen; z 52,7 %. Rezultati so- zadovoljivi, vendar pa organizacija ni dosegla kakšnih novih rezultatov pri izboljšanju tehnologije, organizacije- delaipd: ' RA - SPREJEMNIKI sicer niso izpolnili polletnega: plana, so pa letni plani proizvodnje realizirali: s 55,9 % in imajo vse pogoje, da bodo_ uspešno zaključili letošnje-poslovno Teto.. V primerjavi z Istim obdobjem lanskega* leta Beležijo- 38-;8'% višjb' proizvodnjo! Da niso- realizirali polletnega plana- je vzrok, predvsem v pomanjkanju: materiala-, taka domačega: kot iz uvoza,, kar je- povzročilo izpade v proizvodnji. Ali že veste... — je kino- v «l/ovr arm montaže- nove naše fcinro-pra\r sredi sezone zaprt za— aparature, radi preureditve- dvorane in — da jé po- poročilu TAN- ZDRtJižENO PODJETJE ISKRA KRANJ Tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica Upravni odbor objavlja za vodilna delovna mesta v tovarni naslednji RAZPIS za: Šefa splošnega sektorja Pogoji: dipl. pravnik ali pravnik in 5 let prakse na odgovornih delovnih mestih: ali ustrezna srednja strokovna izobrazba ih 10 let prakse na odgovornih delovnih mestih. Šefa tehničnega sektorja Pogoju strojni ali eleičtro dipl. inženir ali inženir in 5 let prakse na odgovornih delovnih mestih ali ustrezna srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse na odgovornih delovnih mestih. Šefa komercialnega sektorja Pogoji: dipk ekonomist ali ekonomist in 5 let prakse na odgovornih delovnih mestih ali srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse na odgovornih delov- nih mestih. Šefa finančnega sektorja Pogoji: dipL ekonomist ali ekonomist in 5 let prakse na odgovornih delovnih mestih ali srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse na odgovornih delovnih mestih. Pismene ponudbe naslavljajte na tovarno. Razpis velja 15 dni od dneva objaveV’ JUGA, ki so ga -ponatisnili skoraj vsi važnejši dnevjiiki, hiška El sedaj, kot prva, izdelala UKV lconvertorje za IL TV program. Podobne konvertorje smo pri nas: izdelali že prej,, že nekaj let. pred nami pa gornjeradgon-ski ELRAD. — da! so-na-Puljskem festivalu predvajali tudi najnovejši Bulajiéev film : -Pogled v zenico sonca*. Film ni uspel, kriva, za. to* pa- je naša. nova- kinoaparatura, zaradi katere so marali predvajanje štirikrat; prekiniti. . Glavno je, dà so za neuspeh našli grešnega, kozla— to-pot. -Iskro«. — da so po poročilih: ih časopisja jugoslovanski uvozniki nakupili, v Vzhodni Nemčiji najnovejše televizorje z. zaslonom 53 cm. Vsi strokovnjaki za TV vedo povedati, da je to zastarela oblika zaslona, ki; so jp povsod v svetu in tudi pri nas — že opustili. — da nam po krivici očita beograjska EXPRES POLITIKA malomarnost pri izvozu naših kinoprojektorjev v Liban. PSO je zaprosila uredništvo časopisa za podrobnejše iri konkretnejše podatke o tem primeru; Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ZDRUŽENO! PODJETJE i SKLEPI 4. ZASEDANJA DS (28. 9. 1966) 0 Delavski svet združenega podjetja ISKRA, sprejema na znanje in potrjuje poslovno poročilo združenega podjetja ISKRA za prvo polletje 1966 ter zaključke in smernice poslovne politike združenega podjetja ISKRA, katere je podal generalni direktor ZP. DS ZP potrjuje sklepe 8. se je UO ZP z dne 7. 9. 1966, ki jih je 17.0 sprejel ob priliki obravnave poslovnega poročila ZP za prvo polletje 1966. 0 V skladu s členom 73 Statuta ZP delavski svet imenuje komisije za ugotavljanje vzrokov izgub (izgube H. in III. stopnje po členu 72 Statuta ZP), in sicer: ZA AVTOMATIKO Pržan: Somrak Franc — predsednik (-Strokovne službe), Vreček ing. Franc (PSO), Sluga Maks (Elementi). ZA KONDENZATORJE, Semič: Kovačič Janko — predsednik (BAZ), Michler Zoran (Strokovne službe), Kranjc Ludvik (Nabavna organizacija). ZA ELEKTRONIKO, Horjul: čebohin Milovan — predsednik (Aparati), Anžič Franc (PSO), Gerlanc ing. Luko (Strokovne'- službe). Za ELEKTROMOTORJE, Železniki: Truhačev Niko — predsednik (Instrumenti), Hujs Jože (J*SO), Krapša ing. Arnold (ZZA). Za NA-- PRAVE, Ljubljana: Gorazd Borut — predsednik (ZZA),' Reš ing. Dušan (ZZA), Kokalj Rado (Elektromehanska). Za RADIJSKE SPREJEMNIKE, Sežana: ' Gvardjančič : Sašo — predsednik, (PSO), Bukinis Anton (Avto-izdelki), Vršnak ing. Franc (Strokovne službe). Komisije, morajo generalnemu direktorju združenega podjetja podati svoja poročila do 20. oktobra 1966, .nakar jih bo generalni direktor predložil organom upravljanja ZP. @ DS ZP potrjuje poslovno porpčilo ZZA za prvo polletje 1966 in priporoča vsem organizacijam ZP, da poravnavajo svoje neplačane zapadle obveznosti do ZZA, ker je le na ta način možno, da Zavod dobi ustrezna sredstva za poslovanje, posebno za izplačilo OD. 0 DS ZP potrjuje poslovno poročilo šolskega centra ZP ISKRA za prvo polletje 1966 z ugotovitvijo, da je v okviru danih možnosti rezultat Šolskega centra pozitiven, oz. spričo organizacijskih sprememb, ki so bile izvršene ob prehodu v letošnje leto, ni bilo pričakovati tako dobrega rezultata. Šolskemu centru naj organizacije dajo prioriteto pri poravnavi obveznosti združenega podjetja do šolskega centra za teto 1965, da se mu tako zlasti Ob Pričetku nove-- ga šolskega leta omogoči normalno delovanje. • DS ZP sprejema na znanje informacijo o izvajanju sanacijskega načrta ZP za prvo polletje 1966 in v celoti potrjuje sklepe 8. seje UO z dne 7. 9. 1966 pod točko 5) ter 10. seje 170 z dne 21. 9. 1966 pod točkami 1), 2), 3) in 4), ki se nanašajo na izvajanje sanacijskega načrta. Vsi sklepi, ki jih je 170 ZP sprejel, da se kot ukrepi podvzameo proti organizacijam, ki sanacijskega plana ne izvajajo, naj se strogo in takoj izvedejo. 0 V soglasju s samoupravnimi organi vseh organizacij ZP delavski svet ŽP sprejema naslednji sklep: DS odobrava predlog rebalansa generalne rekonstrukcije Aneks IH. združenega podjetja ISKRA Kranj, Id ga je izdelalo Investicijsko področje ZP in ki izkazuje, naslednja investicijska vlaganja: — osnovna sredstva S din 18,349731.000,— —obratna sredstva S din 9,816:609.000.— pod naslednjimi kreditnimi pogoji: — obresta mera za kredite pri SGB in komercialni kredit 7 %; ' — odplačilna doba: a) za komerc. kredite 5Tet, b) za dinarske kredite za osnovna sredstva 8 let, c) za kredite za obratna sredstva 15 let. Za podpis kreditne pogodbe se pooblaščata generalni direktor tov. Vladimir Logar in direktor finančno-računovodskega področja tov. Alojz Vidmar. DS ZP ISKRA odobrava zahtevek za dodatna obratna sredstva Avtomatiki v Pržanu kot razliko med stanjem pred investiranjem in stanjem po investiranju v višini 517 milijonov S din, kot to izkazuje investicijski program aneks III, O razlogih tega sklepa naj se pisinepo obvesti tovarno Avtomatiko v Pržanu. © DS ZP * sprejema naslednji sklep 170 ZP, katerega posreduje kot .priporočilo vsem organizacijam ZP: Združeno podjetje ISKRA oz. organizacije ZP ukinjajo svoj prispevek sredstev za nagrade učencem poklicnih šol od 1. januarja 1967. šolskemu centru ZP ISKRA se priporoča, da prilagodi svoje interne predpise, ki še nanašajo na nagrade učencev, gornjemu sklepu. Štipendije za učence poklicnih šol se razpišejo v takem številu in za tiste poklice, kakor bodo predlagale organizacije ZP ISKRA. Pogoji in višina štipendije za učence poklicnih šol so enaki kot za dijake šol II, stopinje. 0 DS ZP dovoljuje tovarni Mikron v Prilepu najetje ’investicijskega kredita za tečajne razlike v znesku N din 39:090.— in investicijskega kredita za tečajne razbite v znesku N din 91710.—. in si- cer z odplačilnim rokom 10 let, obrestno mero 6% oziroma 5‘%, odplačilo anuitet polletno s tem, da prva anuiteta zapade v ¡tlačilo 6 mesecev po koriščenju kredita.- Za podpis kreditne pogodbe se pooblašča direktor tovarne Mikron tov. Marko DAMESKI. © DS ZP sprejema na znanje sklep 170 o položitvi, kavcije v znesku 10:000.— Šv. frankov na račun arbitražnega postopka, ki ga je sprožila firma Record Automaten zoper ISKRO, in to zaenkrat v breme tovarne Avtomatika Pržan; o dokončni obremenitvi bo odločala notranja arbitraža. 0 V skladu s členom 136 Statuta ZP ISKRA KRANJ imenuje DS ZP v notranjo arbitražo po predstavki -tovarne Avtomatika Pržan z dne 6. 9. 1966 zoper združeno podjetje glede Obvez, ki izhajajo iz AG 5, naslednje tovariše: ANČIK ■ Mitjo, diplomiranega pravnika v Elektrome-haniki, I7NK ing. Jožeta, šefa obrata ATN v Elektromeha-ni, in KRALJIČ Toma, finančnega svetovalca v finanč- no-računovodakem področju, Ljubljana. @ V skladu s členom 136 Statuta ZP ISKRA KRANJ imenuje DS ZP v notranjo arbitražo po predstavki Tovarne kondenzatorjev Semič z dne 22. 8. 1966 za uvedbo postopka pred notranjo arbitražo zoper Tovarno elektronskih naprav, Tovarno av-loelektričnih izdelkov in To-? varno za elektroniko in avtomatiko zaradi neizpolnjevanja pogodb, naslednja dva tovariša: KOŠOROK Rudija, diplomiranega pravnika v PSO in, KRALJIČ Toma, finančnega svetovalca v finančno-računovodskem področju. SKLEPI 12. REDNE SEJE 170 (23. 9. 1966.) © 170 je obravnaval dostavljene sklepe -8. seje 170 ZP Iskra z dne 7. 9. 1966. V zvezi s sklepom št. 6 je 170 tovarne ugotovil, da se nikakor ne more strinjati s predlaganim sklepom o načinu likvidacije starega žiro raču- na glede na to, da predstavljajo za našo tovarno največji problem sredstva, ki jih dolgujejo tovarne ZP Iskra. 0 170 je na podlagi poročil in analiz ugotovil, da je treba dati kolektivu »Feriti«« vso podporo in sklenil, da predlaga ODS in DS tovarne, da povečajo posojilo za zagonske stroške in da se v obratu »Feriti« lahko izplačujejo osebni dohodki v naslednjih mesecih 100 % sili tudi več, odnosno po dejansko ustvarjenih rezultatih v naslednjih mesecih. 0 Na podlagi predloga kadr. soc. oddelka tovarne UO odobrava štipendijo v višini 10.000 S din od 1. 9. 1966. za dobo '3 let 13 učencem .v gospodarstvu. © Na osnovi obvestila, da je tov. "Seme, ki je bil sprejet na delovno mesto »vodje splošne službe tovarne« zapustil tovarno je UO Sklenil, da se izvede nov razpis pod istimi pogoji, ki ga izvede prvotno imenovana razpisana komisija, za - -ta -čas pa UO imenuje v. d. vodje splošne službe tovarne tov. Albino Grabrijan, pravnega referenta tovarne. Vprašanja in odgovori Vprašanje J. M. »Elektromehanska« Kranj: ALI POSAMEZNE ORGANIZACIJE RES LAHKO PRODAJAJO MIMO PSO IN KAKO OBRAČUNAVAMO MEDSEBOJNO POSLOVANJE? ODGOVOR: Organizacijske spremembe podjetja šo po novem statutu vnesle v prakso novosti, ki jih je potrebno navesti. Noivi statut dopušča možnost, da posamezne organizacije same prodajajo svoje proizvode, ali pa se poslužujejo PSO. V letošnjem letu so se odločile za -samostojno prodajo: »Avtoizdel-ki«, »Naprave« in »Elementi«. Druga novost je v tem, da je za vsako tovarno njena realizacija dosežena s poslovanjem z ostalimi organizacijami v Združenem podjetju — eksterna! — in da je seštevek vseh eksternih realizacij tudi' eksterna realizacija