erarJKt PONEDELJSKI tfPs?* če se sprejema lis« _____ Telefon šl 2050 in 4 na dom ^^^M ^ ^^^ r ^ ^ <*' »e vračajo ^^^ ^ Bv w ^^ « m ^^M • —> ^^M ^^m ^Hf M M&H^fc g ^^M ^^^^^^^^ fl^^B fl^H ^^^m m ^ ^^ ■ ^ ^^^m polletno ^^B^^M ^BV wStB m 25 četrtletna Sk ■ _ JfflF ^BV ^^ M IV _ ^ Ljubljana 13 Din. Cene inse- ^ U^^^ J/^^^J Telefon štev ratom po dogovoru ^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^ ^ ^^^^^^^^^^^^^ Povodenj napravita ogromno škodo Obupno stanje V Sa- Včeraj so vode začele vpadati vinjshi dolini in Strugah Ljubljansko bar\e še vedno poplavljeno Se vedno smo očividci strašne katastrofe, ki je zadela toliko slovenskih krajev in ki na ta ali 0111 način zadeva skoraj vsakega našega človeka. Zlepa ne pomni naš zgodovina tako obsežne nesreče ki ne pomni naša zgodovina tako obsežne nesreče, ki vodnji. Sleherni potok v naši deželi je na astcl, skoraj vsaka cesta, vsaka prometna črta je picki njena. I11 vendar: čeprav naš narod tozi, čeprav sc žalosti, nikjer ni opaziti obupa, temveč povsod voljo, da se po tej splošni povodnji obnovi de.o. Le eno naš narod pričakuje: naj mu gredo oblasti na roko Noben protest proti sedanji praksi davčne uprave doslej ni pomagal — ta tragičen dogodek pa bo morda le zalege! in ljudstvo, vajeno o» po-dobnih katastrofah, — ki pa so bile vse manjše — blagohotnega ravnanja s strani davkarij, sc 5edaj trdno nadeja, da finančna uprava za drav. banovino ne bo več vztrajala pri sedanjih nemogočih predpisih davčne odmere za zgradarino in pridobmno. To je najmanjše upanje našega toli prizadetega ljudstva. Z upanjem se obrača v svojih srcih ljudstvo tudi na bansko upravo, da mu bo pomagala. Z zaupanjem pa se bo ljudstvo obrnilo tudi na državo. Slovenci smo znani po svoji davčni morali. V Sloveniji imamo le kakšnih 40 milijonov davčnih zaostankov, v vsej državi pa okoli dve milijardi. Slovenci dajemo državi, kar ji gre in kar od nas zahteva, ter zato z vso jiravico pričakujemo, da nas država ob naši skupni nesreči ne bo pustila na cedilu. Splošen pregled po deželi kaže, da so danes pričele vode upadati. Čeprav je pri vseh rekah padec zaenkrat le malenkosten, vendar pa to zadostuje, da se je ljudstvu dvignilo upanje v srcih. Barje je še vedno jx>dobno ogromnemu jezeru, toda že v mestu se jc danes pojxildne opazilo, da je Vode so prihrumele iz podzemskih jam Dobrepulje, 24. sept. Medtem, ko je voda danes v Dobrepolju znatno upadla, sta bruhnili Podpeška in Podgorska jama z vso silo ogromne količine vode, ki je preplavila Struško kotlino. Ta kotlina je v tej pokrajini najbolj odrezana od drugega sveta. Zaprta je od vseli strani in prav dn današnjega dne nismo imeli nobenih točnih poročil. Danes je prispela tja iz Ptuja vojaška pionirska četa, ki se jc napotila, opremljena z vojaškimi čolni in drugimi reševalnimi pripravami, ob II dopoldne proti Strugam. Ko so dospeli pionirji do vasi Brezje, so zašli v veliko vodovje. Čolni so sc nato pomaknili skozi ozko sotesko Struške kotline. Ob vhodu v Struško kotlino se je nudil prestrašenim očem grozen razgled. Vsa kotlina je eno samo jezero. Od nekaterih hiš so gledale iz vode samo še strehe. Pod vodo so le-te vasi: Kolanea vas, Podtabor, Pri cerkvi. Tržič, Raplovo in Potiskavec. Voda še vedno narašča in je na nekaterih mestih 15 do 20 metrov, ponekod celo 30 metrov visoka. Tudi v cerkev je Ljubljanica začela polagoma upadati. Na Kranjskem je nedvomno najbolj prizadeta dobrepoljska dolina. Vzrok je v glavnem struktura naših kraških tal, ki omogočajo, da ro podzemeljske jaine izbruhale ogromne množine vode. V vasi Struge stoji voua ponekod kar po 10 metrov visoko. Čeprav so Ložka, Cerkniška, Logaška, Planinska dolina in Ljubljansko barje vajeni povodnji, vendar pa povodnji v dosedanjem obsegu skoraj niso poznale. še dolgo 1x3 v ljudskem spominu živel občutek sedanje ogromne nesreče Enako velja za dolenjske ravnine, tako za ribniško dolino, za radensko in grosupeljsko kotlino in za ravnino od Kostanjevice do Brežic, ki še nikdar ni bila tako podobna ogromnemu jezeru kakor sedaj. Na Štajerskem je najbolj divjala Savinja. Prav pri tej reki se mora človek vprašali, ali ni silovitosti, s katero je prišla |iovodeiij, zakrivila tudi prehitra, preveč geometerska regulacija Z žalostjo se naše ljudstvo zopet zbira okoli treh človeških žrtev, ki so jih povodnji zahtevale — dva nedolžna otroka Kamniška Bistrica, eno žrtev pa Savinja. Neštelo pa je v Sloveniji ljudi, ki so si pri sedanjih jx>vodnjih s težavo rešili golo življenje Nešteto kinetskih družin je izgubilo vse pridelke in so tako obsojene na lakoto čez zimo. Mislimo na to, kako se bomo ognili še na-daljnim žrtvam letošnje jx>vodnji, na to, da nam ne sestrada nešteto kinetskih družin, mislimo na zgradbo novih mostov, brvi, na zgradbo novih družinskih domov, ki so jih uničile |X)vodnji. Šele f>oteni, ko se vode odtečejo, bo mogoče s|X)znati nesrečo v celoti. Zaenkrat vode že vpa-dajo, le Drava še narašča — toda celotni vtis o nesreči bo po |XJvodnji nedvomno še večji, kakor sedaj, ko škode niti pregledati še ne moremo. V Strugah voda 30 metrov visoko udrla voda in narastla do oltarjeve mize. Po sredi cerkve plavajo klopi iu stoli. Župnišče je do prvega nadstropja v vodi. Župnik Andrej Orehek nc more nikamor iz hiše. Pritisk vode iz Struške podzemske ji^me je hil tako silovit, da je uničil kozolce in relo poslopja. Po vodi plavajo prešiči. Nekateri ljudje, ki so se vrnili v teku današnjega dne iz Strug, trdijo tudi, da so videli plavati po vodi žensko v modri obleki. Ljudje so si rešili zgolj svoje življenje. Nekateri so sc splazili na strehe, nekateri so odšli v gore in se. tam stiskajo. Lačni sn in žejni. Od doma so mogoče odnesli samo denar, pa nc morejo ničesar kupiti. Pomoč je nujna. Ljudstvo jc povsem potrto in obupano, ker sn jim razdivjani elementi uničili prav vse. Pozivamo vso slovensko in jugoslovansko javnost ter kraljevsko vlado, da priskoči nesrečnemu prebivalstvu ua pomoč! denj, še nimamo ločnih podatkov. Na Otoku; je včeraj opoldne utonil slikar Prane Majcen Bi' je uslužtien pri regulaciji Koprivnice iu se je ob pol 12 dopoldne /.glasil še pri mestnem magistratu zaradi predujma. Dobil je izplačanih 100 Din, s katerimi ji- nakupil nekaj špecerije in'se je potem z hlagom vračal domov. Okoli njegovega stanovanja je voda izkopala vse polno globokih jam, stopil je v eno teh in utonil. Vsa druga poročila o človeških žrtvah še niso ugotovljena, pravijo tudi, dn so videli priplavati včeraj popoldne |io Savinji dvoje človeških trupel. Ko gleda človek vsa ta razdejanja, ko vidi uboge ljudi, ki nimajo, kamor bi šli spat, nimajo ničesar jesti, ker so si rešili le golo življenje, ga mora pretresli, če nima srca iz kamena. Dolžnost javnih oblasti je, da priskočijo ljudstvu na pomoč takoj in z izdatnimi sredstvi, ker jo beda nepopisna. In naj bi merodajni gospodje resno vzeli v pretres regulacijo Savinje in njenih pritokov, ker se položaj ob vsaki povodnji slabša. Voda nanaša vedno več produ in zato je dno vedno višje. Najnove še poročilo iz Celia Celje, 24. sept. zvečer. Železniški p.romet s Savinjsko dolino je bil danes končno vzpostavljen, ko so popravili porušeno progo. Kakor pripovedujejo l|ud|e, je kleparski pomočnik Maicen France klical eno uro na pomoč držeč se za brzojavni drog. Od očividcev se ni nihče upal v vodo in tako ie Majcen omagal in utonil. Tudi iz talne kleti pri izlivu Voglajne v Savinjo so klicali l]udie življensko ogroženi od povodnji na pomoč od 12. ure opoldne, ko |e bil najhujši navai povodnji, do štirih popoldne, pa se ves čas ni nihče zanje zganil. Kešil jih je šele 16 letni brezposelni Karel Serak. V kotu ob izlivu Voglajne v Savinjo je skoraj vsem prebivalcem a sta mostova pod železniškim prelazom pr i Voglaini, le-most čez Voglajno pri vhodu v Kurjo vas. |i iz Ptuja s pontoni so čakali na kolodvoru i časa, da so bile zaključene vse priprave, oplavljenci niso imeli niti strehe, med tem, ku so v nekaterih celjskih lokalih gostje popivali in se veselili. Poplavljenci so bili napol oblečeni in so lačni čakali, da se jih kdo usmili. Do 6edaj je ugotovljeno, da je utonil France Majcen in sicer nasproti evangeljske cerkve. Govori se še o treh drugih žrtvah, toda uradno tega še niso potrdili. Ljudje, ki so stali ob vodi, pripovedujejo, da so videli v soboto popoldne proti večeru, kako je Savinja nosila dvoje človeških trupel Najstarejši Celjani ne pomnijo take katastrofe. Ba|e je bila le leta 187b. povodeni, ki je sličila sedanji. Dane« sta bila v Ccl|u minister dr. Kramar in podban dr. Pirkmajer. Drava, Pesnica, Ščavnica . • . Razdejanje v Celju in Savinj. dolini Celje, 24. septembra. Kakor smo javili že v včeraj, so začele vode v soboto proti večeru vpadati, toda le počasi. Mestno načelstvo je že tekom dneva obvestilo prebivalstvo, naj se preskrbi s svečami in drugo eventuelno razsvetljavo. Kes je prišel večer in namesto običajne električne razsvetljave je bilo videti povsod le sveče ui svetiljke. Toda kmalu je posvetila zopet elektrika, ki je pa točno ob 9 iz neznanega vzroka zopet ugasnila. Ko so ugotovili defekt, je bilo zopet vse v redu in elektrika je razsvetljevala vse do jutra, toda le v centru mesta, medtem ko je bila okolica večinoma brez električne razsvetljave. _ V soboto proti večeru so stopile v akcijo ze ludi črpalke, ki so črpale vodo iz različnih kleti. Moramo pa ugotoviti, da je bila reševalna akcija organizirana zelo slabo. Junaška reševalca Največja zahvala pri reševanju gre posameznikom, jiosebno že v včerajšnjem poročilu omenjenemu Karlu Šeraku in abiturijentu Borisu Mišji. Serak je potem, ko je opravil reševalna dela na desnem bregu Savinje, s čolnom, ki ga je sam napravil črkostavec Milan Deak z Brega, prebrodil Savinjo in Voglajno proti Zavodni—Cesla na grad in tu nadaljeval svojo reševalno akcijo ter iz tega kraja to je na prostoru proti Skalni kleti, rešil gotove smrti najmanj 20 oseb. Pomagal mu je požrtvovalno omenjeni gimnazijski abiturijent Boris Mišja in zaslužita oba s strani oblasti za svoje junaške čine javno pohvalo in bi morala biti tudi za svoje delo nagrajena. - Vojaštvo je zvečer zastrazilo dohode k porušenim mostovom, da bi se ne zgodila kaka nesreča zaradi neprevidnosti radovednega občinstva. Zvečer že se je bila tudi razširila po mestu vest, da je v Zavodni, Cesta na grad, zadela od strahu starega Vanovška kap in da je umrl, kar se je pa izkazalo danes za pretirano. Sjiloh je krožilo proti večeru toliko različnih verzij o nesrečah, da je bilo že težko vse verjeti, Občinstvo, ki je moralo ostati zaradi prekinjenih prometnih sredstev v mestu, je od časa do časa do zgodnjih jutranjih ur hodilo opazovat, kako upadajo vode. Gostilne v mestu so bile polne in zasedene so bile po veliki večini tudi vse hotelske sobe. Ko smo se zjutraj zbudili, ie voda ze loliUo upadla, da so mogli ljudje iz okolice v mesto v cerkev. Ogromna škoda Sedaj se je šele videlo, kaj vse je napravila pobesnela Savinja s svojimi pritoki. Največ škode je napravila Savinja. Odnesla je vse tri mostove in je mogoč danes le osebni promet z desnim bregom čez železniški most. Savinja je na vsej svoji dolgi poti po dolini rušila, podirala in uničevala vse. Po Savinjski dolini ni skoraj polja, kamor je segla moč te reke, da bi ne bilo uničeno. Hmeljarjem je odneslo mnogo hmeljark, nekaterim po več tisoč komadov. V Celju je Savinja razsajala na obeh bregovih. Mestni park s svojimi redkimi in dragocenimi rastlinami in cvetlicami je popolnoma opusto-šen. Na nasprotnem, levem bregu je od gimnazijo do razdrtega kapucinskega mostu vse razdrto: vrtna ograja, vrtovi razdejani, ulice razkopane, posebno Jurčičeva, tu je podrla tudi cementne podstavke ograj. Strahovito je rušila Voglajna na vsej svoji poti. V Zavodni je cesta popolnoma razkopana, najhujše je pa gospodarila voda pri Zelenem travniku, kjer je izkopala globoke kotanje. Naprej po cesti proti Skalili kleti se nam nudi ista žalostna slika. Ta del je prav za prav največ trpel, kar je tudi naravno, saj se tu izliva Voglajna v Savinjo. Tu je cela naselbina novih hišic, ki so vse občutile silo vodnega razdejanja. V tem delu je voda tudi skoraj popolnoma podrla ograjo nogometnega igrišča pri Skalni kleti. Hudo je bilo tudi v Gaberju, na Lavi, na Sp. Lanovžu. Kjer so stanovanja pritlična, je vse zalila voda in so morali prebivalci rešiti svoje pohištvo v višja nadstropja. Naprej od Lave proti Ostrožnemu je bilo — tako so pripovedovali ljudje iz te vasi — oh tej povodnji malo boljše kakor ob drugih enakih prilikah. Najstarejši Celjani, ki bivajo tu že nad petdeset let, ne pomnijo tako velikih poplav. Najhujše povodnji, ki se jih ljudje še spominjajo, so bile v letih 1876., 1903. in 1926., ki pa zdaleka niso dosegale sedanje. Kakor označuje napis na starem rimskem stolpu v Razlagovi ulici, pa je bila pred 300 leti še za 1 m višja. Včeraj so z nočnim vlakom prispeli pionirji iz Ptuja ki imajo svoje pontone še vedno zložene v vagonih in čakajo povelja, da priČno z gradnjo zasilnega mostu O človeških žrtvah, ki jih je zahtevala povo- Maribor, 24. septembra. Drava šc narašča... Od sinoči na danes sc je dvignila zopet za pol metra. Zalila jc nižje dele ob Pristanu in v Mclju, pri Šcnpetru in na Dravskem polju ležečih krajih je poplavila nckai polja, zdi se pa, da se bo kmalu unesla. Protjc in drva šc plavajo v umazanem valovju, nc nosi pa več toliko tesanega in rezanega lesa, ki je postal včeraj usoden za most na Mariborskem otoku. Razbcsnelo Dravo hodijo gledal cele mno-žicc meščanov, ki zapirajo dravski most in oblegajo nabrežja. Šc več jih pa roma v Kamnico, gledal razdejanje, ki ga jc napravilo valovje na otokovem mostu. Od vsega, nad 70 m dolgega mostu, jc ostalo na desnem bregu le še kakih 5 m, na levem bregu ob dovozni cesti pa kakih 20 m dolžine; v sredini zija 50 metrov praznote, izpolnjene z besnimi dravskimi vrtinci, ki se šc upirajo ob v vodi zaostale pilote. Ker so radovedneži kljub nevarnosti silili na majajoče se ostanke, so pričeli včeraj popoldne delavci mestnega gradbenega urada z razdiranjem dohoda na most. Do prvih mostnih nosilcev so sneli most-nice ter razdrli tramove. Pokazalo se je pri tem, da je bilo tramovje mostu že dokaj trhlo ter sigurno ne bi več dolgo moglo služiti svojemu namenu. Most je bil namreč postavljen samo kot provizorna naprava za prevažanje gradbenega malerijala na otok. Ko pa je bilo kopališče gotovo, ga je gradbeno podjetje podarilo občini, ker bi bilo razdiranjc predrago. Sedaj je Drava napravila konec začasnemu mostu in prisilila tako občino, da bo zgradila novega, solidnejšega, ki se bo zamo-gel upirati vsem dravskim nevarnostim. Ko se je most podiral, je navzoči ravnatelj mestnega električnega podjetja, g. Uršič rešil s svojo duhaprisotnostjo električno napeljavo do otoka. Ukazal je namreč takoj prekiniti tok ter porezali ob mostu žice. V nasprotnem slučaju bi bil most mbvisel na električni napeljavi, ki je dokaj močna, ter bi bil podrl vse nosilce napeljave do Kamnicc. K sreči se je plavajoče mostovje ob stebru glavnega mariborskega mostu razbilo; drugače bi bilo težko rešiti dupleški in ptujski leseni most, tako pa so mogli ljudje po pravočasnem obvestilu z i drogovi spravita razbite dele mostu pod oboke, v Ptuju pa so jih pionirji deloma celo polovili ler ' spravili na suho. Prav dramatično jc bilo včeraj [»opoldne reševanje osek, ki so ostale na otoku »internirane-. Bil jc tam mcatni gradbeni svetnik inž. Baran, I poveljnik gasilcev, ki so skušali rešiti most, gosp. j Voller, kopališki mojster Ziercr in njegov brat ter šc nekaj drugih mestnih delavcev, skupno 7 oseb V trenutku katastrofe jc g. Baran ravno telefoniral v mesto po ojačenjc reševalnega moštva; sredi govora jc bil pretrgan — z dvignjenim mostom je odplula po vodi tudi telefonska napeljava. Rešitev jc bila možna edino še s čolnom, pa si ni nikdo upal na zbesnelo Dravo. Končno jc mlajši Ziercr sedel v mali voziček, ki visi na močni žični vrvi, katera vodi čez Dravo ter jc služila svoječasno za prevoz broda. Iz tega vozička mažejo vsako leto vrv, da nc porjavi. Junaški Ziercr sc je prepeljal v vrtoglavi višini čez Dravo na breg. Tu se je odločil stari, že nad 60 letni ribič g. Krois iz Studencev, ki jc prebil večino svojega življenja na Dravi, da se poda s čolnom po jetnike. Pridružil se mu jc došli Ziercr, iii z ! nadčloveškim naporom sta prcveslala reko. Pri ' razbitem mostu sta odrinila, pa sta jedva dosegla otok na najskrajnejšem spodnjem koncu. Tu so vstopili v čoln »intcrniranci« ter srečno dospeli po naporni in nevarni vožnji na breg, vsi veseli, da so se rešili neprostovoljnega ujetništva. V Dravski dolini in ob njenem spodnjem toku \ ni poplav toliko občutili radi visokih nabrežij. Zato pa so tem občutnejše v Pesniški in Ščav-niški dolini, v krajih, ki so že itak sami po sebi podvrženi nevarnostim vednih poplav, ki jih povzročajo ncrcgulirani tokovi rek. Obe reki sta pre-! stopili bregovje in se ponekod na široko razlili, j Zlasti hudo jc okoli Sv. Marjete ob Pesnici, kjer I jc nastalo celo jezero. Škoda ie velika na poljskih pridelkih, voda jc odplavila cele vozove buč s polj, zalila koruzne nijive ter navIajCila na travnike blata in proda, da bo za letos paša pokvarjena. Tudi iz Dravinjske doline in njenih pritokov so prišla poročila o poplavah. Sava pri Brežicah 5 m nad normalo Brežice, 24. septembra. Katastrofalna povodenj je v noči od sobote na nedeljo dosegla svoj višek. Sava je narastla za 5.20 m nad normalo in presegla višino povodnji iz leta 1923. Danes je začela polagoma upadati, vendaT se pa še vedno vali združena s Krko kot mogočen veletok v širini 500 m, pogubljajoč in odnašajoč s seboj vse. Sava si je pri Brežicah izbrala tudi drugo novo strugo in sicer na levem bregu pri mostu. Vsa ravnina od Krške vasi preko Mosteca do Dobove izgleda kot ogromno valeče sc jezero. Danes zjutraj okrog 4 je Krka v Krški vasi pri Brežicah odnesla most in ni zdaj niti sledu, kje je stal. Vrdina pod Brežicami je vsa pod vodo. Uničena bo tam predvsem koruza in pa vsa divjačina. Promet med Krško vasjo in Brežicami še vedno ni mogoč, ker voda stoji na nekaterih mestih še vedno nad pol metra. Neki avlomobilist je poskušal prodreti do Krške vasi, pa se je moral vrnili. Zaradi razbitega mostu v Krški vasi se bo moral vršiti promet z Novim mestom preko Velikih Malenc. V soboto zvečer je dobila oblast obvestilo, da je na delu mosta, ki ga je Sava odtrgala v Sevnici, neki moški. Da bi ponesrečenca rešili, so v Brežicah vse potrebno ukrenili in razsvetlili vodo z reflektorji avtomobilov. Pozneje pa je prišlo obvestilo, da se je odtrgani del mostu ustavil v Krškem in da so nesrečneža, ki se je krčevito oklepal desk in hlodov, rešili do skrajnosti izčrpa-nega. Vse razdejanje sedanje povodnji bo razvidno, ko UDade voda. Največ bo zopet trpela vas Mo- stec, skozi katero drvi razjarjeni vodni element z vso 6ilo. Ljudstvo z grozo in obupom gleda na to uničevalno delo povodnji. Še večji pa bo obup ubogih ljudi, ko bodo po tolikem trudu in žrlvah našli vse njive in travnike razkopane ter uničen ves jesenski pridelek. Nad vso to grozo in obupom težko preizkušenega ljudstva pa še vedno visi svinčeno sivo nebo brez solnca in od časa do časa še zmerom dežuje. Na brzojavnem drogu po deroči Savi V Scvnici jc dosegla Sava v sobolo dopoldne višino mostu. Silno valovje jc odnašalo žc tnost niče. Ljudje so upali, da bo Sava kmalu upadla, ko se pa to v soboto jiopoldnc ni zgodilo, je bila velika nevarnost, da bo Sava odnesla most. Ker je pa čez la most napeljana telefonska proga Belgrao — Ljubljana—Jesenice, ki bi bila s padcem mostu pretrgana, je jx>šlna telefonska sckcija odredila le lefonično, da se mora proga nujno premestiti od ogroženega mostu. Vendar se pa nihče od brzojavnih delavcev ni upal na most, ker ga jc zidovje le komaj še držalo. Šele na osebno intervencijo poštnih uslužbencev, ki so se prijM-ljali [»poldne iz Ljubljane, sc je brzojavni delavec, katerega ime dozilaj še nismo mogli zvedeti, drznil na ogroženi most, da reši telefonsko progo. Previdno se je splazil do brzojavnega droga ler se povzpel nanj. Toda na grozo vseh očividcev se je most zrušil v trenutku, ko je delavec bil na vrhu droga — in brzojavni drog je z njim vred izginil v besneči!) valovili. Šele dveslo metrov od kraja nesreče se je brzojavni drog spet prikazal na površju valov in njega se je krčevito oklepal ponesrečeni delavec. Bil je toliko priseben, da se je pri padcu držal droga. Kakor hitro je prišel iz valov, je začel klicati ua pomoč. 1 oda vse zaman. Nihče mu ni mogel blizu. V divji brzini je plaval drog s ponesrečenim delavcem po umazanih savskih valovih. Iz Sevnice so nemudoma telefonirali v Krško, kjer je prihodnji most čez Savo. Poznavalci krajevnih razmer so si bili takoj na jasnem, Ua je edino na tem mestu mogoče rešiti delavca-junaka, če bi se vzdržal šc toliko časa na brzojavnem drogu. V Krškem so gasilci takoj pritrdili na most mnogo vrvi in nanje obesili svetiljke, ker se je ze mračilo. Na ta način je bilo upati da bo plavajoči delavec zagledal vrvi in »e jih oklenil. Okoli sestili zvečer, ko je bila /e skoraj tema, je res divje va-lovje prineslo v bližino mostu delavca na bi/ojav-nein drogu. Bil je toliko prisoten, da je razume klice gasilcev, naj sc oklene vrvi, katere je zaradi razsvetljave lahko videl. Delavec je razumel klice in se srečno o,,-ijel vrvi, nakar so ga potegnil, gasilci na varno Sava v gornjem lok a upadla Jezica, 24. septembra. Sava je včeraj popoldne do mraka dosegla svoje najvišje -.tanje pri tej povodn; V znamenju konference Male antante Nas kralj in kraljica v Sinaji Ponoči ie začela hitro upadali ter je do opoldne stopila čisto nazaj v strugo. Vendar pa dela voda še zmerom strašno škodo na obeh bregovih. Cele plasti zemlje je odnesla posestnikom na ježenski in črnuSki strani. Štirnovo kopališče ni bilo ogroženo, ker je zaičiteno z močno betonsko steno. Pač pa voda "nevarno koplje zgoraj savskega mostu na črnuSki strani. Pod Murnčovo gostilno bo treba prej ko prej strugo uravnati ter brežino utrditi Ljudje, ki so včeraj v množicah .stali ob Savi ter opazovali divianje vode, so opazili tudi, kako je Sava nesla s seboj posamezne kose večjega lesenega mostu, ki ga je Sora menda vzela v Medvodah na stari cesti. Temenica zalita Trebnje Trebnje, 23. septembra. Take povodnii ne pomni zlepa kak Trebanjec, kakoršna je danes ponoči in je cel dan naraščala. Glavna cesla je na več krajih pod vodo, ki sega do kolen in ogroža ludi avtopromet zlasti nizkih avtov. Vsi mlini ob Temenici so globoko v vodi, okoli Rozmanovega voda kar dere, domači morajo skozi okno v hišo. kjer je seveda vse v vodi. Vse polje je zalito, v kleteh voda kar izvira iz tal. V Trebnjem je bd dopoldne grad kar popolnoma odrezan, tako široko strugo je zavzela I e-menica. Vsi prehodi starega mostu so zaliti, gladina vode je v zgornjem delu za dobre pol metra višja, ker ne more odtekati. Edino dobro je, bra-morji bodo poginili, toliko jih plava! Dežuje pa • e kar naprej. Veliko jezero pri Račni Račna, 23. septembra. Spomladi nas je zadela ena najhujših povodnii zadnjih let. Mnogim je uničila skoraj vse pridelke in izpridila vso krmo. Upali smo, da bomo imeli vsaj z jesenskimi pridelki več sreče. Kakor kaže, «mo se motili. Vsa dolina je spet eno samo veliko jezero. Dež še vedno neprenehoma lije in vode vidno naraščajo. Povodenj je še hujša kot spomladi in spet bo mnogim vse uničila po njivah. — Čujemo, da ie bila za pomladansko poplavo že odločena pri banovini podpora. Radi bi izvedeli, no čegavi krivdi se Se ni izplačala? Paha prestopiia bregove ŠoStanj, 23. septembra. Po pardnevnem deževju je danes Paka močno narastla in prestopila bregove. Vsa polja so pod vodo. Tudi v nekatera poslopja je vdrla voda; ljudje reSujejo živino. Ulice in ceste so pod vodo. Promet je silno oviran. Tudi v tovarni so morah ustaviti delo, ker je voda vdrla v obrate Ob času nažega poročila Paka vedno bolj narašča in se ie bati še hujše katastrole. Železniški promet vpostavljen Ljubljana, 24. sept, Uradni komunike: Na progi Ribnica—Kočevje je danes ob 18.10 vzpostavljen promet. Proga Zidani most—Zagreb je vozna od 18.30 dalje in vozijo vlaki odslej lahko normalno. Večerni brzovlak iz Belgrada št. 2, ki privozi normalno ol> pol 9 v Ljubljano, je dirigiran iz Zagreba v Karlovec in privozi okoli pol 11 v Ljubljano. S tem je v vsem območju ljubljanskega ravnateljstva spet vzpostavljen promet. Položaj na Barju Ljubljana, 24. sept. Vsa Ljubljana je bila danes pod vtisom groznih vesti o povodnjih, ki so od vsepovsod prihajala t dežele. Največ pa so se seveda meščani zanimali za bližnje Barje in za Ljubljanico, ki je ves dan drla skozi mesto vsa umazana in zmerom še močno narastla. Na Gradu je bilo ves dan vse polno ljudi, ki so z zanimanjem pa s sočutjem gledali na prostrano morje vode, ki ie zalilo vse Barje od Krima do Ljubljane. Kakor strahotna poša.st je izgledalo to morje, včeraj ves dan grozeče, danes za spoznanje mirneje, pohlevneje, upadajoče. V Ljubljani se jc v strugi Ljubljanice poznalo, da Ljubljanica ne narašča več, popoldne pa je začela celo malenkostno upadati. Barjani so sc oddahnili, ker je naraščajoča nevarnost minula. Skoda je seveda že zdaj dovolj velika, nihče jo v vsem obsegu niti precenili ne more, še manj pa jomore kdo v polnem obsegu povrnili. Mestna občina je trdi danes poslala ljudem na Barju, ki fio kakor osameli ostali v ogromnem morju, obupani in žalostni, obilno pomoč za prvo silo. Ljudem je občina po lala zlasti kruha, za živino pa krme. Mestni poklicni gasilci so tudi danes ■—xi—' Bar.anom na pomoč. S tovornim Bukarešta, 24. sept. AA. Radur poroča iz Si nuje: Danes ob 11.510 je prispel z dvornim vlakom v Siuajo Nj. Vel. krni j Aleksander z Nj. Vel. kraljici! Marijo. Na železniški postaji so »prejeli Nj. Vel. kralju Alck*undru'iu kraljico Marijo Nj. Vel. kralj Karol, Nj. kraljevsko Vis. vojvoda Mihajlo, Nj. Vel. kra-j tjica muli Marija, Nj. Vel. kraljica Jclisaveta, pa-1 irijarh Miron Kristcc, Vajdn Vojevod, ministri Ti-i I u lesen, Mironescu, general Samsonov ič in drilgi člani romunske vlado /, drugimi visokimi dostojun-' slvmiiki. Pred postajo se je zbrula velika množica, j Ui jn uklumirahi visokemu gostu. Nj. Vel. kralj Aleksander in romunski kralj : Karol sla se zelo prisrčno pozdruvilti. Nato slu pregledala častilo čelo kraljeve garde. Godba je zastirala jugoslovansko in romunsko himno. Veličanstvi sta se zatem napotili v dvorno čakalnico. kjer je kralj Karol predstavil kralju Aleksandru člane romunske vlade. Kralj Aleksander se j« /, v »ukini razgovarial nu kratko. Nain su se Nj. Vel. in člani romunskega kraljevemu ilonia odpeljali v gradič 1'cleš, kjer busla kralj Aleksander iu kraljica Mariiu stanovala. Z i-lini vlakom je prispel tudi romunski princ Nikolaj. Romunski kralj Karol in drugi člani romunskega kraljevega doma so gu prisrčno pozdrav ili. V spremstvu jugoslovanskega kralja in kraljice so muršul dvoru general Dimitrijev]«, upravnik d t ura general Vukovič, minister dvora MilAn Aii-tič in podpolkovnik Sa v ič. Z istim vlakom jc prispel v Sinajo tudi jugoslovanski zuiitinji minister Jevlič v spremstvu svojega kabinetnega šefa in romunskega poslaniku v Belgradu Guranesca. Bukarešta, 24. sept. AA. Rador poroča iz Sina je. du je dunes ob 10.22 prispel tjakaj češkoslovaški * imun ji minister dr. Iteneš. Spremljajo gu opolu.......če n i minister Kučera, sel^ kabineta in češkoslovaški poslanik v Bukarešti Sega. Na postaji su dr. lSeneša pozdrav ili Vajda Vo-jevod, ministri Tituleseu, Popovici, Mironescu in tiiisli. državni pndtujniki Rudiilcscii, (iasenko, (iel-iiiciuiiu in »iimescu ter vetiku število uglednih oseb. lir. Beneš bo stanoval v gradiču Peleš. Prva se.a Hiikarcšlu, 2-1. sept. A A. Stalni svet Mule zveze je imel dunes od 111 do 18 v veliki dvorani gradiču Peleš sejo. Trije zunanji ministri Mule zveze so proučili splošno politično situacijo v Srednji Evropi in pu probleme, ki se nunušnju nu razorožitev. Proučitev teh vprašanj bodo nadaljevali nu prihodnji seji, ki bo po že objavljenom programu v torek od 10—18. Bukarešta, 24. sejit. AA. Jugoslovanski kralj Aleksander je sprejel nocoj v avdijenci romunskega zunanjega ministru Tituleseu. Avdijencu je trajala tričetrt ure. Visoka odlikovanja Bukarešta, 24. sejit. AA. Romunski kralj Karol je imenoval jugoslovunskegu kralja Aleksandru za maršalu romunske vojske. Bukarešta, 24. sejit. AA. Romunski kralj Kurol je odlikoval jugoslovunskegu zunanjega ministru Jevtiča z najvišjim romunskim odlikovanjem lente zu zvesto službo. Ilcilifanslto-iugoslov. problem Rilli, 23. sejit. m. Fašistični listi pripisujejo konferenci zunanjih ministrov Male zveze velik j>o-inen. Pri tem naglašajo, da je prišel čas zu razjasnitev in revizijo odnosov med Mulo zvezo in Italijo. Konferencu v Sinaji bo gotovo sprejela važne sklepe. Verjetno je, du ho na tej konferenci pooblaščen češkoslovaški zunanji minister dr. Benoš, du se v imenu Male zveze poguju z. Italijo. Na programu konference so nekatera važna gospodarska vprašanja. Dr. Beneš odpotuje iz. Sinajo takoj v Ženevo. Po inforiuucijuh iz Prage odpotuje dr. Beneš iz Si-nuje v Rini, du po sestuue z Mtissolinljelil. Dan sestanku še ni določen. CedaVe boli prisrčni odnošajt med nami in Bolgarijo Belgrad, 24 sept. m. V dvorani fioljsko-jugo-slovanskc lige je bila danes dopoldne ustanovljena Jugoslovansko - bolgarska liga, ki bo delovala za žbli/auje med obema narodoma. Na občnem zboru, kateremu jc prisostvoval tudi tukajšnji bolgarski poslanik, so bila sprejeta pravilu iu izvoljen odbor. /. zborovanja so poslali pozdravni brzojavki našemu iu bolgarskemu kralju. Belgrad, 24. sepl. m. V navzočnosti kraljevega poslanca polkovnika I.eka je danes ob II dopoldne tukajšnji bolgarski poslanik otvoril v umetniškem paviljonu Cvete /uzoriča razstavo bolgarskih umetnikov. V svojem govoru pred otvoritvijo je uaglasil velik pomen, ki ga ima ta razstava za zbližanje obeli narodov, ker se na ta način najlažje doseže zbližanje iti medsebojno spoštovanje, ki t*' ustvarilo pogoje za tesne in prisrčne vezi med Bolgarijo iu Jugoslavijo. Otvoritve razstave se je udeležil ves diplomatski zbor in veliko število belgrajskih litikov. Vse na svetu Os!re odredbe Anglije se mascu\e proti na Malti Kini. 23. sept. b. Angleški minister kolonij je pooblastil guvernerju Malte, tla še bolj omeji pravice in delokrog uvtoiiomne malteške vlade. Z enim dekretom je guverner Malte iztrgal malteški vladi iz. rok oblast nad jiolicijo, tako dn bo sedaj samo guverner Inhko razpolagal z. njo. Z drugim dekretom jo guverner Malte odredil, da se izvrši revizija Vseh i no/. (Ulice v. ki stanujejo na Malli. Vsi ino-zeiuci. ki se liuvijo s politično propagando, hudo izgnani. Ta drugi dekret se iiunašn nu učitelje in pro-loHorje, ki so prišli na Malto iz. Italije. Luni je l>il ukinjen italijanski jezik kot učni predmet nu malteških šolah. Malteška vluda, v kuteri so preložilo malteški nacionalisti, je to naredbo izigravala na tu način, du je dopustili! otvoritev privatnih šol in privatnih tečajev za italijanski jezik. Sedaj bo guverner Malto lahko izgnal italijanske učitelje in proloHorje iu onemogočil agitacijo zu učenje italijanskega jezika. Tribuuu se v svoje muvodniku bavi s stali-žčein angleške vlade iu kritizira njeno tlelo ter pravi med drugim, du je novi dekret zadnji težki udarec narodu nu Malti. Malteška usluva nima nobene vrednosti več in je tudi vi ud 8 nu Malti postala sedaj popolnoma tluzorna. Malteško ljudstvo se ne bo moglo nič več upreti, anijiak bo morulo popustili, samo v duši ljudstvu bo tlelo ogorčenje proti oblastnikom. Dostojanstvo mulleškegu narodu se je s leni dekretom težko kršilo. Velika Brilailiju, ki vedno niigluša svoje svobodne tradicije, je s leni mnogo zagrešila. Kaj morejo škodovati italijanske šole in ilulijunske knjižnice na Malli.?* vprašuje Tribunu . To je po mnenju malteškega ljudstva samo znak dekudence velikega britanskega imperiju*:.' (Italijansko časopisje bi to priliko lahko ujiti-rabilo v lo, du si izpraša vest, kar sc tiče postopanja italijanskega rozini« t Jugoslovani v Italiji, ki je hrezprimerno hujše, nego je. postopanje angleške vlade /. Miilleiuiii, kojih ilalijanstvo je zelo dvomljivo iu jo bilo bolj umetno narejeno v novejšem času jio fašistični propagandi. — Op. ured.) Rusija in Francija največji prijateljici Pariz, 24. septembra, c. Zrakoplovni minister Cot jc danes izjavil o rezultatih svojega pola v Rusijo; »Smatram, da se jc 7. mojim obiskom v Rusiji ustvaril temelj za tesno politično sodelovanje in z.a ozke zveze med obema narodoma. S tem se zajamči splošni mir v Evropi. Zdi se mi posebno zanimivo podčrtali Vužnost odnošmjev, ki so se vzpostavili med obema narodoma z medsebojnim spoštovanjem ureditve obeh držav« — V brzojavki, katero je poslal Cot ruskemu zunanjemu komisarju Litvinovu, sc ta misel izraža šc jasneje. Cot namreč pravi v zahvalni brzojavki: »Nadejam sc, da bo moj obisk v Rusiji služil koristim obeh naših narodov in da bo dovedcl do tehničnega sodelovanja na polju z.ttako plovstva* Čc tako sodelovanje na tehničnem polju more biti plodonosno, potem sem predvsem mnenja, da je mnogo bilo storjenega za velik« slvar miru, za katerega oba naroda delujeta na enak način.« Pafiz, 24. septembra, c. Kakor javlja .Potit Journal«, bo v kratkem odpotovala v Rusijo fran- coska vojaška komisija, v kateri bodo strokovnjaki iz vojnega ministrstva, ministrstva mornaricc in zrakoplovnega ministrstva. Komisija bo proučevala razmere v Rusiji. Načrt civilnega zahoniha Belgrad, 24. sept. m. V pravosodnem ministrstvu je jiosebna komisija dokončala načrt civilnega zakonika, ki bo pomenil unifikacijo civilne zakonodaje v državi. Ta načrt novega zakonika predvideva med drugim obvezen cerkveni zakon, izjemno dopušča sklenitev civilnega zakona v sili, in sicer v slučaju, če prizadete osebe ne izpolnijo pogojev za sklenitev cerkvenega zakona, ali čc se cerkveni pravilniki prolivijo takemu zakonu. Zakonski načrt predvideva poleg tega tudi civilno jurisdikcijo pri razveljavljenju zakona. Buenos Aircs, 24. septembra. AA. Zbornica jc sprejela zakonski načrt o nacionalizaciji petrolej-skih izvirov. kamna, danes pa so ga popoldne zopet in zopet | 1000 drugih pn sc je javilo prostovoljno na delo vozili tja ter ga metali v strugo. Pobesnela voda , Reševanje in utrjevanje nasipov jc bilo zelo naje namreč bila' tako močno deroča, da je igraje i parno. Pri tej priliki so opazili mnogo nedostal-premikala in pred seboj potiskala težke kamne, ki ! kov, ki se morajo čimprej popraviti. Mestni župan so jih bili včeraj nametali pred opornik mostu. ! je izjavil, da ho ves denar, ki ga bo dobil 7.1 ; 0-Danes so zalo kamenile sklade povezavah med j bijanje brezposelnosti, v prvi vrsti porabil za to, večkrat hiteli vtomobilom so seboj z debelo žico. Maše vode so se privolite na Hrvatsko Zagreb, 24. sept. c. Zdelo sc je, da sc bo ponovila katastrofalna poplava, kakršna je bila pred 38 leti. Ni se pa ponovila, ker ni dobila katastrofalnega obsega. Zato pa je voda narastla do naj- , viijih višin, kakor so sploh bile v Zagrebu žabe- ! bom in Lpihliano se vrsu s prestopaniem. Mnoge da sc utrdi nasip na Čcrnomercu. Vsa dela, ki bi bila potrebna, bi stala okoli 120 milijonov dinarjev, da se Zagreb zavaruje pred takimi poplavami, Popoldne od 3 do 5 je stala voda 4.24 m, ob 6 pa je zopet narasla na 4.26 m. Istočasno pa su javili iz. Podsuscda, da jc voda začela polagoma upadati, kar je znak, dn bo voda ponoči začela uj:adati tudi v Zagrebu. Radi poplave jc zelo oviran promet. Mnoge vasi so pod vodo. Železniški promet med /agre- pr< peljavali v po-ame/.ne domačije lesa, ki so ga Iczeno. Le pokladali živini v hlevih, ki je ponekod stala do I malo, leU trebuha v mrzli umazani vodi. Nevarnost preti, da bo mnCo živine zbolelo, ko mora stoječa v mrzli vodi v7. ra jati toliko dni. Ljudje zato žalostni čakajo. kaj bo, ko jih je nesreča tako bridko zadela. Poljski r ri lellti so skoraj vsi uničeni, ogrožene so domačije in živina V Ljubljanico k glavnemu srednjemu mostu pri trimostovju so rlanes znova tlovaža i Ojjromne sklade kamenja, zavitega v nioir.e jeklene mre/" Ljudje kar niso mogli verjeti, da je ta most, ki je kljuboval celo stoletje in več, zdaj kar naenkrat v resni nevarnosti. In vendar se je voda s lako -irK«P.0 silo zalelnvnla v srednji mostni opornik, da je bil dovoz kamna v strugo v resnici nujno potreben. Že. včeraj smo zapisali, da so zmetali v strugo pri'tromoslovju 20 tovornih avtomobilov Leta 1815 jc bila voda 4.24 111 liad nor- j 1926 pa 4.36ni, danes dopoldne ob 10 | pa je slala voda 4.25 i|i nad normalo. Voda je j narasla tako, da je predrla nasipe na dveh mestih. Preplavila je tudi zemljo na levi obali na-spreti Zagrebu. Najvišja voda je bita danes pred-poldne. Okoli 11 pa jc začela upadati, in sicer zato, ker jc predrla nasipe na dveli krajih v dolžini 100111, in ograža voda sedaj mestno ekonomijo in kraje proti Kajzerici. Gasilci in drugo pomožno osebje je bilo v glavnem zaposleno s tem, da jc zavarovalo mestno kopališče. Ko je voda podrla levi nasip, se je morala evakuirati meslna ekonomija. Voda jc tam globoka do kolena in de- ceste so popolnoma neprehodne. Poškodovane mnoge tovarniške naprave in skladišča. Pri Sinku in Brodu še ni nevarnosti, Na lokalni železnici Zagreb—Šamobor je promel prekinjen v bližini Podsuscda. V Zagrebu je ustavljen tramvajski promet na Savski cesti. Železniški promet Zagreb-Zidani most je prekinjen, ker sloji posebno visoka voda pri Zaprešiču. Tudi vsa proga od Vrtovca do Savskega marofa je poslala neprevozna že zjutraj, tako, da je bil promet Zagrcb-Ljubljana ustavljen zjutraj ob 5.30. Pri Karlovcu so opazili znatno naraščanje Kolpe, katera jc snoči narasla za pol metra. Ponoči in davi je Kolpa naraščala le polagoma, ker se je voda začela razlivati čez re tako/da je ni mogoče bresti. Na kraj nevarnosti , bregove, vendar pa je Se naraščala dopoldne za je priiel sam ban dr. Perovič z mestnim županom 30 cm na uro, dočim raste sedaj samo za 5 um na in generalom Draikičem. Mestna občina je poslala i uro. Ob 17.30 i« slala voda v Kolpi 7.73 m nad okoli 1000 delavcev, da zavarujejo nasipe, oko-li I normalo. Jugoslavija : Švica 2:2 (O: O) Belgrad, 24. septembra, m. Pred 15.000 gledalci jc bila danes popoldne na igrišču BSK prva eliminitarna nogometna tekma az svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Italiji. Današnjo tekmo sla igrali reprezentanci Jugoslavije in Švice. Zanimanje zanjo je bilo veliko, kar dokazuje že rekordno število gledalcev. Tekma sama ni nudila posebnega užitka, ker jo je precej oviral močan veter. Neodločen rezultat nikakor ne odgovarja poteku igre, kajti reprezentanca Jugoslavije je bila večji del prvega in 30 minut drugega polčasa v stalni premoči. Pri stanju 2 ; 0 za Jugoslavijo je manjkalo le še 15 minut do konca igre, toda Švicarji so dosegli prvi gol zaradi nesporazuma naše ožje obrambe in par minut pozneje so tudi izenačili. Napor naših igralcev, da bi zvišali rezultat, je ostal brezuspešen. Jugoslavija je bila nadmočna, edino ožja obramba ni bila na višini. Najboljši del našega moštva je bila krilska vrsta, kjer se je posebno izkazal Marušič. V napadu je bil najboljši Kragič, ki jc zabil prvi gol z neubranljivo bombo iz daljave 30 metrov. Bil je to najlepši gol dneva. Izkazal sc je tudi hitri Tirnanič s krasnimi prodori. Drugi igralci so bili srednji. Švicarji 90 bili najboljši v ožji obrambi, kjer se je zlasti izkazal vratar, ki je bil sploh najboljši igralec švicarske reprezentance. Drugo moštvo je igralo bolj defenzivno. Vsi igralci 60 bili precej požrtvovalni. Rcelen rezultat bi bil 2 : 1 za Jugoslavijo. Sodnik g. Beranek iz Dunaja je bil zelo dober. Belgrad, 24. septembra, c. Snoči jc bila konferenca delegatov treh nogometnih zvez zaradi določitve terminov ostalih tekem za vstop v tekmovanje za svetovno prvenstvo. Švicarsko nogometno zvezo je zastopal predsednik Eicher, romunski delegat jc bil Balas, naš delegat pa dr. Andrejevič. Po kratki debati so sklenili sporazum, da se določijo termini za tekmo ŠvicaiRomunija 29. oktobra v Belgradu, za tekmo Roinunija;Jugoslavija pa 10. maja 1934 v Bukareštu, V tekmo /a svetovno prvenstvo bosta prišli od teli treh repre-zentacij oni dve, ki se bosta najbolje plasirali. Zagreb, 24. septembra, c. Prijateljska tekm* med Gradjanskim, Zagreb in Gradjanskim, Osijek jc končala 2:1 (1:0). BukareSt, 24. septembra, c, Na medbalkaruki motociklistični tekmi je zmagala Jugoslavija nad Bolgarijo z 18:15. Romunija pa je potolkla Grškr v razmerju 24;9. Zborovanje zidarskih mojstrov Ljubljana,'24. sept. V mali zborovalni dvorani zbornice zu TOI t Ljubljani se |e dopoldne ob 0 začelo zborovanje zidarskih mojstrov, ki so združeni v Strokovni zadrugi zidarskih mojstrov In studenčurjev v Ljubljani. Zborovanje, ki je trajalo do pol 3 popoldne, je poteklo zelo živahno, sem in tja celo kar burno. To jo bil že drugi, izredni občni zbor, ki gn je la zndrugn lelos imela. Vodi! je zborovanje g. načelnik lllebš, navzoče n pa Je bil tudi tajnik zbornice 7.u TOI g. dr. Pretnar, ki je ves čas posredoval In miril vnele /.borovnice, ki so se zlasli dvignili proli. načelniku zadruge g. Illebšu ter proti nekaterim drugim odbornikom zadruge. Pri glasovanju o nezaupnici luni članom, ki jo je predlagal g. Kale, so vsi člani rnzeu enega glasovali za nezaupnico iu [noti g načelniku Illebšu. Velika večina člansiv.i zahteva odstop g. načelnika. Zgolj o tem vprasjnrti.it se je nn današnjem zborovanju vi 1 i ko govorilo i. r je samo ta razgovor V/cl večino času na ob m m zboru. Kazen toga so se izvršile tudi iiadoin volitve odbornikov, ki so v znamenju očitnega nezadovoljstvu 7, delovanjem načelnika m nm:-: -nili odbornikov pred tedni ndsiopili. Zu odborni t sla bila izvoljena gg Kale in GalHč, , Na zborovanju je bilo mimo tega sp;.'. : > vprašanje obvezi« ga holeztlnslu1;!« m ■ 1 < zavarovanja obrtnikov. G Injnik dr. Pivi >m .i 1 z.liorovalcein lenieliitn pojasnila o lepi v,,, m.i y|. šunjii, ki že delj časa tvori jedro \ - ii oP mi- • 1 zborovanj. Dr. Pretnar je izjavil, da so (ii ; 11,i - > v- i načelno vuell z.a tako zavarovanje,, lotiti /.daj mere niso primerne za uveljavljeno (•••.•.• vanju. Razen lega stoje obrtniki odločno -m ;■■■ šču, du mora lo zavarovanje hiti strogo uv'- .1.1 .• denar, ki gn bodo v la namen zbrali - .vei ki u niki, naj ostane domu, obresti nuj l o u 1 rahljajo zn pospeševanje slovenski gu obrli: vanje bo torej trelm uvesti polagoma, v segli pu šele tedaj, ko neha strašna ki i/.a; ;i 1 silno lluči vprav obrtniški slan POPLAVE TUDI V ITALIJI Rim, 24. septembra, c. Včeraj je na-li''a velika nevihta, od tedaj naprej pa 111 prefi.ano e-žuje in danes se je zopet vreme poslabšalo, kekc naraščajo in je posebna nevarnost dn prts.r. o Tibera svoje bregove. Belgrad, 24. sept. m. Danes so tu zborovali zastopniki raznih pekovskih društev iz vse države ter razpravljali o svojih stanovskih zadevah. Konferenca, kateri prisostvuje iz Ljubljane Lr. Ivan Bizjak, sc bo jutri nadaljevala. Štev. 30. >Ponodoljski Slovenec . '2.">. soploinlitn l!)3fl. Stran 3. Povesi našega trpljenja in upanja —————• naftn—■—— Zborovanje naših emigrantov Ljubljana, 24. septembra. Danes so zborovali v Ljubljani emigranti iz anektiranih slovenskih in hrvatskih krajev. Ob 0 dopoldne se je pričelo v Delavski zbornici zborovanje Zveze emigrantskih združenj, ki se ga je udeležilo tako veliko Število delegatov in v Ljubljani prebivajočih emigrantov, lako da je bila dvorana Delavske zbornice nabito polna. Ves čas so zborovalci disciplinirano poslušali in aplavdirali raznim govornikom, ki so jih navduševali za velike cilje emigrantske zveze, jih obveščali o stanju emigracije v Jugoslaviji ter jim osveževali pogum in zaupanje v bodočo svobodo naših sonarodnja-kov v Julijski krajini. UDANOSTN1 POZDRAV KRALJU Kongres Zveze emigrantskih združenj je začel predsednik dr. Ivan M. Čok. Izvoljen je bil direktorij kongresa, nakar je predsednik dr. Čok v svojem otvoritvenem govoru izrazil najprej sočutje emigrantov z žrtvami sedanje velike povodnji v Sloveniji ter je v tem smislu prebral sožalje banu in ljubljanskemu mestnemu županu. Ob velikem navdušenju je predsednik nato prebral pozdravno brzojavko Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru. Dalje je pozdravil prisotna senatorja dr. Tri-najstiča in dr. Gregorina ler vse prisotne delegate in predstavnike posameznih organizacij. Predsednik se je spomnil onega dela naroda, ki iz znanin razlogov ne more prisostvovali na tem kongresu, čeprav jc ta kongres namenjen prav n|e;nu in se vrši zaradi njega. Za predsednikom je govoril v imenu preganjanih slovenskih in hrvatskih sonarodnjakov v Julijski krajini g. Zmago Krašclj, ki je iskreno pozdravil kongres in sporočil, da je ves narod pripravljen se z roko v roki boriti za svobodo onih, ki jfcče pod tujim jarmom. V imenu Jug. matice je kongres pozdravil g. Ivan Stare, za tem pa je v imenu Sokola govoril še g. Ražem. Poročilo predsednika dr. Coha V predsedstvenem poročilu je g. dr. Čok nato najprej naslovil pozdrav braloin črez mejo, katerim je namenjeno sleherno delo združenja emigrantov. Spominjal se je pokojnih borcev za našo stvar v Julijski kraiini, kakor V. Spinčiča in M. Mandiča, nato pa je predlagal še pozdrav antifa-šistični ligi ter južnim Tirolcem. AKCIJA PROTI NAŠEMU JEZIKU V CERKVI • Predsednik jc nato poročal o delovanju združenih evropskih manjšin, ki pa ni prineslo nobenih vidnih rezultatov, zlasti ne za naše rojake pod Italijo. Opisal je dejstvo, da so nekatere države v Evropi sicer prisiljene spoštovati pravice narodnih manjšin, z.a druge države pa te pravice nc veljajo. Fašistovsko nasilje je oropalo vse stanove našega naroda vseh pravic, zadnje čase pa je otvorilo koncentričen napad na naše narodno du-hovništvo in na zadnje zatočišče našega jezika, na našo ccrkev. Naslednik našega velikega Sedeja se je stavil v službo fašizma in njegove nekrščanske, nekulturne in nemoralne raznarodovalne politike.' GOSPODARSKI PRITISK NA NAŠEGA KMETA Drugi težki moment je ekonomski in fiskalni pritisk laških oblasti na našega kmeta. Italijanske oblasti izrabljajo vsako priliko, da uničujejo naš narodni element tudi v njegovi gospodarski in socialni osnovi in zalo jim je sedanja gospodarska kriza dobrodošla, da udarijo našega slovenskega kmeta tudi v bistvo njegove eksistence. Kmetska slovenska posestva prevzemajo italijanske banke. Na ta način se spreminja stoletji- stara struktura slovenskega primorskega kmeta. VEČ PROPAGANDE! Italija dela to zavedno. Ve, du ji je močna ovira za njene ekspanzivne in imperialistične namene prodiranja na Balkan močen rod južnih Slovanov. Ves svet je sicer obveščen o italijanskih aspiracijah na Dalmacijo, medtem, ko le malokdo ve za krivice, ki se gode našemu narodu v Julijski Krajini. Moralna in propagandistična borba med italijansko in jugoslovansko propagando se ne sme več vršiti okoli Dalmacije, ki je brez vsake sumujc naša, temveč okoli Julijske Krajine, za kalero svet se ni dobro poučen, da jc naša in da imamo nanjo svete in večne pravice. V končnih izvajanjih jc predsednik pozival na temeljilo izboljšanje aktivnosti primorskih emigrantov in obenem protestiral, da bi se pri sklepanju eventualnega »jadranskega pakta« odločalo tudi o usodi naše emigrantske organizacije. H koncu je vzkliknil jugoslovanski emigraciji, slovenski Julijski Krajini in kraljevini Jugoslaviji. Poročilo tajnika Za njim je poročal tajnik Združenja g. R. V Svojem poročilu se je pritoževal, da delavnost zveznega vodstva in odsekov do lani ni bila lako agil-na, za letos pa je ugotovi! ugodnejše funkcijoni-ranje ter intenzivnejše delovanje odsekov. Oblasti je vodstvo prepričalo o strogi zakonitosti delovanje vse organizacije in o koristnosti za emigrantske socialno šibke sloje. Zvezno vodstvo skrbi, da prf vseh pogajanjih zaradi jadranskega sporazuma pride v poštev tudi vprašanje naših sonarodnjakov v Julijski Krajini. Obenem je zvezno vodstvo nastopilo vedno proli raznim obrekovanjem, ki se širijo na škodo primorskih emigrantov. G. Š I r c k e 1 j je podal poročilo propagandi-stično organizatoričnega odseka. Poročal ie o raznih internih organizatoričnih zadevali, dalje je navajal, kako je emigrantsko združenje prirejalo razne emigrantske tabore in uporabilo razne druge prireditve, da ie seznanilo širše občinstvo pa tudi Cehe in Poljake s slovenskim emigrantskim problemom. Emigrantska statistika Poročilo statističnega odseka jc podal gosp. M o h o ro v i e i č. Emigrantov iz Primorja je v Jugoslaviji približno 70.010. Tu imajo 34 organizacij. Svojo dolžnost do zveze je izpolnilo ozi'\ dalo statistične podatke 2'J organizacij iz vse države, ki imaj skuzno okoli 35C0 članov s približno 6000 družinskimi člani. Z žalostjo pa je ugotovil poročevalec, da je več uglednih emigrantskih organizacij, ki do /veze svojih dolžnosti niso izpd-nile, med temi so tudi Klub Primork v Ljubljani, Soča v Ljubljani, Jadran v Mariboru in še nekatera druga društva. Kolon'1 zacifa emigrantov V imenu flnančnogospodarskega odseka ie poročal g, Zeljko V i ž i n t i n. Njegovo poročilo je bilo v glavnem usmerjeno na razne poskuse — deloma prav posrečene kolonizacije emigrantov v južnih delili naše države. Poročal je o raznih težavah, psiholoških, materialnih in moralnih, ua katere zadeva problem kolonizacije Vendar pa se • inigranli uspešno kolonizirajo deloma v južni Srbiji deloma uu Hrvatskem. Pokazal je tudi velike breskve, ki so jih primorski emi .rnntski kolonisti že pridelali. itla fia:,ftn Blagajniško poročilo je podal tajnik gosp. R. Blagajna izkazuje prav skromen promet, kar dokazuje, da emigrantsko združenje ni dobilo podpore, ki jo je siccr narodna skupščina ob'jltbila, finančni minister pa noče dali. V imenu revizorskega odbora je predlagal dr. Ražem zveznemu vodstvu zaupnico, ki je bila soglasno sprejela. Na kongres eo prišle razne pozdravne brzojavke. Tako so brzojavile razne organizacije iz Novega Sada, Osijeka, Kočevja itd. Brzojavno je pozdravil kongres tudi župnik g. Jakob Soklie iz Slovenjgradca, ki je želel emigrantskemu delu božjega blagoslova. Odbor l Kongres se je nadaljeval popoldne ob J. Kot prva točka popoldanskega zasedanja so bile volitve, pri katerih je bil izvoljen slnri odbor, in sicer: Predsednik dr. Ivan Cok, prvi podpredsednik dr. K' a /e in Ivo iz Zagreba, drugi podpredsednik Gor un Anton, Celje; člani direktorija: tajnik Mladen Anion, blagajnik Josip Moho-rovičič; odborniki: G o r k i č Irance, Š I rekel j Saša in Svečič. Brod ua Savi. Načelniki odsekov so: /a org. propagandni odsek llrovatin Viktor, za statistični Juricič l ujo, za gospodarsko i finančni dr. Ivajin Miran, za kolonizacijski Vi/iu-tiu Zeljko. za publicistični Stari Ivan, za socialni Luznik Alojzij, za nadzorni Trinajstič Ivan, Vsi člani odbora so bili med volitvami viharno po-zdr avljeni. Volitve so potekle v najlepši slogi. Sledila je debata o plačevanju članarine Zvezi, nalo pa sc je mnogo govorilo o enotni legitimaciji za člane vseh društev. Proti koncu kongresa se je razvila zelo živahna debata za ustanovitev eim-granlske zadruge. Kongres je to odložil za poznejši čas. Predaval je še gosp. Luznik, nakar je bil kongres zaključen. Novi telefonski imenih Dravska direkcija pošte in telegrafa je raz- i glasila v nedeljskem »Jutru«, da nima z novim telefonskim imenikom, ki jc sedaj izšel, nič skup- [ nega. ker je lo zasebno izdanjc in nc uradno. Da i ne bo občinstvo v zmoti glede točnosti in porab- | nosti tega novega imenika, je potrebno sledeče j pojasnilo: Vse dosedanje telefonske imenike v I Dravski banovini so izdala dosedaj privatna za- ! ložnišlva, samo za leto 193! je izdalo Prometno ! ministrstvo svoj uradni imenik, ki je pa danes žc | zastarel. Direkcija pošte in telegrafa doslej še ni izdala nobenega uradnega imenika ;n ga tudi \ de jlednem času ne namerava izdati. Z dosedanjimi imeniki privatnih založništev niso bili nekateri odiemalci zadovoljni radi tega, ker so bila nekatera imena tiskana z debelim reklamnim tiskom in mešana z reklamo, kar zelo moti pri iskanju imen. Zalo se jc uprava novega telefonskega imenika odločila izdati imenik, kjer so vsa imena tiskana enotno. Kar se tiče njegove zanesljivosti, je novi imenik brezhiben in sestavljen po najzadnjih uradnih podatkih. Uprava telefonskega imenika za področje Dravske direkcije pošte in telegraia v Ljubljani. Koroški pevci v Sloveniji Ljubljana, 24. sept. Ce je kdaj kakšen obisk v Sloveniji ljub. potem jc nedvomno obisk naših koroških sonarodnjakov, najbolj pa koroških pevcev, ki najbolj vzdržujejo slovensko zavest na Koroškem. V krasnem spominu je še kraljevski sprejem koroških jicvskih zborov pred meseci v Ljubljani. Skoraj tako prisrčnega sprejema je bil deležen v Sloveniji slovenski pevski zbor iz Borovelj, ki je včeraj in danes gostoval pri nas. Boroveljski pevski zbor je povabila občina Tržič, naj priredi večer koroških slovenskih pesmi. Res se je odzvalo 21 pevcev s svojim predsednikom g. Feskičem in pevodjo g. Rikom Fuxoni na čelu. V Tržiču je dala za koncert tamkajšnja Vincenci-jeva družba na razpolago brezplačno krasno dvorano v »Našem domu«. V Tržiču ie bil osnovan tudi akcijski odbor, v katerem so bili župnik gosp. Vovk, narodni poslanec g. Lončar, župan g. Glo-bočnik, sodni predstojnik g. Cernoš, zastopnika »Bralnega društva predsednik ing. Pollak iu g. Bo-c^k, zastopnik cerkvenega pevskega zbora iu cerkvene godbe katehet g. Zakrajšek. zastopnica Kola jugoslov. sester ga. ing. Pollakov«, ga. Cerneševa, ga. notarja Svclličeva, županja ga. Globočnikova in ga. Bocakova. Navdušen spreiem v Tržiču Koroški pevci so prišli ob pol 6 z avtom čez Ljubelj. Na Ljubelju pa je ravno zaradi sedanjega neurja zasul cesto plaz kakšnih 200 kub. metrov zemlje. Zato je moral avtobus voziti čez plaz prazen, pevci pa so morali peš čez nevarno mesto. 1'red Tržičem pa so pevci ponovno stopili iz avtobusa in odšli v Tržič, kjer so doživeli krasen, -ia-vdušen sprejem. Pričakoval jih je ves sprejemni odbor, zastopniki domoljubnih društev, domače uei-teljstvo, državni uradniki iu pa ogromna množica tržiškega delavstva in obrtnikov. Koroškim pevcem je zaigrala godba v pozdrav. Pri sprejemu jc bil zastopan tudi Klub koroških Slovencev s predsednikom g. dr. Fellachcrjeni in j>odpredsednikom g. župnikom dr. A r n e j e e m na čelu. Toplo, tako kot se piozdravlja naše ljudi, je pozdravil naše pevce tir. Arnejc, za njim župnik Vovk, tržiski zdravnik dr. Premrli, zastopnik gasilcev g. Jeglič, zastopnik tržiških pevcev g. Bocak iu še drugi. V lepem govoru se je za prisrčen, bratski sprejem zahvalil v imenu Borovčičev g. Ver tič, nato pa so borovški pavci zapeli svoje »Geslo«. Lep koncert Ob 8 zvečer je bil v .'Našem domu koncert, ki pa jc bil že popoldne povsem razprodan. Občinstvo pa je še vedno sililo na koncert iu zato jc g. katehel Zakrajšek ljudi spuščal tudi brez vstopnic v dvorano, l ako je tr/iško občinstvo napolnilo tu dvorano kakor le ob redkih prilikal). Ljudje so se trli drug ob drugem. Borovški pevci so zapeli 17 pristnih slovenski!) koroških pe$mi, od katerih večina v Sloveniji sploh še ni znana, kakor n. pr. »Jaz pa pasem ovce tri« in »Ženska je dro ena burna stvar«. Duhovit iu napol šaljiv govor je imel o koroški pesmi dr. Arnejc. Pevski zbor sla pozdravila še ing. Pollak in g. Zakrajšek. Vsi, ki so se koncerta udeležili, so bili zelo zadovoljni in so morali pevci več pesmi ponavljali. Pred koncertom je tržiška občina priredila pevcem večerjo, po koncertu pa jih je v družabnem večeru »pri pošti« |iogoslilo Kolo jugoslov. sester. Pri tem družabnem večeru sta vneto prepevala lu.li cerkveni pevski zbor in zbor Bralnega društva. Slovenci s Koroškega so bili navdušeni nad bratskim sprejemom. Izjavljali so, da nikoli ue bodo pozabili Tržičanov. Obisk v Ljubljani Davi so se z avtobusom odpeljali v Ljubljano. Ogledali so se spoloma še Kranj. V Ljubljani je njihov pevski oktet zajiel v radio tri pristne ko, roške slovenske pesmi, med njimi tudi (ior črez izaro«. G. France Uršič pa je imel ob tej priliki predavanje o župniku Francu Treiberiu, koroškem liesniku iu avtorju pesmi »Gor črez izaro«. Trci-berju so danes v njegovi domači vasi št, Jakobu odkrili spominsko ploščo, O. Filip Uratnik in en uradnik OUZD sta ib-nes koroškim pevcem, ki so sami borovški tovarniški delavci in puškarii, razkazala ljubljanske delavske ustanove, lako Delavsko zbornico, Okrožni urad in delavski azil. Kosili so koroški pevci v delavski menzi. Popoldne so obiskali pokopališče, kjer so počastili na grobovih spomin pokojnih dr Kreka. Kobentarja, in še nekatere druge. Obiskali so nato nebotičnik, Grad ter druge mestne znamenitosti, ob pol 5 popoldne pa so se odpeljali v Školjo Loko, kamor jih je povabila tamkajšnja mestna občina, da prirede nocoj koncert. Po koncertu j)a se odjjeljejo nazaj na Koroško. Ti vrli pevci so namreč delavci iu morajo biti nekateri že ob pol (i zjutraj na delu! Ljubljana, 24. sept. Ljubljanski gledališki igralci so se zbrali v nedeljo 24. t. m. ob pol 11 v ojieri k svojemu letnemu zborovanju. Zboru je predsedoval g. Drenove«!, predsednik slovenske skupine Združenja gledaliških igralcev. Obisk je bil zelo dober, zborovanja so se udeležili po večini, vsi člani skupine. Po predsednikovem poročilu, ki je v glavnem omenjal vso delo in napore skupine, ki je zlasli letos prišla v zelo resen položaj, je obširno in podrobneje |io-ročnl tajnik g. Jerman. Iz tega jioročila posnemamo, da je odbor sku- Stanje Združenja glediških igralcev pino v prvi vrsli zelo živo sodeloval pri vseli prizadevanjih za dvig in rešitev našega narodnega gledališča. V ta namen je odbor skliceval posebna javna zborovanja, kjer so jc občinstvo opozarjalo na težak jioložaj gledališča. Daljo jo odbor v tej smeri deloval tudi pri ustanovitvi Društva prijateljev slovenskega gledališča, ua katero polagajo vsi člani igralci kakor tudi uprava gledališča veliko važnost. Vse lo živo delo in prizadevnnjc so zanimanje za gledališče močno dvignile. To so vidi zlasti zdaj ot> začetku nove sezone, ko sc je število abonentov dvignilo skoraj za 50 odstotkov, torej za polovico. Zu popolno in temeljito ler trajno zadovoljivo rešitev nušega gledališča jo (o seveda mnogo premalo; novo ustanovljeno Društvo prijateljev slovenskega gledališča čaka v tej smeri še veliko veliko dela. Dalje je poročal g. tajnik Jerman o osrednjem pokojninskem skladu, ki je bil letos osnovan. V jirvih osmih mesecih je sklad, s katerim bo zavarovano vse gledališko umetniško osebje, dosegel lepo vsoto 1,200.000 Din. V sklad se zbirajo dohodki od pribitka na gledališko vstopnice. Ta sklad ujirav-lju Združenje gledaliških igralcev v Belgradu. Ustanovil se je dalje sklad za brezposelne igralce, ki začne poslovati s 1. januarjem prihodnjega leta. Tudi v Iu sklad se je doslej zbralo že okrog 100.000 Din. Samo člani igralci so plačali v šestih mesecih 10.000 Din, nad 60.000 Din pa jo v sklad prispevala Umetniška poslovalnica Združenja gledaliških igralcev, pri kateri so tudi ustanavlja posebna borza dela zu gledališko umetniško osebje. V tn sklad za brezposelne igralce mora mimo drugih dajatev članstvu prispevali vsak tuj umetnik, ki gostuje na naših odrih, po 5 odstotkov od pogojenega honorarja. Končno je navajal g. tajnik, dn je slovenska skupina Izdelala nova pravila Združenja, ki določajo vsaki skupini popolno samostojnost in neod- Mariborska kronika Maribor, 24. sept. MRTVEC V DRAVI Stražnik na železniškem mostu je zrl v drav sko valovje ter naenkrat opazil med protjem in hlodi plavajoče truplo. Utopljenec je bil moški, oblečen v temne hlače in sivo srajco Valovje ga je nosilo čisto ua površju. Stražnik jc pohitel ob nabrežju do broda ter sta sc piodala / brndarjem g. Merdausoin za plavajočim mrtvecem. Izgubila pa sla ga izpred oči; Drava ga jc odnesla ter ga Do naplavila kdove kje. Bil je to /e drugi mrtvec, ki je plul včeraj |>o umazanem dravskem valovju. ŽIVINA V DRAVI Kako škodo jc napravila Drava \ gorenjem toku, dokazujejo najbolj kadavri živine, ki jih nosijo valovi. I/ mosta so včeraj popoldne opazili več komadov govedi, svinj in ovac, plujočih ua površju. V Bistrici je Drava naplavila mrtvega konja. Živino so najbrž zajeli hodourniki dravskih pritokov ter jo naplavili v reko. PONAREJENI KOVANCI... Na Aleksandrovi cesli ie stopila v lekarno ženica ter zamenjala 50 dinarskega kovanca. Kmalu pa se je vrnila ler pokazala gospodični desetak, ki da ga je dobila v lekarni pri menjanju ter je očividuo ponarejen. Gospodična ji je dala namesto lega drugega, ne ve se pa spominjati, da bi ga bila ona dala ženiti pri izinenianju. Ponesla g.i je ua |K)licijo, kjer se sedaj trudijo, da bi našli že nico, ki je morda porabila zamenjavo samo kot trik. da se je iznebila ponarejenega kovanca. DELU ČASI IN PRIZNANJE V lov-ki sobi pri Orlu je bila danes prisrčn< slovesnost. Predsednik tukajšnjega Avtokluba '„'. Pinter je izvršil častno odlikovanje s posebnimi prlziialnimi znaki ui diplomami, ki jili te prijelo 11 šoferjev iz področja mariborskega AvtoUuba. Z značko za 20 letno nepretrgano službovat.|e pri istem gospodarju sta bila odlikovana I rane Ricgler iu Martin Skale; / značko za 10 letno službovanje Jakob Zechner. Janez Oeri, I rane Mmj, Ivan Herber iu Franjo lurk; z značko za 5 ictno službovanje I ranjo /eiclien, Janez /riu. Mdij.i Zupan in Franc Venigerholz. Odlikovanje jc izvršil klui>o\ predsednik s primernimi prisrčnimi l»:sedaini. Navzočih je bilo več odličnikov iz mariborskega javnega življenja. IRAGIKA MLADEGA ŠTUDENTA Pred kakimi 14 dnev i jc izginil i/ Maribora 17 letni dijak h. gimnazije Oton Abl. Ugibali so. kaj je gnalo mladega človeka k usodnemu koraku, pa ui se zaznalo za vzrok. Sedaj pa je prišlo od Sv. Marka na Dravskem polju žalostno poročilo, da je mladega dijaka naplavila Drava. Po truplo se je odpeljal danes dopoldne mestni pogrebni avto, jutri v ponedeljek popoldne ob I pa ga pokopljejo na frančiškanskem |iokopališčti. Žalostnim staršem naše iskreno sočutje. STARI IN MLADI UMIRAJO V Gornjem Kadvanju je preminul včeraj dolgoletni tamošnji grobar, 78. letni Anton llarie. Pre mnogim Radvanjčanom je pripravil na njihovem idiličnem pokopališču pod Pohorjem zadnje počivališče, julri v ponedeljek pa bodo položili istotam tudi njega k večnemu pokoju. Pogreb se Ivo vršil iz hise žalosti v Gornjem kadvanju SI. 41. — V splošni bolnišnici je umrla v cvetu 25 let Ikalka Marija Ursnik. Pokopali jo bodo jutri v ponedeljek ob pol r> iz mrtvašnice ua inagduleiisko pokopališče. Naj (vočivala v miru, žalujočim naše sožalje. SK ŽELEZNIČAR : ČAKOVAČKI SK 7 : 2 (4 : 2) Maribor, 21. septembra. Na novem igrišču SK Železničarja je bila danes dopoldne prva prvenstvena tekma enotne podzveze med čakovačkim -športnim klubom in mariborskimi /elezničarji. Tekmi je prisostvovalo okoli 400 gledalcev. Oba nasprotnika sla nastopil* v svojih najmočnejših postavah, čekovčani so bili fizično močnejši, kar so v igri tudi izdatno izrabljali, tehnično pa niso dosegli domačinov. Pa tudi železničarji kljub visoki zmagi niso zadovoljili, čeprav so igrali zelo požrtvovalno in ambicijozno. Moštvo je še vedno neenotno, posebno krilska vrsta. Nekateri igralci so igrali še precej ležerno, kar bi bilo lahko pri močnejšem nasprotniku katastrofalno. Samo ožja obramba je zadovoljila. Sodil je g. Kopič. V predtekmi je zmagalo kombinirano moštvo SK Svobode z rezervo SK Železničarja v razmerju 3 : 2 (1 : 0). Sodnik g. Jančič. — Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevib, prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josci« grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeli spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. Požar blizu Slovenjgradca Požar je uničil v šmarliiem jiri Slovenjgradcit kozolec ge. Mnrije Kac. Požar je izbruhnil na vrhu strehe okrog 7 zvečer ter je uničil kozolec do tal. Na kozolcu je bilo polno krme in slame, zu okroglo 300 mernikov ovsa v snopju, pod kozolcem pa je bila zložena večja količina losa. Na pomoč so jiri-hitela gasilna društva iz šmarlna, ki je bilo prvo na mestu, nato iz Slovenjgradca, ki je napeljalo cevi iz ca. 1000 metrov oddaljenega potoka Mislili je, pri čemer slu delovale dve motorki, s čemer je tudi najbolj pripomoglo, da se ni ogenj razširil po drugih poslopjih, ki so so že vnemala. Vsa druga društva pu so črpala vodo iz bližnjih vodnjakov. Sodelovala so društva: Stari trg, Pameče, Legen. Goinvubukn in Turlškn vas. Kako je ogenj nastal, ni znano, škode jo okrog 70 do SO tisoč dinarjev, ki jo krita z zavarovalnino. To je bil v lokti onega meseca že drugi požar v Smartnetn. visnost od glavnega odbora Združenja, ker se centralizem ni obncsel. Potem jc poročal še blagajnik g. Mcncin, ki jo ob loj priliki praznoval desetletnico svojega požrtvovalnega blagajniškega delovanja jiri slovenski skupini Združenja gledaliških igralcev. Povedal jo, da je gmotno stanje skupino še dovolj ugodno. Za desetletno požrtvovalno delovanje je g. predsednik Drenovoc izročil v imenu skupine g. blagajniku Mencinu lepo zluto nalivno poro, občni zbor pa mu jo izrekel zahvalo in priznanje. Odbor Po razgovoru o stanovskih vprašanjih organizacije, v katerega so posegali /Jasli gg. Betteto, prof. šest, dr. švara, Simončič in drugi, je bil : | vzklikom soglasno izvoljen večinoma ves slari od-i bor skupino, in sicer gg. Drcnovec, Ncffat, Jerman, ! Moncin, Železnik, Janko, Kreft, Ribič. 1:1 ravizoria pa irg So s t in F.rklavcc. Življenje mravelj in uredba mravljinčje države Eno najzanimivejših poplavi naravoslovja oziroma živalstva Vsakdo, ki ie opazoval življenje mravelj od blizu in se z niim temeljiteje pečal, bo opazil veliko podobnost med nekaterimi življenjskimi ustanovami in navadami teh žuželk, ki žive v organiziranih družbah, in med navadami ljudi. Veliki misleci so se pečali s temi čudnimi živalicami in Maeterlinck je celo spesnil hvalnico na termite (bele mravlje), ki sicer niso prave mravlje, vendar so jim v vseh rečeh podobne. Pri leh žuželkah je vse življenje tako urejeno, da se mnogi ne morejo iznebiti vtisa, da je pri njih žc zaključen dolgotrajen razvoj, katerega človek še zdavnaj ni dosegel. Fritz 1'hurn je že pred nekaj leti v svojem velikem Sn duhovitem delu -Zrak, ljubezen, Bog«, v katerem je obravnaval tudi to vprašanje, skoval na račun mravelj in ljudi rečenico, ki bi jo po naše prevedli z besedama »pomravljinčenjc človeka«. Pod tema besedama si zamišlja pisec zastoj kulturnega, duhovnega in duševnega življenja pri ljuaeh ali z drugimi besedami popolno mehanizacijo življenja, tedaj stanje, ki bi si ga pač nihče ne želel. Da je to svojo perspektivo navezal ravno na mravlje, je vzrok v tem, da ie ravno pri mravljah opaziti tako stanje, ki je, kakor so nekateri do sedai smatrali, posledica že dovršenega popolnega razvoja teh žuželk. Zanimivo predavanje angleškega učenjaka Sedaj pa je spregovoril v British Association (najbolj znana angleška znanstvena družba, v kateri sodelujejo največji učenjaki britanskega imperija) biolog profesor Julijan H u x 1 e y in je v evojem predavanju popolnoma potolkel to zmotno naziranje, s tem da je jasno predočil biološke razlike med človekom in mravljo. Res, veliko je podobnosti med človekom in mravljo, kar tiče družabno življenje. Tako so na primer do sedaj še v vsakem mravljinčnem gnezdu naleteli na delitev mravelj v kaste, ki močno spominja na socialne plasti v starem Egiptu. Mravlje so pijanke in lovijo sužnje Pa tudi sicer je najti presenetljive sličnosti. Tako se med drugim mravlje precej nagibljejo k pijanosti. Posebno jim ugaja sok, ki ga izločajo neke vrste hrošči, in se jim ne zdi noben trud prevelik, da pridejo do te ljubljene pijače ter utešijo svojo požeijivosl. Žrtvujejo magari svoje potomstvo, če gre za tem, da izbirajo med sladko pijačo in svojimi jajčeci. Opazili so že mnogo takih slučajev. Ko je bilo mravljišče v nevarnosti, 6o mravlje najprej poskrbele za hrošče, ki so bili v mravljišču, in se šele nato pobrigale za svoj zarod. Tudi lovce na sužnje najdemo v nekaterih mravljiščih. Nekatera mravljišča prirejajo pravcate ekspedicije v druga mravljišča, odkoder odpeljejo svoje vrstnice kot ujetnice domov. Doma lim morajo ujete mravlje delati kakor sužnji. Našli so tudi mravlje, ki so živele v gozdu kot nomadski roparji in napadale svoje štirinožne vrstnice. Kakor ljudje, imajo tudi mravlje svoje hišne sluge in hlapce, če se lahko tako izrazimo. Za to jim služijo predvsem jetniki, Mravlje posameznih mravljišč se med seboj tudi bojujejo in se poslužujejo pri tem čisto svoje strategije. Mravljinčja država sloni na kastah Bratovščina mravelj, ki živi v kakšnem mravljišču, nudi zares zanimivo in pestro sliko. Do milijon mravelj živi skupaj v enem mravljišču, ki predstavlja pravo državo s popolno organizacijo. Sistem kasl je pri njih razvit do popolnosti. Na čelu kast so kralji in kraljice in poleg njih rezervni kralji in kraljice. Za niimi pridejo veliki in mali vojščaki. Vojščaki in mravlje delavke so hrez spola. Nekatere mravlje imajo tudi svoje domače živali in naleteli so celo na mravlje, ki so uganjale neke vrste poljedelstvo. Mravlja dela zgolj po mehaničnih nagonih Vendar pa obstoji velikanska razlika med mravljami in človekom zlasti pri vprašanju poklicev. Homo sapiens razpolaga s prosto izbiro poklicev, ki mu jo je dala narava z njegovo telesno konstitucijo. Če se odloči za nek poklic, se mora zan| usposobiti. Pri mravlji pa ni tako. Tam izleze iz tako zvanega mravljinčjega jajčeca, ki pa je v resnici buba, vojak z orožjem in delavka z orodjem ter takoj začne delovati v svojem poklicu. Podedovani telesni ustroj pokaže mravlji neizprosno poklic, v katerem sc bo udejstvovala vse življenie. Mravlja ne pozna otroške dobe v našem smislu; preživlja jo kot brezmočna, bela buba, ki je brez vsakih možgan in tudi brez vsakih udov, tedaj v stanju, v katerem se ne more ničesar priučiti, niti ničesar napraviti. Ko pa se izpremeni v mravljo s tem, da zleze iz bube, je že takoj na mestu v svojem poklicu, ki ga izvršuje prav tako, kakor njene vrstnice, ki so se že davno izbubile. Vodi jo instinkt ne pa priučenost. Vsak rod mora začeti iznova in sprememba življenjskega načina bi bila mogoča le po dolgotrajni plemenski izbiri. Mravlji rod ne pozna nobenega napredka Ta plemenska izbira pa se dogaja le posredno. Kajti delovne kaste mravljinskega narod? so neplodne in je ploditev pripuščena le kraljicam in samcem, ki pa so spet nesposobni za vsako delo. Pa tudi nadaljnji plemenski razvoj 6e zdi, da je bil zaključen že davno. Našli so trupelca mravelj, zajeta v jantarju, ki so stara že več milijonov let in se je le jantarju zahvaliti, da so 06tala tako dobro, ohranjena. Na njih je videti, da 6o v glavnih značilnostih še prav take, kakor so njihove sedanje potomke. Če sedaj to dejstvo primerjamo z razvojem človeka, ki traja najbrže komaj nekaj desettisoč-letij, nas mora pač presenetiti velika razlika in nas še bolj utrditi v prepričanju, da nikakor nimajo prav oni, ki napovedujejo, da bo človeštvo v končni fazi razvoja sličilo v svojem bitju in ne-hanju mravljam. Razvoj mravelj do današnje mehanizacije njihovega življenja je bil končan že pred milijoni in milijoni let. Človek pa je ustroja, ki mu sam sebi daje povsem drugo smer razvoja. Njegov ustroj mu omogoča zgradbo zavesti samega sebe, katera ga usposablja, da pot svojega razvoja s,yn določa. In gotovo si ne bo nikdar izbral za cilj, da bi mehaniziral svoje življenje kakor mravlje ali da bi se po besedah Thurna »po-mravljinčil«. ff Ekstaza" V ljubljanskem kinu Matici se v zadnjih dneh predvaja film Ekstaza . Tragičen primer, tipično rojen iz nizke, materijalne prepričanosti tega ča «a. Kako ponižan jo človek in njegov ljubavni svet! Vržen je v ploskev živalskega gona. strasti oplnjanja in ekstaze sle. Ponižan v površino goriškega trepetanja konjskih teles, njih kipenja življenjskih sokov, rezgetnnja in širjenja no/drvi "(ienijalnk stvaritelj filma je tu na mah izpod-maknil vse probleme platonskega, goetejevskega, dostojevskijevskega. strindbergovskega in cankar-jevskega Ijubuvnega sveta z postavitvijo in rešitvijo enega samega pfoblema — ekstaze sle. O. kako blaženo odkritje! Vse trudno iskanje duhovnih lepot ljubezni, vse žrtve in samoodpo-vedi, položene na oltar čudovitih skrivnosti, duhovnih erotičnih sil. vse spoštovanje svetosti človeških teles postaja ničevo iu brezpomembno ob i tej včliki ekstazi! Kaj vse trpljenje neprespanih noči, bolečina, i kot v žeblje ukovanili možganov, do smrti rnzbi-'i vredni tisii človek, ki ga je zaznamoval Hog in položil vanj zakon. |m> katerem mora sled I i večni lepoti, dobroti in resnici, Le kako nnj živi. ko je vržen v to blato in oblivan z vseli strani le s tako gnojnico?! In tu film tnko nizkotno ukoreninjen, predvajamo v Ljubljani. Naiven je v snovni koncepciji, v režiji in igri brez umetniške vrednosti (ima edino nekaj lepih naravnih posnetkov), prežel je vseskozi s poltenostjo. v kateri se gibljejo igralci dvomljive umetniške kvalitete, tn če si ga že ogleda zrel, usmerjen človek, kako naj ga zagovarjamo pred mladino, tako dostopno za take nauke, Kje je čut odgovornosti za njo. lukaj so vzroki in zato nikar ne larnajmo o lej svoji brezbrižnosti povojne mladine, sami jo vzgajamo tako! Pa kako boli ugotovitev, da so prav te in podobne predstave nabito polne občudovalcev in naBlajaloev, pri predstavah filmov kot je n. pr. šaljapinov ..Don Quixote« lako poln umetniških vrlin in prednosti, pa zevajo prazne vrste sedežev, da ga mora že po dveh dneh nadomestiti zopet nov šund. O. dolina šentflorjanska, ki moreš posekati eelo sebe ! in spremeniti Cankarjevo Jacinto, simbol lepe ljubezni, v vlačugo! Helena Porsons; AmOZOnku XX. Stoletta Kaj in kako sanjajo zločinci Nekoč je dejal modrec Krištof Lichtenberg. ki je bil zraven tega še fizik in satirik, tole: »Pogosto spremene sanje naše sklepe in utrdijo na.šo moralično zavest bolje, nego bi to mogli storiti nauki, ki po ovinku prodro v srce. Tudi kazen v sanjah je velika kazen.« Modrec ima popolnoma prav V sanjah doživljamo sodne razprave nad samim seboj in naša vest predstavlja državnega pravdnika in sodnika v tem nočnem procesu. Kazen, ki jo izreče nad nami ta sodnik in ki se potem nad nami tudi izvrši, je pogosto hujša in strašnejša, kakor bi jo mogel izreči sodnik v črnem plašču. Kar nekako pripravljeni smo verjeti, da neka nevidna kriminalna policija spravi zločinca pred sodišče lastnih sanj. Zelo radi prestavljamo svet zeniske pravičnosti v svet sanjskih iluzij, posebno takrat, če se ne posreči, da bi zločinec bil izročen pravici in rabljem po normalni poti. Potrebujemo predstavo sanjske pravičnosti za naš moralni nazor, ki ne dopušča, da bi si predstavljali krivdo brez zaslužene kazni. Toda, kako je prav za prav s to kaznijo, ki obstoja onstran zavesti? Ali so v resnici zločinci tedaj, ko se njihova hudobna miselnost sprosti v sanjah, izročeni na milost in nemilost strašnemu sodniku, svoji vesti? Ali se v resnici dogajajo zgodbe, ki nam jih slikajo pesniki v svojih romanih, da se zločinec ponoči nemirno premetava na svoji postelji in ves čas moker od potu z izmaličenim obrazom in od strahu osteklenelimi očmi bulji v temo? Ali res strašno kriči, ko se ves tresoč prebudi iz groznih sanj? Ali je res v sanjah spričo neizprosnega mučenja svoje vesti še enkrat doživel svoje zločinsko dejanje? Ali je res umorjeni kakor mora tiščal na njegovih prsih? Ali ga ni v sanjah ves čas preganjala policija in mu niso pri tem otopele noge, da se ni mogel premakniti z mesta? Profesor Sancto de Sanctis je v Rimu natančno preiskal sanje 125 ubijalcev in morilcev in pri tem prišel do res presenetljivega zaključka: Od teh 125 jih je pogostoma sanjalo samo 29. (H jih je sanjalo le redko. 32 od njih pa sploh ni nikdar sanjalo. Od onih, ki so kdaj imeli sanje, torej od 93, jih je imelo 66 po v se m navadne sanje. Samo 27 jih je imelo sanje, ki so bile razburljive. K temu presenetljivemu dejstvu pa pride poleg še čudna okoliščina, ki tudi ni brez pomena. Večina teh zločincev je izjavila, da so pričeli sanjati šele, ko so prišli v jetnišnico. Ko so bili na svobodi, sploh niso nikdar ničesar sanjali. Ta ugotovitev rimskega profesorja bo laika gotovo presenetila, čeprav je že dostikrat bral v časopisih, da je storilec po storjenem zločinu mirno zlezel v posteljo in zaspal spanje brez vsakih sanj. Kriminalni strokovnjak pa bo o teh izsledkih manj presenečen. Nemška strokovna kriminalna revija je nedavno napisala, da je »mirno in globoko spanje pravičnega iznajdba romantikov. Revija pravi dalje, da bi se gornje boljše glasilo vrnimo in globoko spanje lopova . Zločinec je po tvojem dejanju telesno IkiIj utrujen knkor dušev- no. Zaradi tega je tudi njegovo spanje po zločinu mirneje in globlje iu ga ne moti prav nič duh, kakor bi laik utegnil misliti. Pisatelji, zlasti dramatiki slikajo zločince najraje tako, da gledajo le-ti v sanjah krvave glave in da jih ves čas preganjajo in bičajo grozne f uri je. To drži le pri epi-leptičnih, patoloških, nervoznih in histeričnih zločincih. Ti so imajo v sanjah v resnici bati težkega bremena slabe vesti. Povprečni, za vsako čuvstve-nost otopeli zločinec pa uživa v spanju in sanjah popoln mir. Toda iz okolnosti, da začne sanjati v jetnišnici, bi sKepali, da se tamkaj začne tudi v njem prebujati vest in je poslej izročen v sanjah ničnemu sodišču. čeprav kriminalisti govore o »mirnem spanju lopova«, vendar ne izključujejo možnosti, da se kakšen zločinec v sanjah izda. Samo par primerov: neki jetnik je govoril v sanjah o nekem umoru, ki je bil izvršen leta 1919. Povedal je, da je bilo truplo vrženo v Reno. Govorjenje jetnika je nekdo slišal in so na podlagi tega uvedli preiskavo, ki je ugotovila, da je sanjajoči sam izvršil zločin. Kriminalist Wulffen poroča o nekem lon-cevezu, ki je v sanjah govoril o umoru, ki je bil v tirolskih hribih izvršen nad nekim gozdarskim praktika,ntom. Govorica o tem se je raznesla in nekaj tednov kasneje je bilo dokazano črno na belem, da je loncevez ubil praktikanta. — Tudi o znanem morilcu Loinbarju pripovedujejo, da je baje. ko je bil že zaprt, izrekel v sanjah besede: »Le kako je mogel mrtvec priplavati na površje!« Nasprotno pa je mogoče postati v sanjah ali napolspanju pod gotovimi okolnostmi tudi morilec. V polspanju nam ni mogoče pregledati položaja, vtisi se močno okrepe in prav lahko zapademo v panično razpoloženje, ki je značilno za »hude« sanje. Nemški kriminalist Arnold Hahn pripoveduje o neki ženski, ki se ji je sanjalo, da jo je mož pretepal. Ko se je prebudila, so še vedno v njej močno lebdeli vtisi sanj in je moža, ki je ležal poleg nje, ubila. Hahn je sam v vojni doživel podoben slučaj. Ko se je nekoč vračal s fronte, je prenočeval v hotelu nekega majhnega mesta. Utrujen od štrapacev je koj trdno zaspal. Sredi noči pn se je nenadoma prebudil in je še ves omotičen ml spanja zapazil, da je nekdo stopil v njegovo sobo. Navajen na razmere na bojišču, je takoj pograbil revolver in bi bil moža gotovo ustrelil, če ga ne bi ta z glasnim klicem zdramil iz njegove omotičnosti. Potem je videl, da ie mož njegov tovariš. Njegova soba je bila namreč prehodna soba. skozi katero je njegov tovariš hotel dospeti v svojo sobo. Smešnice Samo knšljati. Zdravnik: »Ko luko knšlja-te, bi ne smeli nič več nc piva ne žganja ne vina piti: tudi tobak morate pustiti.« — Bolnik: ♦ Mislite torej. g. doktor, naj samo še knšljam.« Raztrescnost. Profesor: »Ali jo gospod zdravnik doma?« — Hišnik: »Saj je že teden, knr je pod rušo.« — Profesor: »O, potem pn ne bom molil.« Kar za širšo francosko javnost že dolgo ni bila nobena skrivnost več, je sedaj (Kilrdilo tudi časopisje: vodstvo uporniških podvigov plemena Berberov, ki se vlečejo že od leta 1922 sem, je v rokah bele ženske. Poznavalci afriških plemen pravijo, da bi bil odpor Berberov že davnaj zlomljen, če ne bi ta bela žena znala vedno znova in znova prilivati olja na ogenj njihovega sovraštva do belcev. Ta Amaconka je sedaj 36 letna Angležinja rlelena Parsons. Njen oče je bil trgovec in se je pred 13 leti v svrho boljšega zaslužka s svojo družino preselil v Maroko. Helena je štela ledaj 23 let in je bila navdušena sjiortnica. Pogosto je delala izlete in plezalne ture v atlaškem gorovju. Nekega dne se z izleta ni več vrnila nazaj. Kakor so čez dalj časa zvedeli, je padla v jetništvo Berberov, ki so njena spremljevalca enostavno ustrelili. Ko se je pozneje še razvedelo, da se je Helena zaljubila v šeika Caid Oula, so že mislili najprej, da gre za izmišljeno romantično zgodbo. Kar naenkrat pa se je zvedelo, da je Helena res prestopila v mohamedansko vero in poročila šejka. O njej so mnogo pripovedovali berberski ujetniki. Vedno zatrjuje, da vse njeno življenje pripada Berberom, da ljubi z vsem srcem ta junaški narod in da so bo do konca borila zn svobodo Berberov. Ze leta 1925 so španske predstraže večkrat poročale, da vidijo včasih med Berberi belo žensko, ki jih navdušuje za boj. Ujeli Berberi so pozneje potrdili, da je lo žena šejka Oula, torej Helen Parsons. Vpliv te čudne ženske na Berbere je postajal vedno večji. Prepričala jih je celo. da so potomci zapadnili Gotov in da se morajo kot zadnji svojega rodu junaško boriti za svobodo. l'rod nekaj časa je general Hurer, poveljnik Irancoskih čet v Visokem Atlasu poročal, da so njegove čete veliko trumo Berberov popolnoma odrezale od vseh pomožnih virov in da se je en del že prostovoljno vdal. Poročilo pa je bilo nekoliko preuranjeno, zakaj večja četa upornikov se je rešila iz objema francoskih čet in se na drugem vrhu zbrala okrog svoje Amaeonke. Kljub velikanski številčni in še večji tehnični nadmoči francoskih čel je znala ukaniti sovražnika in je znova prepričala ostanek Berberov. da je treba še vedno voditi boj za svobodo. Položaj upornikov pa je postal sčasoma tako slab. da se je celo šejk Oul začel hrbtom svoje žene pogajati s Francozi in se naposled vdal. Ko so odstranili okope in je šejk na čelu svojih zvestih prikorakal v francoski labor, so opazili, da nekoga manjka: Amaeonke ni bilo... Francozi dobro vedo. da dokler ne napravijo te pustolovske ženske neškodljive, ue bo zlomljen junaški odpor zadnjih ostankov berberskega plemena. Započeli so veliko akcijo, da najdejo Heleno Persons živo ali mrtvo, in tako končnove-ljavno napravijo red v Visokem Atlasu. Albreht Wallenstein znameniti vojskovodja 30 letne vojne. 24. septembra t. 1. so praznovali 350 letnico njegovega rojstva Inseriraj v »Ponedelj. Slovenca«! List ne zaostaja dosti za navadno i izdajo »Slovenca« in ima povrhu še prednost, da ga bere nov krog bravcev, Primorcev in Korošcev! Ura kol zasebna tajnica Iz Švice prihaja poročilo, da se je dvema urar-jema posrečilo izdelali uro, ki bo lako rekoč lnhko poslovnemu človeku današnjega časa, katerega prva značilnost jc velika pozabljivost, nadomeščala zasebno tajnico. Izumitelja, Arnold Loh-ner in Alfonz Frey, ki sta oba iz starih urarskih družin, so obiskali časnikarji, katerim sta pokazala svojo zanimivo in za sedanje čase menda res praktično iznajdbo. Ura, ki naj nadomešča zasebno tajnico, se razlikuje od navadnih ur samo v tem. da ima še dva majcena gumba. Eden od teh spravlja v gibanje urno kolesce, drugi pa kolesce, ki je tako prikrojeno vsemu mehanizmu, da prikaže na gotovem mestu ob gotovem času poljubno besedo ali opozorilo. Vse to je tako povezano z ostalim mehanizmom ure, da funkcionira brezprimerno natančno in zanesljivo. Treba je le za različne poklice izbrati potrebne tabele za posamezne; lahko pa si vsakdo sestavi sam poljubno tabelo z njemu primernimi opozorili. Zjutraj mu ni treba drugega, kakor razporediti la opozorila s pomočjo enostavnega manipuliranja. Za zdravnika je na primer potrebnih šest besedi: »Ordinacija, operacija, telefon, rontgen, železnica, obisk na domu.« Za odvetnika: »Razprava, konferenca, obisk« itd. Za politika: »Zborovanje, seja stranke, seja parlamenta, avdijenca« itd. Imetniku take ure je treba le od časa do časa pogledati nanjo in videl bo, kam mora naslednji trenutek usmeriti svoj korak. Izumitelja sta izdelala celo zapestno uro, ki bo v tem oziru pač najbolj praktična. »Kozomernik,« se je jezil prokurist, »če mene ni zraven, ste vi največji lenuh v uradu!« šnecerlfsko in koloniialno blago, umetno anolilo. cement itd. Itd. dobavlja Gospodarsha zvezo v Ltnbllani Najnovejši modeli dvokolea, otroških „ , m igračnih vozičkov, prevoznih trieik-liev motorjev m šivalnih strojev. Velika izbera. - Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovsks cesta št. A. 191 Hlevskega gnoja več voz poceni naprodaj. Naslov pove uprava •>S'ov." pod št. 11282. (1) tioruzn za krmo oddaja najceneje veletrgovina žita in moke A VOLK, LJUBLJANA Resljevit resi« 24 Letalstvo ni za ženske. 19 letna leta tka Peggy Salamanova, kii je dosegla rekord v letu iz Londona v Kapstadt, je bila prej znana londonska lepotica. Ko pa se je sedaj vrnila v London, so jo ljudje komaj spoznali. Lice je imela vse nagubano, lasje pa so ji deloma posiveli... ■— Angleški časopisi priporočajo zato ženskam, naj ne letajo ,če hočejo ostati lepe. , Naznani*mo vest, da je naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična Grete pl. Scfioepp! po dolgoletm, mučni bolezni, dne 24. t. m., previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. P°k°inice ho v ponedeljek, dne 25. septembra 1933, ob 16. uri izpred mrtvaške veže na Vidov-danski cesti št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne. 26. septembra t. 1. ob 9 dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Prosi se tihega sožalja! V Ljubljani, dne 24. septembra 1933. Žalujoči rodbini: SCHOEPPL, RANZINGER. Mestni pogrebni zavod i Ljubljani.