j-	LIST DELAVCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH
Jej	LJUBLJANA, 25. MAJA 1973
jjL___________________ LETO XXIV. - ŠTEVILKA 10
j SMOTRI IN NALOGE VISOKEGA ŠOLSTVA
^ dopolnila in pripombe k te-ijpfi o idejnopolitičnih vpraša-razvoja visokega šolstva,se-
j. avljena na temelju razmišljanj . razprav v kolektivih, bodo r Opomogla, da bomo dobili !f0°*cept, ki bo zares pomenil ,ynov° za napredek univerze in 'L^gih visokošolskih zavodov, j .a mesec je še čas, da pošljemo .Polnila in pripombe.
J. visokošolski zavodi naj bi za-najbistrejše ljudi in jih v le-
študija usposobili za stro-jjj^Pjake. Ne samo umska spo-
a -nost, temveč tudi družbena v{ .ngažiranost in sodobna usmer-0,f°st strokovnjakov je tisto, ^ y Zagotavlja narodu napredek. ♦ s ueZah so smotri in naloge vi-■j|0kega šolstva opredeljeni tako-j ^ (citiram odlomke): „Diplo-si mora med visokošol-)f,^ltT1 izobraževanjem pridobiti
—	ustrezen delovni pristop ter sposobnost, da zna ustvarjalno uporabljati teoretična in druga znanja svojega strokovnega področja; marksistično usmeritev za delo v pedagoškem in raziskovalnem procesu; obvladovanje znanstvenih metod za ustvarjanje novih spoznanj in uporabo dosežkov znanosti ter možnosti za nenehno samo-izobraževanje;
—	široko splošno kulturo in razgledanost ter vrednostni sistem na temeljih socialističnega humanizma, ki ga bo opredeljeval kot bojevnika za samoupravne socialistične odnose;
—	usposobljenost za sodelovanje v procesu skupinskega strokovnega dela.“
Zavoljo vsega navedenega se zavzemamo komunisti za ustvarjalno sodelovanje visokošolskega učitelja in študenta ter
iniciativnost študentov pri razvijanju delovnih in učnih procesov. Doseči je treba tudi ustreznejše delovne odnose med teoretičnim in praktičnim delom tako znotraj visokega šolstva kot v odnosu do strokovne prakse. Zaradi hitrega napredovanja znanosti je treba visokošolski študij nenehno posodabljati in bogatiti z najnovejšimi dogajanji.
Naše viško šolstvo je še vedno vse preveč tista vrhnja stopnica v pridobivanju znanja — uveljaviti se mora kot sestavni del permanentnega izobraževanja. Z demokratizacijo visokega šolstva želimo odpreti vrata fakultet, akademij, višjih in visokih šol za vse tiste zaposlene, ki se hočejo strokovno izpopolnjevati (in imajo seveda možnosti za to). V naše visoko šolstvo je treba vključiti dosežke pedago-
U .Jv rojstni dan je hkrati tudi praznik mladih. Njihove besede, napisane ali izrečene v čestitki, so >	6 's^renosti in najlepših želja. Želja za njegovo srečo, zahvale za uspešno, ustvarjalno delo. Za
Zadevanje, da bo v njihovem življenju čim več svetlobe, lepote, iskrivosti.
VPRAŠANJI
t- uročila o našem šolsl it jjjT0 vse bolj delimo na sve e kjjen,na: prva poročajo o te a ».1 vse smo na novo zgrad
1 n "i muo na novo zgrau
a> druga pa govore o te e- niw'° . prosvetnih delavi \e voK^^nje, kako jih neza< ,i i« Ytvo z družbenim noložai
n jn J*vo z družbenim položaj i »p farnim stanjem vodi v d h otr?u^’ce’ ^ ostaja vedno 1 < letke kfez dokončane ost
f li pR°SVETNI DELAVEC ti« iProsvetnih delavcev - tc ’stan- k' 80 glede na seda J Zalit6 v Pr°sveti in vedno ve C jn eve proizvodnje in dru f jj^arskih panog po ka Sei? znanju - resnični v is * i Pa tudi ogledalo m Hoč Stva: ^°t tak ne more e stati ob strani. Zato
proša tiste, ki so v naši slovenski družbi odgovorni za šolstvo, da povedo in napišejo, kakšen je odnos družbe do poklicne stiske prosvetnih delavcev. In dalje: kakšen je odnos družbe do otrok in mladine — glede na statistične podatke in naraščanje nepismenosti. Za odgovor naprošamo:	dr. Aleksandro
Komhauserjevo, podpredsednico izvršnega sveta SR Slovenije, Tomaža Bizajla, republiškega sekretarja za prosveto in kulturo in Emila Rojca, predsednika komisije za družbenopolitična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idejno-po-litično usposabljanje komunistov pri CK ZKS. Upajmo, da se bodo s svojimi prispevki javili tudi drugi predstavniki naše družbe.
List PROSVETNI DELA-
VEC je doslej seznanjal prosvetne delavce in širšo javnost z novimi pridobitvami v šolstvu. To pot pa nas zanimata samo dve vprašanji:
-	KOLIKO NAS (KOT DRUŽBO) ZADEVA IN MUČI TER SILI K REŠEVANJU STISKA PROSVETNIH DE-T AVCFVZ
-	KOLIKO NAS (KOT DRUŽBO) ZADEVA KRIZA NAŠIH ŠOLARJEV?
Poudarjamo: dosti naših šolarjev ima prav idealno urejene razmere za učenje. Gre za tiste, ki tega nimajo. Gre za nezadovoljstvo prosvetnih delavcev, za naraščajočo neenakopravnost šolarjev. Gre za odnos družbe do naraščanja nepismenosti.
Uredništvo in uredniku odbor
PROSVETNEGA DELAVCA
gike in didaktike ter najsodobnejše izobraževalne tehnologije. To bo lahko bistveno vplivalo na učinkovitost izobraževalnega in vzgojnega procesa. Z nadaljnjim razvojem samoupravnih odnosov je treba doseči tak družbeni položaj visokošolskega delavca — učitelja in študenta — da bosta povsem odvisna od uspehov in rezultatov svojega dela oziroma študija. Treba je določiti odgovornost študentov
—	poleg odgovornosti učiteljev
—	za svoj in družbeni položaj visokega šolstva.
Visoko šolstvo naj se razvija kot eden bistvenih nosilcev slovenske kulture — hkrati pa kot aktiven dejavnik povezovanja z mednarodnim družbenim, znanstvenim, tehnološkim in kulturnim dogajanjem.
N. M.
Šole, sodelujte!
Sklad za štipendije pri izobraževalni skupnosti SR Slovenije si želi tesnejšega sodelovanja s šolami
Upravni odbor sklada izobra-. ževalne skupnosti SRS za štipendije in posojila želi seznaniti prosvetne delavce s poslovanjem v minulem šolskem letu. Poročilo smo — zaradi dolžine
—	skrajšali. Objavljamo važnejše podatke.
V četrtem letu svojega delovanja si je sklad za štipendije in posojila zadal, da bo:
-	kontinuirano spremljal sposobnosti učencev in študentov ter jih usmerjal v pedagoške poklice s tem, da jim bo zagotavljal materialne pogoje za nemoten študij in odpravljal posledice socialnih razlik;
—	največ denarja je bilo namenjenega za štipendije učencev srednjih šol, saj so dosedanji rezultati pokazali, da je to edina prava pot. Povečanje števila štipendij na visokošol-&ih zavodih bi le delno odpravilo socialne razlike, premalo pa bi bilo to instrument kadrovske politike na vseh področjih izobraževanja.
S temi nalogami naj bi bil sklad eden glavnih uresničevalcev družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju v SRS, zlasti pa naj bi skrbel za kadre na področju vzgoje in izobraževanja. V minulem šolskem letu je razpolagal skupno z 31,000.000 dinarjev. To mu je omogočalo 18 % povišanje štipendij in posojil glede na zvišanje življenjskih stroškov za leto 1972/73 ter podelitev 1.500 štipendij učencem srednjih šol (v letu 1971/72 je bilo podeljenih samo 1.000 štipen-
dij).
Nova merila, ki si jih je sklad postavil za leto 1972/73:
-	štipendije so bile razpisane le za prve razrede srednjih šol; tako naj bi čim več učencem omogočili vstop v srednje šole;
—	cenzus je ostal nespremenjen od prejšnjega leta, in sicer
(Nadaljevanje na 2. strani)
f
Hotenje in vztrajnost
Ko v zadnjih majskih tednih spremljamo dejavnost mladih ljudi, njihova tekmovanja v šoli, v poklicih in strokah, na kulturnem področju in v športu, ko spremljamo njihov štafetni tek, ko se udeležujemo veselja kurirskih poštarčkov, ko zabele-žujemo živo, prizadeto udeležbo mladih na množičnih zborih narodno-zgodovinskega značaja in sodelovanje v akciji Kozjansko 1973, si za njihov praznik najmanj želimo samo besed. Dejavnost žari iz mladih ljudi, ki so jih polne telovadnice, šole in učilnice, tovarne, delavnice in športna igrišča, tekmovalne arene in steze; in zabavišča, če jih imajo. Tudi mi hočemo biti dejavni in zato ne izgovarjajmo ob njihovem prazniku zvenečih besed, temveč trdne, jasne dogovore o tem, da bo izobrazba dostopna vsem sposobnim mladim ljudem in ne le enemu delu mladih, da bo vsak otrok imel enake možnosti za šolanje in da v prihodnosti ne bomo več beležili deficitnih številk o izobražencih, ki jih potrebujejo posamezna področja naše družbe.
Naša nedavna preteklost — narodnoosvobodilna vojna — je en sam velikanski skupek dokazov o tem, da imajo besede težo samo takrat, kadar sta za njimi hotenje in vztrajnost. O vsem, kar se je takrat dogajalo, je tekla prej beseda, ki je imela težo. Težo, ki je rodila akcijo.
Bodimo ob tem prazniku dejavni in ne pišimo in izgovarjajmo samo želja o tem, da je treba hitreje odpravljati slabo razvito otroško varstvo ali premajhno skrb za tisti del dijaške mladine, ki prebiva v slabo vzdrževanih dijaških domovih.
Bodimo hitrejši v spreminjanju naše osnovne šole, ki naj bo grajena na načelih samoupravnih družbenih odnosov. Bodimo tudi hitrejši v odpravljanju vsega, kar je staro, zastarelo in zanič. Mislim na stare ideje in stara šolska poslopja, ki so še komaj uporabna za sodoben šolski pouk.
Pripravljajmo v šoli mladega človeka na življenje v tem smislu, da bo znal sam razvijati svoje talente in da se bo znal sam pravilno usmerjati.
Naše visoko šolstvo je sredi prizadevanj za temeljito reformo, o čemer razpravljajo prosvetni delavci, študentje in široka javnost.
Ob prazniku mladosti hočemo, da bo ta razprava temeljita in uspešna, konkretna in učinkovita, da bo znatno prispevala k našemu hotenju: delavec naj bo izobražen. Hitreje naj se pospeši razvoj znanosti, ker bi s počasnim napredovanjem v znanosti slabo napredovali kot socialistična samoupravna družba.
Za željami, ki jih imamo za mlade ob njihovem prazniku, je naša volja vztrajati pri vsem, kar smo začeli, razvili in dosegli. Ta volja pa naj nam pomaga spopadati se tudi s težavami, ki jih ni malo na poti do uspešnega cilja.
ZIMA VRŠČAJ
Tako kot vsako leto je tudi letos krenila Titova štafeta iz vseh naših krajev s čestitkami za njegov visoki jubilej. Na fotografiji so mladi iz Zirov stekli proti Logatcu. Foto: Tone Urbas

VREDNOTENJE UČITEUEVEGA DELA V LJUBLJANSKIH ŠOLAH
OD PROTISLOVJA K SOGLASJU
V Delu (21. aprila 1973) in Prosvetnem delavcu (25. aprila 1973) je izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti v Ljubljani popisal nastajanje meril za vrednotenje delovnih načrtov osnovnih šol in učiteljevega dela. S sestavkom odgovarja na kritično oceno teh meril, ki je bila objavljena v Ddu nekaj prej.
Pohod mladine „0b žici okupirane Ljubljane* Teršek
12. maja Foto: Silvo
STRINJAMO SE!
K članku ,JProtestiramo“ v Prosvetnem delavcu dne 25.
aprila 1973, izrekamo vso podporo in se strinjamo s kritiko o stanju, v kakršnem je šolstvo ter z zahtevami, ki jih je navedla Konferenca sindikata prosvetnih delavcev občin Mozirje in Velenje.
Sindikalna organizacija prosvetnih delavcev osnovne šole Dobrova pri Ljubljani
Osnovna sindikalna organizacija osnovne šole Vitanje se pridružuje protestu Konference sindikata prosvetnih delavcev občin MOZIRJE in VELENJE in ga sprejema kot svojega.
Pridružujemo se mu ne samo iz stanovske solidarnosti, temveč predvsem zato, ker so v njem izražene temeljne resnice. Te naj prosvetnega delavca privedejo do take veljave, ki mu kot prvemu družbenemu vzgojitelju v socialistični družbi tudi pripada.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA OSNOVNE ŠOLE VITANJE
Z opisom proceduralnega postopka pri sprejemanju meril nam izvršni odbor TIS poskuša predvsem pokazati demokratičnost postopka. V ta namen našteje vrsto institucij, ki so sodelovale pri sprejemanju tega pomembnega dokumenta. Tik preden bi bil človek voljan to naštevanje privzeti kot dokaz demokratičnosti, pa ga zmoti majhen spodrsljaj. Dokument je bil letos spomladi sprejet na osnovi ugodne ocene, ki so jo o njem dali predsedniki sindikatov ter svetov šol ter predstavniki >odstev šol. Tako piše v članku. Malce kasneje pa pisci to ugodno oceno predstavnikov šolnikov prekvalificirajo v „ soglasno podporo vseh kolektivov".
Tu se moramo malce zamisliti. Ugodna ocena predstavnikov neke skupine ljudi vendarle ni povsem identična s soglasno podporo vseh tistih ljudi. Da je temu res tako, je razvidno tudi iz članka. Izvršni odbor TIS namreč pravi: „ Vse leto smo spremljali izvajanje meril in sprejemali pripombe posameznikov, strokovnih aktivov, šol in zavoda za šolstvo. Pripombe so bile NAJVEČKRAT PROTISLOVNE (podčrtal JE), ker so izhajale iz precenjevanja posameznih učnih predmetov. .. “
Prehod od NAJVEČKRAT PROTISLOVNIH pripomb do SOGLASNE PODPORE VSEH
(Nadaljevanje s 1. strani)
640 din (življenjski minimum je 760 din).
Novost v delovanju sklada je bila, da je še bolj kot doslej pridobil za sodelovanje pri reševanju prošenj vodstva osnovnih šol in službe poklicnega usmerjanja pri komunalnih zavodih za zaposlovanje. Žal pa je pri pregledu prošenj možno ugotoviti, da nekatere šole niso posvetile dovolj pozornosti tem vprašanjem. Glede sodelovanja s šolami je jasno, da se te še vedno premalo zavedajo pomembnosti mnenj in napotkov, ki jih posredujejo štipenditorju. Politika sklada, ki daje prednost štipendiranju zlasti v manj razvitih občinah, ne more doseči svojega cilja brez tesnejšega sodelovanja šol, ki morajo na teh področjih opravljati zahtevno nalogo preusmerjanja poklicnih odločitev, kar v razvitejših občinah ni več tako pereče.
Vodstva šol in komunalnih zavodov so naredila selekcijo glede osnovnih meril uspeha in materialnega cenzusa ter v rednem roku poslala 1.651 prošenj. Sestav prosilcev je bil to pot najboljši v vseh štirih letih delovanja — tako po regionalnem kot socialnem poreklu. Sklad je lahko skoraj vse prošnje ugodno rešil. Upošteval je prednostna merila. Tako so imeli prednost prosilci iz kmečkih in delavskih družin, iz nerazvitih občin, in tisti, ki se žele šolati na pedago&ih gimnazijah in vzgojiteljskih šolah. Dokončno število novih štipendistov sklada je 1.436. OdpadU so tisti, ki kljub večkratnemu opozorilu niso poslali zahtevanih podatkov o šolanju na srednji šoli ali pa so dosegli preslab uspeh.
Sklad upa, da je po svojih močeh usmeril v šolanje za pedagoški poklic tudi tiste prosilce, ki bi zaradi materialnih ovir želeh čimprej končati šolanje, pa imajo take uspehe in sposobnosti, da bi ga lahko nadaljevali.
Pregled po skupinah šol nam kaže, da je 80 % štipendistov na gimnazijah in pedagoških gimnazijah iz kmečkih in delavskih družin. Po regionalni plati pa je
Šole, sodelujte!
odstotek štipendistov iz Primorske in Notranjske (23,23 %) celo višji kot iz Štajerske in Koroške (21,7 %), visok pa je tudi delež gimnazijcev iz Dolenjske (18,6%). Ob tem pa ugotavljamo, da se večina otrok kmečkega in delavskega porekla iz obrobnih predelov Slovenije še vedno odloča za šolanje, ki daje sklenjeno srednjo izobrazbo. Sklad želi, da čim več takim mladim ljudem omogoči nadaljevanje šolanja.
Precej problemov je bilo v zvezi z zaposlovanjem diplomantov. Nekatere temeljne izobraževalne skupnosti sploh niso odgovorile na poslane prošnje. To je treba grajati posebno v primerih, ko zaposlujejo absolvente višjih šol — ti potem navadno zelo pozno diplomirajo ali pa sploh ne končajo študija. Upravni odbor bo skušal s striktnim izvajanjem politike zaposlovanja šele po diplomi odpraviti to razvado.
ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDENTE
Za šolsko leto 1972/73 je sklad predvidel 600 novih štipendij. To število je nespremenjeno glede na prejšnja leta -saj je ugotovljeno, da v preteklih letih ni bilo niti toliko prosilcev, kljub dobri obveščenosti vseh maturantov in študentov. Znova lahko ugotavljamo, da bo le povečan obseg štipendiranja v srednjih šolah lahko spremenil strukturo študentov na visokošolskih zavodih, hkati pa zagotovil, da bi končalo šolanje 1.000 diplomantov — štipendistov sklada, ki bi jih štipendirah od začetka srednje šole dalje.
Osnovna pogoja sta bila: materialni cenzus, ki se je znižal na 900 dinarjev, in uspeh — vsaj prav dober končni uspeh za učence srednjih šol in poprečna ocena 8, oziroma 3,5 za študente visokošolskih zavodov. Poleg tega so vsi seznanjeni tudi s prednostnimi pogoji za tiste prosilce, ki se bodo odločili za pedagoško smer.
Na razpis se je v rednem roku prijavilo 662 prosilcev. Sestava ni zadovoljiva, saj je delež za šolanje na pedagoških akademijah odločno prenizek. V skladu z merili je komisija ugodno rešila 416 prošenj; ostali prosilci niso imeli pogojev. Statistika ugotavlja, da prejema &oraj vsak drugi študent na visokošolskih zavodih v Ljubljani in Mariboru denarno pomoč v obliki štipendije ali pa kot posojilo (štipenditorji so različni).
Komisija je zavrnila 37 % prošenj - vzrok je zlasti neustrezen uspeh (60%) - drugi pa so bili zavrnjeni zaradi presežnega cenzusa.
POSOJILA ZA ŠTUDENTE
Sklad je prejel v razpisnem roku 1.941 prošenj; od tega za študij na fakultetah 1.208 prošenj (62,2 %), za študij na visokih in višjih šolah 706 prošenj (36,4%) in za študij na umetniških akademijah 27 prošenj (1,5 %). Za posojilo je zaprosilo tudi 10 študentov, ki se šolajo zunaj SR Slovenije.
Na vseh visokošolskih zavodih je največji odstotek prosilcev iz družin upokojencev. Delež uslužbencev, kmetov in delavcev je na fakultetah približno enak — le na umetniških akademijah je večji odstotek uslužbencev. Socialna struktura na pedagoških akademijah v Ljubljani in Mariboru kaže, da je največ posojilojemalcev iz delavskih družin (Ljubljana 30,4 %, Maribor 34,6 %). Sledi odstotek iz družin upokojencev, nato uslužbencev, najmanjši pa je odstotek iz kmečkih družin (15,2%, oziroma 11,5%). Vsi prosilci, ki so izpolnjevali pogoje materialnega cenzusa, so dobili posojilo — s tem je bila uresničena intervencija sklada pri izenačevanju možnosti za izobraževanje.
To skrajšano poročilo naj bi bilo usmeritev šolam, temeljnim izobraževalnim skupnostim in tudi posameznikom za šolsko leto 1973/74, hkrati pa opomin onim, ki s svojo malomarnostjo in brezbrižnostjo ne omogočajo napredovanja bistrim, a neobveščenim osnovnošolcem ter tako vsako leto osiromašijo našo družbo za dobre kadre.
Priredila: NEŽA MAURER
KOLEKTIVOV je v zapisu sila kratek in ne posebno jasen. Vprašanje soglasja učiteljev z načinom vrednotenja njihovega dela, ki ima tudi finančne posledice, pa je zelo pomembno.
Različnih shem za nagrajevanje učiteljevega dela je na svetu mogoče najti ječ sto. Obstajajo tudi študije, ki povzemajo tovrstne izkušnje. Opozorimo naj le na dva pomembna izsledka:
1.	Diferencirano vrednotenje učiteljevega dela je uspešno samo v sistemih, kjer je globalno vrednotenje tega dela zadovoljivo za večino učiteljev.
2.	Formalizirano vrednotenje učiteljevega dela je uspešno le tedaj in toliko časa, dokler ga neposredno in eksplicitno (s tajnim glasovanjem, referendumom) podpira večina učiteljev.
Izraz „je uspešno" pomeni, da prispeva k boljšemu delu na šolah. Če navedena pogoja nista izpolnjena, bo življenjska doba danega sistema vrednotenja učiteljevega dela kratka in bo imela škodljive posledice.
Izvršni odbor TIS iz Ljubljane je s svojimi merili posegel v zelo občutljivo področje. Toda, ker je svoj poskus že popravljal in ga kani dopolnjevati še v prihodnje, lahko upamo, da bo v svojem prizadevanju uspel. Tega si najbrž vsi, ki nam je pri srcu dvig ravni našega šolstva, želimo. Prav zato svetujemo, da bi TIS med učiteljstvom izvedla referendum glede navedenih vprašanj. Upati je, da bo pozitiven odgovor na prvo vprašanje moč zagotoviti ob povečanju družbenega pomena učitelja v sedanjem času in ob uresničevanju novih možnosti za ustreznejše nagrajevanje.
Najbrž potem ne bo posebno težko doseči učiteljske podpore za tak način vrednotenja, ki ga predlaga TIS iz Ljubljane. Morda bi izvršni odbor vendarle še enkrat pretehtal najmočneje izražene zahteve, „da bi z merili različno ovrednotili pouk posameznih učnih predmetov". Te zahteve zavrača izvršni odbor za zdaj z utemeljitvijo, da bi bilo to v navzkrižju z zakonom o osnovni šoli, ki določa enako učno obveznost za učitelje vseh predmetov. Tudi pri tej utemeljitvi so pisci prišli v kontradikcijo s svojimi navedbami v istem članku. Malo prej namreč navajajo, da zakon natančno določa le učiteljevo učno obveznost. „ Vse druge dejavnosti učiteljev pa v zakonu niso posamično ovrednotene."
Prav ta „nedorečenost" zakona, pa je tista, ki dovoljuje različno vrednotenje tudi časovno natančno opredeljene učiteljeve učne obveznosti. Nihče namreč ne predpisuje, da bi morali vsem predmetom šteti enak čas za pripravo ali da naj vsak učitelj na uro zasluži enako ne glede na to, kateri predmet uči Seveda pa se je treba sporazumeti na osnovi argumentirane razprave, če so med posameznimi predmeti dovolj pomembne razlike, da opravičujejo takšno razlikovanje v vrednotenju dela. Izvršni odbor utegne imeti prav, ko trdi, da so zahteve po razlikovanju predmetov neutemeljene in jih zato zavrača. Toda potem naj jih za-
vrne argumentirano, ne pa s protislovnim sklicevanjem na nedorečeni zakon, ki je „ne-dorečen" morda prav zato, da omogoča samoupravno dogovarjanje.
Pri dokončni odločitvi glede upravičenosti trditev, da morajo nekateri učitelji postoriti več pri pouku svojega predmeta kot drugi, bi kazalo upoštevati tudi to, da učitelji nekaterih predmetov „izumirajo", drugih pa je celo preveč. Ne bi bilo prav, da za tako stanje obdolžimo zakonodajalca, če nanj docela legalno lahko vplivamo. Prepričani smo, da tudi ljubljanska TIS poskuša taka nesorazmerja popravljati z diferencirano štipendijsko politiko. Če tudi politike vrednotenja učiteljevega dela ne bomo uglasili na isto struno, se nam uteg-
ne zgoditi, da levica ne bo)1^
ISKANJE
dela, kaj počne desnica alijjoj kot divjemu, kosmatemu rttimt^ ki je z nogami poteptal, popravil z rokami	,prec
Navidezen paradoks pri tem je še dejstvo, da bi bitne napake, ki bi nastajati f ^ uveljavljanju meril za nagft dog vanje in vrednotenje učit" vega dela, ne udarile najprej ljubljanskih šolah. Celo četi -dogajale tako hude reči, & učitelji zaradi njih zapuščali f klic, se to v Ljubljani ne kmalu poznalo. Nadomes0 % jih drugi s podeželja. Učiteljjm{ za to, da poučujejo v Ljublj>\$ pripravljeni prenesti ff^jposi katero neprijetnost ali celo ^ vico. Ni pa docela gotovo, #Jdog velja tudi za tiste, ki uče deželju.	/po:
JANEZ FERB^
DROBTIN ^
por;
L1
tor:
tov:
Osnovna organizacija sindikata prosvetnih delavcev osflO' ne šole Tone Čufar Ljubljana je 19. aprila 1973 sklenila,1’1
preneha s pisanjem mesečnih obračunskih listov.
Na predlog ravnatelja šole Ivana Berceta sklepa še uresničili, temveč so izvolili komisijo, ki bo proučila sini* oziroma nesmisel tega dela
Kritično mnenje komisije je nika - je nonnativ idealen, \ povzeto v naslednjih ugotovit- one, ki z vso zavzetostjo op^' vah in predlogih:	ijajo vse naloge, pa izredno $
Zakon o osnovni šoli navaja v vičen, ker temelji na nekem // 71. členu dejavnosti, ki spadajo- vprečju. V njem pa se ne zr$
\
.	---- .v* *jks -	k n/crri [M w ne	r
v pouk v razredu, so z njim ne- tisto, kar otroka pripravi
razdražljivo povezane, ga omogočajo in v mnogih primerih dopolnjujejo, marsikaterikrat
sprememb v načinu dela in Če se nekateri člani izvršnfi’'')
pa celo predstavljajo učiteljevo odbora TIS nesebično pril^'
vzgojno funkcijo. Poudarja:
tt S
-a-j--" j “■‘•.-v—	vajo za uveljavitev, utrditev k..
,Cas za priprave in drugo delo kega sistema obračunavanja, [m
v okviru delovne obveznosti, ki se kljub temu čuti ogroftfi^ je povezano z vzgojnim izobra- učiteljev utesnjenih, pra/7/^Z, ževalnim delom, je razlika med in v samoupravnih stališčih * H' delovno obveznostjo in učno igranih, potem bi vendarle K J-obveznostjo" (42 ur). V nasled- zalo pregledati prejšnjo in * 5 njem odstavku navaja dejav- danjo sestavo članov skupščin J: nosti, ki spadajo v drugo delo v Ali morda niso imeli posebnerj okviru delovne obveznosti.	interesa, da se takšno obračanj
Menimo, da je delo v zvezi z vanje uveljavi le za učitelje^' razčlenitvijo „drugega dela", ki razredih, ne pa tudi za pedafir\ ga je opravila komisija TIS, iz- ško vodstvo in strokovne
redno pomembno, je tudi kvan- be? Ti imajo svoje delo^j^
tifikacija v časovnem izrazu, dnevnike ali pa ne, opravIfi c
vendar ne kot obveznost posameznih učiteljev in šolskih računovodstev za vsakomesečno obračunavanje trikrat letno kot načrt, mesečno, četrtletno, polletno in celoletno pa kot obračun.
Izredno pomembno je lahko kot evidenca dejavnosti, kot
svoje delo bolj ali pa uspešno, ne glede na to, imajo eni tudi do četrtino veN ^ dohodke kot drugi.	,
Ob tem ne bi opozarjali 'v obračunavanje boleznin, ldf„.
lahko dnevno v večjem zne$ 501
kot opravljeni delovni dan,
tt tor
časovno normirane dejavno5
i “tf
klaviatura, na katero naj zaigra intelektualnega značaja, kjU^ L sleherni učitelj, brez prisile, iz si uporabljena čas in kako**' te‘
postopnega prepričanja in zavesti, da je vzgojiteljsko in učiteljsko delo le osebnostno in ustvarjalno.
Administrativni delavci na šolah pa naj pomagajo učitelju pri vzgojno-izobraževalnem delu, posebej pri razmnoževanju učnih listkov, aplikacij itn., ne pa da izpolnjujejo statistične, obračunske in druge podatke, ki jih je vsaj polovico, če že ne tri četrtine preveč.
Delovni načrti so vsekakor vsako preudarno
dela večkrat v diametralnem ^ o$e sprotju in končno na dejav^5 ^ (poprava nalog, priprava v g.
slav, tekmovanj itd.), ki sfr
sploh ne da preverjati iv
in ^
meriti (izdelava učil, oskrbi ^
urejanje kabinetov itd.). _ nj
Merila močno
prizadej ^
nekatere razredne učitelje, so v nasprotju s 70. čl. ZOB ŽUj
na5
osnova za
določa, da je učna obvezi ^ za razredni pouk toliko ur, M ^ kor jih določa predmetnik ^ ^ rila spreminjajo učno obvezj10^ gej v delovne ure; pri tem pa 0 za(
tai
delo, dolgoročno načrtovanje emkem obse’ d lh del f ^ tore, osnova za zaželene rezul- lomi fond delovnih ur za nis
tate napredka. Toda ko se de- tere učitelje manjši kot za lovni ljudje kot posamezniki in „e kot kolektiv znajdejo v situaciji, s tem se „	nei
da nas nince ne vpraša, koliko videno zmanjša pomernb bi stala izvršitev načrtovanih učiteljevega dela v ternef ^
nalog, sa, mhce ne zahteva razredih in ustvarja občuteV* %
predračuna oziroma finančnega postavljanja	^
načrta, pa se nam zadeva ne zdi več resna.
Posebej na področju zunaj-razrednih dejavnosti, kjer je za uspešnost potrebna zagnanost.
Poudarjamo, da razume^} ^ družbeno in gospodarsko s‘0 ni5 cijo, vendar nismo pričakov . ^ da bomo morali ponovno 5 ^ ostajanje ob zamrznitvi oseb
!S^AJL^L±. dohodkov, ne glede na sloP^l na
puščati, da postanejo prosvetni delavci ustvarjalci v najširšem pomenu.
Res da mnogi govorijo o tem, da se mesečni obračun lahko opravi v tričetrt do ene ure. Je to res, ali pa so ti obračuni samo rezultat formalnega pisanja v merilih določenih možnosti? Za tiste, ki porabijo manj časa, na primer za pripravo, popravo nalog, za roditelj ske sestanke itd. - ne bi naštevali 36 do 40 postavk, ki predstavljajo naloge 42-umega ted-
kakršno so dosegli, P}a^e,afgl formalnim mesečnim, Pi, ob letnim in letnim obračun119 njem. Če je kdo prepričan, ta( nas bo z iskanjem drob ^ ^ zmotil, da potem ne borno ^ deli osnovnega kosa, se je na ^ prevaral.	A je
Nove naloge, ki jih deloma . ^ opravljamo in tiste, ki jih tat ^ časovne stiske odrivamo, bon ^ najbrž kvantitativno in kval* ^ ^ no slabše opravljene, kot ^ bile, če nas ne bi silili v ,M te nje" seštevanja ur.	oj
?k.
Podpis družbenega dogovora odložen
iij.^šni odbor republiške »J^artne skupnosti je na {i^1 zadnji seji — sklicali sojo v J^storih rudarskega šolskega v Jelenju — razpravljal . .gm o dmžbenem dogo-i^r^aju o delitvi in porabi sred-
Osrednja točka dnevnega je bil namreč družbeni ^®°goyor o višini dohodkov ter o ^jitvi njihove porabe na pod-®<'Ju splošne oziroma skupne J°tabe v letu 1973. Po obširni
j^Pravi so člani izvršnega od-sklenili, da družbenega do-
fc»V0|
za ne bodo podpisali ozi-
/i^a da bodo podpisovanje li vse dotlej, dokler ne ? rešene nekatere nejas-jr^i- Hkrati pa so jasno po-’’ ^	družbeno
jffl jSovaijanje o delitvi in porabi 7®"stev. Samo s samoupravnim ^razumevanjem je namreč ?°8oče reševati probleme /^Pnega interesa in tega se ■f penjena samoupravna inte-l| ^ skupnost dobro zaveda.
Predlagano besedilo naj bi republiški izvršni svet, repu-bliške samopravne interesne skupnosti s področja družbenih služb in občinske skupščine podpisali najkasneje do srede maja. Ugotovili pa so, da tudi s sprejetjem tega sporazuma nekateri problemi s področja izobraževanja še zmeraj ne bodo rešeni. To velja zlasti za tolikokrat omenjeno vprašanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Nesprejemljivo je, da osebni dohodki zaposlenih na tem področju vedno bolj zaostajajo za osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarskih dejavnostih, da plačujejo ceno prevelike 'splošne porabe samo tisti, ki so zaposleni v družbenih službah. Zaradi neustreznega nagrajevanja odhajajo iz prosvetnega poklica tudi največji strokovnjaki, tisti, ki ostajajo, pa v zadnjem času zelo veliko razmišljajo o posledicah neustreznih osebnih dohodkov.
Na seji so se dogovorili, da bodo podpisovanje dogovora začasno odložili, sklenili pa so tudi, da bodo še pred podpisom problem razčistili v razgovoru na najvišji republiški ravni.
Na tej seji so tudi razdelili posebna dopolnilna sredstva temeljnim izobraževalnim skupnostim za to leto. Temeljni izobraževalni skupnosti Kočevje in Ravne nista več dopolnjevani, zato so na seji sklenili, da jima bodo za premostitev težav priznali dve tretjini lanskih sredstev, naslednje leto pa polovico letošnjih sredstev. Sprejeli so tudi sklep o financiranju dejavnosti društev in družbenih organizacij ter založni&e dejavnosti v tem letu in sprejeli predlog razdelilnika letošnjih deviznih sredstev. Predlog je bil sprejet s pripombo, da izvršni odbor ne odobrava deviznih sredstev za nakup blaga, ki ga je mogoče kupiti tudi doma.
Ob predlogu razdelilnika
KAKO ŽIVETI?
V ZBORNICAH VSE POGOSTEJE RAZPRAVLJAMO O OSEBNIH DOHODKIH, ČEPRAV VEMO, DA MORAMO IN HOČEMO POSVETITI SVOJE RAZPRAVE PEDAGOŠKEMU DELU: IDEJNOSTI POUKA, PROGRAMIRANEMU POUKU, NOVI MATEMATIKI, SPREMEMBI UČNIH NAČRTOV IN PREDMETNIKA.
A-Db izidu zakona o zamrznitvi orV.Pa smo z meseca v mesec piljeni razpravljati še o reali-osnovne dejavnosti, to je fli 0 Uresničitvi učnega programa.
Stabilizacijski ukrepi so bili f J°trebni, vendar ugotavljamo, z njimi (zakon o za-^>itvi OD) okrnjena osnovna i'^Javnost šole: dopolnilni in JMatni pouk, nadomeščanje sitnih učiteljev in mala šola. /rt*, Predmetnik predpisuje to-ičT^tto število ur, da se sleherna irraJnianjša učiteljeva odsotnost ’e?cali v končnem predpisanem ur; zato je nujno nado-ŽrlNčanje, za kar pa ni denarja. 4i*e težave so se pojavile zato, '4. j r ne smemo preseči skupnega (i'( ^Plačilnega zneska za mesec Ji "Mober ali poprečja od junija 410 novembra. Število suplenc se k nieseca v mesec spreminja, 4 ®t se spreminja tudi odsotnost f J/Peljev (bolezenski dopust, Sodniški dopust, študijski f* ^inaiji, aktivi, spremljanje jli ottok na razna tekmovanja).
0 zakonom pa ni bila priza-isl pa le osnovna dejavnost šole, ptveč tudi učitelji, ker naši 0 !!Sebni dohodki vse občutneje V pstajajo za osebnimi dohodki 'ifr §°Spodarstvu.
P° samoupravnem spora-it1 pju prejemamo vse leto akon-ptjo za osebne dohodke. Tako P, /J osebni dohodek na koncu '4 pkega meseca 100 %, razlika ^ Po samoupravnem spora-st %iu izplača ob zaključnem P J^onu. Po sklepu sveta šole 'e' ti!0 izplačali 21. decembra raz-'sl ooi°’s ^“tero še vedno ni dose-P ^ Osebni dohodek 100 % reali-p'!6 samoupravnega spora-
#	uma. Ob dnevu izplačila še fr ,^0 prejeli Uradnega lista, v
terem je bil objavljen zakon o fr /prznitvi. Tako nismo za-. stn° kršili zakona, temveč i1 jp le izplačali dohodek, ki fr ^ je zagotovljen s samo-“Ptavnim sporazumom. Ker
0 dosledno izvajali samo-fr ptavni sporazum in med letom 'i "to zviševali točke, čeprav fr 0,o imeU denar, se nam je to il1 koncu leta maščevalo. fr Ua smo res bili prizadeti,
•	Rajamo naslednji primer. Me-ob"1 učitelja s srednjo iz-
fr t./azbo na predmetni stopnji je “ .u .1626,05 din, to je bila akon-
' trem 23 ^et0 °b zaključ-I' 61,1 računu je prejel za vsak 0 dfSec 126,61 din. Ker je moral , ; ptno izplačani OD vračati, j m 6)D za januar, februar, v »c 1119>59 dl«- Sprašujemo ? ’ kako naj človek živi s to
1 j^i° ves mesec, posebno še, ur zamrznitev za cene ne velja.
®SGCT11 OCoVvni	/-IIz-i r*n
ji ker;
’ ^e?®bni osebni dohodki neka-uh zaposlenih pa so še precej ker imajo potrošniška po-
sojila, saj ob mesečnem OD (1626,05) lahko kupimo le najnujnejše, za vse večje izdatke pa moramo vzeti posojilo. Nihče pa ni predvideval ukrepa ob koncu leta, zato smo prisiljeni, da razpravljamo o osebnih problemih, ne pa o problemih otrok.
Še enkrat poudarjamo, da s tem siromašimo vzgojno-učno delo in da nas to kot prosvetne delavce boli. Mislimo, da je skrajni čas, da se temeljito spremeni vrednotenje učiteljevega dela in s tem tudi nagrajevanje. Če bi bili učitelji nagrajeni tako, kot zaslužijo, podobnih ukrepov ne bi tako čutili. Mislimo, da je učiteljevo delo pomembno in odgovorno družbeno delo, ki vpliva na razvoj družbe. Želimo, da bi vzgajali otroka v tako samoupravno socialistično osebnost, ki bi dajala pomemben delež k razvoju naše socialistične samoupravne družbe.
Vsak učitelj mora otroke poklicno usmerjati. Sprašujemo pa se, kako naj usmerjamo otroka . v tak poklic, kjer mu že sam obstoj ni zagotovljen. To usmerjanje sicer opravimo, pa vedno teže, premalo iskreno, da bi otroke navdušili, kar pa je skrajni čas. Drugače jim lahko prikažemo npr. poklic gumarja, ki se izobražuje eno leto, ni mu potrebna niti osemletka, ampak že 6 razredov osnovne šole, prvi mesečni OD pa bo 1800 din.
Pomanjkanje učnega kadra občutimo ob začetku vsakega šolskega leta, ker smo podeželska šola in nimamo stanovanj za učitelje. Še hujši problem bomo občutili z zakonom, ko bomo morah odpovedati službo tistim, ki si niso pridobih potrebne kvalifikacije. Kaj pa je storila družba, da bi ti delavci ostali med nami? Šola sama ne more rešiti problema, saj nimamo niti denarja za študijski dopust niti ne dobimo učiteljev za nadomeščanje. Učitelj pri polni in še nadurni zaposlitvi in takem nagrajevanju nima niti volje, da bi študiral, ker misli, da bo na vsakem drugem delovnem mestu bolje nagrajevan.
Učitelji, ki bi lahko še poučevali, so razočarani in prizadeti. Zato že odhajajo iz naših razredov. Grenka, vendar resnična je taka odpoved: Vrednotenje učiteljevega dela je postalo tako, da prihajam v šolo z odporom, ne zaradi otrok, temveč zaradi prenagljenih ukrepov, ki so učitelju vzeli še tisti idealizem, ki je ostal po večletni materialni prizadetosti ter zaradi neustreznega vrednotenja učiteljevega dela.
Bojimo se, da bodo odpovedi
še pogostejše, ker se tako različno vrednoti delo v prosveti in gospodarstvu. Nikakor ne mislimo zmanjšati pomembnosti in odgovornosti dela v gospodarskih organizacijah. Želimo le, da smo tem enakovredni. Učitelj je moral za opravljanje svojega poklica po prejšnjem načinu izobraževanja uporabiti 5 let; vemo, da je v naših razredih največ takih učiteljev. Zato je še bolj boleče, da je osebni dohodek delavca s srednjo izobrazbo (4-letna) veliko večji v gospodarstvu kot v prosveti.
Učitelj mora velikokrat o marsičem razpravljati z otroki, seznanjen mora biti z družbenimi in kulturnimi dogajanji. Zaradi oddaljenosti od kulturnega središča in materialnega stanja pa je za marsikaj prikrajšan.
S tem opisom težav želimo le obvestiti javnost, kakšne težave tarejo delavce na naši šoli in verjetno tudi drugod po Sloveniji. Nismo še vsega povedah, ker se bojimo, da nas boste napačno razumeli. Ne pehamo se samo za denarjem! Kljub vsem navedenim težavam smo še vedno ideahsti, ne vemo pa, kako dolgo bodo še prihajali ideahsti v naše vrste.
Zdi se nam, daje javnost premalo obveščena o naših problemih, obveščena pa je bila o naših nalogah, ki so vedno zahtevnejše. Mislim, da bi oddaja „Mi med seboj “ na ljubljanski televiziji prispevala k hitrejšemu reševanju teh in še mnogih drugih problemov.
Prosvetni delavci Osnovne šole „Janko Kersnik11 Brdo — p. Lukovica
PRIPOMBA UREDNIŠTVA:
Članek je prispel v uredništvo še pred delno zamrznitvijo osebnih dohodkov na raven 95 % samoupravnega sporazuma, ki jo je dosegel republiški izvršni svet. S tem so delno rešeni problemi višine osebnih dohodkov v tistih zavodih, kjer so bili pod to višino.
Delavci osnovne šole Brdo-Lukovica so m skupnem sestanku predlagali sklic aktiva komunistov prosvetnih delavcev v občini skupno z aktivom komunistov delavcev pri občinskem komiteju ZK. Za ta sestanek naj bi zbrali vse potrebne podatke in dali predloge za razreševanje problemov v prosveti — v okviru samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v občini.
sredstev za modernizacijo pouka — predlog so z nekaterimi spremembami sprejeli — so opozorih na pomen modernizacije pouka na nerazvitih območjih. Poudarili so tudi, da je treba z modernizacijo nadaljevati kljub težavam, ki nastajajo zaradi pomanjkanja denarja. Za to je republiška izobraževalna skupnost namenila skupno 10 milijonov dinarjev, predvsem za nakup sodobnih učnih pripomočkov in opreme. Med njimi je 10 fonolaboratorijev in 57 minilaboratorijev. Minilabora-torije bodo brez kakršnegakoli plačila stroškov dobile šole iz enajstih manj razvitih območij, predvsem, tiste, ki imajo organiziran pouk v kombiniranih oddelkih ter zavodi za usposabljanje.
Na seji so spregovorili tudi o strokovnih službah na univerzi oziroma med študenti. Opozo-rili so, da vprašanje še zdaleč ni rešeno, saj nimajo v študentskem naselju na primer niti enega socialnega delavca ter se zavzeli, da je treba čimprej poiskati ustrezne rešitve.
NADJA PENGOV
PROCES
9. seja izvršnega odbora za vzgojo in izobraževanje republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti je bila namenjena razpravi o uveljavljanju ustavnih dopolnil na področju šolstva. Razpravljale! so opozorili, da je tudi na tem področju treba intenzivno nadaljevati z urejanjem odnosov glede na določila ustavnih sprememb ter premišljeno in odgovorno izbirati najboljše možnosti za uresničevanje samoupravnih odnosov med organizacijami združenega dela, v organizacijah in drugod. Poudarjeno je bilo, da bo z dosego neposrednega samoupravljanja, uveljavljanja delegatskega sistema, z združevanjem temeljnih organizacij združenega dela v občinah moč laže in hitreje reševati kadrovske, socialne in strokovne probleme ter doseči enakopravne odnose pri vrednotenju dela, delitvi dohodka in osebnih dohodkov. O pozitivnih izkušnjah s tega področja sta veliko povedala predstavnika izobraževalnega centra Litostroj in tehniške šole iz Ljubljane.
Opozorili so tudi na številne kritike, češ da pri uveljavljanju ustavnih dopolnil šole kasnijo itd. Pri tem je treba upoštevati, so poudarili razpravljalni, da je uveljavljanje vsebinsko novih odnosov proces, ne enkratna akcija, ki mora biti končana do določenega roka. Mehanično prenašanje vseh izkušenj iz drugih področij na šole bi bilo nesmotrno, ker bi povzročalo nove probleme in oviralo uveljavljanje samoupravnih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja.
Izvršni odbor je sprejel predlog, da republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije organizira o tem širše posvetovanje še pred koncem tega šolskega leta. V ta namen naj pripravi različne predloge za združevanje temeljnih organizacij združenega dela v občinah in med njimi ter samoupravne akte, npr. statut, pra-vdnik o medsebojnih delovnih razmeijih, o samoupravnem delavskem notranjem nadzoru in drugo. Tako se bodo šole laže odločile za najustreznejšo različico in v najkrajšem času pripravile samoupravne akte.
Člani izvršnega odbora so nato razpravljali še o realizaciji samoupravnih sporazumov in o problemih, ki nastajajo v zvezi z ekonomsko situacijo na šolah.
Dogovorili so se še za skupno sejo z izvršnim odborom za znanost in visoko šolstva, na kateri bi obravnavali predloge za ustanovitev konferenc sindikata na tem področju.
S. Pevec
Prosvetni delavci se izpopolnjujejo ob prebiranju svojega glasila!
Šolstvo — otrok družbe?
Vsaka družba želi ohraniti samo sebe, želi razviti svoje najboljše težnje in prizadevanja. Šolstvo kot celota — tako učenci kot učitelji — so tisti zametek, v katerem naj družba najde svoje nadaljevanje. Razumljivo je torej, da si vsi narodi v razvoju toliko prizadevajo za pismenost, za razvoj šolstva - torej za kakovostno izobrazbo članov svoje skupnosti. Smotrno, načrtno, dobrohotno, a dosledno vodeno šolstvo izpolni pričakovanja družbe.
Kaj pa je z našo družbo, da pravzaprav ne kaže posebnega hotenja (če izvzamemo referate po radiu, televiziji in njih ponatise v časnikih), da bi na svoje potomce s pomočjo učiteljev prenesla najboljše, kar ima - in poskušala še bolj razviti svoja prizadevanja za socialistično družbo? Brezbrižna je. Učitelje često graja, a jih ne vodi načrtno k napredku. Nepismenost v Sloveniji pa narašča: po podatkih zavoda za statistiko SRS je bilo leta 1971 nepismenih 771 ljudi, starih od 15 do 19 let in kar 1.438 otrok v starosti od 10 do 14 let.
Le kje in kako raste ta nepismenost tako zahrbtno in potiho kot rak, katerega škodljivega delovanja v prvi fazi ne opazimo? Odgovor je na dlani: v odročnih, zapuščenih krajih (nazačeiku šolskega leta je bilo ukinjenih za stalno ali začasno 49 šol; vzrok - malo otrok, ni učitelja, reorganizacija šolske mreže).
Kdo je pravzaprav odgovoren za zaostajanje šolstva v teh predelih?
Tu se problem našega šolstva razdeli v dve dokaj različni, komponenti: ena je problem prosvetnih delavcev, ki so neprimerno plačani in jih je zato vsak dan manj - vsaj na podeželju, ker odhajajo na mestne šole in v industrijska središča, ali pa v druge, „neprosvetne“, torej produktivne službe; druga komponenta pa je problem šolarjev.
Najprej o prosvetnih delavcih. Prirastka je vedno manj, ker doslej v zgodovini še ni bilo primera, da bi ljudje drli v poklice, ki ne prinašajo niti materialnih dobrin, niti časti, niti ne dopuščajo lenarjenja. To je življenjska logika. Statistični podatki pričajo, da po vseh razvitih družbah zelo primanjkuje prosvetnih delavcev. Te družbe - če hočejo dati možnost osnovnega in srednjega šolanja vsem mladim državljanom — si pomagajo tako, da dajejo učiteljem velike osebne dohodke. Po podatkih pred nekaj meseci je v Sloveniji primanjkovalo 150 učiteljev in 150 predmetnih učiteljev. (Vseh prosvetnih delavcev na osnovnih šolah v začetku leta 1971/72 je bilo 10.579, na srednjih šolah pa v začetku leta 1972/73 2.832; novejših statističnih podatkov ni; po podatkih zavoda za šolstvo SRS pa je vseh prosvetnih delavcev letos 17.000.) Od strokovnih aktivov, ki imajo pregled nad svojimi člani, smo izvedeli, da namerava ob koncu letošnjega šolskega leta zapustiti šole 127 učiteljev tehničnega pouka ter 150 učiteljev za matematiko in fizika - ti imajo največ možnosti, da gredo v produktivne panoge. Če prištejemo še številke, ki se mimogrede pojavljajo na sestankih in sejah, nam izračun prikaže, da bo na naših šolah kmalu manjkalo več kot 1.000 prosvetnih delavcev.
Tako se rešuje problem slovenskih prosvetnih delavcev, ki so resnično v stiski in s pomagajo, kakor najbolje vedo in znajo. Obstoji pa še problem slovenskih otrok in mladine. Ti si lahko mnogo manj pomagajo sami, ker so odvisni, od staršev in od družbe. Torej ostajajo, kjer so, s šolo, kakršna je pač tam: ali dvakrat ali trikrat na teden; ali brez tujega jezika, ali brez fizike in matematike. Uče se tisto, kar so jih odrasli voljni učiti. Ko bodo dorasli, najbrž ne bodo mogli iti v uk - za kaj takega predpisuje naša družba popolno osnovno šolo — torej bodo odšli po vsej verjetnosti čez mejo.
Če nam je kot družbi to prav - potem v redu. Drugače pa -ukrenimo kaj! Naš mali slovenski prostor se vse odločneje deli na razvita središča in na skrajno zaostala območja, od koder bodo sčasoma le izredno bistri in vztrajni otroci z zadostnim znanjem dokončali osnovno šolo. To je resnica, ki je ne odnese poplava lepih besed.
NEŽA MAURER
Tudi učenci osnovne šole Kostanjevica so maja nestrpno pričakali Titovo štafeto pred domom kulture. Štafeta, ki so jo prinesli osnovnošolci z novomeške strani, je nadaljevala pot proti Brežicam. Učenka je prebrala pozdravno pismo tovarišu Titu za njegov visoki jubilej. Foto: Alenka Burja
Poučno in zanimivo
Prejšnji teden so se končali skoraj vsakodnevni pohodi učencev osnovnih šol v kočevski, kranjski in škofjeloški občini v bližnje gozdove. „Gozdne pohode" sta skupaj z vodstvi osnovnih šol in območnih temeljnih izobraževalnih skupnosti pripravili gozdni gospodarstvi iz Kočevja in Kranja.
S pomenom, varstvom, izkoriščanjem in negovanjem gozdov je seznanil šolarje na Kočevskem inž. Tone Prelesnik. Na številna vprašanja mladih so morali odgovarjati gozdarji v gozdovih Zaliloga na Češnjici, v Hrastniku, na Bukovici, Sopotnici, na Konjskem vrhu in Blegašu, kjer so se zbrali učenci osnovnih šol škofjeloške občine. Učenci in učitelji osnovne šole iz Cerkelj so obiskali gozdove na Šenturski gori, kranjski in predoseljski šolarji so bdi v gozdovih na Jezerskem, medtem ko so se učenci in uči-
N0V0 MESTO:
Pisatelj podelil bralne značke
Skoraj sto učencev novomeške osnovne šole „MHka Šobar-Nataša“ in njene podružnične šole v Birčni vasi je tekmovalo za Župančičevo bralno značko. Zlato bralno značko je prejelo 20 učencev, srebrno 29, bronasto pa 21. Značke in priznanja jim je izročil književnik Anton Ingolič.
telji tržiških osnovnih šol odpravili v gozdove v Jelendolu in Podljubelju.
Gozdovi so naše bogastvo, zato ni vseeno, kako v njih gospodarimo. Prav je, da z napori in prizadevanji gozdarjev in gozdarskih strokovnjakov seznanimo mlade šolarje - tako kot so to ponekod storili v letošnjem tednu gozdov.
LENART:
Premalo otrok v vzgojno-varstvenih zavodih
O programu razvoja vzgojno-varstvenih zavodov v občini Lenart so veliko razpravljali pri temeljni izobraževalni skupnosti, občinski skupščini in tudi na sejah občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Sprejeti srednjeročni program razvoja otroškega varstva od leta 1971 do 1975 sicer uresničujejo, saj so preuredili nekaj vzgojno-varstvenih zavodov in do konca lanskega leta zajeli v organizirano otroško varstvo približno osem bdstotkov vseh predšolskih otrok. Še pred nedavnim je bilo namreč v občini Lenart vključenih v vzgojno-varstvene zavode komaj dva odstotka predšolskih otrok. Če se jim bo do leta 1975 posrečilo uresničiti program razvoja vzgojno-varstvenih zavodov v občini, bo tedaj v organiziranem varstvu že približno 12 odstotkov predšolskih otrok.
V akcijo za čisto mesto so se pred dnevi vključili tudi učenci osnovne šole ,,Janez Trdina" iz Mengša in v nekaj dneh očistili nesnage vse ulice, parke in zelenice v Mengšu. Tako so se z delom pridružili prizadevanju turističnega društva za lepše mesto. Foto: T. URBAS
Učenci za urejeno okolico šole
Nekaj več kot dvajset učen-	kulturni krožek za učence niž-
cev in učenk nižjih razredov	jih razredov osnovne šole „Bo-
osnovne šole „Boris Kidrič" iz	ns Kidrič" šele pred dobrim
Savskega naselja v Ljubljani,	mesecem, je nedvomno že do-
zbranih v hortikulturnem dni-	segel svoj vzgojni namen. Vsako
štvu, ki ga vodi učiteljica Marija	delo v krožku je za mlade horti-
Beravsova, je sklenilo, da bodo	kulturce posebno doživetje,
olepšali okolico svoje šole. Vse	vsakič se vračajo domov boga-
zelenice okoli šole so očistili,	tejši, s spoznanjem, kaj pomeni
pograbiU in pobrali odpadke,	narava človeku in kaj pomeni
okopali rože, nekaj pa so jih	človek naravi,
tudi na novo zasadili.
Čeprav je začel delati horti-	-tu-
KAMN1K:
Podjetja izpolnjujejo svoje obveznosti
Skoraj vsa podjetja v Kam- V treh letih po podpisu druž-niku in druge delovne enote, benega dogovora se je na poseb-razen nekaterih izjem, ki so nem skladu zbralo 4,021.217 podpisale družbeni dogovor o din. Med podjetji, ki so največ vlaganjih v šolstvo, svoje obvez- prispevala v ta sklad, so: Stol, nosti zadovoljivo izpolnjujejo. Titan, Svit in Kamnik.
Družbeni dogovor je v kamniški občini podpisalo 36 pod- Zbrani denar so porabili za jetij in enot, med njimi tudi	gradnjo nove osnovne šole v
tista, ki imajo svoj sedež zunaj	Komendi in za prizidek šoli v
občine.	Vranji peči in Stranjah.
„Za uresničevanje vseh dejavnosti A in B programa potrebuje naša temeljna izobraževalna skupnost približno 12,200.000 din. Letos bomo potrebovah za A-program več denarja kot lani, za B-program pa skoraj 38-odstotkov več. Skoraj ne verjamem, da se nam bo posrečilo dobiti potreben denar," meni Marija Lanišnikova, ki vodi pri temeljni izobraževalni skupnosti v Zagorju ob Savi tudi računovodstvo. — Foto: T. Urbas
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZAGORJE OB SAVI
Kako zmanjšati osip
Vzroke slabega učnega uspeha in osipa učencev z območja temeljne izobraževalne skupnosti Zagorje ob Savi ni iskati zgolj pri šolah s slabimi materialnimi možnostmi, kot to navadnorkaj radi storimo. Večkrat se namreč dogaja, da imajo šole z najboljšimi materilanimi in drugimi možnostmi zelo slab ali pa celo najslabši učni uspeh.
Kako zmanjšati osip, kaj storiti, da se bo učni uspeh izboljšal? O tem so pri temeljni izobraževalni skupnosti v Ža-, gorju ob Savi izdelali program, ki naj bi ob uresničevanju razvijal in krepil vse tiste šolske in druge dejavnosti, ki tako zelo vplivajo na razvoj otrokovih umskih in telesnih sposobnosti.
Nedvomno bo ena večjih pridobitev in hkrati tudi zagotovilo za boljši učni uspeh v prihodnjih letih celoletna mala šola, ki bo obvezna za vse šest let stare otroke v občini. Celoletna mala šola bo hkrati tudi zniževala socialne razlike. Mnogokrat doslej so bili deležni vzgojnega varstva predšolskih otrok le otroci bolje situiranih družin v večjih središčih, medtem ko so bili otroci iz bližnje okolice, posebno pa še iz podeželja, za to velikokrat prikrajšani. Enak start vseh otrok v prvi razred redne šole bo na območju temeljne izobraževalne skupnosti v Zagorju ob Savi pričela uresničevati mala šola že letos, za kar pa bo treba zagotoviti več denarja. Dobro se zavedajo tudi težav, s katerimi se bodo srečevali že pri organiziranju celoletne male šole. Posebno težko bo še na nekaterih podružničnih šolah, kjer je zelo malo otrok.
Med dejavnike, ki zagotavljajo boljši učni uspeh, sodijo seveda tudi organizirani prevozi učencev, varstvo vozačev in podaljšano bivanje učencev v šoli, posebno tistih otrok, ki doma zaradi prezaposlenosti staršev ali drugih vzrokov nimajo zadostnih spodbud za učenje.
Temeljna izobraževalna skupnost Zagorje ob Savi regresira v tem šolskem letu skoraj 300
učencem prevoze v šolo. V letu 1972 so stali temeljno izobraževalno skupnost ti prevozi 435.290 din, letos pa bo treba odšteti zanje od 560.000 do
570.000	din ali okoli 30-odstot-kov več kot lani.
Čas, ko učenci čakajo po uro, dve ali tri na avtobus, je v mnogih primerih celo škodljiv, če učenci niso pod nadzorstvom in organizirani v delovne skupine. To velja še posebno za tiste učence, ki so bili iz podružničnih šol prešolani v centralno šolo, kajti prav ti so najbolj potrebni načrtne dopolnilne pomoči, ogrevanega in dovolj velikega prostora in ne nazadnje tudi toplega obroka hrane. Večji del vozačev je iz višjih razredov, zato zahteva varstvo vozačev tudi boljše učitelje. Za nemoteno delo pa bodo potrebovali v te namene nekaj več kot 100.000 din.
V	letošnjem šolskem letu je v šolah na območju temeljne izobraževalne skupnosti v Zagorju devet oddelkov podaljšanega bivanja, v katerih je vključenih 234 otrok ali skoraj 11 odstotkov vseh šoloobveznih otrok. Za to bodo morali pri temeljni izobraževalni skupnosti dobiti približno 460.000 din, materialne stroške pa bodo krili starši s svojimi prispevki.
Lani je zagorska temeljna izobraževalna skupnost namenila za učila 70.000 din, medtem ko predvideva letošnji program za nakup učil, predvsem za okoliške šole in za razširjeno šolo v Toplicah, okoli
80.000	din.
V	programu temeljne izobraževalne skupnosti v Zagorju ob Savi so upoštevane vse dobre izkušnje zadnjih let, uvedene pa so tudi nekatere nove dejavnosti in oblike dela, ki izhajajo iz potreb družbene skupnosti in iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja. Za uresničevanje tega programa, o katerem bodo še posebej spregovorih na bližnji skupščini temeljne izobraževalne skupnosti, pa bo seveda treba zagotoviti tudi ustrezno vsoto denarja.
TONE URBAS
MORDA ŠE NISTE VEDELI...
—	da imajo na območju temeljne izobraževalne skupnosti v \ gorju ob Savi poleg treh centralnih in devetih podružničnih šol t11 posebno osnovno šolo;
—	da je v letošnjem šolskem letu vpisanih v rednih osnov"1 šdah 2.118 učencev;
—	da obiskuje kar 282 učencev (13,3-odstotka) pouk v kofl"
ni ran ih oddelkih;	;
—	da je v letošnjem šolskem letu vpisanih v posebni osnovni 71 učencev ki obiskujejo pouk v osmih „čistih“ oddelkih;
—	da je na posebni osnovni šoli zaposlenih 7 ortopedagog0' višjo izobrazbo, dve učiteljici s srednjo izobrazbo in dva honora" zaposlena predmetna učitelja z višjo izobrazbo;
—	da je posebna osnovna šola še v razvoju in ni tako opremlja
kot bi si želeli;	,
—	da sta v začetku letošnjega maja okrepila šolsko strokov*1!
službo še dva pedagoga, pričakujejo pa še eno socialno delavko' psihologa;	J
—	da štipendira temeljna izobraževalna skupnost 25 štipeM stov, med katerimi jih je največ (7) na pedagoški akademiji, šestf obiskuje gimnazijo, prav toliko jih je tudi na pedagoški gimna"? štiije študirajo na visoki šoli za telesno kulturo, po enega pa štip dirajo na srednji vzgojiteljski šoli in filozofski fakulteti;
—	daje najvišja štipendija 594 din, najnižja pa 188 din; j
—	da so šole lani in predlani skupaj s temeljno izobraževo**1
skupnostjo kupile učbenike nove matematike za vse prve in dw razrede; ,	J
—	da bodo tudi letošnjo jesen kupili učbenike za vse trefje ^
rede, v katerih bo	290	učencev;	i
—	da bodo že letos oddaljenim in višinskim podružničnim šo“ namenili večji dodatek za težja delovna mesta;
—	da so lani prvič izvedli testiranja učencev-novincev;
—	da bodo s testiranjem nadaljevali tudi v prihodnjih letu* željo, da bodo šole upoštevale rezultate testiranja;
—	da je v glasbeni šoli vpisanih 127 učencev;
—	da je v šolah na območju temeljne izobraževalne skupnost*
Zagorju visok odstotek učiteljev, ki izredno študirajo ali pa so diplomirali;	j
—	da bo posebna	komisija skrbela za dopolnilno strokov*1
izobraževanje;
— da imajo vsi, ki se dopolnilno strokovno izobražujejo, prav*1
do zmanjšane učne obveznosti, do študijskega dopusta, štiper*^ nagrad za opravljeni izpit, povračilo nekaterih stroškov študija, * to določa pravilnik in	J
— da znaša nagrada za opravljeni izpit v letošnjem letu 300 ^ za opravljeno diplomo pa 700 din.
Prostorov dovolj - vzgojiteljic premeti
Temeljna izobraževalna skupnost v Novem mestu in novomeška občinska skupščina sta že pred leti precej razpravljali o razvojnem načrtu otroškega varstva v občini in ga pred štirimi leti za obdobje doleta 1975 tudi sprejeli.
Program razvoja vzgojno-varstvenih zavodov v občini so zahtevali: nenehno povečevanje števila prebivalstva, večanje naselij in seveda hitra rast tamkajšnje industrije. V teh štirih letih po sprejetju programa razvoja vzgojno-varstvenih zavodov je bilo na območju novomeške temeljne izobraževalne skupnosti že marsikaj narejenega. Kmalu se bodo lotili del pri gradnji nekaterih novih vzgojno-varstvenih zavodov. Nekatere prav sedaj preurejajo, večajo, posebno pozornost pa so posvetili gradnji oziroma preureditvi vzgojno-varstvenih zavodov na podeželju.
Kot kaže, s prostori vzgojno-varstvenih zavodov na območju
temeljne izobraževalne ski*f nosti v Novem mestu v pribo1 nje ne bodo imeli posebnih * žav. Nekoliko teže bo s kad* Na to že nekaj časa vztraja opozarjajo in si tudi po svQI močeh kar najbolj prizadevaj'! da bi te težave premostj Novomeška temeljna izobilj valna skupnost daje že nekaj zapored štipendijo sleherne**1, dekletu, ki se po konc* osnovni šoli odloči za študij, j srednji vzgojiteljski šoli. Kifl vsemu je odziv deklet za šolaj1! na srednji vzgojiteljski M majhen, premajhen za ved*1;
obsežnejšo vzgojno-varstve"
dejavnost. Vzrokov za f. v< majhen vpis deklet z novo^J ^ škega območja v to šolo je s* rij več, najpomembnejši pa jeVnj( jil kakor prevelika oddalje**0- (j, šole od Novega mesta, saj jeH bližja srednja vzgojiteljska v Ljubljani. Zato že nekaj v resno razmišljajo, da bi ust3*1,, vili oddelek srednje vzgoj*te' ske šole kar v Novem mestu.
Pismo solidarnosti z elementarkami v Murski Soboti
vrste. S takim vrednotenj311 učiteljskega dela bodo je®3 preneKateri slovenski uh0’ ostali brez učiteljev.	j
AKTIV UČITEI4
Na medobčinskem aktivu elementark za MOM v Šoštanju smo bile ogorčene nad odnosom temeljne izobraževalne skupnosti občine Murska Sobota do učno-vzgojnega dela elementark.
Zvedele smo, da priznava temeljna izobraževalna skupnost Murska Sobota elementarkam za pripravo na pouk MOM komaj dve uri tedensko. Mislimo, da naše kolegice v Murski Soboti delajo enako kot me, zato odločno zahtevamo, da ure, ki ste jih odmerili za tedensko pripravo za MOM, realno odmerite.
Če sami vodilni delavci na temeljni izobraževalni skupnosti v Murski Soboti ne znajo vrednotiti našega dela, kako naj to zahtevamo od drugih, ki ne poznajo dela v prosveti.
Vse več je učiteljev, ki zaradi nepravilnega vrednotenja učiteljskega poklica zapuščajo naše
ELEMENTARK VELENJSj IN MOZIRSKE OBCfj
vi
tv
Čl
«j
iz
m
m
P<
m
P«
ni
LENDAVA:
Več denarja za izobraževani* in otroško varstf*
Na skupščini temeljne
obraževalne skupnosti v " , davi so razpravljali tudi o
ključnem računu za lansko * ^ in sprejeli finančni načrt z3 ‘ tošnje leto. Ugotovih so, oav za letošnje leto nekoliko * denarja namenjenega za iz0*1] ževanje in otroško varstvo, >, bodo morali z njim prav varčno gospodariti kot do®1'
TEKMOVANJE VZGOJNIH IN IZOBRAŽEVALNIH ODDAJ V TEDNU RADIA »OHRID - 1973«
V tednu radia - zdaj že Iracionalni prireditvi jugoslovan-*>h radijskih postaj — so uredništva izobraževalnih programov letos prvič nastopila s tekmovalnim izborom svojih od-, ^j. Tekmovanje, na katerem je 1 nastopilo osem postaj: Beograd, J Ljubljana, Koper, Novi Sad, Pri-J Šiina, Sarajevo, Skopje, Zagreb, j 1® uresničitev sklepov lanskega ^ Posvetovanja o možnostih ra-,! ^ijske šole, da se le-ta s svojimi , Posebnimi sredstvi vključi v mrežo vzgojno-izobraževalnih f Zavodov. Omenjeno posveto-t Vailje je namreč pokazalo, da bi v se učinkovitost radijskih izobra-ževalnih programov povečala, bi dosegli večjo izenačenost
U' -
i tako po tipu kot po kako-t? vosti — oddaj in programov posameznih postaj. Večja izena-^ čenost bi hkrati omogočila tudi i ^menljivost posameznih oddaj ^ m programov, s tem pa večji Pretok znanja, izkušenj in iznajdljivosti. Tekmovanje v v' tednu radia (od 10. do 16. maja), naj bi bilo torej pregled naj-,, boljšega, kar posamezne postaje it' zmorejo. Omogočilo naj bi >■ Primerjave in izmenjavo izku-
j k^'
'j Jugoslovanske postaje so poslale na tekmovanje štirideset 0(ldaj, razdeljenih v štiri kate-8°rije: oddaje za predšolsko mobrazbo, vzgojno-izobraževal-ne oddaje za osnovno šolo, za srednjo šolo in izobraževalne oddaje za odrasle. Radio Ljubljana je sodeloval z osmimi oddajami — to je z največjim šte-vdom, ki so ga dopuščale pro-Ppzicije tekmovanja — radio K°per pa z eno oddajo.
Kot je na takih prireditvah že navada, je tudi na tej tekmovalni duh“ nekoliko zasenčil osnovni namen. Deloma je zato kriva tudi organizacija, ki poleg poslušanja programov in dela žirije ni omogočala sprotnih posvetovanj udeležencev, na katerih bi lahko razpravljali o dobrih in slabih straneh poslušanih programov in tako spontano prišli do primerjav, ki so bile med osnovnimi nameni tekmovanja. Šestčlanska žirija, sestavljena iz strokovnjakov iz različnih republik, je seveda razložila merila, po katerih je ocenjevala oddaje, vendar so bile njene formulacije, prebrane ob podelitvi nagrad, že zaradi okohščin preskope za praktično rabo. Izčrpnejše analize in primerjave, potrebne za to, da
bi dosegli osnovni smoter tekmovanja, bodo torej morale biti narejene pozneje. Za zdaj je mogoče povedati le nekaj splošnih opažanj.
Med take sodi najprej ugotovitev, da se razlike v tipu oddaj, deloma pa tudi v kakovosti, med posameznimi postajami v zadnjem času naglo zmanjšujejo. Pretesna navezanost nekaterih programov na učne načrte, kije bila dolga leta slabost nekaterih programov, je začela popuščati. Zato na Ohridu skoraj ni bilo več tako imenovanih vzornih učnih enot, torej oddaj, ki imajo v končni konsekvenci namen zamenjati učitelja, zato pa zanemarjajo posebnosti radia kot specifičnega sredstva in njegove možnosti. Prevladovale so „radiofonične“ oddaje, za katere je značilna zaokroženost snovi, dosežena z zvočnimi sredstvi, omejeno število infor-
9. maja 1973 smo Slovenci proslavljali 28 let življenja v svobodni Jugoslaviji. ,,Boj za svobodo še ni povsod končan", tako smo ime-novah javno oddajo v našem studiu 14. Foto: F. Modic
macij, ki si jih mora poslušalec zapomniti, da bi dojel celoto, vrednostna in emocionalna angažiranost itn. V celoti vzeto je takšna usmerjenost hvalevredna, čeprav je bilo tu in tam opaziti tudi pretiravanje in precenjevanje „zvočne mase" na račun izobraževalne vrednosti oddaje.
Druga splošna poteza, ki jo je treba omeniti, je prizadevanje po aktualnosti izobraževalnega programa. Tu ne gre le za aktualnost snovi, čeprav gre tudi za to, temveč predvsem za prizadevanje, da bi bile oddaje aktualne v načinu podajanja, v povezovanju snovi z aktualnim dogajanjem, z vsakdanjim življenjem in izkušnjami poslušalcev. Tudi ta usmerjenost kaže, da se sestavljalci izobraževalnih programov vedno bolj zavedajo svojega posebnega mesta v mreži izobraževalnih ustanov in dejstva, da lahko podpirajo šolo v njenih prizadevanjih, ne morejo pa je nadomestiti in je ne smejo ponavljati.
Na splošno vzeto je žirija s podeljenimi nagradami podprla takšno usmeritev, hkrati pa opozorila, da vsaj glede le-te ni pomembnih razlik med posta-jami.
Lahko rečemo, da je izobraževalni program ljubljanskega radia v taki usmeritvi prednjačil in da morda prav zaradi tega tudi na tekmovanju ni ostal brez priznanj. S prvo nagrado v kategoriji oddaj za osnovne šole je bila nagrajena „Druga vesoljska olimpiada" avtorja dr. Jožeta Pahorja (redaktorica Marinka Svetina, režiser Jože
Vozny, izvajalci S. Pavlin, A. Nahtigal, B. Šprajc, ton B. Stopar). Drugo nagrado v kategoriji oddaj za odrasle je dobila oddaja „Jaz že ne zmorem" avtorice Ele Peroci (redaktorica Ina Petrič, strokovna sodelavka dr. Anica Mikuž-Simoniti, režiserka Rosanda Sajko, izvajalci:
Elza Rituper, izvajalci: Brane Ivanc in skupina otrok, ton — Metka Rojc).
Po splošnih ocenah se je s tem številom nagrad naša postaja uvrstila nekako na drugo mesto, takoj za Zagrebom, kije dobil poleg ene prve in ene druge nagrade še plaketo za najboljši izbor. Tako ne bi bilo razloga, da smo nezadovoljni s svojim delom, ko ne bi nekatere poslane oddaje ostale brez. priznanja zaradi izvedbenih slabosti. Vse kaže, da se tej pomembni komponenti izobraže-
Sodelovali so: radijski mladinski pevski zbor pod vodstvom Ma: tevža Fabjana, igralka Mestnega gledališča ljubljanskega Majda Grbac, igralec Mladinskega gledališča Jože Mraz, predsednik komisije pri Centralnem komLeju Zveze komunistov Slovenije za mednarodna ekonomska in politična vprašanja ter za stike z drugimi komunističnimi partijami Vlado Sestan, afriški in palestinski študenti, ki študirajo v Ljubljani, sekretarka republiškega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije Mara Rupena, član predsedstva Zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Jože Božič, in novinar v radijskem zunanjepolitičnem uredništvu Jože Plešnar. Foto: F. Modic
Lidija Pezdirc, Jerica Siard, Dare Valič, ton — Metka Rojc). V kategoriji oddaj za predšolske otroke je dobila posebno pohvalo oddaja „Kukavica“ iz ciklusa Dobro jutro, otroci! avtorice Alenke Bole — Vrabec (redaktorica Maja Povše, režiserka
valnega programa v naši postaji premalo posvečamo; zato niha kakovost oddaj od zelo dobre do komaj še sprejemljive. To pa je, vsaj za nas, eno najbolj vrednih spoznanj letošnjega ohridskega tekmovanja.
RZ
NE SAMO VOJAK
Vsako jesen se odpirajo vrata jiCI ^Jaških akademij številnim fan-cfi 0m, ki so si izbrah poklic čast-$1 fljLa naše armade. In vsako leto os! j!*1 je več, saj dajejo tudi aka-iajf dernije vsako leto večje mož-0\i ^sti za široko — ne samo vo-jjj laško — izobrazbo. Po zakonu, ,i0' N bo sprejet to leto, pa bodo elj posle skoraj vse vojaške aka-demije tudi rang fakultete.
.lir In še ena novost: letos bodo ^ata vojaških akademij odprta riidi tistim fantom, ki so kon-katero od poklicnih sred-* pl ih šol: tako imajo tudi tisti, ki ! 12 kakršnega koh vzroka niso rn°gli obiskovati gimnazije, j Možnost, da se še po končani v UpLcni šoli odločijo za spre-5 mernbo svojega življenjskega i P^ica in postanejo častniki naše armade.
Med številnimi možnostmi 23 strokovno specializacijo, ki
se ponujajo na šestih vojaških akademijah, je tudi ta, da si lahko izberejo fantje prav tisti poklic, o katerem po končani srednji šoli velikokrat le premišljujejo.
Toda — poglejmo najprej, katere akademije Jugoslovanske ljudske armade danes delujejo.
— Vojaška akademija kopenske vojske ima pet smeri: za pehoto, topništvo, oklepne enote, inženirske enote in protiletalsko topništvo.
- Visoka tehniška šola kopenske vojske je šola, iz katere prihajajo diplomirani inženirji, strokovnjaki za pehotno in topniško oborožitev, za motorje, motoma vozila, inženirske stroje, rakete in raketne naprave, elektroničarji, pirotehnologi, strokovnjaki za zveze, za sredstva nuklearno-biološko-kemič-no obrambo in za promet.
gojenci pomorsko-tehniške akademije v Puli pri praktičnem P°uku. Foto: S. Kerševan
— Letalska vojaška akademija izobražuje mladeniče za enega od najzanimivejših poklicev — za pilota naše armade.
— Letalsko-tehniška vojaška akademija ima — tako kot visoka tehniška šola kopenske vojske - več smeri. Diplomanti te šole dobijo naziv diplomiranega inženirja za letalske motorje, aerodinamiko, elektrotehniko in elektroniko ter druge.
— Mornariška akademija ima dve smeri: pomorsko in tehniško-strojno specialnost.
—	Vojaška ekonomska aka-demija — na kateri je posebna specializacija — intendantska smer.
Čas šolanja na vojaških akademijah je različen in traja:
—	tri leta — na letalski v6-jaški akademiji in na letalsko-tehniški vojaški akademiji;
—	štiri leta - v vojaški akademiji kopenske vojske, vojaški ekonomski akademiji in mornariški akademiji — pomorska smer;
—	štiri leta in pol — na visoki tehniški šoli kopenske vojske na smereh elektronike, piro-tehnologije, zvez, nuklearno-biološko-kemične obrambe in prometa;
—	pet let — na visoki tehniški šoli kopenske vojske na smereh za pehotno in topniško oborožitev, motorje, motorna vozila in inženirske stroje, za rakete in raketne naprave ter na mornariški akademiji - na tehniški smeri.
Možnosti za izbiro so torej res velike. Očitno pa je še nekaj drugega: po končani akademiji častniki niso samo poklicni vojaki, temveč strokovnjaki za tisto ožje področje, za katero so se odločili pri izbiri svojega prihodnjega poklica.
Pri vsem tem pa ni odveč, če se spomnimo še druge plati. S podružbljanjem koncepta splošnega ljudskega odpora postajajo tudi vojaški poklici v naši družbi iz dneva v dan pomembnejši. Potemtakem ne gre več le za vojaški poklic, temveč za delo, ki je tesno povezano z vsemi družbenimi strukturami in dejavniki.
Ko gre za delo v oboroženih silah, pa je treba zapisati še nekaj. Nobena druga dejavnost ne
sprejema tako hitro novosti s področja tehnike in znanosti, kot prav oborožene sile, ki dobivajo iz dneva v dan nova tehnična sredstva. Če pa to povežemo z delom, z mladimi ljudmi v enotah in številnimi izkušenimi strokovnjaki v vseh vojaških ustanovah, potem šele lahko prav ocenimo pomembnost katerikoli od šestih vojaških akademij.
IVO TOMINC
Predstavniki narodne obrambe pri Skupščini SRS na obisku v akademiji kopenske vojske v Beogradu. Foto: S. Kerševan
ZA DAN MLADOSTI
21. maja je odprlo poveljstvo ljubljanskega armadnega območja Tehnični zbor opreme in orožja kopenske vojske JLA. Razstava je v vojašnici Ljube Šercerja na Titovi cesti. Prireditev, ki bo trajala do 25. maja, so pripravili v počastitev dneva mladosti in dneva letalstva (21.
maj). Njen namen; seznaniti mladino in rezervne vojaške starešine mesta Ljubljane z opremo in orožjem kopenske vojske, njegovo uporabo in z borbeno pripravljenostjo armadnih enot. Namen razstave pa je bil med drugim tudi približati mladini vojaški poklic in zbuditi
zanimanje za šolanje v vojaških šolah.
Svečani zvoki godbe, zastave in pozdravne besede. Osnovnošolci in gimnazijci so se usuli na oglede razstavljenega orožja.
Razstava je izredno pregledna, razporejena po oštevilčenih območjih, s panoji, opremljenimi s taktično-tehnič-nimi podatki ter opisom, za kaj rabi orožje in kako ravnamo z njim. Na tehničnem zboru se zvrsti orožje in oprema vse kopenske vojske: oklopne enote (tanki, anfibije), protiletalska sredstva za opazovanje, obrambo in borbo (radar, tanki, topovi), sledita oprema in orožje planincev, inženircev, minerjev idr. Videli smo radio-relejne naprave, teleprinterje, artilerijske haubice in lansirno orožje (protitankovske raketne sisteme za lansiranje iz zemlje ah iz vozila, topove, minometalce in polagalce min). Ogledali smo si meteorološke komplete, dekon-taminacijske naprave in vozila. Zanimivo je sodobno prenosno strelišče z avtomatičnimi cilji za pouk streljanja. Videli smo dobro izdelane makete poljskih intendantskih objektov (peči, ognjišča, zaklonišča idr.), ki so jih izdelah vojaki. Ogledali smo si prenosni, mehanizirani delavnici: krojaško in čevljarsko ter zobno ambulanto. Razstavo so obogatile delne demonstracije, razlage in predvajanje filmov o tehničnih in drugih novostih v JLA, ki so jih uporabili pri vaji „Svoboda 71“. Na posebnih panojih so prikazali še fotografije o bojni tehniki in opremi jugoslovanskega vojnega letalstva, nove dosežke v razvoju JLA in informacijo o vojaških
šolah.
TEA DOMINKO
2M0
MED DIAGONALAMI
zelo iztrošene in žalostne. Šola na Bučah grozi, da se bo sesula v prah in ruševine, nič manj otožno ni poslopje v Zibiki ali . ..
Razgovor je razpet med diagonalami; vmes so upanja, perspektive, nezavidljiva podo-, ha sedanjega trenutka in zvrhana mera optimizma. Ob besedi KOZJANSKO dodajamo besede: ceste, elektrika, industrija, turizem ... in rišemo vprašaje. Včasih se spomnimo in pridamo pojmu nerazvitosti še šolstvo. Stvari niso preproste. Če bi razlagali socialni položaj razumske sposobnosti kozjanskih otrok, bi ne mogli govoriti o socialnih razlikovanjili. Toda, kar zadeva materialni položaj,je razlika med večjim delom naše republike in tem koščkom toliko let pozabljenega sveta, velika.
O podaljšanem bivanju učencev v Kozjem se da samo govoriti, praktičnih možnosti ni. Nekje ob robu programa za razvoj kozjanskega območja bo obviselo tudi vprašanje otroškega varstva.
Štirideset starih tisočakov je treba odšteti zanj, ki se odpravlja v prvi razred v Ljubljani, smo brali. Huda obremenitev za družinski proračun! Kaj pomeni taka obremenitev za kozjanske družino?
Pravzaprav res samo poslušam. Človek, ki je preživel na tem delčku sveta petintrideset let, se ima upravičeno za Kozjana. Rojen'je bil v Užicah. Oče FRANCA BIZJAKA je bil v stari Jugoslaviji žandar. Kazensko so ga poslali na Kozjansko. Večina takratnih delavcev — uslužbencev, ki niso bili naklonjeni režimu, je obtičala nekje v Obsotelju. Zbirali so se sodniki, zdravniki, financaiji, učitelji ...
Pretirano razmišljanje menda povzroča glavobole. Enostavneje je beležiti položaj, kakršen je. Odpraviš se po „pretresljivih“ cestah v KOZJE, sedeš na stol pred pisalno mizo in poslušaš.
„V teh letih sem vrasel v Kozjane. Kako doživljam razvoj .,. ah stagnacijo tega nerazvitega območja? Prežet sem z željo, da bi Kozjansko napredovalo. Vsi, ki smo želeli ta napredek, smo se vsa leta trudili, da bi poželi vsaj nekaj uspehov. Tudi če se postavi kamen na kamen, ki je v prid razvoju Kozjanskega, me veseh.
Šola je bila zgrajena leta 1966 — starinski načrt, bi se človek nearhitektsko izrazil. Sodobni pouk ostaja v narekovajih. V neustreznih učilnicah ni mogoče imeti kabinetnega pouka. Radi bi imeli podobno šolo, kot je v Podčetrtku - ena najsodobnejših v občini.
Živiš v svetu brez perspektiv in gradiš, ne da bi upošteval perspektive. Nekje se nekaj premakne in spoznaš, da bo tudi na Kozjanskem zaposlovanje iz eta v leto večje, da bo ostalo doma vedno več ljudi, da bo vedno več otrok in vse manj prostora v šoli. Šola v Kozjem je pač „klasična“ šola , tudi lepa na oko in polna pomanjkljivosti. Taka bo tudi ostala v prihodnje — kdo ve, koliko časa. Postopoma bo treba reševati važnejše šolske objekte —
Sodobna pota vzgoje in izobraževanja
PIŠE: DR. ANA KRAJNC
FORMALNO IN NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
I
jo podjetjem in učencem. V isti sapi naj povem: želimo, da bi se mladi zaposlili v Kozjem, v industriji, ki je še ni, pa se nam obeta.
Zelo smo se začudili, ko smo v Kozjem slišali govoriti o ne-angažirani šoli. Če bi nas ne spomnili na to nekje „od zgoraj", bi nikoli ne vedeli, da smo neagažirani. .. saj Uidi nikoli nismo bili. Živeli smo v sistemu, s sistemom in razvojem naše družbe. V nasprotnem primeru ne bi uresničili niti nalog iz učnega načrta.
Če se naše podeželje odpre, če bo učitelj bolje nagrajen in primerneje družbeno ovrednoten — spoštovan, bo lahko še več prispeval k izvajanju poslanstva socialistično angažirane šole. Ne gre skrivati pričakovanj: od razširjenega programa gradnje spominskega parka Kumrovec, ki bo zajel tudi del Kozjanskega, veliko pričakujemo.
V knjigah je pa res vedno kaj zanimivega. Foto: Silvo Teršek
V teh šolskih zidovih je 16.800 udarniških ur, prav toliko v zgradbi kulturno-prosvet-nega doma. Posrečilo se nam je, da je dobilo Kozje bencinsko črpalko, da so nam asfaltirali vaški trg, zgradili ribnik, lovsko kočo v Bistrem grabnu (prvi napad partizanov na območje Kozjega!). Poudariti je treba veliko razumevanje naše občine, toda samo to. In skoraj nič denarja. Odvisni smo pač od republiškega denarja, saj smo v osemdesetih odstotkih dotirana občina. Torej odpade vsako načrtovanje nad viširto sredstev, ki jih odobri republika.
lavce z neustrezno šolsko izobrazbo. Hoditi od tu na študij, izpite .. . Prvič ste se pripeljal v Kozje. Kot mnogih tudi vas niso navdušile ceste. Ne samo to; učiteljice so matere, katerih otroci so brez otroškega varstva, gospodinje, žene, družbe-no-pohtične delavke. Naj taka ženska še študira? Ta zakon je mogoče razumeti tudi kot nezaupnico tistim, ki so bili petnajst let dobri učitelji. Glasoval sem proti zakonu. Izgubili smo osem ljudi, večinoma učiteljskih parov. Prav nova stanovanja so privabila nove učitelje. Učitelja za telesno vzgojo še vedno ne moremo dobiti."
spoznavati po sliki in besedi. V Kozjem televizijski sprejemnik ni več redkost, v okohci jih skorajda ni. Kozjanski učitelji poznajo vse oblike modernega pouka — teoretično ah s semi-naijev. Šele letos* so dobili 10.000 dinarjev od temeljne izobraževalne skupnosti za nakup učil. Kaj kupiti? Iz razstave učil v Ljubljani so se vrnili slabe volje.
Za zdaj mi ostaja, da po svojih močeh prispevam k razvoju tega območja, da raziskujem psiho naših — kozjanskih otrok. Dodobra jih poznam, otroke in njihove probleme ter rezultate njihovega dela. Poznam tudi sistem šolstva. Svetu bi želel dokazati, da so naše gore listi zdrav, klen, pošten in izredno bister narod. To so naši otroci.. . oropani možnosti. Če mora otrok iz Vetrnika dve uri pešačiti, pozimi tudi več — ali lahko izkoristimo njegovo na-daijenost? Mar lahko nekdo, ki pride iz šole, pa mora izpustiti šolsko torbo in delati na polju do trde teme, razvija svoje umske sposobnosti?
Nismo gradili le šolskega poslopja v Kozjem, pač pa tudi nova učiteljska stanovanja. Naši učitelji, razen dveh, živijo v novih stanovanjih.
Lahko si mislite, da je novi zakon prizadel še toliko bolj naše, kozjanske prosvetne de-
Mestna šola je pogosto opremljena z najmodernejšimi učili, tudi z učitelji, ki imajo najboljšo strokovno izobrazbo. Učenec ima v neposredni okolici predmete, ki jih neposredno spoznava, medtem ko jih mora učenec iz odročnejših krajev
„Poslanstvo šole na nerazvitem območju je ogromno, tudi izvajamo ga. Toda poslanstvo zgolj v sliki in besedi, s kredo in učiteljevo pojavo pomeni presneto malo. Kadar ni v šolskem proračunu toliko denarja, da bi peljali učence na ekskurzijo po Sloveniji, je naše poslanstvo zelo medlo. V zadnjem času je treba s tem v zvezi pohvaliti zavod za zaposlovanje v Celju, ki primerno organizira izlete za naše šolarje. Obiski v različnih industrijskih obratih pa koristi-
Naši otroci imajo samo za stopnjo višje ambicije, kot so jih imeli njihovi starši. Če je oče kmet, želi postati sin dober kmet. Če je oče dober kmet, želi postati sin kmetijski tehnik ... Že sama danost zavira ambicije. Otroci živijo v okolju, ki se navadnojjrimerja samo za stopnjo več. Sele mladi ljudje, ki odhajajo v svet, kjer spoznajo drugačen način življenja, odpirajo svojim domačim obzorje — opozarjajo na nove možnosti."
In te možnosti so, čeprav razpete med diagonalami, kot je bil ta klepet z ravnateljem osnovne šole v Kozjem.
DEL ČLANARINE L VRAČAMO Jj
Zvezni odbor Sinditf družbenih dejavnosti v Beogh. »U( du je obvestil naše uredništvih da bo vrnil republiškim oziro občinskim organizacijam
viška iz poslovnega obračunaj, — 1. 1972. Višek je nastal 23» °no
i. 17/^.	imaioi '-Jj., -
ker se izdatki za redno aK'1? uu, nost centralnega odbora krije .Irukl iz kongresnega sklada. Posega tega se je konferenca zvezflC odbora konstituirala šele pfvM:
:zfle! ^
pt«'? šol potfu.
njeni izdatki nižji, kot je bf"hnii
koncu leta in so bili pot*
t
predvideno v proračunu.
■rt
ratf? d:
St.
letom se je povišalo število ‘ ^ poslenih v družbenih dejavf^tstv; stih, hkrati število članov ^ dol obenem vplačana članarii^avc Končno je prihranek tudi rezf^sl tat varčnega gospodarjenja. .
Glede na to, da izvirajo srSS0^0 stva za aktivnost organizaciji K°nc organov sindikata iz čla prejema zvezni odbor od ne vsote manj kot 3,5 odstotl Zato da bi se okrepila ma1 rialna osnova republiških občinskih organizacij, je zve odbor sklenil, da da članstjT^ teh organizacij od presežka ^ ,i razpolago znesek 48 milijoflV^( starih dinarjev.	j^01^
Republike in pokrajine se PtT6*0 številu članstva in po pobraJC?1^ članarini med seboj zelo raZf^lj kujejo. Zato se je odbor odlf", sj čil, da bo razdelil višek po flU t čelu solidarnosti. Ugotovil bo navedenega zneska zvezno vprečje na člana, potem pa nakazal vsaki republiki, ma pokrajini sorazmeren del^Hf glede na število njenih član0'^6
-------------------------------- sten,,
Iz INFORMATIVNEGA t
STA za jugoslovanske učite, na Švedskem povzemamo, da! izšla pri ambasadi SFRJ Stockholmu, Valhallavagen , v aprilu 1.1. 10. številka. H'®3! prejema 73 jugoslovanskih u^lah teljev na Švedskem.	n
Jugoslovansko-švedska deloVhpr na skupina za dopolnilni poapted naših zdomcev na Švedskem tekti imela 7. in 8. maja konferendjub] v Dubrovniku. Med drugimi fjdele bili povabljeni na konferenčni] tudi predstavniki republišl4Setnii sekretariatov za kulturo in parole sveto. • Študijska skupina Pdai vodilnih šolnikov iz Švedske Plrtlet° je bila pred nedavnim na štuffljptje' skem potovanju po Srbiji %ad Makedoniji.
JOŽE RUPNl
Vedno večji poudarek se daje učenju in manjši izobraževanju kot organiziranemu, sistematičnemu, formalnemu načinu pridobivanja znanja. Pomembno je, kaj kdo zna. Ne zanima nas več toliko, po kakšni poti je nekdo prišel do tega znanja. Zato nas včasih ne zanimajo več toliko formalne diplome, nazivi in spričevala. Ti kriteriji namreč popuščajo na račun tega, kaj kdo zna in kaj je spo-šoben napraviti. Znanje naj bi bilo blizu življenju, uporabno, hkrati pa naj bi tudi bogatilo in razvijalo posameznikovo osebnost. To ■ postaja primaren cilj, na katerega so usmerjeni naši interesi za učenje.
Jalovo je znanje, ki si ga nekdo pridobiva zaradi sekundarnih tivov, kot npr. da bi dobil dobro oceno, zadovoljil predpostav-ne, ustregel želji staršev, užival ugled pri predavatelju itd., za sebino znanja samega pa je le malo zaniteresiran. V takih primerih "tanje ne vsebuje motivacijske dinamike, s katero bi oseba svoje formacije aktivirala v konkretnih situacijah življenja. Mehanično osvojene in ne najdejo prave asociacije z bistvom človekovih nj in njegove osebnosti.
Tako vidimo, da se v sodobnem modernem svetu umika simbolno vrednotenje izobraževanja funkcionalnemu. Pri simbolič-u vrednotenju izobraževanja je bila dosežena formalna izobraz-i statusni simbol osebe. Ne oziraje se na to, ali si je oseba resnič-pridobila kaj znanja ali ne, je bila diploma npr. višje šole tako emben družbeni simbol, da je postavila diplomanta na mnogo \j privilegiran položaj v družbi, kot npr. tistega, ki je končal ovno šolo, pa si je po neformalni poti pridobil mnogo več zna-
gov pomen še bolj naglašajo, tako da priznajo vse možne poti za uspešno učenje ljudi: formalne (redno šolo) in neformalne (učenje s pomočjo najrazličnejših drugih virov).
Tako opazimo npr. v Sovjetski zvezi pretežno funkcionalno vrednotenje izobraževanja. Uspešno so povezali učenje in delo ljudi. Tudi najmlajši že črpajo motivacijo za svoje učenje v redni šoli iz svojih prvih neposrednih delovnih aktivnosti. Učenec je angažiran s svojim razmišljanjem o tem, kar dela, je pred neko praktično nalogo in se sprašuje, ali ji bo kos. Do rešitve in uspeha poskuša priti s pomočjo učenja, zato se še bolj prizadevno uči in s pozornostjo, povečano kontrolo in selekcijo sprejema novo znanje. Izobraževanje ni več oddeljeno od ostalega dogajanja, šola in življenje se zbližujeta. Pri vsem tem učenec skoraj pozabi na učitelja, nadzor odraslih, spričevala in vso ,,papirnato vojno“.
\
Z vsem tem pa se šola in življenje oziroma učenje in življ^ (kajti učenje prestopi meje šolskih klopi) medsebojno približan Učenje postane širši pojem, ni več samo tisto, kar je neka ustan^h pripravljena potrditi s svojim pečatom. Postane celotna človeka'1) dejavnost, ki vodi k novim spoznanjem, navadam, stališčem / Jji gledam, ne glede na to, kje, kdaj in kako poteka. V sodobni vifv l" in izobraževanju se podirajo pregrade med formalnim in nefoTf y nim izobraževanjem, vzporedno pa se simbolično vrednotenja obraževanja sprevrača v funkcionalnega.	/j
Potrebe po znanju so po znanstveno-tehnični revoluciji f N
večje. Sledi ji revolucija učenja in razširi krog učencev na skoraj . ljudi. Govorimo o permanentnem izobraževanju. Pojav po^fh^ množičen in nasprotuje možnosti, da bi znanje še naprej prevemL ^ izključno s spričevali in diplomami. Bistvo celotnih prizadevanj % ^ področju učenja postane znanje, navade, stališča, to, kar si je11 je ^ kdo na novo pridobil.
ZNANSTVENO-TEHNIČNI REVOL UCIJI SLEDI REVOLUCIJA UČENJA
f f .Funkcionalno vrednotenje pd prav nasprotno poudarja tudi ne-fi&rmalne vire znanja, izhaja predvsem iz znanja ljudi, pa bodisi, da - šo si ga pridobili po formalni in neformalni poti. Prav tu pa se (nekdanji in sedanji koncept ljudi o učenju in izobraževanju bistve-\ no razlikujeta.
Razvitejše dežele še bolj poudarjajo funkcionalno vrednotenje 'izobraževanja kot manj razvite. S tem pa ne zmanjšujejo pomena znanja za uspeh na kateremkoli področju, ravno nasprotno - nje-
V Sovjetski zvezi se povezovanje dela in učenja nadaljuje tudi pozneje pri izobraževanju odraslih. Delavcem je na voljo več načinov za pridobivanje znanja, ki bo obogatilo njihovo delo ali pa omogočilo uspešno uveljavljanje v družbi. Kot sredstva za učenje uporabljajo razne vire: radio, televizijo, javna predavanja, skupne politične razprave v delovnih kolektivih, večerne šole, redne šolske programe, poceni in lahko dostopen tisk, razne umetniške izdelke, stenske plakate, razstave itd. Kot vidimo, je kar precej virov namenjenih neformalnemu učenju ljudi. Navsezadnje pa je najvažnejše vendarle to, koliko človek zna in ne toliko, kakšno diplomo ima.
Tako se ljudje pogosto vključujejo v učenje in se tudi učinkovito uče. Učenje pa je tesno povezano z življenjem. Na svetu je danes že kar precej univerzitetnih profesorjev, ki raje poučujejo izredne študente kot pa redne. „Z izrednimi se da čisto drugače delati kot pa z rednimi. Za podano snov se bolj zanimajo kot redni študenti, sposobni so neizčrpnih miselnih aplikacij podane snovi. Na podano snov bolj živo reagirajo..."
Ljudje, ki so združili delo in študij, „srkajo“ znanje z živim zanimanjem, ne da bi se včasih pri tem sploh posebej zavedali, da se uče. Presenečeni smo, koliko nekateri ljudje vedo, nimajo pa nobene diplome ali spričevala.
Povezovanje dela in učenja prinaša nekaj bogatih rezultatov:
-	končno dobi priznanje tudi neformalna izobrazba,
-	pri učenju se uporabljajo najrazličnejši možni viri,
-	osebna motivacija za učenje se poveča,
-	pridobivanje znanja dobi svoj smisel zaradi opravljanja drugih družbenih vlog,
-	olajšana je premostitev od znanja k praksi, od abstraktnega, naučenega k realizaciji.
Iz dneva v dan pa se množe tudi viri za učenje in postajajo ve^llHkri bolj številni. Množična komunikacijska sredstva so preplavila f za. prebivalstvo. Tudi živi in neposredni stiki med ljudmi postaji je ^ vedno bolj pogosti, iz njih črpamo razna doživetja in si ostrN ^
posluh za prej morda nepoznane stvari.
boij širi.	,
Mobilnost sodobnega človeka se je povečala. Pogosteje meni11' svoje okolje kot nekoč. Ljudje več potujejo, srečujejo se z nof okoljem, izpostavljeni so različnim vtisom. Odhajajo iz v^1 mesto, iz manj razvitih območij v bolj razvita, med počitnic^' potujejo kot „modemi nomadi“. Pri vsem tem razgibanem t0‘ življenja pa si pridobivajo novih izkušenj. Vpisani niso na nobd' šolo, pridobivajo pa veliko novega „ duhov n ega grad iva‘
V mestnem okolju žive prebivalci v strnjenem naselju, kar f spešuje številne interakcije med prebivalci. Proces učenja in spret11 njanja človeka se v takem okolju še pospeši.
Funkcionalno vrednotenje izobraževanja se pojavlja tudi v $ vitih zahodnih deželah, in sicer bolj na osnovi gospodarskih razril v Sovjetski zvezi in v drugih vzhodnih deželah pa bolj na os/tV °l naprednih družbenih teženj. S tem se odpirajo ogromne možno* za učenje, saj je tudi neformalno izobraževanje postalo eM* vredno formalnemu.	. J JM
Tudi pri nas se daje vedno večji poudarek učenju, čeprav je; y ^ vedno očitno tudi precenjevanje papirnatih priznanj. Če k0V] resnični smisel učenja pravilno dojeli, bo padla navidezno nT'), nes
Na splošno so ljudje vedno bolj angažirani v javnem živijo'^) delujejo na več področjih, z vsem tem pa se njihovo obzorje vedt1
tudi k j mt >nesi
‘elje
S
s
sep.
ttitie
Pop,
čas
H
0
mostljiva pregrada med učiteljem in učencem, med profesorjem ' ^
J lij
študentom. Nasilno avtoriteto zaradi višjega družbenega pologi,
Cžit
učitelja bo zamenjalo spoštovanje zaradi strokovne razgledano9 ^ Tako pa se krog med formalnim in neformalnim izobraževani1' sklene.	x	(Ai

ZA SODOBNO EKONOMSKO ŠOLO
Dober ekonomist - dober samoupravljavec
i.»Učenec ali študent s širo- družbenoekonomske odnose," Konkretno: struktura eko- posredovati učencem nujno
»Učenec ali študent s širo-Znanjem ekonomije bo iro^JS državljan in sposobnejši 'ijfioupravljavec," je dejal dr. ina™nislav ŠoScič, redni profesor za^nomske fakultete v Beo-aj(#adu, v svojem predavanju :rijCj|fuktura sodobnega ekonom-PoFega izobraževanja. zn4 Predavanje je pripravil zavod Pjfc! ^ktvo SRS 17. maja v Ljub-i0tJ7aiU. Namenjeno je bilo stro-; bf^Vnim delavcem, ravnateljem Nl^ooomddh srednjih šol in čla-lojta1 *Comis‘je 23 reformo tega av^istva. Polnoštevilna udeležba
ov^dokaz zanimanja strokovnih	i«, uiaiiwauuwuui u&nuvau,
arii^avcev za posodabljanje eko- da bi dosegli smoter: napredno rezy°&iskih šol.	in najprimernejšo ekonomsko
. Predavatelj je uvodoma podal - politiko, sre^odovino naziva „politična
družbenoekonomske odnose,4' je poudaril predavatelj. Novi odnosi naj bi našli svoje mesto tudi v strukturi sodobnega ekonomskega izobraževanja. „Ker je naš samoupravni sistem brez tradicij in brez vzorov — je dejal dr. Šoškič - mora biti ustvarjalen in ne dogmatski.44 Poudaril je, da je dolžnost ekonomistov-predavateljev pospeševati nov, svež, ustvarjalni marksizem na vseh stopnjah vzgojno-izobraže-valnega procesa. Ekonomsko izobraževanje naj razvija sodobne probleme, analize in pojave nn marksističnih osnovah,
nje^nomija" od prvih let XVII. ar^letja (od francoskih pisate-sWfj,ev. angleških klasikov vse do ksa), Naziv se je ohranil vse danes, spremenila se je le ®8ova vsebina.
Ur. Šoškič je razložil svoja 'danja na sodobno ekonom-Ica ^ izobraževanje, ki se razli-jonaejo od ustaljenih. Sodobno ??nomsko izobraževanje naj bi se(yle!0: analizo, teorijo in apli-^taiflcijo. Zavzema se za to, da bi raZJbT s strokovno izobraz-odlr® široko razgledani: razumeli ,o bi gospodarstvo, tolmačili bobova stremljenja in iskali pri-d Pv'?rne rešitve za hitrejšo in .affajeno rast. pozornost so-jzif^Oega ekonomista v sociali-del^nem gospodarstvu mora biti ancr^eijena k novemu, samo-
___pravnemu socialističnemu si-
r^u, ki teija nove, specifične
iitet da!
ni O
učiteljem na zdravstvenih i idilah dali didaktično-metodič-z6. napotke za delo v šoli, je leloPnpravil zavod za šolstvo SRS nedavnim dvodnevni di--m^ktično-pedagoški seminar v renjjbljani. Iz Slovenije se ga je ui »beležilo 45 predavateljev iz renf^nih šol (vseh je deset). Na ®aiiu 50 predavali naslednji PT^pkovnjaki: Mladen Tancer o 1	principih, učnih
^l^odah, oblikah in metodah (umevanja učne snovi ter o ji '^adbi učne ine, dr. Bariča Ma-
>NJ
Konkretno: struktura ekonomskega izobraževanja naj bi zajela probleme mikro in ma-kro-ekonomske analize (proizvodnja, menjava, delitev in potrošnja). Težišče naj bo na primerjalni metodi dveh sistemov (kapitalističnega in našega). V strukturi naj bi imela več mesta dehtev dela, pri ma-kro-analizi naj bi bilo širše obdelano področje razvoja, družbene reprodukcije in narodnega dohodka, Skratka; poudarek na posebnostih našega sistema (dodane primerjave z drugimi sistemi). Učenci in študentje morajo poznati vzroke in posledice dogajanj ter iskati rešitve.
V srednjih šolah bi morali prek enega ali več predmetov
posredovati učencem ekonomsko znanje.
Pod nazivom „Uvod v ekonomsko znanost44 ali „Osnove politične ekonomije44 naj bi bila v gimnaziji zajeta vsa področja. V srednjih ekonomskih šolah morajo vsi predmeti tega področja zajemati širšo in podrobnejšo obdelavo razvoja ekonomske znanosti in marksističen pristop k temeljnim problemom in dilemam.
To so bile osnovne misli iz zgoščenega predavanja, ki mu je sledila razprava s posebnim poudarkom na posodabljanju ekonomskega izobraževanja za ekonomske srednje šole.
OSNOVNA ŠOLA 4. JULIJ JELŠANE
■
razpisuje prosto delovno mesto:
— učitelja za angle&i jezik (kontinuirano z glasbenim po- ■ ukom),PRU	■
i - učitelja za biologijo in telesno vzgojo, PRU
Dr. Šoškič meni, da so srednješolski načrti za politično ekonomijo precej dogmatski, morda sterilni, ker so neživljenjski in kaj malo uporabni v praksi. Novi učni načrti naj bi povezah ekonomsko teorijo s prakso. Le tako bo možno
ekonomske politike. Stnktmo j ugodne zv®26 z avtobusom. Stanovanja ni.
in gradivo predmeta bi morah .....................................*........
razvijati z analizo problemov in ...........
teoretičnih koncepcij. Ker želimo razviti naš samoupravn' sistem, lahko vsak predavatelj sodeluje in prispeva k ekonomski analizi, je menil predavatelj.
Struktura ekonomskega izobraževanja na srednjih šolah mora zajeti vsaj eno disciplino sodobne ekonomike. Po predavateljevem mnenju bi morala imeti sodobna ekonomska problematika prednost.
TEA DOMINKO
Delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE FRAN KOCBEK GORNJI GRAD
razpisuje prosto delovno mesto — razrednega učitelja na podružnični šoli Nova Štifta. | Nastop službe 1. 9. 1973.
■ Na voljo je družinsko stanovanje.
pomoč zdravnikom - učiteljem
Ua bi zdravnikom — honorar- rentič-Požamikova o psiholoških osnovah uspešnega učenja, Jure Gartner o učni tehnologiji in Jože Trček o preverjanju in ocenjevanju znanja.
Udeleženci so brli zelo zadovoljni s seminarskim delom. Izrazih so željo, da bi bilo tovrstnih seminarjev še več, prirejali naj bi jih po možnosti v zdravstvenih ustanovah, kar bi zagotovilo obisk zaposlenih predavateljev. Nadalje so menih, da bi se radi udeležili hospitacij pri vzornih urah in tudi sami pripravili nastope.	T p
SVET OSNOVNE ŠOLE JANKA PREMRLA-VOJKA KOPER
razpisuje naslednji delovni mesti:
—	učitelja slovenskega in italijanskega jezika za nedoločen čas, PRU ali P, nastop službe: 1.9.1973;
-	učitelja slovenskega jezika za čas od 1.9. 1973 do 20. 11. 1973, po 20 ur tedensko; od 21.11.1973 do 30. 4.1974 po 8 ur tedensko.
DIPLOMIRANCEM PEDAGOŠKIH AKADEMIJ
Kakor vsako leto bodo tudi letos dopolnilni izpiti za vpis v peti semester enopredmetne pedagogike na filozofski fakulteti za prav dobre in odhčne diplomirance predmetnega ] pouka na pedagoških akademijah. (Diplomiranci razrednega | pouka z ustreznim uspehom se lahko vpišejo brez tega ■ izpita.) Izpiti bodo 18. junija ob 9. uri na filozofski fakul-i teti, Aškerčeva 12, v sobi št. 415. Prijave (diploma, indeks) j pošljite tajništvu fakultete do 1. junija 1973.
Tajništvo filozofske fakultete
NAS PRAVNIK SVETUJE
jeti 'žm
f' VREDNOTENJE
k delovnih mest
^fOLSKIH UPRAVITELJEV
t
je'' .1 "PRAŠANJE:	V maribor-
dnevniku „ Večer" z dne i fi' j, ■ marca 1.1. je izšel članek ij	Lazarja o diskriminaciji
ddzJ°lsklh upraviteljev. Pisec se eri%JeTna za enako vrednotenje nj\ 0vnih mest upraviteljev nižje e visie organiziranih šol, češ da favnateljevo delo na obeh edtMh ■teh So1 enako zahtevno. 1 rati se tovariš Lazar zavzema ajšL to’ da bi popravili krivico, ki nii-a storiena upraviteljem le organiziranih šol. Te so
Sp1 republiško vrhovno sodišče j ^lovenije v Ljubljani
asi
c0 wXe’ medtem ko so ravnatelje M, jpf organiziranih šol uvrstili v
M' ' t P Pr) rj j n rjplmtnih moet
h- ''•Guriutifuiuri ooa. ic du
eit:. zavodi za socialno zava-
edA t,,.anie - v upravnem sporu pa »air ------------
njflUtii ^venije v Ljubljani - uvr-'itfZ1 11 11/. kategorijo delovnih kije’ t0rei enako, kakor uči-
tegorijo delovnih mest. trditvami tovansa Lazarja
Povsem strinjam in prosim za J^nje, ali in kako bi se dala Praviti krivica, ki je bila svoj-, . s storjena — in se še dela -n peljem nižje organiziranih s , v aktivni službi kakor
nod' H' !#
Pri upokojitvi (M. V.)
ODGOVOR: Vpraševalec na-je 5‘j vJ ’ ^ zahtevajo različne šole <#	razpisih različno stro-
tpA|w° izobrazbo za delovna ^ tira Upraviteljev nižje organi-M S1®1 šol: nekatere izobrazbo J:e|J3 z daljšo prakso, druge ijtd izobrazbo predmetnega
učitelja (višja strokovna izobrazba pedagoške smeri). Ti razpisi so bfli objavljeni v prosvetnem delavcu” in si jih je vsakdo lahko ogledal. Spričo tega so seveda tudi delovna mesta upraviteljev nižje organiziranih šol različno točkovana. To se seveda zrcali tudi pri osebnih prejemkih ravnateljev, ki zasedajo ta delovna mesta.
Kar pa zadeva uvrščanje ravnateljev nižje organiziranih šol v nekdanje pokojninske razrede, opozarjamo, da so tako kot glede prejšnje zadeve odločali o kategorizaciji delovnih mest v javnih službah občinski organi, pristojni za posamezne javne službe (za šolstvo torej nekdanja občinska tajništva za šolstvo). Organi socialnega zavarovanja so skoraj brez izjeme upoštevali te odločbe občinskih organov pri uvrščanju zavarovancev v pokojninske (zavarovalne) razrede. Ker je — kakor navaja omenjeni članek v „Ve-čeru44 nekdanji OLO Maribor zavzel stališče, da je delo takratnih ravnateljev nižje organi-ziranih šol ustrezalo samo delu učiteljev (IH. kategorija delovnih mest), so tudi pristojni zavodi za socialno zavarovanje povzeli to stališče in uvrščali ravnatelje nižje organiziranih šol enako kakor učitelje, torej v III. kategorijo delovnih mest. Ker je takšno uvrščanje potrdilo tudi vrhovno sodišče SR Slovenije, je bil torej postopek organov socialnega zavarovanja zakonit, krivca pa je treba, kot
je razvidno iz tega, iskati pri takratnih organih za šolstvo.
Ker predpisi o pokojninskem zavarovanju že odleta 1965 naprej ne poznajo več upokojevanja po kategoriji delovnih mest, temveč le po osebnih dohodkih, ne bi mogli računati na uspeh tudi pri morebitni zahtevi za obnovo postopka, češ da se sedaj delovna mesta ravnateljev šol drugače vrednotijo, kot so se pred leti. Na uspeh pri obnovi lahko računajo samo tisti upravitelji, ki so bili pred 1. 1. 1965 upokojeni po osebnem dohodku, pa bi jim novo vrednotenje (torej II. kategorija delovnih mest) prinesla večjo pokojnino, kakor jim je bfla odmerjena po njihovem takratnem osebnem dohodku.
L. S.
ŠE D PODALJŠANEM DELOVNEM ČASU V ENOODDELČNI ŠOLI
VPRAŠANJE: Glede na svo-ječasna pojasnila o vštevanju osebnega dohodka, doseženega pri poučevanju na enooddelčni šoli, v pokojninsko osnovo, sem vložila pri zavodu za socialno zavarovanje zahtevo za obnovo postopka s tem, da bi se mi moral šteti za pokojnino tudi osebni dohodek, dosežen na takšni šoli v podaljšanem delovnem času. Zahteva je bila odbita. Kaj naj še storim, da bi dosegla to, kar mi vsekakor pripada (J. Z.)
ODGOVOR:	Prehitro ste
vrgli puško v koruzo. Postopek v zadevah pokojninskega in invalidskega zavarovanja predvideva vrsto možnosti, da se zavarujejo zavarovančeve pravice.
Ker ste vložili predlog za obnovo postopka pri podružnici skupnost# pokojninskega zavarovanja, ste imeli možnost vložiti najprej pritožbo na direkcijo te skupnosti v Ljubljani, nato pa v 30 dneh možnost sprožiti upravni spor pred republiškim vrhovnim sodiščem v Ljubljani. Zoper sodbo republiškega vrhovnega sodišča ste imeli tudi možnost zahtevati preskus sodbe pri vrhovnem sodišču Jugoslavije v Beogradu.
Predlagamo, da vložite pri organu, ki je zadnji odločil o vaši zahtevi za obnovo postopka, ponovno predlog za obnovo postopka, in uporabite vsa našteta pravna sredstva do zadnje instance. Novo prakso, da se mora všteti v pokojninsko osnovo tudi osebni dohodek, dosežen na enooddelčnih šolah v podaljšanem delovnem času, je namreč vpeljalo republiško vrhovno sodišče; zato morate pripeljati postopek vsekakor do vrhovnega sodišča, če hočete, da bo vaša zadeva ugodno rešena. Seveda pa velja nova praksa le za poučevanje na enooddelčnih šolah, za vas torej za leta, ko ste bili sami na šoli in vam še ni pomagala nova učna moč, ki je prišla na šolo pozneje.
L. S.
VZGOJNI ZAVOD JANKA PREMRLA VOJKA VIPAVA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	šestih ortopedagogov vzgojiteljev
—	predmetnega učitelja za tehnični pouk
—	ortopedagoga za razredni pouk
—	fizioterapevta z višjo strokovno izobrazbo Prijave sprejemamo do 20. junija 1973.
Nastop službe 1. septembra 1973.
i
| DIJAŠKI DOM KRANJ	j
■ ■
j razpisuje delovna mesta
■	— štirih vzgojiteljev za nedoločen čas.
! Pogoji: visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri.
Rok prijave je 14 dni po objavi.
Komisija za volitve in imenovanja
SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA -
razpisuje delovno mesto - ravnatelja osnovne šole Radenci.
Pogoj: po čl. 89/1 zakona o osnovni šoli.
Kandidati, ki poleg splošnih pogojev izpolnjujejo pogoje iz tega razpisa, naj se priglasijo na razpisano delovno mesto v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Gornja Radgona.
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 60 dneh po poteku razpisnega roka.
OSNOVNA ŠOLA BAKOVCI
ponovno razpisuje prosta delovna mesta:
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU
—	učitelja za tehnični pouk, PRU
—	učitelja za likovni pouk (dopolnjevanje učne obveznosti z zgodovino), PRU
Prijave lahko pošljejo tudi izredni študenti PA. Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli v Dokle-žoyju za šol. 1. 1973/74.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
GLASBENA ŠOLA MARIBOR ZIDANŠKA 13
TABOR, HEROJA
razpisuje prosta delovna mesta: za polni delovni čas:
—	učitelja klavirja (po možnosti tudi harmonika)
—	učitelja harmonike
za nepolni delovni čas:
—	učitelja za solfeggio
—	učitelja za violino
Nastop dela 1.9. 1973. Stanovanja ni.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
Delovna skupnost
EKONOMSKE ŠOLE V MURSKI SOBOTI	j
razpisuje za šol. leto 1973/74 naslednja delovna { mesta:
—	učitelja za slovenski in nemški jezik, P, — filoz. fak.,
—	učitelja za zgodovino, P, filoz. fak.,
—	učitelja za matematiko, P, filoz. fak.,
—	učitelja za telesno vzgojo, P, (ženska), VŠTK
—	učitelja za stenografijo in strojepis, PRU, pedag. akade- : mija — administrativna smer,
—	treh učiteljev za strokovne predmete, P, — ekonomska \ . fakulteta ah visoka ekon.-komerc. šola
Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
[ GLASBENA ŠOLA KAMNIK
: razpisuje naslednja prosta delovna mesta: j 1. učitelja za klavir s polno učno obveznostjo za nedoločen čas
■	2. učitelja za kitaro s polno učno obveznostjo za nedoločen
:	čas
3. učitelja za pihala in trobila s polno učno obveznostjo za nedoločen čas.
■	Pogoji pod 1. — P ah PRU
: Pogoji pod 2. - STU (sred. glasb, izobrazba ustrezne smeri) i Pogoji pod 3. - P, PRU ah STU s predpis, delovnimi izkuš-
■	njami
■	Nastop službe s 1. 9. 1973
: Kandidati naj pošljejo prijave z dokazih o strokovnosti v 15 j dneh po objavi razpisa.
■	Stanovanj ni.
OSNOVNA ŠOLA TRBOVLJE
razpisuje delovna mesta:
—	štirih pomočnikov ravnatelja
Za pomočnika je imenovan, kdor ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri s strokovnim izpitom, vsaj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse, moralne kvahtete, organizacijske sposobnosti in da je družbeno-pohtično angažiran.
Pomočnike ravnatelja se imenuje za dobo 4 let.
—	učitelja glasbe za nedoločen čas, za vodenje centralnega pevskega zbora, ritmike in razvijanja glasbene dejavnosti in kulture v učenčevem prostem času.
Pogoj: PRU ali P glasbe.
Prijave in dokazila o šolski izobrazbi pošljite v 15 dneh od dneva objave razpisa.
Nastop službe 1. IX. 1973.
Stanovanja ni.
ŠOLSKE PROMETNO-VZGOJNE PRIREDITVE V LJUBLJANI
Končanje finale IV.jugoslovanskega šolskega prometnega pokala in prav tako tudi V. srečanje pionirjev prometnikov Slovenije. Obe prireditvi sta bili v dneh 5. in 6. maja letos v Ljubljani pod pokroviteljstvom skupščine mesta Ljubljane oziroma skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
IV. državni finale ,JKaj veš o prometu11 — prometni, pokal : olske mladine je obsegal testni čel iz poznavanja cestno-pro-metnih predpisov, praktične vožnje na poligonu za ocenjevanje in spretnostno vožnjo.
Tega finala se je udeležilo osem ekip, uvrščenih na prvo mesto, iz vseh repubhk in avtonomnih pokrajin Jugoslavije. Skupno je tekmovalo 32 tekmovalcev. V vseh disciplinah je zasedla prvo mesto slovenska ekipa, ki sojo sestavljali:
1.	Peter Cerar iz Ljubljane (bil je tudi najboljši med posamezniki)
2.	Bojan Malus iz Krškega
3.	Zvone Švegelj iz Kranja %4. Igor Šiler iz Kranja.
jfjrTi tekmovalci so odšli na svetovno tekmovanje v Tunis. Prireditev je bila organizirana v
hali Tivoli, kjer se je zbralo tudi približno 3000 šolarjev iz ljubljanskih in nekaterih drugih osnovnih šol.
Rezultati V. republiškega srečanja pionirjev prometnikov, ki se ga je udeležilo 98 tekmovalnih ekip, pa so bili naslednji: prva je bila ekipa iz osnovne šole Drago Kobal iz Maribora. Druga je bila ekipa iz osnovne šole dr. Vito Kraigher iz Ljubljane. Tretja je bila ekipa iz osnovne šole Jurij Dalmatin iz Krškega.
Tudi to prometno-vzgojno prireditev, ki sta jo organizirala občinska Zveza društev prijateljev mladine SO Vič-Rudnik in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Vič-Rud-nik, je spremljalo zelo veliko šolarjev in odraslih.
Obe prireditvi sta pokazali, da je zlasti na nekaterih šolah po zaslugi mentorjev in vodstev šol veliko zanimanje za prometno vzgojno aktivnost v vseh oblikah. Tolikšen delež šol in mentorjev pomeni zelo veliko v vzgojnem prizadevanju za večjo varnost otrok v prometu.
MARJAN METLJAK
RAZSTAVA »5 LET - 100 ŠOL«
V	Slovenskem šolskem mu-
zeju bo v sredo, 6. junija, ob 11. uri, odprta razstava „5 let — 100 šol“ pod pokroviteljstvom izobraževalne skupnosti SR Slovenije.	,
Razstava bo prikazala 102 novo zgrajeni šolski stavbi. Stavbe „so bile zgrajene v obdobju od leta 1969 do 1973, ko smo pridobili 200.000 kv. metrov učilniškega prostora.
Gradivo na razstavi je razporejeno v tri skupine. V veži je podan zgodovinski razvoj šolske stavbe od terezijanske šolske reforme (1774) prek Politične šolske ustave (1805) in III. osnovnošolskega zakona (1869) do leta 1964, ko je bila v sklopu republiškega sekretariata za prosveto in kulturo ustanovljena skupina za graditev in opremo šol; njena glavna naloga je bila prdučevanje možnosti za hitrejšo in ekonomičnejšo izgradnjo šolskega prostora.
V	hodniku je prikazano gradivo od leta 1969 do 1971. Na panojih so fotografije šolskih stavb in tabele, ki podajajo za vsako leto imenski seznam ter finančni izračun in kapaciteto šol. Zajetih je 44 šol. V vitrinah
so publikacije, ki so jih izdale šole ob raznih jubilejih, izvlečki iz šolskih kronik, letna poročila in literarni viri.
V razstavni sobi je zajeto obdobje dveh let, ko je bilo zgrajenih največ šolskih stavb. V letu 1972 je bilo zgrajenih 28 šol, v letu 1973 pa bo do konca koledarksega leta zgrajenih 30 šol. Ob slikovnem gradivu je tudi najnovejša literatura o izgradnji šolskega prostora, novih normativih, modernizaciji pouka in o kabinetnem pouku.
Ob razstavi je pripravil muzej tudi obsežen katalog (144 strani). Uvod govori o pomenu razstave, sledi 'sestavek o zgodovinskem razvoju šolske stavbe, nato popis vseh prikazanih šol s kratkimi zgodovinskimi podatki o ustanovitvi šole in razvoju šolske stavbe ter tabelami pre-gled z imenskim seznamom, zmogljivostjo šol in finančnim prikazom nanovo zgrajenega šolskega prostora. Popis šol v razstavnem katalogu je podan po občinah, na razstavi pa so fotografije postavljene kronološko po letih gradnje.
SLAVICA PAVLIC
20-LETNICA MATURE
Maturanti 4. letnika učiteljišča v Murski Soboti — letnik 1953 — se bomo srečali ob 20. obletnici mature dne 9. VI. 1973, ob 16. uri, v Maribom pri Fontani.
MATURANTI TOLMINSKEGA UČITELJIŠČA -LETNIK 1953 - POZOR!
V soboto, 16. junija 1973, se bomo zbrali v gostišču Kekec nad Novo Gorico, med 18. in 19. uro.
Akontacijo 100,— din pošljite najkasneje do 6. junija 1973 Mariji Simčič-Makuc, Ajdovščina, Goriška 3.
10-LETNICA MATURE
Nekdanji dijaki 5. a razreda učiteljišča v Celju, ki smo maturirali leta 1963, se bomo zbrali ob 10. obletnici mature.
Srečanje bo v soboto, 30. junija 1973, ob 16. uri, v Ljudski restavraciji v Celju. Prijavo in svoj naslov pošljite najkasneje do 9. junija 1973 na naslov: Ivan Mirt, 68273 Leskovec pri Krškem, Vel. Podlog 14.
Na svidenje!
15-LETNICA MATURE
Maturanti novomeškega učiteljišča (leto mature 1958) bomo imeli 15. obletnico mature v soboto, 2. junija 1973. Zbrali se bomo ob 19. uri v Novem mestu na Loki (kopališče).
OBVESTILO
Maturanti 5. a letnika mariborskega učiteljišča — letnik 1958 — se bomo srečali ob 15. obletnici mature v mesecu juniju. Prijave pošljite na naslov: Borislava Žitko, 62000 Maribor, Gosposvetska 13 (tel. 25-962).
List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva:	Ljubljana, Poljanska 6/1, Telefon
315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VlI.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din - Št. tek. računa: 50101-678-47093.
Tiska CZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643
GORAN KLIČE
Ob 60-letnici rojstva in 30-letnici mučeniške smrti hrvat-skega pesnika in bojevnika Ivana Gorana-Kovačiča so izdale Školske novine v Zagrebu knjigo z naslovom DOŽIVI GORANA. To je književni zbornik biografskih, proznih, pesniških, dokumentarnih in likovnih prispevkov o Goranu, avtorju JAME. Zbral in uredil jih je prof. Jože Skok, sodelovalo pa je okrog 30 vidnejših, hrvatskih prosvetnih delavcev. Knjiga obsega 260 strani z 8 reprodukcijami v barvah in črno-beli tehniki; je trdo vezana in stane 70 din. Priporočamo jo šolskim knjižnicam in šolam za nagrajevanje učencev. Naročite jo na naslov: Školske novine, 41000 Zagreb, Trg maršala Tita 4.
JKOLSKIM NOVINAMA“ ZAGREB
NAROČILNICA
s katero nepreklicno naročamo izdaje „Školskih novin“:
1.	Joža Skok: „DOZIVI GORANA" ...........izvodov; vsak
izvod stane 70.- dinarjev.
2.	Dr. Mihajlo Ogrizovič: „MARIJA FABKOVlC"...........
izvodov; vsak izvod stane 50.— dinarjev.
(Za posameznike potrdilo o zaposlitvi.)
(ime naročnika, ustanove)
(pošta, ulica in številka)
TRETJI ROVALOV TELEVIZOR 0DRANČAN0M
Že tretjič se je zavrtel Roya-lov boben in izbral srečne dobitnike. TV sprejemnik Iskra Panorama je dobil 8. razred osnovne šole Vinko Megla Odranci, izlete pa: 1. razred osnovne šole Bogdan Tušek Dobravče, p. Orehova vas; 8. a razred osnovne šole Miren, p. Miren pri Novi Gorici; 3. in 4. razred osnovne šole Otlica, oddelek Predmeja (pri Ajdovščini); 5. a razred osnovne šole Trebnje; 8. c razred osnovne šole Neznanih talcev Dravograd;
4.	b razred osnovne šole Železniki; 3. razred osnovne šole Dr. Anton Debeljak, Loški potok; 1. a razred osnovne šole Tolmin; 3. in 4. razred osnovne šole Hotedršica in 7. b razred osnovne šole Franceta Pasterka-Lenarta, Mežica.
Televizor so torej dobili učenci iz Odranec v Prekmurju. Obiskali smo jih. Magnetofonski trak je zabeležil, kar nam je povedal ravnatelj Tone Hanžel:
„Našo šolo obiskuje več kot 300 otrok iz Odranec in sosednje vasi Lipa. Ta šola je bila prej podružnica naše šole, ki pa smo jo morali zaradi pomanjkanja denarja ukiniti. Kot nadomestilo pa nam TIS Murska Sobota dqe potreben denar za šolanje teh otrok. Lipa spada namreč v soboško, Odranci pa v lendavsko občino. Vpis je vsako leto večji, tako da nam jeseni grozi tretja izmena. To pa pri sedanjem prostorskem položaju in številu učiteljstva (16) sploh ni mogoče."
Kakšna je šola? — smo vprašali ravnatelja.
„Šolska zgradba je iz dveh delov: starega, ki je bil zgrajen že pred 1. svetovno vojno in drugega, ki pa so ga postavih leta 1932. Stari del kljub pogostim prenovitvam zaradi vlažnosti ni primeren za pouk. V njem imamo delavnico za tehnični pouk, kabinet, telovadnico, šolsko kuhinjo in eno stanovanje. Tudi novejši del ne ustreza več sedanjim zahtevam. Jedilnice nimamo. Otroci morajo malicati kar na hodniku. Učilnice so zasedene ves dan. Presledek med dvema izmenoma je tako majhen, da prostora še prezračiti ne moremo. Tudi trušč s ceste, ki je tik ob šoli, nam otežuje pouk. Vse to zahteva gradnjo novega šolskega poslopja. Potrebovali bi tudi vrtec, saj se pomanjkanje le-tega kaže pozneje v šoli. Upamo, da bodo ti problemi rešeni vsaj do leta 1977.
Kako je šola opremljena z učnimi pripomočki?
„Za normalen pouk jih imamo, le televizor, ki nam rabi za gledanje šolskih oddaj, je že dotrajan. Tako nam bo nagrada Kohnske kar prav prišla."
Kakšen je socialni položaj učencev?
„Prekmuije je znano po tem, da je veliko ljudi iz teh krajev v tujini. Od vseh naših učencev jih ima 43 % starše na delu, v drugih državah. To slabo vpliva na otroka. Tak otrok je v velikih primerih nevrotičen, se težko uči in sploh je z njim več dela. To rešujemo z dopolnilnim poukom."
Kaj pa učni uspeh in prizadevnost?
„Učni uspeh je zelo dober. Lansko leto je izdelalo 98 % vseh učencev. Vse kaže, da tudi letos ne bo slabše. Otroci so prizadevni. Delajo v več krožkih, največ jih je v dramskem."
Kako jih usmerjate v poklice?
„Na šoli deluje posebna komisija, ki skrbi za poklicno usmerjanje. Največ zanimanja je za poklic zidarja, frizerke, mizarja. Za pedagoške in vojaške šole skorajda ni zanimanja. Precej jih obiskuje kovinarsko šolo v Lendavi, nekaj gimnazijo v Soboti. Pri večini pa je opaziti težnjo po čimprejšnjem zaslužku, kar vodi mnogo mladih v tujino."
Razrednika 8. raz. Toneta Cemija smo vprašali:
Ste bili morda vi pobudnik za akcijo zbiranja vrečk pu-Jinga Royal?
„S tem se ravno ne bi mogel pohvaliti, saj je pobuda nastala v kolektivu. O tem pa naj pove kaj več predsednik razredne skupnosti Emil Mlinarič."
Emil Mlinarič: „Zbirati smo pričeli takoj, ko smo zvedeH za to akcijo Kolinske. Do sedaj smo poslali desetkrat po 30 vrečk — pri tretjem žrebanju se nam je sreča nasmehnila. Toda, mi bi im eh rajši izlet. Televizorja tako ne bomo mogli več dolgo gledati, ker bo kmalu konec pouka in se bomo poslovili od odranske šole. Morda pa nam bo šola pomagata, ker jim bomo pustih televizor."
Ste morda poleg televizorja še kaj pridobih?
„Veliko več pudinga uživamo kot prej. Tudi kuhati smo se ga naučili."
Četrto žrebanje bo v začetku junija. Na svidenje!
JANEZ TOPOVŠEK
Z VSEH VETROV


.1
NOV NAČIN OCENJEVANJA POSAMEZNIH PREDMETOV
Romunsko ministrstvo za prosveto je sklenilo, da bodo uspeh učencev iz telesne vzgoje ocenjevali v šolah z ocenami od 1 do 5. Uspeh bo ocenjen glede na to, kako obvladajo učenci naloge iz programa - ali pa, kako so jih lahko uresničili v danih možnostih. Druga merila niso dovoljena.
Pri petju naj bodo učenci ocenjeni z besedo: prisoten ali odsoten.
CENTRI
ZA DOMAČE DELO
V	Notinghamshiru na Angleškem imajo za mladino, ki nima možnosti, da bi se doma pripravljala na pouk (vznemirja jih televizija, bratje, sestre ali številna družina, ki živi v eni sobi) posebne „centre za domače naloge".
V	šolah določijo zanje posebne učilnice, v katerih lahko dobijo — če to žele — tudi pomoč učiteljev. Učenci ostanejo lahko v šoli takoj po končanem pouku ali pa gredo domov na kosilo in se za nekaj ur zopet vrnejo. Za ta eksperimentalni program je odštela krajevna oblast 2.500 funtov šterlingov. Ta denar so porabili za opremo učilnic (opremljene so s sodobnimi učnimi pripomočki) in za izplačilo honorarja za nadurno delo učiteljev. Krajevne prosvetne oblasti upajo, da se jim bo tako posrečilo vsaj nekoliko ublažiti težke življenjske razmere teh otrok in jim tako dati miren kotiček za učenje.
UKINJENE VIŠJE KMETIJSKE ŠOLE V MOSTARJU IN BANJALUKI
Izvršni svet SR Bosne in Hercegovine, je pred nedavnim na svoji seji potrdil predloge zakona o ukinitvi višjih kmetijskih šol v Mostarju in Banjaluki. Predlogi zakona določajo, da bodo lahko študentje ukinjenih šol opravljali preostale izpite po učnem programu šole na kmetijski fakulteti v Sarajevu, do septembra 1974. Po opravljenih izpitih bodo dobili diplomo o končanem študiju.

MEDNARODNA ZVEZA ZA IZOBRAŽEVANJE STARŠEV
Na pobudo madžarske držJ ne televizije in Mednarodne v ze za vzgojo predavateljev so Sopronu na Madžarskem olj nizirali seminar o vlogi televiz! pri vzgoji staršev.
Na seminarju so razpravljal' naslednjih temah: Smoter vsebina programa izobraževal1 televizije in oblike, ki najb( ustrezajo izobraževanju dl žine; vpliv televizije na oblil vanje mnenj v družini; upor® neizobraževalnih programov vzgojo družine, povezanost gledalci in ustvarjalci prograi
Seminarja se je udeležilo !• delegatov iz 32 evropskih, aZ skih, afriških in. severno ter j« neameriških držav. Med ude ženci so bili tudi predstavni izobraževalnih ustanov, ki ukvarjajo z izobraževanjem dl žin in producenti televizijsk programov.	q
PSIHOLOGIJA,	istani
LOGIKA IN PEDAGOGIKAM) , V GIMNAZIJAH
Med izbirnimi predmeti gik? 8 nazij na Čehoslovaškem je tem šolskem letu tudi pred: psihologija in pedagogika. PL
I
polnjuje ga predmet logika. I
KOLESA
ZA UČENCE - POTNIKE
S
Osem delovnih organizacij) Karlovca in Slunja je podari 29 učencem osnovne šole n . kola Kukič v Primešlju kole^j./ da bi tako hitreje in bolj udcP no prihajali v šolo.
> POZNAVALCI IP O MAMILIH
Lanskega decembra je bi!3L*-Londonu konferenca pod n a® vom: „Sladko življenje". Kij' vabljivemu naslovu pa razprl vendarle ni bila tako zelo ,,slf'j ka“. Govorili so namreč o di gah, kajenju in veneričnih leznih. Zdravniki specialisti se pogovarjali z učitelji in s učenci iz zadnjih razredov s: njih šol. Na konferenci so o; zorih tudi na podatek, da v: osmi prebivalec Britanije un1! zaradi posledic kajenja.
Večina učencev je izjavila zelo težko razpravljajo o | problemih, bodisi s starši bodi z učitelji.
RAZSTAVA
T
%
\
Prirodoslovni muzej Slovenije prireja ob 100-letnici izida winove knjige „Izvor človeka" istoimensko razstavo, ki ima naif osvetliti človekovo razvojno pot tudi z neposrednimi pričali1'' okamnelimi ostanki naših prednikov, ki so se ohranili na tej ^ H kot dvajset milijonov let dolgi razvojni poti.
Ogled razstave priporočamo še posebej učencem 3. rah^j gimnazije in 8. razreda osnovne šole.
Razstava je odprta v prostorih Prirodoslovnega muzeja Slove' na Trgu herojev 1 vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 13. u**:


sredo in petek pa tudi popoldne od 16. do 19. ure. Razstav^ odprta do jeseni. Na voljo je tudi ličen tiskan vodnik po razstavi' “04
OSNOVNA ŠOLA VLAJ LAJOS GENTEROVCI
razpisuje delovni mesti za šolsko leto 1973/74
—	učitelja za nemški jezik in matematiko, PRU za nedol°'
čen čas
—	učitelja za gospodinjstvo, biologijo in fiziko, PRU za ne- j določen čas
Pogoj: obvladanje slovenskega in madžarskega jezika.
Prijave pošljite 15 dni po objavi.
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Titova 3
objavlja prosto delovno mesto
—	zastopnika — propagandista za območje naslednjih občin-Brežice, Krško, Sevnica, Metlika, Črnomelj za prodaj0 knjig in učil po šolah.
Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, mora kandida' izpolnjevati še naslednje:
—	da ima srednje šolsko izobrazbo (učitelj, predmetni uči' telj),
—	vozniško dovoljenje B kategorije in svoj osebni avto,
—	veselje do dela in smisel za sodelovanje s strankami.
Rok prijave na razpis poteče 15. 6. 1973. Pismene ponudb« /ot sprejema kadrovski oddelek Založba Mladinska knjig3, Titova 3/II.
0
cih,
f t
Mi
S/f
sice:
tiru