ZGODOVINA ZA VSE 103 Ali kot je nekoč zapisal George Duby: "Lepe smrti so v vsakem času prazniki; razkrivajo se kot na odru, pred številnimi gledalci, ki pozorno spremljajo vsako gesto, vsako besedo, ki jo pričakujejo od umirajočega; pričakujejo, da jim pokaže koliko velja, da govori in se obnaša svojemu dostojanstvu primerno." Matevž Košir V ZAČETKU SO BILI PUBLICISTI Milko Mikola: Sodni procesi na Celjskem 1944 - 1951, Zgodovinski arhiv v Celju (Zbirka študije), Ce- lje 1995, 229 strani. Potem ko seje s koncem 80. let nekako unesla popla- va različnih "ran", "trilogij" in podobnega pisanja, ki je bilo mimogrede povsem soliden prvi poskus ovred- notenja nekega dolgo zamolčanega obdobja, je že bil čas, da o tem problemu (zlorabi sodstva v ideološke namene) spregovori tudi "zgodovina". Prvi strokovni teksti (pa naj je šlo za delo Janžekovi- čevc komisije ali za "dachausko komisijo" pod Bavco- novim vodstvom) so se ubadali predvsem z najbolj raz- vpitimi sodnimi procesi, medtem ko je večina "manj opaznih" še vedno čakala pravičnega ovrednotenja. Za resnično prelomnico v zgodovinopisju te "prevratne do- be" smemo žal šteti edinole delo dr. Jere Vodušek Sta- rič, ki je s svojim Prevzemom oblasti kolegom ponudi- la solidno osnovo za raziskavo povojnih (in medvoj- nih) anomalij, vezanih na obračun revolucionarnih sil s starimi strukturami. Medtem ko gre pri Prevzemu oblasti za globalen, mnogokrat kar suhoparen opis "pravnega" ozadja ome- njenih obračunov ter podrobno raziskavo razvoja ob- lastnih in sodnih instanc (in ustrezne zakonodaje), se knjiga Milka Mikolc ubada bolj z udejanjanjem nor- mativnih aktov in delovanjem sodnih (in oblastnih) or- ganov "na terenu". Avtor se v začetku prvega poglavja sicer nasloni na prej omenjeno delo (le toliko, kolikor je to potrebno za nujno seznanitev bralca z družbenim in pravnim okoljem, v katerega knjiga posega), kasne- je pa črpa predvsem iz svojih prejšnjih objav (partizan- sko vojaško sodstvo na Celjskem, izvensodne usmrti- tve med vojno in po njej - poboji). Novost so opisi pro- Alewn Richard, Sähe Karl, Das Grosse Weltlhealer, Die Epoc- he der Höfischen Feste in Dokumente und Deutung, Hamburg 1959. cesov pred vojaškima sodiščema mesta Celja in mari- borskega vojnega področja - senat v Celju (sodišči sta sodili med drugim tudi nemškim industrijskim podjet- nikom) ter opis procesov proti pripadnikom Slovenske- ga domobranstva (pred istima vojaškima sodiščema). Avtor se v nadaljevanju ukvarja s procesi pred sena- tom Sodišča slovenske narodne časti julija in avgusta 1945, končno pa preide na najobsežnejše gradivo, kije nastalo z delovanjem avgusta 1945 ustanovljenih na- rodnih sodišč (Okrožnega in Okrajnega sodišča v Ce- lju). Fond obeh sodnih instanc je bil za pisca prav goto- vo najzahtevnejši, saj je po lastnih besedah pregledal za obravnavano obdobje (1945 -1951) nad 10.000 sod- nih spisov. "Izplen" tega mukotrpnega dela nam avtor predstav- lja v naslednjih šestih poglavjih, v katere je združil pro- cese glede na udeležence: procesi proti industrialcem in obrtnikom, trgovcem, kmetom, delavcem, duhovni- kom in redovnikom ter procesi proti pripadnikom ile- galnih skupin in organizacij. Prav zadnji sklop (procesi proti "bandam") je bralcu s Štajerskega še posebno zanimiv. Razgrinja nam po- vsem nove poglede na povojne poskuse rušenja siste- ma "od znotraj" (v Sloveniji), hkrati pa nas seznani s celo vrsto usod, vzgibov in motivov, ki so vodili po- vsem običajne delavce in kmete, da so (mnogokrat ne- prostovoljno) postavili življenje (in imetje) na kocko ter poiskali (ali dobili) stik s skupinami, ki so pod raz- ličnimi imeni "operirale" po podeželju, oznanjujoč sko- rajšnji napad zahodnih zaveznikov, kraljevo vrnitev ali kaj tretjega. Nepojasnjena (in zato še mikavnejša) osta- ja tudi hipoteza o vlogi oblastnih (partijsko-vojaških) struktur pri formiranju (vsaj nekaterih) jeder tovrstnih skupin. Avtor svojo razpravo zaključi s kratkim opisom vseh v tekst "neuvrščenih" procesov - zlasti tistih s področja verbalnih deliktov, katerih sankcioniranje paje bilo itak vedno odvisno od trenutne ledene ali medledene dobe v družbenih strukturah (beri: Partiji). Kaj torej zapisati kot lastno videnje predstavljenega dela? Naj se na začetku omejim na samo "opremo" knjige. Pohvalna so tipično "arhivistična" pomagala (osebna kazala in seznami), avtorjev posluh za podajanje tema- tike pa bogato izpričujejo tudi številne druge priloge (fotografije, predvsem pa domiseln izbor arhivskih do- kumentov). Razbitost virov med številne institucije (Zgodovin- ski arhiv v Celju, arhiv MNZ, arhiv INZ) je prav goto- VSE ZA ZGODOVINO 104 ZGODOVINA ZA VSE vo ovira, ki dodatno oteži in podaljša raziskovalno de- lo, po drugi strani pa ravno oprtost na vire ponuja po- trebno legitimnost raziskovalnemu delu. Prav nujnost dela po virih in spremljanje (borne) strokovne literatu- re, vezane na obravnavano tematiko, je (poleg zapira- nja arhivov) kriva zamude, s katero se slovensko zgo- dovinopisje spopada s tem obdobjem slovenske zgo- dovine. Naj se sliši še tako čudno - prva dela z "nepri- jetno" tematiko (Teharje, Rog...) so kljub nekaterim pomanjkljivostim (mednje sodi denimo nekritičen po- natis celotnega spiska ubitih "civilistov" iz proslule "To- tengedenkbuch der Untersteirer") vendarle premaknila stvari. Očitni spodrsljaji so spodbudili vsaj nekatere zgo- dovinarje, da z delom po virih osvetlijo to dolgo za- molčano in popačeno plat slovenske zgodovine. Pričujoče delo ni jurišniški tekst (kakršnih se pogo- sto nadejajo nekaterniki, ko gromovniško zahtevajo, naj o tem "spregovore zgodovinarji"), protagonisti z "obeh strani" sodne klopi so predstavljeni korektno. Avtorju očitno ni šlo za linč še živečih režiserjev in marionet srhljivega lutkovnega gledališča - razen v enem prime- ru, ko so bili storilci postavljeni pred sodišče, se je pi- sec objavljanju imen "likvidatorjev" odrekel. Nedvom- no mu bodo to nekateri (zlasti bivši obsojenci in svojci žrtev) tudi očitali, kljub vsemu pa ima ta poteza svoj simbolični pomen - zgodovinarjevo delo namreč ni kri- žanje, temveč spominjanje in (kolikor je mogoče) ne- pristranski odnos do teme, ki jo obravnava. Kazen se- veda ni izostala - poleg resnično sramotno majhnega deleža formalnih obsodb zaradi (precejkrat "pravno" požegnanega) nasilja nad sočlovekom, je vest, ta naj- neizprosnejši sodnik naših dejanj, že mnogim, ki so se pregrešili s hudodelstvi (na eni ali drugi strani), za ved- no odvzela notranji mir in jim spremenila življenje v zapor brez primere. Menim, da so podobna dela slovenskemu narodu nuj- no potrebna, če naj preseže znova potencirano delitev, ki izvira iz polpretekle zgodovine. Celjskemu zgledu naj z enako sistematičnostjo slede Dolenjci, Gorenjci, Prleki, Prekmurci in Primorci; izrišimo že enkrat za vse- lej ta krvavi mozaik, da podelimo mrtvim mir in živim spravo. Pustimo ljudem, ki imajo znanje in voljo, da delajo v miru in spodimo strankarske jurišnike k (za sodobnost) prelomnejšim odločitvam. Nehajmo z niz- kotnim zidanjem političnih karier na kosteh pobitih z ene in druge strani. Prvi korak je narejen. Pričakujmo jih še mnogo; po- rok za to so zgodovinarji, ki so se ukvarjali s tovrstnimi temami že dolgo prej, predenje to postalo "modna mu- ha", ki sojo posvojili tudi do nedavnega zelo "papeš- ki" ljudje. Ti in taki zgodovinarji se bodo s pisanjem "zamolčane" zgodovine ukvarjali tudi še dolgo potem, ko bodo prej imenovani odkrili nov kamen modrosti. Aleksander Žižek SOL NARODA MED SCILO • KARDBDO Bojan Godeša: Kdor ni z nami, je proti nam (Sloven- ski izobraženci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom), Cankarjeva založba, Ljubljana 1995,468 strani. Bojan Godeša je v svoji doktorski disertaciji (za nje- no razširitev in izdajo namreč v pričujočem delu gre) zadel "žebljico na glavico" vsaj dvakrat - prvič z izbo- rom obravnavanega obdobja (čas druge svetovne voj- ne je namreč uterus vseh podalpskih travm zadnjega obdobja), drugič pa s svojo usmerjenostjo na posebno skupino prebivalstva - intelektualce, upošteva tudi tre- nutni trend zgodovinopisja. Pri obravnavanem delu gre že na prvi pogled za zanimivo (in obenem nujno po- trebno) "temeljno literaturo", ki s primerno distanco in potrebno avtoriteto predstavlja nekakšen vodnik in ka- žipot pri prebiranju najrazličnejše memoarske literatu- re, s katero nas zlasti v zadnjem času osrečujejo števil- ni sopotniki te prevratne dobe (Ljubo Sire, Ciril Že- bot...). Vojna, ki jo je pisec izbral za časovni okvir svoje pripovedi, predstavlja za zgodovinarja (pà tudi za neka- tere druge "človekoslovce" - denimo psihologe in socio- loge) pomemben laboratorij, ki neprizanesljivo eksperi- mentira z mentalitetami, usodami in življenji. Vsak obo- rožen konflikt namreč prisili ljudi k odločitvam, kijih sicer morda nikoli ne bi sprejeli in jih pahne v situacije, v katerih se v normalnih razmerah nikoli ne bi znašli. Prelomnost tovrstnih odločitev oziroma usodnost konf- liktnih situacij sta seveda odvisna od posameznikovega položaja v družbi - bajtarjevo izdajstvo ima posledice zgolj za njegovo neposredno okolico, medtem ko ima lahko izdajstvo cerkvenega vodstva ali univerze sploš- nonaroden odmev in povzroči nepopravljivo škodo. Prav za vpliv in usodnost prelomnih odločitev na- mreč v tej knjigi gre. Po množičnem ubadanju z vlogo tega ali onega sloja proletariata smo končno doživeli celosten prikaz "boja za slovensko inteligenco" med drugo svetovno vojno. Doslej seje o izobražencih pi- salo zgolj na splošno - o njihovem deležu pri vzpostav- ljanju sistema ljudske oblasti (delovanje OF v Ljublja- ni, Baza 20, kočevski zbor), o vlogi partizanskih zdrav- nikov, medtem koje poskus sinteze "zorel" skoraj pol stoletja. VSE ZA ZGODOVINO