PRIMORSKI DNEVNIK j« začd izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž ned Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni (Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-*•. od 18. septembia 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. fnaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski? M dnevni * ™____________ o Poitnina plačana v gotovM Abb. postale 1 gruppo Cena 650 lir - Leto XL!I. št. 178 (12.503) Trst, sreda, 30. julija M -o > -o O' - Kulturni dom v Gorici jim je na poti MARKO WALTRITSCH Ze več kot sto let nas v mestu nočejo trpeti. Z nami so nekateri prenapeti nacionalisti ravnali in še ravnajo kot da bi se mi morali zadovoljiti s taborjenjem pred mestnim obzidjem. V mesto bi lahko prišli le Po vsakdanjih opravkih, vendar brez ^s)TJas*il° glede odpusta. Odgovorili so mu: i2d°PP0 poco italiano.« Na zahtevo, da se mu sa n-P0*’1^!!0 ° odpustu, je neletel na gluha uše-B je prisiljen oditi v Juoslavijo. 2el Okoini Miloš Marc se spominja še »vrle in va$° Zas^u^ne učiteljice Angele Stegu, ki je bila v 1 zelo priljubljena«. Kasneje jo je fašistična oblast premestila v notranjost države z opombo: »Forma cellule comuniste«. Začeli so se hudi časi, ko so bile naša šola in vse naše kulturne ustanove obsojene na smrt. Italijanski učitlji so se razpršili po slovenskih šolah in se trudili, da bi postali naši otroci čimprej pravi Italijani. Prihajali so in odhajali, njihovo delo pa ni rodilo zaželjenega uspeha. Ob italijanski kapitulaciji je bila prva skrb našega zavednega, borbenega ljudstva odpreti slovensko šolo. V Borštu je župnik Malalan v soglasju z OF začel s poukom. Pomagali sta mu še Jožica Zahar in Zdenka Petaros. Pouk se je vršil redno vsak dan, prekinili so ga le nemški vdori v vas. Po letu 1945 borštanska šola lepo napreduje. Učiteljstvo je povezano z vaščani in marsikateri problem skupaj rešujejo. Šola prireja izlete, prireditve, razstave in podobno. Hvalevredno je, da so ob razstavi o koncentracijskih taboriščih in o tržaški Rižarni, ki so jo priredile vaške organizacije, bili med številnimi obiskovalci tudi učenci osnovne šole, ki so si razstavo ogledali v spremstvu učiteljic in v navzočnosti članov ANED, ki so jim opisali osebna doživetja v taboriščih ter pripovedovali o partizanskih bojih, žrtvah in končni zmagi. Sodelovanje med starši in učiteljstvom je dobro, tovariško, le zakaj se ne morejo zediniti za poimenovanje šole. Učitelji so pred časom izjavili sledeče: »Mi smo kot med kladivom in nakovalom in sami ne vemo kaj napraviti, da bi prišlo do konstruktivnega dialoga med starši. Če se oni ne zmenijo, smo kljub želji po spremembi nemočni.« Leta 1975 je Odsek za zgodovino pri NSK vprašal dolinsko didaktično ravnateljstvo, kako je s poimenovanjem šol. Prejel je naslednji odgovor: »V zvezi z vašim dopisom sporočamo, da je to ravnateljstvo že odposlalo vse potrebne listine za poimenovanje šol: v Boljuncu po Franu Venturiniju, v Ricmanjih po Ivanu Trinku - Zamejskem. V pripravi je poimenovanje šol: v Borštu po Francu Malalanu, v Dolini po Lovru Kuharju - Prežihovemu Vo-rancu.« Osnovne šole Boljunec, Ricmanje in Dolina so bile že pred leti poimenovane. - Le zakaj je izostalo poimenovanje šole v Borštu? Znano je, da so se učitelji in starši še večkrat pogovarjali na sestankih o poimenovanju šole. Tudi v Primorskem dnevniku je bila že 18. marca 1979 notica, iz katere bi razbrali, da so se_ Boršta-ni dokončno odločili. Tako so poročali: »ŠOLA V BORŠTU PO T. SELIŠKARJU Šola v Borštu bo poimenovana po književniku Tonetu Seliškarju. Tako so sklenili starši osnovnošolskih otrok in učiteljski zbor. S tem so sezanili predstavnike otroškega vrtca in prosvetne delavce v vasi, ki so izbiro odobrili.« Zakaj je šlo potem vse v pozabo? Kje je krivda? Učiteljstvo je verjetno še govorilo o poimenovanju šole. Kajti nekega dne je prišla na Odsek za zgodovino učiteljia iz Boršta z vprašanjem: »Ali ima Odsek kaj podatkov o narodnem heroju Janku Premrlu - Vojku?« Dobila je pritdilen odgovor, potem zopet vse tiho. Po dolgem času, točno 30. junija 1984 je prišla zopet ena izmed učiteljic na odsek za zgodovino s sledečim seznamom: »Lavo Čermelj, Stanko Vuk, Vladimir Bartol, Anica Andolšek, Tone Penko,« in vprašala ali ima Odsek kaj podatkov o teh osebah, da bi po eni izmed njih poimenovali šolo. Če bi se Borštani spomnili in malo poglobili v dobo narodnoosvobodilne borbe, bi morali enoglasno zahtevati, da se šola poimenuje po padlih borcih, ki so v Borštu darovali svoja mlada življenja na pragu svobode, med njimi je bil celo domačin Danilo. (Konec) M.P. Proces o črnih stavah se nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo Chinellato verjetno zapečatil usodo Ulivierija MILAN — Proces o črnih stavah se je tudi včeraj nadaljeval z zasliševanjem osumljencev. Potem ko so se s prizorišča umaknila »velika imena«, je bil tako glavni protagonist Giacomo Chinellato, igralec Cagliari-ja, ki je povedal še največ novosti, Drugače se je zasliševanje vleklo brez večjih pretresov, s potrditvijo prejšnjih izjav, z nekaterimi popravki in le redkimi izvirnimi verzijami. Chinellato je verjetno dokončno pokopal svojega bivšega trenerja Renza Ulivierija. Povedal je namreč, da mu je pred tekmo Cagliari - Perugia (13. jan. 1985) dejal: »Tukaj remizirajmo, ker nam bodo točko povrnili v Perugii.« Ostalo je pri tem, vendar je že to za Ulivierija dovolj in še preveč. Če bo disciplinska komisija sprejela verzijo Cbinellata (dejal je, da si je s tem priznanjem hotel olajšati vest), ga lahko obsodi le zato, ker zadeve ni prej prijavil. Tudi CagTari bi lahko zadihal. Odgovarjal bi le za »objektivno odgovornost« zaradi Ulivierija. Ta prekršek pa običajno kaznujejo z odvzemom petih točk. Ker so tekmo odigrali v predlanskem prvenstvu, h, moral kazen prestati v naslednjem. S tem pa Cagliari ne bi nazadoval. Kot smo dejali, kakšnih večjih zanimivosti ni b;lo. Če bo vse šlo po programu (disciplinska komisija si je namreč začrtala zelo zahteven program dela), bodo danes na vrsti razne priče, že jutri pa naj bi sprego-vor l De Biase. V Milan ja dopotoval tudi Armando Carbone, glavna osebnost kazenskega procesa, čigar pričevanj pa med obravnavo športnih oblasti ne bodo u-poštevali, da ne bi kršili skrivnosti preiskovalnega postopka. Carbone pa je v Milanu le iz osebnih razlogov, vendar nekateri, upajo, da se ne bo izneveril svoji naravi, saj se je marsikdaj izkazal z nepredvidljivimi potezami, in da se bo prikazal v sodni dvorani. To bi bilo res prvovrstno presenečenje, vendar je skoraj nemogoče, da bi se za ta korak odločil. Vsa razprava naj bi se končala do 4. avgusta, nakar naj bi po nekaj dneh premora sledila razsodba. Hitrost narekuje nuja, da vso zadevo čimprej izpeljejo, ker morajo sestaviti koledarje za naslednje prvenstvo. Do 24. avgusta naj bi se iztekel tudi proces pri CAF, to je pri prizivnem sodišču. (Na sliki AP: na levi je Italo Al- lodi, menedžer Napolija, ki je obtožen v zvezi s tekmo Napoli - Udinese, na desni pa Aldo Agroppi, ki je v sezoni 1984-85 treniral Perugio, eno izmed društev, ki so najbolj vpletena v škandal). Sabljanje: svetovno prvenstvo Zlato za Italijo v moškem floretu SOFIJA — Podob,no kot pred letom dni, sta se v finalu svetovnega prvenstva v floretu ekipno znašli Italija in Zahodna Nemčija. In tudi tokrat so bili boljši Italijani, ki so zmagali z 9:4. Na tretje mesto se je uvrstila Vzhodna Nemčija, ki je z 9:7 odpra-vi’a Poljsko. Ostala izida: finale za 7. mesto Madžarska - Kuba 9:5; finale za 5. mesto Francija - SZ 9:7. Končna lestvica je naslednja: 1. Italija, 2. ZRN, 3. NDR, 4. Poljska, 5. Francija, 6. Sovjetska zveza, 7. Madžarska, 8. Kuba. De Greef v Avstriji DUNAJ — Branilec Anderlechta in belgijske državne reprezentance Wal-ter De Greef bo igral pri avstrijski enajsterici Sportklub, ki nastopa v A ligi. De Greef je tako prvi Belgijec, ki bo nastopal v avstrijskem nogometnem prvenstvu. Pri Sportklubu, pri katerem igra 33-letni Hans Krankl, so že štirje tujci, od katerih je eden celo iz Irana, vendar je po dveh kolih ekipa še brez točke. ŠAH: Kasparov-Karpov za svetovni naslov Borba ne le ob šahovnici LONDON — Ob dvoboju za svetovni šahovski naslov med prvakom Gari-jem Kasparovom in izzivalcem Anato-lijem Karpovom, je v teku tudi ogor-čtina borba izven šahovnice. Kasparov se namreč ne bori le proti Karpovu, ampak tudi proti predsedniku mednarodne šahovske zveze (FIDE), Campomanesu. Za prizoriščem šahovskega dvoboja pa že nekaj časa tli nasprotje glavnega organizatorja dvoboja Raykeena in predsednika FIDE, ki se lahko vsak čas sprevrže v odprti spopad. V London je te dni dopotoval tudi brazilski šahovski funkcionar Lincoln Lucena, ki bo glavni protikandidat Campomanesa na naslednjih volitvah za predsednika FIDE, ki bodo novembra. Glede na »vojno« med Kasparovom in Campomanesom je dovolj, da spomnimo bralce, da so v Londonu prisotni časnikarji ob začetku dvoboja dobili poleg ostale dokumentacije tudi fotokopijo intervjuja, ki ga je Kasparov dal nekemu ameriškemu časopisu. Intervju so objavili z naslovom »Mafija upravlja s svetovnim šahom«. In sploh ni slučajno, da so časnikarji poleg programa o srečanju Karpov -Kasparov ter poleg drugih turističnih in raznovrstnih prospektov, dobili tudi tekst tega ognjevitega napada na predsednika FIDE. Sam Kasparov je na tiskovni konferenci, na izrecno vprašanje, naj nekaj pove o »šahovski mafiji« odvrnil, da sedaj ne želi o tem govoriti, ker hoče, da se vse osredotoči na svetovni dvoboj. Raykeene je glavni organizator dvoboja, a Campomanes je po pravilniku vrhovna oblast, ki lahko sprejme vse odločitve o dvoboju in o njegovem poteku. Ob vsem tem razumljivo tudi vzdušje za šahovnico ne more biti nič manj bojevito, čeprav se je prva partija, kot smo že pisali, končala z delitvijo točke. Pričetek psihološke vojne so nekateri videli že v tem, da je Kasparov zahteval, naj mu prinesejo drugačen stol, češ da je tisti, ki mu je bil namenjen, preveč udoben, kar bi ga lahko uspavalo. Tudi partijo samo je Kasparov pričel zelo bojevito, vendar jo je Karpov speljal v bolj mirne vode, saj se je bal, da se preveč zakomplicira in da se pri tem ne bi znašel, čeprav je imel bele figure. Prva partija (Griinfeldova obramba) se je takole iztekla (bele figure je imel Karpov): L: dl SfG; 2.: c4 g6; 3. Sc3 d5; 4.: S13, lg7; 5.: If4 c5; G.: dc Do5; 7.: Tel dc; 8.: e3 Dc5; 9.: Da4 Sc6 (pri deveti potezi je Kasparov razmišljal 20 minut); 10.: Ic4 0-0 (dotlej sta porabila: beli 44 minut, črni 36 minut); 11.: 00 ld7; 12.: Db5 in Db5; 13.: Ib5 Tac8; 14.: Tfdl in Tfd8; 15.: h3 in hG; 16.: Kfl, a6; 17.: Ie2, leG; 18.: Td8 Td8; 19.: Se5 Se5; 20.: Ie5 Td2; 21.: b3 in remi. Druga partija bo danes. - TF"-——----—-------------------------------------------------- kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti »Plavi« tokrat pred SZ DIMITROVGRAD (Bolgarija) — V finalu mednarodnega mladinskega košarkarskega turnirja »Start«, ki se ga jo udeležilo 8 ekip, so slavili jugoslovanski mladinci, ki so v finalu premagali sovjetske vrstnike s 94:77 (47:48). Na istem turnirju se je Italija, ki je pa nastopila s kadetsko reprezentanco, uvrstila na sedmo mesto. Turnir v Dimitrovgradu je bil zadnja mednarodna preizkušnja pred začetkom mladinskega evropskega prvenstva, ki bo od 15. do 23. avgusta v Avstriji. Jugoplastiki 2. mesto SCAURI — Na mednarodnem košarkarskem turnirju, ki se je včeraj zaključil v Scauriju, je splitska Ju-goplastika zasedla drugo mesto. Spli-čani so namreč izgubili v velikem finalu proti Američanom moštva Ches-terfield z izidom 86:85. Najboljši na igrišču so bili Velmir Perasovič ter Američana Green in Heath. Na tretje mesto so se uvrstili košarkarji francoskega moštva Salon de Province, Id so v malem finalu s 120:112 premagali domačine Westinghouse Scauri. Atletico noče Castagnera MADRID — »Castagner nas ne zanima. Čeprav vemo, da je dober trener, ne pozna ekipe in niti španskega nogometa. Če bi ga hotel poznati, bi moral v njem živeti.« Tako so včeraj dejali pri španskem nogometnem klubu Atletico Madrid v zvezi z vestmi, da bo prihodnje leto Ilario Castagner treniral v Španiji. Baje naj bi Castagner za eno leto zahteval okrog 260 milijonov lir in še nekatere druge ugodnosti. Danes zadnji dan RIM — Danes zapade rok za vpis ekip v nogometno prvenstvo A in B lige. Že jutri se bo sestala pristojna komisija, ki bo preverila regularnost vpisov. Vsa društva morajo namreč predstaviti tudi dokumentacijo o fi- ' nančntm stanju. Če imajo kakšne dolgove, se ne morejo vpisati. Trenutno so v največjih težavah Cagliari, Palermo, Piša, Lazio in Pescara. Z Brancom urejeno RIO DE JANEIRO — Po daljšem pričakovanju in nasprotujočih si vesteh je s prestopom brazilskega nogometaša Branca k Brescii vse urejeno. Pogodba naj bi bila triletna: Brescia naj bi za nakup odštela 525 tisoč dolarjev, igralec pa naj bi ob podpisu prejel 270 tisoč dolarjev. PREŽIVITE RAZBURLJIV VEČER NA HIPODROMU MONTEBELLO nocoj ob 20.45 ATLETIKA: po solidni uvrstitvi na italijanskem prvenstvu O A ■ • 1/ II* ll wi U* / lil l/VFIII* W 11 vr ■ vFI II UlmUl |1J OlVlIl tl «F UI IV #|||JOIIJ Italijanskega atletskega prvenstva, ki je prejšnji teden potekalo v Turinu, se je poleg drugih tekmovalcev udeležila tudi Sonja Antoni, ki se je pomerila v teku na 400 m ovire in v štafetnem teku 4x400 m. Antonije-va, ki nastopa za atletski klub Olio Sigillo iz Ancone, se' je posamezno uvrstila na 5. mesto, v štafeti pa je s svojo ekipo osvojila tretje mesto. Sonjo Antoni smo poiskali telefonsko in jo vprašali za nekaj vtisov z letošnjega italijanskega prvenstva. »Posebnih vtisov ali občutkov nisem imela, saj ni prvič, da se udeležim državnega prvenstva. Ni mi jasno, zakaj prirejajo tovrstne manifestacije v tako velikih mestih. Prepričana sem, da bf bilo občinstvo številnejše, če bi to potekalo nekje ob morju. V tehničnem pogledu pa je bila glavna značilnost tega prvenstva ta, da so v ospredje prišli mlajši atleti. Predvsem v ženski konku- renci je to prišlo do izraza, čeprav sta bili odsotni Doriova in Simeoni jeva.« »Si zadovoljna s svojima uvrstitvama?« »S tretjim mestom v štafeti sem kar zadovoljna. Dosegle smo to, kar je bilo v naših močeh. Več ne bi zmogle, saj so bili posamezni časi naših tekmic boljši od naših. Glede nastopa na 400 m z ovirami pa takole: ko nastopaš na državnem prvenstvu, je osnovni cilj vsakega tekmovalca najvišja možna uvrstitev z najboljšim možnim časom. Zasedla sem peto mesto, toda nisem izboljšala svojega osebnega rekorda, zato ne bi govorila o pretiranem osebnem zadovoljstvu.« »S kakšnimi težavami se najbolj srečuješ, odkar tekmuješ za klub iz Ancone?« »Nimam prav nobenih težav. Edina nevšečnost je vezana na oddaljenost Devina in Ancone, tako da moram običajno potovati najmanj pet ur, da pridem na kraj tekmovanj. Glede vsega ostalega, od okolja do drugih v klubu, pa se zelo dobro ujemam in lahko le potrdim, da je v vseh pogledih zelo pozitivna izkušnja.« (Cancia) Koprski nogometaši pričeli s pripravami ■ KOPER — Nogometaši Kopra so v nedeljo odpotovali na 10-dnevne priprave v Tolmin, kjer si bodo pod vodstvom novega trenerja Popadiča predvsem nabirali telesno vzdržljivost. Odpotovalo je 24 igralcev in med njimi sla tudi Vrkič in Badžim, ki sta se vrnila iz Dekanov ter novinca Magli-ca iz Bjeline in Smajlagič iz Bihača. Ob polletnem igranju v Italiji se je rumemo-modrim ponovno priključil Tone Hrovatič, v priprave pa je trener vključil tudi mlade koprske upe Okči-ča, Bečaja, Poljška, Galiča in Bene-detiča (slednja sta mladinca in stalna člana republiške mladinske reprezentance). (Kreft) Veslanje: mladinsko SP ROUDNICA (ČSSR) — V Roudnici blizu Prage so včeraj začeli tekmovanja mladinskega svetovnega prvenstva v veslanju. Finalna tekmovanja bodo v nedeljo. Italijanski tekmovalci so na svetovnem prvenstvu prisotni v sedmih od osmih panog V' KOŠARKA: žensko mladinsko EP »Plave« še nepremagane PERUGIA — V tretjem kolu ženskega košarkarskega evropskega mladinskega prvenstva, ki se je v nedeljo začelo v Gualdu Tadinu in v Perugii, sta v svojih skupinah osvojili zmago Jugoslavija in Italija. Jugoslovanske košarkarice so prve na začasni lestvici A skupine v Gualdu Tadinu, saj so po treh kolih še neporažene. Včeraj so varovanke trenerja Vasojeviča premočno odpravile Francijo (84:45). Jugoslovanske mladinke so torej prepričljivo na vrhu lestvice v svoji skupini in kaže, da bodo uvrstitev tudi ohranile, saj bi morale biti ostale tekmice precej slabše od »plavih«. V Perugii, kjer poteka kvalifikacijski del B skupine, je Italija po dokaj izenačeni tekmi uspela obvladati Madžarsko (59:56). Trener Novarina je pohvalil Rossijevo, ki je bila z 21 točkami najboljša strelka srečanja. Naj navedemo, da nastopa z italijan- sko reprezentanco v Perugii tudi članica tržaške Ginnastice Carolina Meuc-ci, ki je pa najmlajša v ekipi, saj je stara šele 16 let in še sodi v kategorijo kadetinj. Na prvem mestu B skupine so zaenkrat Sovjetinje, ki so še nepremagane!. Italijanska reprezentanca pa je na drugem mestu s štirimi točkami, saj je doslej izgubila le dvoboj s Sovjetsko zvezo. REZULTATI 3. KOLA A SKUPINA (Gualdo Tadino); Nizozemska - Švedska 45:38; čehoslovaš-ka - Poljska 60:58; Jugoslavija - Francija 84:45. LESTVICA: Jugoslavija 6; Nizozemska 4; čehoslovaška. Poljska, šved-skla in Francija 2. B SKUPINA (Perugia): SZ - ZRN 93:38; Italija - Madžarska 59:56; Španija - Romunija 74:22. LESTVICA: SZ 6; Italija 4; Romunija, Španija, ZRN in Madžarska 2. Končna zmaga v Ilirsko Bistrico Mednarodni balinarski turnir, ki ga jc priredilo društvo Aurisina, se )c zaključil z zmago Topolca iz Ilirske Bistrice. Sledijo: 2. Sesljan, 3. Devin* 4. Sokol. Nagrado kot najboljša igralca sta prejela Dušan Jenko in Walter Mahne, oba iz Ilirske Bistrice, najmlajši udeleženec je bil 15-letni Boris Komna, za najboljšega sodnika pa je bil izbran Giorgio Morpurgo. Na slik' vidimo ekipi nabrežinskega Sokola in Ilirske Bistrice pred srečanjem Po odlični beri na svetovnem mladinskem prvenstvu Velika uveljavitev goriških kajakašev ni sad naključja Novogoriški športni delavci so v teh dneh lahko upravičeno zadovoljni. Kakor smo že poročali, je na mladinskem svetovnem prvenstvu v kajakaštvu član domačega KK Soške elektrarne Marko Černe osvojil prvo mesto v slalomu na divjih_vodah. Njegov klubski tovariš Tomaž Štokelj je na istem tekmovanju zasedel tretje mesto, dobro Pa sta se odrezala tudi druga dva člana novogoriškega kluba Janko Brezigar in Jure Spacal. Odlični rezultati, ki so jih dosegli mladi kajakaši, niso sad naključja, saj segajo zametki kajakaštva v Solkanu v Prva povojna leta. Vseskozi so domači veslači dosegali dobre uspehe, tudi na mednarodni ravni. Zlata kolajna Marka Černeta na prvem mladinskem svetovnem prvenstvu pa predstavlja šp_ico skoraj štiridesetletnega delovanja. Veliko zaslug za te uspehe nosi Prav gotovo Jože Tomažič, trener pri KK Soške elektrarne in obenem tudi državni trener mladinske reprezentance za slalomska tekmovanja v kajaku m kanuju. Sam Tomažič je bil dober kajakaš, pred dvanajstimi leti pa je začel svoje znanje posredovati drugim. »Naš izkupiček, na svetovnem prvenstvu je bil zelo dober, saj smo osvojili eno zlato, ^eno srebrno in eno bronasto kolajno. Če bi vzeli v poštev se ekipne vožnje, bi bilo naše slavje še večje, ker smo premočnowzmagali tako v kajakih kot v kanuju. Škoda, da nista ti dve tekmi veljali za svetovno Prvenstvo. Na tem tekmovanju pa smo dokazali, da imamo zelo močno mladinsko selekcijo, morda maj boljšo na svetu, kar dobro obeta za bodoče delovanje. Dejstvo, da sestavljajo držav-Jto selekcijo tudi štirje mladinci iz Solkana in Nove Gorice, me še posebej Razveseljuje, ker se s temi fanti ukvarjam praktično od trenutka, ko so stopili v čoln.« »Povedal si nam, da začetki kajakaštva v Novi Gorici segajo v prva Povojna leta. Kako pa poteka danes delo v vašem klubu, ki je po rezultatih sodeč med prvimi, če ne celo vodilni v Jugoslaviji?« »Trenutno je naš klub zelo dobro zastopan v tekmovalni konkurenci, vpisanih imamo približno petdeset tekmovalcev, med temi nekatere, ki so {ded boljšimi tudi v članski svetovni konkurenci. Dobro zastopana pa je Predvsem mladinska vrsta, saj smo naraščaju posvetili veliko pozornost. Vsako leto prirejamo v ta namen za-cetne tačaje za osnovnošolsko mladi-do. Delo smo zares dobro zasnovali, fdj nudimo idealne pogoje najboljšim kajakašem, da se lahko uvrstijo med vrhunske športnike. Zato bo v naslednji sezoni trenerske vrste ojačil profesionalni trener Silvan Poberaj, kar bo brez dvoma velika pridobitev za naš klub.« Težnja po čimbolj kvalitetnem delu je ena od odlik Jožeta Tomažiča, ki za mlade sile žrtvuje ves svoj prosti čas. Tako dobro organizirano in zasnovano delovanje, kakor ga imajo KK Soške elektrarne, si ga marsikatero društvo lahko samo sanja. »Tudi državna članska reprezentanca nima takšnega strokovnega pristopa do dela,« je pristavil naš sogovornik. »Vlaganje v vrhunskega športnika nas veliko stane, saj so najboljši mladinci imeli letos že nad 100 dni skupnih priprav. Te pa se odvijajo tudi po divjih vodah v raznih sosednih evropskih državah, tako da so naši fantje stalno na poti. Vse to zahteva precejšnje izdatke, saj kajakaštvo nima v zaledju industrije, ki bi lahko nudila določene olajšave. Sami smo si zato v klubskih prostorih uredili manjšo delavnico, kjer popravljamo čolne, pregledujemo ves material itd. Kot zanimivost bi hotel povedati še, da morajo tekmovalni čolni odgovarjati določenim predpisom, tehtati ne smejo manj kot devet kilogramov, dolgi so 4 metre, široki pa 60-70 cm.« Nad delovanjem novogoriških kajakašev pa se pojavljajo tudi črni oblaki. Italijanske oblasti nameravajo postaviti jez na Soči, kar bi onemogočilo vadbo v okolici Solkana, tam kjer ima klub svoj sedež, ker bi ne bilo več deroče vode. Če bo do zajezitve zares prišlo, bo to brez dvoma hud udarec za celotno kajakaško gibanje, ker bi pomenilo, da bi bilo treba za treninge poiskati druge prostore na gornjem toku Soče, v okolici Bovca, kjer sicer že vadijo boljši veslači. Najbolj negativne posledice bi to imelo na razvoj naraščaja, ki bi se težko prilagodil takim pogojem. Ko smo ob koncu pogovora vprašali Tomažiča, kaj meni o razvoju kajakaštva, je dal naslednjo oceno. »Vožnja s kajaki z dneva v dan zajema vedno širši krog ljudi, ki z radovednostjo stopijo v čoln. Mnogo zaslug za ta razvoj ima odločitev, da bodo slalomske vožnje s kajaki in kanuji vključili med olimpijske panoge, kar je pripomoglo k večji popularizaciji tega športa. Leta 1992 se bodo Olimpiade udeležili tudi kajakaši, kar nas navdaja z zmernim optimizmom, saj bodo ravno takrat naši mladinci, ki so letos v Spittalu ugnali vso konkurenco, na višku svojih atletskih sposobnosti. Ko govorimo o množičnosti, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se v poletnih mesecih blizu Bovca vsak dan podi s čolni gor in dol po Soči tudi do 300 turistov, v prvi vrsti Nemcev. Vse to brez dvoma koristi razvoju tega športa. In prav v vasici Trnovo pri Bovcu bo od 3. do 10. avgusta vsakoletni kajakaški tabor, ki se ga bodo udeležili slovenski starejši mladinci in mladinke. Tudi dekleta kažejo večje zanimanje, nimano pa še v naši sredi takih tekmovalk, ki bi se lahko kosale v mednarodni konkurenci.« (MAL) Na sliki: trener Jože Tomažič (drugi z desne) s svojimi tekmovalci. Turnir na Peči se je povsem obnesel Sovodenj S podelitvijo pokalov vsem nastopajočim ekipam se je v soboto zvečer zaključil drugi občinski turnir, ki ga je na Peči priredilo domače kulturno-športno društvo Vipava. Kot nam je po nagrajevanju povedal predsednik društva Ivan Petejan, so bili organizatorji s potekom turnirja povsem zadovoljni, saj je bilo na prireditvenem prostoru vseskozi veliko gledalcev, ki so navdušeno sledili tekmam. Prvo mesto _so letos zasluženo osvojili Vrhovci, ko so si zmago priborili predvsem po zaslugi odbojkarjev, ki so bili res nepremagljivi. Zmagovalci so prejeli tudi prehodni pokal, ki ga bo dokončno osvojila ekipa, ki bo dvakrat zasedla prvo mesto. Mislimo, da se je turnir obnesel tudi zaradi originalne formule, ki vzame v poštev tako rezultate odbojkarskih kakor nogometnih srečanj. Kazalo pa bi popestriti tekmovanje tudi z nastopom ženskih ekip, saj je v sovodenjski občini mnogo aktivnih športnic, ki bi lahko primerno zastopale razna področja občine. (MAL) HOČEM TE IMETI Zjutraj, ko je sonce že v polni svetlobi, nad vzhodnimi gorami, me mora kot običajno Bogdan na silo spraviti pokonci. V težkih trenutkih mi je vedno težko vstati, najraje bi se zakopal v spalno vrečo in odmislil ves svet. Toda danes moramo še bolj pohiteti, čaka nas najzahtevnejša plezanja v vsej steni, nekaj raztežajev po strmem ledu. Nujno moram nekaj toplega, vsaj mlačnega popiti, sicer je nemogoče organizem spraviti v tek, ledene plošče pa se medtem že bleščijo v soncu. Veter nosi pršič in kljub modremu nebu, ki vliva upanje v zoreči dan, se pred strminami, ki nas pričakujejo, počutim neskončno oddaljenega od vsega človeškega. Konice derez grabijo v led in izpod cepinov letijo v globino velike klade ledu. V veličastnem, divjem svetu serakov smo. Napredujemo počasi, vendar solidno. Poiskali smo ugoden prehod in znašel sem se na mestu zadnjega v navezi. Tako imam vse tri soplezalce pred seboj, vem, da mi bodo pomagali, če bo treba, da me bodo tudi zvlekli čez, samo da se prebijemo tu preko. Težak nahrbtnik me' vleče navzdol, ob vsakem udarcu s cepinom se led krha in v velikih ko- Do večera prilezemo do večje ledene razpoke, kjer nas razveseli ravno dovolj velik raven prostor. Uredimo si bivak, kuhamo in pijemo, žeje ne morem potešiti, pospravimo še zadnjo zalogo hrane, le še nekaj suhih sliv nama z Bogdanom ostane za naslednje jutro. Visoko smo že in boli me glava, od utrujenosti in višine sem že močno zbit. Bogdan me nikakor ne more prepričati, da bi mu pomagal pri kuhanju, ko že čepiva v bivak vreči in je nastopila ledena noč. Neskončno dolgo traja, da stopiš sneg in iz tega nastane mlačen čaj ali nekaj, ker naj bi bila juha. Len sem in nič se mi ne da, ničesar ne zmorem, vsakič, ko je pripravljeno nekaj tople tekočine, me mora Bogdan zbuditi, oči mi same od sebe lezejo skupaj. Še dobro, da Bogdan vztraja, vsaj on, saj je topla tekočina izredno pomembna pri takih vzponih, na večjih višinah, pa človek še posebno potrebuje veliko vode. Naslednje, že četrto jutro v steni, nas je ponovno prebudilo sonce. Računali smo, da bomo ta dan dosegli vrh, toda ko smo polni dobre volje zagazili v snežno strmino nad bivakom, nas je vse skupaj kmalu minilo. Slave je že kar oznanjal zmago, veselo razglašal, kako je do vrha le še malenkostna snežna vesina, toda ves polet Med seraki v steni sih se lomi, šele po nekaj zaporednih udarcih oklo zagrabi. Podoba pa je veličastna, na višini šest tisoč metrov se trije plezalci mučijo preko skoraj navpičnega ledu, z jasnega, skoraj črnega neba sije sonce in mešata se mi doživljanje estetske lepote in surovega telesnega mučenja. Po petih urah, ki jih prebijemo v serakih, se svet položi in odpre se nam vrhnji del stene, ki je manj zahteven. Posedemo v sneg, Bogdan že govori z bazo, Žare nam čestita in nas vzpodbuja, zdaj je vrh veliko bližji kot dolina, zdaj moramo gor, seraki so ostali pod nami in tudi povratek nazaj je skoraj nemogoč. Utrujeni smo in dolgo počivamo. Oglasi se nam preko radijske postaje tudi naveza v južnem stebru, Peter in tovariši. Velike, skoraj obupne težave imajo, skala je krušljiva, plezanje je skoraj nemogoče. Peter vprašuje, kaj naj storijo, vzpodbujam jih, naj kar rinejo, zgoraj zgleda bistveno bolje. Po daljšem počitku se še odločimo, da odvržemo kramo, težke železne kline in tudi nekaj konzerv smo pometali v prepad. Na vsem vzponu mi je najhujši sovražnik bil prav nahrbtnik, oziroma teža kot taka. Nadaljujemo, snežišče je sprva položno, sneg pa se predira in le počasi cepljamo. Pri tem se moramo pazljivo umikati ledeniškim razpokam, ki so v visokih gorah ena najbolj hinavskih nevarnosti. Tu se sedaj od Francoske smeri odcepi Messnerjeva varianta, ki vodi naravnost proti vrhu, medtem ko so Francozi zavili v levo. Mi smo se že doma odločili za Messnerjevo, ker je bolj logična, hitrejša in direktna. in navdušenje sta nas že po nekaj metrih zapustila. Utrujenost in višina zahtevata svoje in po vsaki dolžini vrvi, vsakič, ko sem preplezal štirideset ali petdeset metrov, sem telebnil v sneg. Najhuje pa je zjutraj telo spet spraviti v tek, potem ko se nekoliko ogreješ, je že bistveno bolje. Po nekaj raztežajih zmerno strmega ledu in trdega snega, nas je pričakala še zadnja tehnično zahtevna prepreka v steni: nekaj več kot sto metrov visok pas strmih skal, četrte in pete stopnje, precej zasneženih in poledenelih. Počasi se priplazimo tudi tod preko, plezanja sama ni ravno zahtevna, toda višina, tam okrog 6400 metrov je nekako, prispeva svoje. Nad skalnim skokom pa so resnično vse leževe za nami, do vrha stene je le še snežno pobočje. Milan in Slavec se po hitrem postopku rešita odvečne krame, odvežeta vrv in bivak vrečo, tudi sam bi storil isto, saj me ta nahrbtnik prekleto muči, predlagam Bogdanu, da bi še midva odvrgla vrv, saj je najbrž ne bomo več potrebovali, pa me le strogo pogleda; tudi vrv bo šla na vrh in v dolino, pa ne zaradi morebitnih težav, ampak zato, ker je do družbene imovine potrebno imeti resen odnos! Vrv in šotor sta namreč bila last planinskega društva. Preko radio veze govorimo z bazo in navezo v južnem stebru. Peter obupano kriči, da se z izrednimi težavami prebijajo navzgor, pestijo jih plazovi, v mišnici so, Milan že maja z glavo, boji se, da jih bo pobralo. Vzpodbujajo jih, češ da je v gornjem delu prebavljivo, lažji prehodi, čeprav vemo, da bo fantom še trda predla. JK Čupa je uspešno izvedel svojo prvo regato za optimiste 2 Neš Smerdu (JK Burja - Izola) je vma3al na mednarodni regati, ki jo je ^ bedeljo organiziral Jadralni klub uPa. Drugo mesto je zasedel Karlo perfolja (tpk Sirena), a tretje Matjaž rance (JK Burja), v ženski kategoriji tasj^ uveliavila Elena Neri (SN Pie- ^egate se je udeležilo 56 tekmoval-- !z desetih klubov iz Furlanije-jg1 krajine in iz Slovenije. Vreme t kilo organizatorjem naklonjeno, 0 da so uspeli izpeljati obe regati p, Pr°9ramu. Med drugo regato je za-p dovolj močan garbin, ki je dal p J. 0^n°st mladim tekmovalcem, da so azali vse svoje znanje. Tekmova-v. -16 kilo izvedeno brezhibno, pri če- je imel zasluge tudi profesor De Seliš ocj SNPJ, ki je predsedoval Ai s°dniške: se it —11111 odboru. Regatni odbor so itlS avljali Marko Kojanec, Dario Bensi re ^arlo Mezgec. Pokroviteljstvo nad ba9at0 je prevzela Tržaška kreditna ka, ki je med drugim dala na raz- polago tudi kompjuter, ki je organizatorjem omogočil hitro sestavo lestvice. S to regato, s katero je slovenski jadralni klub iz Sesljana prestal svoj ognjeni krst v prirejanju tekmovanj v razredu optimist po določilih in predpisih Italijanske jadralne zveze, so na morje, saj jim je bil veter naklonjen A. Ferfolja (PKS); 7. M. Milenkovič (JKBI); 12. D. Toscano (JK Čupa); 16. M. Guštin (PKS); 20. G. Meucci (PKS); 23. I. Marušič (JKČ); 30. M. Mohwin-kel (JKČ); 40. M. Bužan (JKČ); 46. M. Tomšič (JKČ); 54. C. Cherin (JKČ); 55. T. Mislej (JKBI); 56. P. Mislej (JKBI). mladi tekmovalci še bolj vzljubili morje in s tem oživeli tradicijo svojih prednikov, ki so po tem morju od nekdaj pluli. KONČNA LESTVICA: 1. A. Smerdu (JKBI) 10 točk; 2. K. Ferfolja (PKS) 11 točk; 3. M. France (JKBI) 11,4 točke; 6. obvestila ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo ob priliki tradicionalnih priprav organiziralo v Škofji Loki (od 21. do 31. avgusta) tudi tečaj za začetnike. Vpišejo se lahko dekleta letnika 1974 in mlajše ter fantje letnika 1970 in mlajši. Vpisovanja in informacije v Borovem športnem centru telefon 51377. ŠD JUVENTINA vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo jutri, 31. t. m. v domu Andreja Budala v Štandrežu. Skupščina se bo pričela ob 20. uri, oz. ob 20.30. PLANINSKI ODSEK SK DEVIN organizira v soboto, 2. 8., izlet v Beljak na praznik piva in folklore, kjer bodo delovali dobro založeni kioski z domačimi specialitetami. Cena izleta 15.500 lir. Odhod ob 6.30 iz Sesljana. Prijave po telefonu številka 200236 in 910327. ŠZ SLOGA vabi na tradicionalni Športni praznik, ki bo v soboto, 2., in v nedeljo, 3. avgusta, v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Za prijetno razpoloženje bosta poskrbela v soboto ansambel Zvezde in v nedeljo ansambel Taims. Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubels 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 30. julija 1986 Čedalje manj zanimanja za letovanje v šotoru Letošnja sezona ne zadovoljuje lastnikov kampingov v Italiji RIM — Vse kaže, da tudi letošnja sezona za kampinge v Italiji na bo kdove kako uspešna. Sezona se je sicer šele dobro začela, vendar dosedanji podatki o dotoku turistov in še kar neugodne vremenske razmere ne navdajajo teh turističnih operaterjev z nikakršnim optimizmom. Že podatki statističnega zavoda ISTAT za prejšnja leta so kazali na znaten upad števila gostov. Če se je torej v desetletju 1973—1982 število gostov v italijanskih kampingih povečalo od 20 na več kot 41 milijonov letno, je v letu 1983 ta številka padla na 38 milijonov in pol, leta 1984 pa je bila še nižja, 37 milijonov 725 tisoč enot. Kar zadeva trajanje letovanja v kampingih je iz statističnih podatkov moč ugotoviti, da se ni bistveno spremenilo. Vsak turist je leta 1973 prebil v šotoru poprečno 8,6 dneva, leta 1975 je bilo poprečno trajanje dopusta 9,52 dneva, leta 1982 pa je znova rahlo upadlo (9,05 dneva). Bivanje italijanskih turistov je v poprečju za poldrugi dan daljše od bivanja turistov iz tuji-nev Če sedaj pogledamo ekonomsko ra-čunico lahko rečemo, da je delež, ki ga imajo kampingi pri dotoku denarja iz tujine še kar znaten, saj je preko kampingov v letu 1983 prišlo v Italijo skoraj 2.000 milijard lir. Glede na skupno število turistov odpade na kampinge najvišji odstotek na Jugu (16,3 odstotka), nekoliko manjši v Srednji Italiji (12,4 odstotka) in najmanjši v Severni Italiji (9,7 odstotka). Dodatno oceno zaslužijo podatki o tipologij; turistov, ki zahajajo v kampinge. Se pred dobrimi petnajstimi leti je šlo za nekakšno "elitno manjšino", ki so jo sestavljali predvsem ljubitelji narave, se je sestava gostov v kasnejših letih spremenila, talco da je prihranek postal osrednja značilnost, ki je vplivala na odločitev za počitnice v šotoru. Ob koncu naj navedemo še podatek, ki zadeva deželo Furlanijo—Julijsko krajino. V letu 1984 je bilo v kampingih te dežele 140.434 gostov s skupno 1.345.914 nočitvami. Od skupnega števila turistov se jih je 13,7 odst. odločilo za nočitve v kampingu, kar dokazuje, da je v tej deželi kampiranje še vedno zelo priljubljeno. Po poročanju revije »Izv e st j a« Agente CIA v Moskvi mika še zlasti ženska preobleka MOSKVA Ameriški vohuni v Moskvi se poslužujejo vseh vrst preoblačenja, da le izpeljejo svoje špijon-ske naloge. Tako poročajo tukajšnja »Izvestja« v članku, ki najprej navaja vse mogoče trike tajnih agentov lan-gleyske CIA in nazadnje pravi, da je rezultat vsega tega konec koncev le daljšanje seznama z imeni tistih funkcionarjev veleposlaništva ZDA, ki jih sovjetska oblast označi kot nezaželene osebe in izžene. Kaj smemo uvoziti in koliko ko se vračamo iz držav EGS RIM — Prav sredi turistične sezone, ko se ljudje množično premikajo tudi prek državnih meja, se še pogosteje postavlja vprašanje: kaj bom pravzaprav lahko prinesel domov brez sitnosti na mejni carini? Te dvome so te dni razčistili s sporočilom s finančnega ministrstva, ki nam pove, kaj smemo prinesti iz tujine, oziroma iz drugih držav Evropske gospodarske skupnosti (Zahodne Nemčije, Francije, Velike Britanije, Španije, Portugalske, Grčije, Irske, Belgije, Luksemburga, Danske in Holandske), ne da bi bilo treba plačati carine. Seveda je pa treba uvoženo blago na meji prijaviti. Italijanski državljan, ki potuje v omenjene države, sme torej ob povratku prinesti s seboj raznih spominkov in blaga v skupni vrednosti, ki ne sme presegati 515.000 lir. Za nekatere vrste blaga, ki so v Italiji podvržene posebnemu davčnemu nadzoru, veljajo še posebne omejitve, in sicer: Cigarete: vsi italijanski državljani, starejši od 17 let, lahko uvozijo brez carine po 300 cigaret (15 navadnih zavojčkov), po 150 cigarčkov po 3 grame, 75 cigar ali 400 gramov tobaka za kajenje. Alkoholne pijače: žganih pijač z več kot 22 alkoholnimi stopinjami lahko Italijan, vedno starejši od 17 let, uvozi poldrugi liter, ali 3 litre pijač z manj kot 22 stopinjami (razni aperitivi in močnejša vina) ter po 5 litrov navadnega vina (ali običajno konfekcijo po 6 steklenic). Parfumov je moč brezcarinsko uvoziti po 75 gramov, toaletne vode pa 3 osminke litra. Cariniki bi vas ne smeli grdo gledati, če boste prijavili po 1 kg kave in po 200 gramov kakega posebnega čaja, ki ste ga iztaknili v kakšni trgovinici v tujini, toda le, če ste starejši od 15 let. Vzemimo primer Louisa Thomasa, ki je bil v ameriški ambasadi zadolžen za varnost in izgnan junija 1983. Časopis ga primerja brezposelnemu igralcu, ki išče službo v ženski preobleki in ki ga pooseblja Dustin Hoffman v filmu »Tootsie«, uspešno predvajanem^ tudi na sovjetskih tleh. Tudi Thomas se je sestajal s krajevnimi »ogleduhi« preoblečen v mikavno gospo: brke je skril s posebno masko, vzbokli želodec pa z najlonskim steznikom, nazadnje pa si nadel živorožnato žensko obleko. Z brki, ki jih je Thomas skrival, pa je svoje poteze spreminjal drugi ameriški »diplomat«, sicer politični svetnik Michael Sellers. Na tajne sestanke se je odpravljal še z lasuljo in naočniki, ki jih po pravici ni potreboval. »Izvestja« priobčujejo tudi dokazno gradivo o Sellersovi spretnosti v kamufli-ranju: gre za fotografska posnetka, ki vohuna kažeta takšnega kakršen v resnici je, oziroma zamaskiranega. Fotografiji sta bili posneti 10. marca letos. Sovjetska revija naglaša, da sta preoblačenje in kamufliranje le ena od tolikih metod, h katerim se zateka CIA v svoji »politiki umorov za vogalom, rušenja Washingtonu nepovoljnih režimov in preganjanja tistih, ki mislijo drugače«. Nazadnje pa vse te figure, kot rečeno, množijo vrste diplomatov, ki morajo predčasno iz Sovjetske zveze, zaključuje revija. Pariški modni krik Francoski modni kreator Pierre Balmain je predstavil to "stvaritev" za bodočo sezono: volneno obleko slonove barve z neobičajnim dekoltejem in klobuk iz pravega petelinjega perja. (telefoto AP) V Sofiji govorijo o »obnovitvi bolgarske narodne zavesti« Problemi muslimanov v Bolgariji ponovno burijo odnose s Turčijo SOFIJA Pred dvema letoma so začele iz bolgarskih muslimanskih naselij prihajati vesti, da se tamkaj odvija »končna faza obnovitve bolgarske narodne zavesti« in da prebivalci prostovoljno spreminjajo turška oziroma arabska imena v bolgarska. V turškem tisku so medtem objavljali novice o nasilni asimilaciji turške manjšine na bolgarskih tleh. To polemično obtoževanje med Bolgarijo in Turčijo se je tako zaostrilo, da so celo odnosi med državama načeti, ker vsaka stran ostaja trdno na svojih stališčih. Bolgari trdijo, da nimajo znotraj državnih meja niti turške niti drugih manjšin in da na teritoriju Bolgarije živi »enotni bolgarski narod«. Iz Ankare pa vztrajno obveščajo svetovno javnost, kako je milijon njihovih rojakov pod pritiskom, da se odrečejo svoji narodni in verski pripadnosti. Sofija je pozvala turško vlado, naj preneha s to »antibol-garsko kampanjo« in z vmešavanjem v bolgarske notranje zadeve. Doktor filozofije Orlin Zagorov je v bolgarskem dnevniku »Moskovska tribuna« komentiral to zaključno fazo prebujanja narodne zavesti bolgarskih muslimanov. Zagorov, ki je tudi podpredsednik Zbora za razvoj duhovnih vrednot pri državnem zboru, trdi, da bivši turški imperij ni nikoli predstavljal jezikovne, verske, kulturne in sploh duhovne celote. Sama sedanja turška država zaobjema ozemlje, na katerem več kot polovica prebivalcev ni turške narodnosti-Nadalje Zagorov pravi, da je ostalo v bolgarskih mejah »po ruski osvoboditvi od turškega suženjstva« približno 500.000 muslimanov, ki pa se po njegovem sploh ne razlikujejo od ostalih Bolgarov, češ da se je turški »nacionalizem« na Bolgarskem pojavil kasneje zaradi »panturških in panislamskih« vplivov. Že od začetka stoletja se Turčija in Bolgarija pogajata glede izseljevanja muslimanov iz Bolgarije, vendar do masovnega izseljevanja ni nikoli prišlo. Po Zagorovu Turčija ni bila zainteresirana, da sploh sprejme izseljene manjšinče. Po podpisih številnih sporazumov sta obe državi P° letu 1978 izjavili, da je izseljevanje zaključeno in s tem je po mnenju Zagorova zaključeno tudi vprašanje obstoja turškega prebivalstva v Bolgariji. Zato »proces prebujanja bolgarske narodne zavesti pri muslimanih ni nobena nasilna asimilacija, saj na bolgarskih tleh ne živi noben tal narod«, zaključuje priznani profesor. Polemike zaradi proslav obletnice berlinskega zidu BONN Parlamentarni državni sekretar v zveznem ministrstvu za med-nemške zadeve Hennig je izjavil, da so slovesnosti, ki jih nameravajo 13. avgusta organizirati v nemški demokratični republiki ob 25-letnici berlinskega zidu izraz "sprevrženega mišljenja". Hennig je v radijskem intervjuju dejal, da je berlinski zid dokaz za trajno šibkost NDR in stalna obtožba kršitve človekovih pravic. Dejstvo, da namerava NDR to obletnico praznovati s paradami in spominskimi prireditvami, kaže, da obstja tam komunistična diktatura, ki cinično pači resnico. Praznovati to obletnico, je prav tako, kot če bi človek praznoval amputacijo lastnega uda, je pristavil politik unije CDU-CSU. Izjemna gneča na šentiljski meji MARIBOR Najhujšo gnečo letos je doživel šentiljski obmejni prehod (in njegovi sosedi), ko so se začele počitnice v severnih deželah in se je za številne Nemce začela selitev na jug. Na šentiljskem prehodu so zabeležili rekordne številke: v petek je v štirinajstih kolonah vstopilo 82.964 potnikov v 18.551 osebnih vozilih. V to množico je "trčila" dopustniška izmena odhajajočih, in sicer 35.024 potnikov v 8.097 osebnih avtomobilih in avtobusih. Navkljub tri kilometre dolgi koloni na avstrijski strani se je čakalna doba gibala okoli dveh ur. V soboto je vstopilo rekordnih 96.829 potnikov v 32.286 osebnih avtomobilih (v 13 kolonah) in dveh avtobusnih kolonah. Kljub temu pa je znašala čakalna doba samo 60 minut. Izstopilo pa je 47.804 potnikov v 15.934 osebnih avtomobilih in avtobusih. Riše: Ž. LORDANIČ 23. V SOBO JE PLANIL 6AVRO.. MAMA, KONEC JE Z NAMI I KMETJE SO NAPAPL1 &RA17. LE NAJ! SE BOMO ŽE BRANILI TEČAJ SO KMETJE VORLI GRAJSKA VRATA.