Valerij Mokienko, Alfred Wurm, Cesko-rusky frazeologicky slovnik
(Olomouc 2002) Janez Keber
IZVLEČEK: V prispevku je predstavljen primerjalni češko-ruski frazeološki slovar avtorjev Valerija Mokienka (ruski del) in Alfreda Wurma (češki del). Slovar ima okrog 9000 abecedno urejenih čeških frazeoloških enot in obsega 659 strani. Zasnoval ga je Alfred Wurm v 50. letih 20. stoletja.
Valerij Mokienko, Alfred Wurm, The Czech-Russian Phraseological Dictionary (Olomouc 2002)
ABSTRACT: The article presents the comparative phraseological dictionary of Czech and Russian by Valerij Mokienko (the Russian part) and Alfred Wurm (the Czech part). The dictionary comprises about 9,000 Czech phraseological entries listed in alphabetical order on 659pages. The concept by Alfred Wurm dates back to the 19509s.
V prispevku bom na kratko predstavil primerjalni češko-ruski frazeološki slovar avtorjev Valerija Mokienka (ruski del) in Alfreda Wurma (češki del).1 Slovar vsebuje okrog 9000 abecedno urejenih čeških frazeoloških enot in obsega 659 strani. Zasnoval gaje Alfred Wurm v 50. letih 20. stoletja. Ta je imel najprej namen zbrati bogat češki frazeološki fond in ga opremiti najprej z ruskimi, potem pa še z nemškimi in slovaškimi ustrezniki. Sredi za enega raziskovalca tako obsežno zastavljenega dela je prof. A. Wurm umrl. Njegovo delo je nadaljeval profesor leningrajske univerze V. Mokienko, s katerim sta sicer sodelovala že za njegovega življenja. Kartoteko A. Wurma, kije temeljila predvsem na pogovornem jeziku, je V. Mokienko dopolnil z gradivom iz leposlovja in publicistike. Osnovna kartotečna baza slovarja, ki sojo v 30 letih zbrali oba avtorja in njuni učenci, šteje v celoti več kot 250.000 listkov. Tako je npr. v njih izbor izpisov iz del več kot 400 čeških pisateljev 19. -20. stoletja. Pri delu za slovar je torej sodeloval velik kolektiv sodelavcev -Mokienkovih ruskih in tujih študentov ter recenzentov, redaktorjev in drugih. Slovar izhaja iz leksikografske tradicije dvojezične frazeologije, a je obogaten z novim pristopom, tj. z ideografskim navajanjem analognih sopomenk, s čimer se razlikuje od že izdanih frazeoloških slovarjev. Na žalost je bilo zaradi velikega obsega in
Po podatkih iz predgovorov obstaja že Rusko-česky slovnik frazeologicky avtorice M. Matinkove, kije izšel leta 1963 v Pragi.
Janez Keber: Valerij Mokienko, Alfred Wurm, Cesko-rusky frazeologicky slovnik...
zaradi različnih ekstraleksikografskih vzrokov iz rokopisne verzije v končni izdaji izločeno vse ilustrativno (citatno) gradivo iz del čeških pisateljev 19. - 20. stoletja. To predstavlja vsaj 70 % vsega korpusa, ki je bistveno pripomogel k zelo dognani obdelavi slovarskih člankov. S tem ilustrativnim gradivom bi slovar obsegal okrog 2000 strani. Za primerjavo naj navedem, da ima Francosko-ruski frazeološki slovar iz leta 1963 s francoskimi citati in ruskimi prevodi ob sicer precej večjem formatu 1111 strani, na katerih je 35.000 frazeoloških iztočnic.2
Kot je poudarjeno v predgovorih, je obravnavani slovar namenjen vsem, ki berejo in prevajajo češka književna dela, ki se učijo češkega jezika ali ga raziskujejo. Zelo koristen bo tudi za vse, ki se ukvarjajo s primerjalno frazeologijo več jezikov. V ta namen, tj. za iskanje čeških in ruskih frazeloških ustreznikov slovenskim v Frazeološkem slovarju slovenskega jezika, mi je ta slovar po 13. mednarodnem slavističnem kongresu v Ljubljani leta 2003 podaril njegov soavtor V. Mokienko. Lahko povem, da podarjeni slovar odlično služi svojemu namenu.
Po tem uvodu, za katerega sem bistvene podatke našel v krajšem češkem (str. 5) in daljšem ruskem predgovoru (str. 7-11), bom na kratko opisal zgradbo Češko-ruskega frazeološkega slovarja. Struktura slovarja je zelo pregledno in z obarvanimi zgledi dvakrat pojasnjena na dveh prvih in dveh zadnjih platničnih straneh (tako daje vseeno, ali odpremo slovar spredaj ali zadaj), in to v naslednjih poglavjih (ruski frazemi so zaradi poenostavitve tiska prečrkovani, geselske besede in frazemi pa so namesto obarvanosti podčrtani):
GESLA
Geselske besede so zapisane z velikimi krepkimi črkami in razporejene abecedno, npr. ABECEDA, ABRAHAM, ABRAHAMÛV, ADAM, ADAMÛV.
RAZPOREDITEV FRAZEMOV
Frazemi so razvrščeni pod geselsko besedo. Kot geselska beseda nastopa ena od polnopomenskih sestavin izraza, najpogosteje samostalnik, npr. pod ADRESA frazem byt na nesprâvné adrese, BABINSKY koukat jako Babinsky.
Če ima geselska beseda večje število frazemov, so ti razvrščeni abecedno po končnici geselske besede, npr. ma plné ruce prâce, ruka osudu, brânit se rukama nohama, mâvnout rukou, zobe z ruky.
Frazemi, v katerih je geselska beseda pridevnik, se razvrščajo po abecedi samostalnikov, npr. DLOUHY: dlouhy jako Lovosice. jak je rok dlouhy.
SKLICEVALNA GESLA
Pri vsaki sestavini frazema (razen pri glavni) je kazalka z navedbo številke glavnega gesla, npr. BLESK: hromy a bleski v. H = 476; CERVENY: cerveny jako pivofika v. P = 360.
2 Glej V. G. Gak, I. A. Kunina, I. P. Lalaev, N. A. Movšovič, Ja. I. Recker, O. A. Hortik, Francuzsko-russkij frazeologičeskij slovar', Moskva 1963.
Janez Keber: Valerij Mokienko, Alfred Wurm, Cesko-rusky frazeologicky slovnik...
RUSKI EKVIVALENTI (= USTREZNIKI)
Navadno je navedenih več ruskih ustreznikov, a tako, da je na prvem mestu frazem, ki najbolj ustreza češkemu geselskemu izrazu, npr. ma čeho plnä usta - u nego s jazyka ne shodit čto; u nego vse vremja na jazyke čto; on tol'ko i govorit, čto o čem.
DOBESEDNI PREVOD
Pri frazemih, ki nimajo pravih frazeoloških ekvivalentov, je naveden dobesedni prevod, npr. nosit sovy do Aten - vozit drova v les <dosl. nosit' sov v Afiny>.
STILNA OZNAČENOST
Podatki o stilni označenosti frazemov so navedeni v češčini s kurzivo, npr. den brannosti žerr. - den' vydaci zarplaty.
NAGLAS
Naglas v ruskih besedah je označen s podčrtanjem naglašenega samoglasnika, npr. je mu do breku - on čut' ne placet.
OBLIKA FRAZEMA
Geselski frazem je praviloma naveden v svoji nevtralni obliki (tj. v imenovalniku, nedoločniku v dovršni in nedovršni obliki ipd.); kjer je ni, jo nadomešča njegova najbolj uporabljana oblika, npr. objevit/objejovat Ameriku; tahâ to za uši.
SISTEMSKI ODNOSI FRAZEMOV
Homonimni frazemi se navajajo kot samostojna gesla in se razlikujejo po nadpisani številki, npr. menit barvu1 - blednet' i krasnet'; menjat'sja v lice in menit barvu2 - menjat' svoi ubeždenija; perekrašivatsja.
Večpomenski izrazi se navajajo pod enako številko in se označujejo s številkami1,2 itd., npr. vymknout se komu z rukou - 1 otbit'sja u kogo iz ruk;2 vyjti u kogo iz-pod kontrolja.
Frazeološke sopomenke, leksikalne, strukturnogramatične in pomenske analogije se uvajajo z oznako Srov. Geselska beseda je označena s krepko pisavo, npr. stary jako Abraham Srov. pamatuje Abrahama.
Protipomenke (antonimi) so uvrščene za sopomenkami in analogijami z oznako Srov. antonymické, npr. malovat co rûzovymi barvami, tež v rûzovyh barvâch ... Srov. antonymické malovat co cernymi barvami.
Frazeološke variante se razlikujejo grafično. Variante geselske besede uvaja oznaka tež, npr. nastrčena figura, tež osoba.
Leksikalne variante sestavin frazema so navedene v okroglem oklepaju, npr. zdvihnout/zdvihat (zvednout/zvedaf) rukavici.
3 Gl. A. K. Birih, V. M. Mokienko, L. I. Stepanova, Slovar' russkoj frazeologii, Istoriko -etimologičeskij spravočnik, Sankt-Peterburg 1998.
Janez Keber: Valerij Mokienko, Alfred Wurm, Cesko-rusky frazeologicky slovnik...
Razširjajoče sestavine so navedene v oglatih oklepajih, npr. citit se jako rybicka [ve vode].
NAVODILA ZA UPORABO
Za že omenjenima češkim in ruskim predgovorom sledijo podrobna navodila za uporabo slovarja (str. 12-19). V njih je bolj izčrpno in z več zgledi opisano to, kar bralec na kratko izve na platničnih straneh, zato jih je za uspešno rabo slovarja vredno prebrati. Zanimiva so tudi za raziskovalce primerjalne, kontrastivne frazeologije, saj odražajo bogato poznavanje večjezične frazeologije ter njenega podajanja in razlaganja v frazeoloških slovarjih. Seveda pa je za raziskovalca frazeologije najbolj zanimivo listanje po slovarskem delu, v katerem se spoznava s konkretnimi frazemi v dveh jezikih.
SLOVARSKI DEL
Ta del (str. 21-659) vsebuje češke frazeme, tiskane dvokolonsko po abecednem redu njihovih polnopomenskih sestavin. Zelo opazna je oštevilčenost geselskih frazemov v okviru posamezne črke. Ti vsebujejo ruski ekvivalent in vse, kar je predvideno v že obravnavani strukturi slovarja. Tako je npr. pri črki A 105 oštevilčenih frazemov, pri črki B 576, D 531, K 790, P 832, S 659, V 439, Z 311, Ž 137. Oštevilčenost omogoča hitro iskanje oštevilčenih frazemov, zlasti pri geselskih besedah z velikim številom frazemov. Nanje nas usmerjajo sklicevalni frazemi. Tako pri pridevniški iztočnici CERVENY najdemo tudi naslednje sklicevalne frazeme z vzorcem cerveny jako..., tj. rdeč kot...: cerveny jako cihla v. C = 109; cerveny jako jabličko, v. J = 5; červen^ jako krev v. K = 548; cerveny jako krocan v. K = 627; cerveny jako ohen v. O = 68; cerveny jako pivoüka v. P = 360; cerveny jako rak v. R = 21. Oštevilčevanje frazemov v dvojezičnih frazeoloških slovarjih ni novost. Najdemo ga npr. v že omenjenem Francosko-ruskem frazeološkem slovarju (gl. op. 2).
V nadaljevanju bom ob pritegnitvi slovenskih frazemov navedel nekaj čeških in ruskih ustreznikov, ki so predstavno enaki ali različni. Glede na to, da gre za zahodni, južni in vzhodni slovanski jezik, so lahko take primerjave zelo zanimive. Z njimi se sicer srečujem pri svojem vsakodnevnem pisanju Frazeološkega slovarja slovenskega jezika.
Češkemu je v [pëkné] kaši ustrezata rusko on popal (vlip) v istoriju in slovensko je v [lepi] kaši. V slovarju je s kazalko Srov. navedena še analogna češka sopomenka je v [pëkné] bryndë, kateri ustrezata slovenski je v godlji in je v zosu. V tem primeru se predstavno razlikuje ruski ustreznik, ki ga razlagajo kot kalk iz nemškega der Geschichte angehören (dobesedno: 'pripadati zgodovini'), prvotno 'priti v letopis zgodovinskih dogodkov' z verjetno negativno konotacijo (gl. Slovar' ruskoj frazeologii, 2363).
Češkemu dëlat si (tropit si) kaspary, tež kaspârky, kašprlata z koho, čeho ustrezata rusko delat' (vystavljaf) durakom itd. ter slovensko delati se norca iz koga. V tem primeru sta si bližja ruski in slovenski frazem, medtem ko češke sestavine kaspary, kaspârky, kašprlata kažejo na izposojo iz nemščine, v kateri je ime Kasper, tj. Gašper, posplošeno v oznako za komično figuro (prim, ime za nemško
Janez Keber: Valerij Mokienko, Alfred Wurm, Cesko-rusky frazeologicky slovnik...
167
lutkovno gledališče Kasperltheater). V slovenščini mu ustreza pavliha, ki ga je uvedel Fran Levstik s satiričnim listom Pavliha. Je tudi sestavina sopomenskega     * frazema imeti koga za pavliho 'norčevati se iz koga', njegova različica pavluha pa    ^ je v reklu pavluha nima sluha, dokler mu hrbta ne nabuha v pomenu 'kdor noče    z slišati, bo pa čutil'. n
Češkemu posadit (hodit) komu červeneho kohouta [na srfechu] ustrezata * rusko pustit' komu krasnogo petuha [na krysu] in slovensko spustiti (posaditi) 0 komu (rdečega) petelina na streho 'zažgati komu hišo'. Izraz rdeči (ognjeni) petelin v pomenu 'ogenj, požar', v nemščini der rote Hahn, temelji na simboliki petelina, o čemer govori med drugim naslednji citat: Zaradi žarjave barve in leskečega očesa ^ so ga (= petelina) že od nekdaj jemali za simbol plamena in prav zato rekajo, kedar ^ gori: Petelin pleše po strehi (J. Ogrinec, Obrazi iz narave, SG 1868, 96). O drugih c# poskusih razlage gl. Slovar' ruskoj frazeologii, 443.
Češkemu od kolébky až do hrobu ustrezata rusko ot kolybeli do mogily in    a* slovensko od zibelke do groba 'od rojstva do smrti, vse življenje'. <
Češkemu hâzet/hodit (zahazovat/zahodit) flintu do žita; seknout flintou do N žita ustrezata rusko skladyvat'/slozit' oružie itd. ter slovensko vreči puško v koruzo. Sestavina flinta v češkem jeziku (enako slovaškem) kaže na nemško die Flinte ins ^ Korn werfen, medtem ko sestavina puška v slovenščini (in hrvaščini) to povezavo f" zabrisuje. Ruski frazem ne vsebuje cilja, kamor se odvrže orožje, medtem ko ustrezno ^ srbsko baciti koplje u trnje (ledinu) kaže na starejše stanje, ki je že v latinskem & hastam abicere, tj. 'odvreči kopje', preneseno 'vse izgubiti' (pri Ciceru) in clavum ^ abicere, tj. 'izpustiti krmilo'. ^
Češkemu dëlat (činit)/udelat z kornara velblouda (vola, slona zf.) ustrezajo O rusko delatVsdelat' iz muhi slona; delatVsdelat' iz gorošinki goru zf. (iz kapli okean zf.) ter slovensko delati (narediti) iz muhe slona. Izbor sestavin, ki označujejo velike živali, je različen v češčini, medtem ko je v ruskem in slovenskem jeziku N slon. Slednji je tudi v češčini, a se uporablja redko. Manj ustrezni ruski ustrezniki nimajo sestavin z živalskimi poimenovanji. O menjavanju živalskih poimenovanj v sestavi sopomenskih frazemov gl. J. Keber, Živali v prispodobah II, 1998, poglavje Zamenljivost živalskih nazivov v frazeologemih, 358-370, in Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih, Jezikoslovni zapiski 1998, št. 4, 99-112.
S tem končujem svoje kratko listanje po Češko-ruskem frazeološkem slovarju avtorjev V. Mokienka in Alfreda Wurma. Ob tem bi poudaril zlasti njegovo vsebinsko in tehnično dognanost ter obseg. Slednje velja predvsem za obsežno gradivno bazo, na osnovi katere je bil izdelan. Kljub obžalovanju, da je bilo na koncu izločeno bogato češko ponazarjalno gradivo, za katero lahko upamo, da bo uporabljeno pri kakem drugem citatnem frazeološkem slovarju, ugotavljam, da imamo uporabniki na razpolago še eno odlično delo češke in ruske frazeologije, za katero zaslužita priznanje oba avtorja s sodelavci.