DUHOVNI PASTIR Izhaja vsak mesec. — Velja 4 gld. na leto. letnik IV. V Ljubljani, maja 1887. 5. zvezek. Tretja nedelja po veliki noči. I. Žalost pa veselje dobrih in hudobnih. Resnično, resnično vam povem: vi bote jokali in žalovali, svet se bo pa veselil; vi bote žalovali, ali vaša žalost se bo v veselje spremenila. Jan. 16, 20. Ločiti se je težko; težko onemu, ki odhaja, kakor tudi njim, ki ganejo doma. Saj je prirojeno človeškemu srcu, da si želi ohraniti °> kar se mu je priljubilo in bolest nam napolnjuje dušo, ko nas ZaPuščajo oni, kojih ljubezen in zaupanje smo si pridobili. Kadar ZaPušča dober oče svojo družino, napravljaje se na dolgo pot, tedaj ^ je užaljena duša ob uri ločitve, oko mu je solzno pri zadnjem P°gledu svojih dragih. Nič manjša pa ni tudi žalost ostalih; vedno P°grešajo ljubega jim očeta, čutijo se osamele, zapuščene. Takih čutil polno bilo je tudi srce Jezusovo in učencev Njenih- Napočila je ura ločitve; Učenik se mora posloviti od ljubljenih cev ter vrniti se k Očetu. Tako po očetovsko jih je ljubil, tako ačen skrb, en je bil za njih blagor. In učenci — tudi oni so mu bili udani dušo in telesom, odkrili so mu svoja po resnici koprneča srca. In 86 Je trel)a ! Ni li bilo to težko Gospodu ? Še mnogo t(% pa bila je ta ločitev učencem; kajti On, njih edino veselje, oJ. A J ^ UWUW1U) ““'J*4 AAJIAA OUIUV TOOCJ 'aa ljubezen, On, njih Gospod in Učenik jih zapušča, zapušča ™ ttRroni. Kako žalostno, grenko pač to!! Kako pa je tešil Gospod žalost svojih dragih? Jim je morda ^eal veselje, brezskrbno življenje, slavo, bogastvo in čast? Vsega Lp. ne- Odkrito napovedal jim je britkosti, trpljenje in preganjanje, ■l|tl jo čakalo, zraven pa tudi po prestanem trpljenji neizmerno srečo in brezkrajno veselje, rekoč: Resnično, resnično vam povem-vi hote jolcali in žalovali, svet se bo pa veselil; vi hote žalovali, ali vaša žalost se bo v veselje spremenila. — To vse se je natanko spolnilo. Med tem, ko je Jezus trpel, na križu visel in v grobu ležal, bili so otožni aposteljni in učenci, podobni razkropljeni, poraženi čedi; svet pa, nasprotniki Jezusovi veselili so se in radovali, za trdno meneč, da so ga ugonobili — Začetnika življenja. Toda zasvitala se je zarija v jutro velikonočne nedelje in Gospod je vstal, premagavši svet in pekel, osramotil je sovražnike, potrdil svoj uk, ustanovil svojo cerkev nepremagljivo do konca sveta. In v veselje spremenila se je žalost učencev. Tako bilo je pred vnebohodom Gospodovim, tako ostalo je tudi po vnebohodu Njegovem za aposteljne in učence, za vso cerkev Kristusovo, za nas vse: za žalostjo veselje; za svet pa, za Kristusu in njegovi cerkvi sovražni svet: za veseljem žalost. Kar je svetu v veselje, to je pravemu kristijanu v žalost; a kmal° minulo bo veselje svetč, ter se spremenilo v žalost, za kristijana pa bo nastopila po kratkem času žalovanj® doba neskaljenega, večnega veselja. Kako tolažljiva je ta resnica za vse verne, kako pomenljiv® zlasti v sedanjih časih! Izvolimo si jo toraj danes v predmet svojeg® premišljevanja! Odkar je včlovečeni Sin božji razlil po zemlji nebeški svoj nauk, vidimo vse človeštvo razdeljeno v dva velikanska tabora. V nepre-trgani vrsti krutega bojevanja stojita si nasproti duh božji in duh sveta, otroci Božji in otroci sveta. — Kateri pa so otroci svetil’ Ljudje, ki so odpali od Boga, ki mu odrekajo pokorščino, ki g® D° nehajo žaliti s pregrehami in hudobijami, to so otroci svetil-Nazori in nauki nasprotujoči večni resnici, to so nauki svetil. Bel® in dejanja v vednem nasprotji z voljo božjo, to jo življenje svetil-Ker se pa svet s svojimi krivimi nauki in brezbožnimi deli tako sovražno vzdiguje zoper Boga, zoper Kristusa, zoper sv. cerkev, zopet vero, v kazen zato izročil ga je Bog oblasti satanovi, zato zaklical je Kristus svetu: gorje! In prav med ta svet, med to kraljestvo satanovo postavil je Kristus svojo cerkev, kraljestvo božje, da bi rešil« kar je izgubljenega. Ljudi, živeče v tem kraljestvu in pokorne svoje® stvarniku, zovemo otroke Božje. Resnico sv. vere so nauki njihov'1 Spolnovanje božjih postav, vaja v krščanskih čednostih in udanost v voljo božjo je edino vodilo za življenje Božjih otrok. Kralj teg® 285 kraljestva je Kristus, kakor se je sam izrazil pred Pilatom, rekoč: sem Kralj. Tu imate, predragi v Kristusu 1 na eni strani svet, na drugi kraljestvo božje; in sedaj bote lahko umeli, zakaj da žaluje kristijan, kadar se svet veseli. Kar je otroku Božjemu najljubše in najdražje, kar mu je ve-SeUe v življenji in tolažba v smrti, je vera njegova v trojedinega S°ga. To pa je večno življenje, da spoznajo Tebe edino pravega B°ga in M si ga poslal Jezusa Kristusa. Badostno pripoznava, da ^ neskončna ljubezen Stvarnikova ga je poklicala v življenje, ga storila otroka, ljubljenca božjega, da sme imenovati očeta Njega, ki s' je nad zvezdami postavil svoj prestol. Otrok Božji veruje, da ista jinbezen nagnila je tudi Sinu božjega, da je stopil iz nebes v borne 'jasl>, iz jasli na križ ter dal življenje za svoje. On veruje, da se Je s križa podal tje v tabrnakelj, da v presv. zakramentu vedno ^ed nami prebiva ter nas krepči z nebeško jedjo. On veruje, da s' je sv. Duh izvolil naše telo v bivališče svoje, da s posvečujočo mi- losti ‘Jo v sv. zakramentih kinča in lepša dušo našo. Vse to veruje ®°žji otrok. In prav iz te vere raste mu upanje tudi v najtežavnejših slučajih življenja, iz te vere razcvita se najčistejša ljubezen njegova; 1 dna svoje duše ljubi Boga. Ko pa vidi, kako malo časti in spoštovanja uživa dobrotljivi Oče od svojih stvari, kako hudobno se “tjubuje njegovi sveti volji, kako trdovratno se prelomljujejo zapovedi nJegove; ko vidi, kako malo hvaležnosti se skazuje Izveličarju zadelo prečenja, kako se Sin božji s pregrehami in hudobijami znova pri-)!Ja na križ; ko vidi, kolika nečast se dela Jezusu pričujočemu v Sv- zakramentu; ko vidi, kako malomarno se zametuje pomoč sv. Duha, kako malo jih zajema iz vrelcev milosti božje; ko vidi, kako se čedalje bolj širi in širi nevera in brezbožnost, kako neusmiljeno se z n°gami teptajo njemu najsvetejše svetinje; tedaj mu žaluje frce. Svet pa ne pozni te žalosti, je ne umeje; smeja, krohoče se '■ kn če se taji Bog v svojem bistvu, vstvarjenju, odrešenju in podenju, če se zanikava večnost, zanikava pekel, zanikava sodba, e£a se svet veseli. Vera uči otroka Božjega živeti po njega namenu in cilju. Bog Hln ir Je edino hrepenenje, zedinjenje z Bogom najsrčnejša želja nje-^°Va- (Jasno imetje mu služi le v dosego svojega namena; rabi ga v ^afjt božjo in bližnjemu v korist, dobro vedoč za besede aposteljnove: k. Iščite najpoprcj kraljestva božjega in njegove pravice in vse dnu/0 vam bo privrženo! Kdor pa si je vero iztrgal iz srca, ta je že zgrešil svoj poklic. Nebes si išče na zemlji, za večnost ne skrbi. Uklanja se zlatemu teletu, za denar in samo za denar — koliko se jih pač ne trudi od ranjega jutra do poznega mraka! In tako navezani na blestečo grudo — kako rado se zgodi, da premnogokrat pozabijo n3 najsvetejše dolžnosti svoje, da lahkomišljeno zamenjavajo časno z večnim, posvetno z nebeškim, telesno z duševnim, da iščejo najprej’ večkrat celo edino le kraljestvo sveta, posvetnega blaga in dobička, zgubivši pri tem kraljestvo božje in pravice njegove. Nimajo več časa celo za najpotrebnejše molitve, ne za posvečevanje Gospodovih dni, ne za poslušanje božje besede, ne za daritev sv. maše; nimajo časa za prejem sv. zakramentov, za izveličanje svoje duše; nimajo časa za vzgojo otrok, ne za skrb svojih podložnih. Srečo, zdravje, čast in poštenje — vse pripravljeni so žrtvovati, samo da ustrežejo svojemu maliku , lakomnosti, samopašnosti. Nimajo časa nasitit’ lačnega in obleči nazega, revščine celo videti ne morejo, od prag3 odganjajo berača, gluho jim je uho za ubožcev vpijočo potrebo. Kjer je ugasnila ljubezen do Boga, tam je tudi ni ljubezni do bližnjega; na nje mestu šopiri se črna sebičnost, učeč, da je vsakdo sam sebi cilj in namen. Z žalostjo ozira se otrok Božji na žalostne posledice tega P°' gubnega nauka. S strahom opazuje, kako daleč tira človeka dobička-željnost, kako se mu more vsa boljša čuvstva, kako neusmiljeno se izsesavajo že tako onemogle delavčeve moči, kako se enako obrabljenemu orodju slednjič zavrže ubogi trpin. Tukaj gorostasno nakopičenje mrtvega kapitala v rokah nekaterih, tam pa neutolažljiv3 beda tisočerih, borečih se za življenje; tukaj v krasni palači z vse)’’ nepotrebnim preobložene mize mogotcev, tamkaj v raztrgani koči kruha stradajoča rodbina! Vse to videti: mu žaluje srce. Sve| pa ne čuti te žalosti, po sili odvrača oči od bede človeške, poznali je neče. In če večina le po zemlji rije, le po minljivem blagu hlepi’ le za-se skrbi, le za-se dela, pozabivši pri tem popolnoma na nad-naravni svoj cilj, tega se svet veseli. Namen otroka Božjega je, preseliti se z zemeljskega potovanj3 v nebeške višine, kjer jo pripravljenih mnogo bivališč. Ondi pri Očet” je naša prava domovina, z Bogom so združiti na vekomaj, njega gle' dati z obličja v obličje, to jo kristijana konečna sreča. V skrivne”1 razodenji sv. Janeza pa beremo o nebeškem Jeruzalemu: Nič čistega ne pojde v nebeško kraljestvo. Otrok Božji spoznava toraj zft IlaJ večjo svojo nalogo, za najvažnejšo skrb na zemlji: hrepeneti po čistosti dušni in telesni. Bog nas je izvolil pred stvarjenjem sveta, bi bili sveti in neomadeževani pred njegovim obličjem. (Ef. 1, 4.) Zato pa tudi tolikanj skrbi za ta najdražji svoj zaklad. Nad vse na fVetu mu je angeljska čistost in neomadeževana nedolžnost; varuje J° bolj ko punčico svojega očesa. In če se ozre med svet. . . Najde tudi tamkaj tako čuvano to lilijo rajsko? Žalibog, da ne. Gledati m°ra, kako vene nedolžni cvet drug za drugim vsled strupene sape Pohujšanja in zapeljevanja; kako se umika čednost hibom psovanja, sramožljivost nesramnosti; kako razjedajo razburjenih strasti šumeči valovi moči dušne in telesne, kako strašno je že okužila nenravnost vse kroge človeštva. Strast nebrzdanega vživanja, poltne razuzdanosti J6 znamenje, žalostno znamenje sedanjega časa. Z vedno novimi |zunri mehkužnosti in uasladnosti dražijo si imoviti oslabele svoje z'Vee in posnemati žele jih tudi neimoviti. Na to delujejo z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, ne strašijo se nobenih pripomočkov, da le strežejo svojemu poželenju; kajti vživati in kolikor Mogoče veliko vžiti hoče svet. Potem pač ni čuda, da se dandanes tako pogosto ponavljajo uboji, umori, samomori; da se tako malo sP°štuje zvestoba zakonska, da se ne čisla čednost, da se smeši nedolžnost in na skrivnem in očitnem prodaja. Kači enako vliva ta strast svoj strup že v nežna srca otroška in z levovim pogumom razdira tudi najblažje vezi. Iz mest in vasi, z gor in dolin vpije ^ojusoba tega malikovanja do nebes in zavržena čednost in oropana ^dolžnost in psovana sramožljivost in onečasteni udje Kristusovi in oskrunjenj tempelj ni sv. Duha vnemajo pravično jezo božjo, kličoč na zemljo maščevalno šibo njegovo. Ko to vidi Božji otrok, tedaj rQu žaluje srce. Svet pa ne ve nič o tej žalosti, je ne umeje, jaJa in uka. In če zapelje mladino, uniči krepost, oropa nedolžnost, . tlai ponaša se s tem; če prešinja gizdavost in razuzdanost dušo tolo, če zamore s polnimi požirki vživati sladnost, tega se svet 'eseli. j Otrok Božji j<^ prepričan, da le krščanstvo, le vera Kristusova, njegova sv. cerkev je v stanu storiti človeka časno in večno sreč-Zato je pa tudi zvest sin matere sv. cerkve, udan jej je z .So in telesom, njenim naukom klanja se kot božjim naukom, v •'Jenih služabnikih vidi namestnike Kristusove, v njenih naredbah V(dj° božjo. Kar hote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih kar lote razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. In n° ta od Kristusa ustanovljena sv. cerkev, ta zavetnica pravice in miru, ta zaščitnica vede in umetnosti, ta edina podlaga pravega blagostanja je od začetka svojega obstanka pa do današnjega dne izpostavljena silnim napadom ljutih sovražnikov. Zapriseženim sovraštvom rujejo zoper njo; sovražijo njene nauke, ker jim očitajo zmoto; sovražijo njene zapovedi, ker jim branijo v greh; sovražijo sredstva milosti božje, molitev, sv. zakramente, daritev sv. maše, ker se vse to ne strinja z njihovim pregrešnim življenjem; uprav iz tega vzroka sovražijo tudi oznanjevalce sv. resnice, delilce milosti božjih, sovražijo vse, kar nosi pečat krščanstva na sebi. To sovraštvo, kipeče jim v prsih, razodevajo pa tudi z besedo in dejanjem. Naravnost si sicer ne upajo tajiti resnic sv. cerkve in njenega dobrodejnega vpliva, zato pa tolikanj bolj lažejo, obrekujejo ter zasmehujejo cerkev v celoti in nje posameznih delih. Lažejo na skrivnem in očitnem, v besedi i° pismu, o preteklosti in sedanjosti; obrekujejo cerkvenega poglavarja, škofe in mašnike, zasmehujejo nauke, zapovedi, obrede cerkvene; črnijo nje najboljše namene, naprave, dobrote. Da, nič ni tako slabega, grdega, pregrešnega, kar bi se še ne bilo podtikalo cerkvi ter njenim udom in se še ne podtika. Mnogi slišijo te laži, obrekovanja in zasmehovanja, jih bero po knjigah in časnikih, jih gledajo čestokrat na odru gledališčnem in verjamejo lažem, obrekovanju, odobravajo zasmehovanje. — Od sovraštva v besedi pa ni daleč do sovraštva v dejanji. Kajti, kogar kdo sovraži, temu želi škodovati, kakor si k°*‘ bodi. In tega drže se vestno nasprotniki cerkveni. Nobeno sredstvo jim ni presramotno, nobeno orožje prepodlo, kadar veljA zavdati krvavo rano krščanstvu. Zedinjenimi močmi prizadevajo si človeštvo izpuliti iz src še to malo vere, pregnati krščanstvo iz družin in občin, iz šol in društev, iz držav in narodov, sploh iz vsega javnega in z8' sebnega življenja. V koliko se jim je to posrečilo, dokazuje le Pre' jasno sedanja malomarnost in mlačnost v verskih rečeh, sedanjeg8 rodu spridenost, sedanji protiverski in proticerkveni duh, prešinjaj0^ vso kroge društvenega življenja. — Ko vse to vidi Božji otrok, tedaj mu žaluje srce. Svet pa ne pozni te žalosti, je ne umeje, smej8 se jej. In če vidi, da je vzgoja, omika, življenje nekrščansko; da s® mora kristijan, katoličan umikati javnosti; da nima skoro glasu ve niti v javnih, niti v domačih krogih; da se pita krščanstva lu^ s temo, mračnjaštvom, nazadnjaštvom, tega se svet veseli. Ko vidi Božji otrok, da se neštevilno duš tako brezskrbno i£ri na robu pogubljenja, da se celi rodovi, predrzno zanemarjaje edin0 rešilno pomoč, tirajo v časno in večno pogubo, tedaj mu razjed8 žalost srce. Svet pa se posmehuje temu, veselje ima nad sv° Jega brata poginom, ravno s tem iščoč hrane svoji neveri, svojemu napuhu, svojemu neugnanemu poželenju; ravno v tem iščoč brezupnega tolažila brezbožnemu svojemu ravnanju. Toda v knjigi pregovorov beremo: Smeh se meša z žalostjo in Sa veseljem pride žalost, in Kristus tolaži svoje učence: Vaša žalost Se ho v veselje spremenila. A kako to? n. Mnogo nejevercev, krivovercev, grešnikov, sovražnikov sv. cerkve, ®.nogo odpalih od Boga in krščanstva spoznalo je uprav v brezbožnem življenji sveta svojo zmoto, se spravilo z Bogom, s sv. cerkvijo in sedaj jih vidimo kot najgorečnejše otroke Božje. Z lučjo sv. vere dvi- Suili so se nad vse posvetno do svojega Stvarnika: v luči sv. vere gledali so pota milosti, previdnosti božje, gledali pa tudi strahoto Pravičnosti božje, pripravljeno nejevernemu svetu. S ščitom sv. vere Premagali so vse predsodke, saj to je zmaga, ki svet premaga, naša Vera- Berimo njihove spise, slušajmo njih spokorne pogovore, in videli t°mo, kaka sreča jim sije z obraza, kaka zadovoljnost jim kipi iz srca, ker so zopet našli Njega, ki so ga izgubili! „Sedaj sem našel tako piše sloveč spreobrnenec iz novejšega časa — sedaj sem UaŠel v svojem srcu Očeta svojega, ki me je vzel za otroka, Izveii-^arja svojega, ki me je rešil z lastno krvjo in odkupil sužnosti satanove, ^olažnika sv. Duha, ki me obsipa s svojimi milostimi in darovi. Sedaj sP°znam, kako resnično, kako tolažljivo je, kar je obljubil Gospod Sv°jim vernim: Ako me kdo ljubi, bo moje besede spolnoval in bova njemu prišla in pri njem stanovala. (Jan. 14, 23.) Zdaj mi je polna nebeškega miru, rajskega pokoja, neizrekljivega veselja, se ozrem po krasni naravi kamor-koli, povsod najdem svojega “°ga in v Bogu največjo srečo svojo. Pričujočnost Božjo oznanujejo ll)‘ lilije na polji in ptice pod nebom, ker Bog je, ki jih oblači in živi- pričujočnost Božjo oznanuje mi šumeče morje in zvezdnato ^bo, ker Bog je, ki zapoveduje vetrovom in krasi nebesa z veličan-^yom svojim; pričujočnost Božjo oznanja mi vsak človek, ki ga srečam, er v njem gledam Božjo podobo in podobnost. To slišati — komu J1 se ne radovalo srce, komu bi se ne topila duša v čutih hvaležnih g° ^arnika vsega vesoljstva? In ravno to napravlja nam otrokom °žjim veselje, a svetu žalost! Mnogo slabih, mlačnih, le po posvetnem hrepenečih kristijanov Pri*lo je do spoznanja, da časno blago, suho zlato in puhla čast ni v ^ami nasititi človeškega srca, ne osrečiti človeka. Ko bi bili vstvar- jeni le za ta svet, brez višjega, nadnaravnega cilja, potem bi se še utegnil kdo opravičevati s svojim veseljem nad časnim imetkom. Ker smo pa obdarjeni z neumrljivim, v večnost segajočim duhom, treba nam je višjega, neminljivega veselja, ki nas je v resnici v stanu zadovoljiti, osrečiti. Tako pa je veselje Božjih otrok: ljubezen do Boga in do bližnjega. In Bogu bodi hvala in nam tolažba, da so še na zemlji ljudje, ki spolnujejo zapoved Gospodovo: Ljubi gospoda svojega* Boga ... in svojega bližnjega Icalcor sam sebe! Dokler je sv. Avguštin le svet in veselje sveta ljubil, bil je ves posveten, nečimern; ko ga je pa razvnel plamen Božje ljubezni, postal je h kratu ves drugačen človek. Poprej ni maral za Boga, pozneje pa se je čutil srečnega le v Bogu. To nam sam priznava, v eni svojih pridig poslušalcem tako-le govoreč: O človek, kar ti ljubiš, to si sam, — ljubiš svet, si svet; ljubiš Boga, si — ne, jaz si ne upam izreči, a sv. pismo samo nam povesi Bog; kajti psalmist pravi: Jaz sem rekel: Bogovi ste in sinovi Najvišjega. (Ps. 81, 6.) In ko ga je nekdo vprašal, v čem da obstoji vsa krščanska vera in vsa svetost življenja, mu je na kratko odgovoril: Ljubi in potem stori, kar hočeš! Kdor Boga ljubi, ne bo li storil, kar je njemu dopadljivo? ne bo li njegove zapovedi spolnoval? ne bo li ljubil tudi bližnjega, podobo Božjo? Da, v ljubezni so združene vse čednosti krščanske, kakor so združeni v solneu vsi žarki njegovi-Spolnjenje postave je ljubezen — pravi apostelj. (Rim. 13, 10.) Ta ljubezen plamtela je in plamti še vedno v srcih Božjih otrok. T» ljubezen navdušuje može apostoljske, da hite, ne strašeč se truda, ne nevarnosti, čez daljna morja; da prodira vajo v temne pragozde; da obiskujejo z nevarnostjo svojega življenja surove divjake, hrepeneč po blagem svojem cilju: častiti Boga in izveličati duše. Ta ljubezen vnema kristijane obojega spola, da tudi dandanes še prelivajo kri za sveto svojo vero. Ta ljubezen celi trpečim rane skeleče, trga verig0 jetnikom, otira solze nesrečnim. Ta ljubezen vzbuja v življenje povsod, kjerkoli se časti Kristusovo ime, človeku najkoristnejše naprave, šol°> bolnice, zavetišča: najjasnejše dokaze požrtvovalne ljubezni krščanske-In kaj naj rečem o junakih krščanske ljubezni, ki jih štejemo na tisoče, o kakem Frančišku Šaleškem, Vincencu Pavlanskem, Frančiški Ohantalski itd.? Molčim o njihovih delih, ker že jih je vpisal angelj Gospodov z zlatimi črkami v knjigo življenja. Mi pa občud«' jemo te velikanske učinke ljubezni do Boga in do bližnjega in časti®0 Boga. In to nam napravlja veselje, a svetu žalost! Kdor more umeti, naj umcje — dejal je Jezus svojim učence® priporočevaje jim devištvo. A tedaj še niso umeli oni teh besed* Gospodovih. Ko pa je Tolažnik sv. Duh z ognjenimi jeziki očistil njih Pamet, razsvetilo se je njih spoznanje in tedaj so uvideli vso skrivnost omenjenih besed. Zapustili so, kar jim je bilo najdražje na svetu, 8i naložili križ in hodili za Jezusom. Tako tudi mesenemu poželenju udan človek ne razume duha Božjega. (I. Kor. 11.) Je, kakor konj mezeg, ki pameti nimata. (Ps. 31, 9.) človek, dokler le v zemljo npira svoje oči, dokler le svojemu mesu streže, dokler je navajen izpolniti grešnemu svojemu nagnenju vsaktero željo, tako dolgo ne nnti sladkosti, ki jo okušajo čiste duše v zmagi nad samim seboj, in še le, ko mu začne tajati žarek milosti božje ledeno skorjo krog njegovega za vse lepo, čisto in blago otrpnenega srca, tedaj še-le spoznava visoko vrednost sv. čistosti Božjih otrok; tedaj še-le ve, koliko cene je premagovanje samega sebe. Zato pa tudi potem tako Gsoko čisla to nebeško čednost, ki jo je sam Bog poveličal, izvolivši svoje bivališče v deviškem telesu Marijinem, to čednost, ki nas stori k°gu dopadljive, angeljem enake in večnega veselja vredne. — Z odprtimi rokami sprejemajo otroci Božji take spreobrnence v svojo sredo in yeselijo se jih. Vedno bolj se napolnjuje kraljestvo božje s čistimi dušami, Pravimi nevestami božjega Jagnjeta. Kdo jih sešteje — one nježne mladike na deblu Kristusovem, ki so nepoškodovane od slane zlobnega sVeta puhtele in cvetele edino le za Kristusa? Kdo jih sešteje — duhovne 8'uove in hčere sv. Benedikta, Frančiška, Dominika, Bernarda itd., ki So> zapustivši bogastvo in čast, daleč od svetš, v tihi celici'živeli zares angeljsko življenje? Kdo jih sešteje — potomce knežjih rodovin, ki 80 zametovaje žezla vladarska in vso slavo sveta v ostrih redovih po-k°nli svoje telo, ali pa vsaj pod zunanjim bliščem spokorno obleko n°seči premagovali poželenje mesa? Kdo jih sešteje — bogoljubne duše Sedanjega časa, ki se, premagavši svet in premagavši samega sebe, Jereko vsem prijetnostim življenja, da zamorejo darovati nebeškemu ^ninu svoje srce, svoje vse. — In vse te neštete trume Božjih otrok, Vs' G čisti angelji, angelji v človeškem telesu, v sredi okuženega Sveta ne zadržujejo li uprav ti pravično roko Božjo, pripravljeno vsak ^notek zamahniti nad grešni svet? To dobro vedo otroci Božji, to Počenjajo pa tudi uvidevati zaslepljenci iz nasprotnega tabora. Bolj u Golj se čisla čednost, krepost, nedolžnost; bolj in bolj spoznavajo Judje, kje je iuč jn kje tema, kje pravica in kje krivica, kje resnica n kje laž. In spoznavši svojo zmoto in prevaro obrnejo hrbet lažnji-v'm prerokom, krepko se jim postavijo v bran, boreč se za zboljša-,Je nravnega stanja človeštva. Od dne do dne raste njih število,in to 11 a m v veselje, a svetu v žalost, brezupno žalost! K Hud in dolgotrajen je boj, ki ga bije sv. cerkev od svojega obstanka pa do današnjega dne s kraljestvom satanovim; globoke rane vsekali so jej že nje lastni sinovi, odpadniki, izdajalci; v silnih valovih plaval je že Petrov čolnič, da se je zdelo, zdaj in zdaj pogine; a Vladar vladarjev ne zapusti svojih v sili, razkropi sovražnike, pomil'* valovje. Skala, na kteri sloni vera naša zastavljena je v brezmejnih globinah vsemogočnosti, modrosti in ljubezni trojedinega Boga. Zatorej, če tudi udarjajo šumeči valovi nejevere in krivoverstva ob ladijo sv. Petra; če tudi se zaganjajo vanjo tuleči viharji zdivjanih strasti človeških; če tudi švigajo nad njo ognjeni bliski nenravnosti: cerkev Kristusova stala bo nepremakljivo, svesta si obljube svojega Začetnika: peklenska vrata je ne bodo premagale. — Nad osemnajst sto let že izpostavljena je napadom ljutih sovražnikov. A kje so sedaj nje sovražniki? Pobiti in premagani leže ob desni in levi, njih ime se je pozabilo, njih dela so razrušena, uničena leži njih ošabna moč; cerkev pa dviga vedno častitljivo svojo glavo iz memogredočih neviht, vedno lepše se sveti v svitu vzhajajočega solnca sv. vere, zmago za zmago obhaja v krogu svojih otrok. Nje nepremagljivost priznavajo že nasprotniki njeni. Popuščajo brezvspešne napade, sramotno se umikajo z bojišča, v spravo ponujajo roko. Krščanstvo, katoličanstvo naj reši do roba propada prignano človeštvo! Krščanski nazori rešijo naj narode, državo, družino, človeka! Iz Rima nam dojdi pomoč! Sv. oče pomiri razljutena ljudstva!... Taki klici odmevajo že po palačah cesarskih in kočah priprostih in to nam napravlja veselje i*1 radost, svetu pa žalost in jezo in srd! Slednjič ima otrok Božji v nadlogah in britkostih in težavah sladko tolažilo, da vse to trpljenje ne bo dolgo trpelo in da ga po prestanem trpljenji v večnosti čaka veselje, ki mu ga nihče ne bo mogel vzeti; med tem ko se otroci svetli v britkosti in trpljenju zastonj ozirajo p° pravem tolažniku, s strahom pričakujoč trenotka, ko jim bo pasti v roke živega Boga. Trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati bodoči časti, ki bo nad nami razodeta — pravi sv. Pavel (Rim. 8, 18.) in v skrivnem razodenji sv. Janeza beremo: In Bog bo obrisal vse soUe od njih oči in smrti ne bo več; tudi ne bo več žalovanja, ne upitja> ne bolečine, ker poprejšnje je minulo. Tega se vesele otroci Božj* in se bodo veselili na vseh vekov veke! — Boječi in rie\ verni in prekleti in ubijalci in nečistniki in vražarfi iti malikovalci in vSl lažniki bodo imeli svoj del v ognjenem žveplenem jezeru. (Raz. 21, 4. 8.)* Vsled tega naj žaluje svet, in žaloval bo celo večnost! Žalost otrok Božjih ni toraj nikdar brez pravega veselja ter se konča z večnim veseljem. Veselje otrok tega sveta pa je vedno na-®ešano z žalostjo ter se konča z večno žalostjo. Zatorej predragi! Pustite svetu njegovo veselje, to kratko, minljivo, nestanovitno veselje, ki vas ni v stanu ne nasititi, ne osrečiti in hrepenite po čistem neminljivem veselju, ki je deloma že tu na zemlji uživate, če Bogu zvesto služite, celoma pa onkraj groba v deželi povračila! Bodite potolaženi trpeči in žalujoči, vaša žalost se bo v veselje spremenila; bodite srčni, vstrajni v boju, po boju težkem prejeli bote zmago stavno. Britkost in trpljenje — pravi sv. Krizostom — mine, a venec traja večno; najprvo trnje, potem venec, to nas spodbujaj med trplje-njem. Malo truda prinese nam večno srečo. Če se ne boje mornarji valovja morja, vojaki ne bitek ne ran vsled ozira na minljivo Plačilo, koliko manj se je nam strašiti težav tega življenja, ker ne-besa leže pred nami in ker bo Bog sam naše neizrekljivo plačilo! Fr. Šušteršič. 2. Kaj mine, kaj pa ostane. Jan. 16, 16. Vvoašnjem evangelji: Kadar pa pride on, Duh resnice, vas bo učil 80 resnico. (Jan. 16.) In sv. Duh to izpolnuje v katoliški cerkvi, at(ir° zato po pravici sv. Pavel imenuje steber resnice. Katoliška Cerkev uči namreč vedno nespremenjeno resnico, da svetu um raz-■Svetli in ga tako vodi do milosti, ki mu po grehu ohlajeno srce vži-^aJ° v ljubezni do Boga. Toda vsi na svetu nočejo poslušati resnice božje; apostoli, kakor J111 Jezus govori, niso mogli, a dandanes mnogi nočejo nositi, °*ejo poslušati resnice. Zakaj ne? Zakaj je svet ne sluša? Ne jaz, ZUs naj vam to razloži: Č'c jaz, govori Gospod farizejem, resnico da človek živi v družbi; toraj je vsak človek bližnjemu dolžan |Se> brez česar bi se družba ne mogla ohraniti; jasno pa je, da bi Judje ne mogli skupaj živeti, ko bi eni drugim ne verovali na be-Sedo; verovati bi pa ljudje ne mogli, ko bi ne bil vsak dolžan resnice 8°voriti. In kaj bi bilo s človeško družbo, ko bi ljudje ne bili dolžni junice govoriti? Razpadla bi, kakor nekdaj babelski stolp, ko je °spod ljudem zmešal jezike. In vprašajmo se: Kdo pa razdružuje andanes ljudi, kdo loči domače, sosede, občine itd.? Ali ne laž in z,Uota? Od kod prepiri po hišah, razprtije med sosedi? Ali ne od 'aži? 8 čim satan odvrača kristijane od vere in dobrih del? Ali ne ^ 1 v, ° 'V/'Jo, ker jim svetne dobrote lepše kažejo? Da, človeška družba se drobi z lažmi, zato mora stvarnik človeške družbe laž sovražiti, zato beremo med Pregovori (12, 22.): Gnjusobne so Gospodu lažnjive ustne. Zato pravi sv. Pavel: Odvrzite laž in govorite resnico s svojih bližnjim, ker smo udje eden drugemu. (Ef. 4, 25.) Da, to moramo storiti, ako hočemo, da ne razpade družba človeška, ki je zidana na temlji resnice; to vedo tudi lažnjivci. Eeci jim, da se lažejo; koliko jih bo, ki bodo potrdili, da se res lažejo? Ali se ne izgovarja vsak lažnik, ali ne taji vsak, da laže? Zakaj to? Zato, ker vedo, da jim v družbi ni živeti, ako jim drugi ne bodo vrjeli. — Vsak toraj, ki Boga ljubi, se bo varoval laži, ker Bog laž tako silno sovraži! 3. Lagati ne smemo, ker Bog laž tudi ostro kaznuje.-— Bog uničuje lažnjivce (ps. 57.), beremo v sv. pismu in to nam tudi pričajo zgledi iz sv. pisma. Nekdaj pride Naman, asirski poglavar, ki je bil gobov, k Eli' zeju preroku, da bi ga ozdravil. Elizej mu reče: »Pojdi in umij se sedemkrat v Jordanu in tvoje meso bo zopet doseglo zdravje in očiščen boš“. In šel je in je bil očiščen in popolno ozdravljen gobove bolezni-Zelo hvaležen za to, hvali Izraelovega Boga in reče preroku: »Prosim, da vzameš darilo od svojega hlapca". Pa Elizej prerok neče prav nič vzeti od njega v darilo. To pa sliši Elizejev hlapec, po imenu Giezi, in reče sam sebi: „Moj gospod je zanesel Namanu, da ni vzel od njega, kar mu je prinesel; pa jaz za njim potečem, da kaj prejmem od njega". Steče in reče Namanu: „Moj gospod me je poslal k tebi, rekoč: Zdaj sta prišla k meni dva mladenča z Efrajmovih goni izmed preroških sinov; daj jima talent srebra in dvojno oblačilo, da se pre' oblečeta". In Naman je rekel: »Boljše je, da vzameš dva talenta"-In Giezi vzame, kar mu Naman izroči in se zvečer vrne k Elizeju preroku. In prerok ga vpraša: »Odkod prideš, Giezi?" In je odgovoril-' »Nikamor ni šel tvoj hlapec!" On pa reče: »Ali ni bilo moje srce vpričo, kadar se je mož vrnil tebi nasproti? Zdaj si tedaj prejel srebra in si dobil oblačila, da si kupiš oljnikov in vinogradov in ovac in volov in hlapcev in dekel; pa tudi gobe Namanove se bodo prijel® tebe in tvojega zaroda do vekomaj". In šel je od njega gobov, kakor sneg. (4. Kralj. 5.) Glejte, predragi, kako je Bog kaznoval Giezija, kj se je polaknil premoženja in Elizeju lagal To naj pomnijo vsi, lažejo, ko kupujejo in prodajajo; vedo naj, da jim z lažjo pridobljeno imetje ne bo nikdar v srečo, mar da jih preje ali pozneje zadene strašna kazen, katero je Bog zagrozil lažnjivcem rekoč: Jaz jih hočcf razpršiti kakor pleve, katere raztrese veter v puščavi. To je plaC(l tvoja in tvoj delež, kateri ti je odmerjen, govori Gospod, ker si n(l>ne pozabil in se naslanjal na laž. (Jer. 13, 24. 25.) — In ali se o*.®0 to besede do pičice izpolnile na Ananiji in Satiri, ki sta Petru utajile nekaj denarja, ki sta ga stržila za prodano njivo? Peter reče AnanU1' Zakaj je napolnil satan tvoje srce, da lažeš sv. Buhu in skr iv'1 denar, ki si ga vzel za njivo? Ti nisi ljudem lagal, mar Bot/1, j Ananija to sliši in se zgrudi mrtev na tla. In ko žena ravno tako a*e. reče jej Peter: Glej noge tistih, ki so pokopali tvojega moža, so Pred vratmi, da tudi tebe odneso, in Safira mrtva obleži pred Petrovi nogami. In velik strah je. zavladal po vsej cerkvi in pri vseh, *l *o to slišali. (Dj. ap. 5, 1—12.) O, da tudi sedaj prevzame strah ^Se’ ki to slišijo, ki vidijo, kako strašno Bog lažnjivca kaznuje. Ako ”°g vselej precej po storjeni laži ne kaznuje lažnjivca, stori to iz ^smiljenja, a gotovo je, da laž kaznuje vselej prej ali slej, ako ne na tem svetu, gotovo pri sodbi. Koliko vzrokov za nas, dragi kristijan, da se skrbno varujemo ! Lažnjivec je otrok satanov in Bog sovraži laž in jo ojstro ka-Znuje. Kdo bi hotel v takem strahu živeti, kdo razprt z Bogom služiti satanu? Kdor Boga ljubi in se ga boji, tega ne more storiti. Zato So se svetniki tako skrbno varovali laži. Evzebij iz Cezareje piše: Mi Vettlo, da krepostnega kristijana nikoli ne pregovoriš, da bi lagal; c"e mu ti z udarci ali smrtjo groziš, kliče: Nabrusi meč, zapali °genj; razmesari, žgi moje telo, pa povem ti, da prej popadajo zvezde z neba, nego da čuješ laž iz mojih ust. In kako bi drugače mogli ^'stijani, saj so tako govorili in delali že pravični v stari zavezi. ^Pomnim vas Eleazarja sivolasega. Kakor znano, ni hotel ta starček Jesti prepovedanega mesa in je bil zato obsojen na smrt. Njegovi Prijatelji so ga nagovarjali, naj bi se zlagal in se delal, kakor da bi ^el, samo da si reši življenje. Kaj, da jaz svojo častitljivo starost °skrunim z lažjo ? O ne, tega ne storim nikoli; r a j e želim umreti, Dego bi z lažjo ogrdil svoje sive lase! (2. Mak. 5, 24.) Tako So se svetniki varovali laži, ker so vedeli, da lažnjivec večne Resnice 'Teden gledati. Zato vpraša David Boga rekoč: Gospod, kdo bo Prebival v tvojem šotoru ali kdo bo počival na tvoji sveti gori; in 0(%ovori: Tisti, ki hodi brez madeža in pravično dela; kdor resnico 9°vori v svojem srci, kdor s svojim jezikom ne slepari. (Ps. 14,1. 4.) aaJ lože razumemo, zakaj da je Jezus pri zadnji večerji v svoji slo-Vfisni molitvi tako prisrčno prosil svojega Očeta rekoč: Sveti Oče, po-sveti jih v resnici, beseda tvoja je resnica. (Jan. 17, 11. 17.) Kristijani, . raJ je Jezus tudi za nas molil, tudi za nas želel, da se varujemo b da govorimo resnico, da smo vedno podobnejši večni Resnici. 0 bodi danes naš sklep z Jobom trpinom ta-le: Dokler je diha v Heni, nečejo moje ustnice govoriti krivega, ne moj jezik izgovarjati hži. (Job. 27, 3. 4.) Amen. Andr. Kalan. 2. Kaj naj se vprašujemo po poti proti nebesom? Kam greš? Jan. 16, 5. Mi še nismo v svoji domačiji, — smo še ptujci, popotniki. Jezus Kristus, kateremu je bilo vse človeško življenje znano, je to v marsikaterih podobah pred oči ljudem stavil; rekel je, da človeško življenje na zemlji je delavni dan, po katerem pride noč, ko nihče ne more več delati; drugikrat je primerjal človeško življenje na svetu pripravljanju v svatovščino, kjer čakamo na ženina, ki ima priti, ter opominjal, naj bomo vedno pripravljeni, svatovsko oblečeni in s svetilnicanii v rokah, ker nebeški ženin bo prišel ob uri, ko nihče ne misli. — Tudi je podobno naše življenje na zemlji hiši, v kateri si ljudje vsega potrebnega za prihodno življenje priučijo in preskrbijo; podobno je človeško življenje hiši, v kateri se ljudje odgojujejo za dobre kristi-jane in pokorne otroke nebeškega Očeta. Vse to kaže, da naše življenje je pripravljanje za drugo boljše življenje — je le potovanje r pravo domačijo. Popotniki pa, ko gredo svojo pot, si čas z marsikaterimi vprašanji in pogovori krajšajo, zraven pa v govorico zamaknem pozabijo na trud svojega težkega popotovanja. Kako tudi iui čas svojega potovanja s koristnimi pogovori prav obra-čaj m o in si težki trud lajšajmo, vam bom danes razložil. 1. Prvo, kar se moramo med seboj na popotovanji pogovarjati* je: da smo ptujci, da nam tukaj ni obstanka. Naše truplo sicer na svetu dobi svoj živež in drugo potrebno tudi na zemlji, in se boji od njo se ločiti. Pa zakaj tako? Zato, ker je truplo iz zemlje in spet nazaj v zemljo pojde. Pa drugače je z našo dušo, ta prid0 od Boga in hoče k Bogu nazaj iti, ter ni s tem, kar zemlja daje’ nikoli zadovoljna, zato sta pa telo in duša vedno v vojski, vedno v nasprotnih željah in zahtevah. To pa življenje vedno greni in ni g8; o katerem bi se moglo reči: „Ta ima vse tako, kakor si želiUbogj misli, kako srečen bi bil, ko bi le sto goldinarjev imel; bogatin, kateri ima veliko denarjev, si jih še več želi; hlapec, podložen, bil bi rad gospodar; samec bi se rad oženil, oženjenemu je dolgi čas po sami*' nem stanu. Tako gre vedno naprej, nihče ni zadovoljen s tem, ^ je, bil bi rad kaj druzega; zmiraj si kaj poželi, kar še nima, zmiraJ mu ni kaj prav. To, glejte, nam vse oznanuje, da tukaj nam ni ostal’’ kor tukaj svojih želja ne moremo doseči, toraj je zemlja za nas ie J Ptuja dežela. Toraj vprašujmo se in pogosto govorimo o tem: Kam yreš, ker veš, da ti tukaj ni ostati? 2. Si moramo med potjo v misel jemati, da že gremo iz ptuje dežele, pa ne vemo, kdaj pridemo do konca svojega poto-Vanja. Mi nikoli ne ostanemo na enem mestu, vedno naprej gremo, *n nihče nas ni vstanu udržati, vsak dan, vsako uro smo bliže koncu, Pa vendar ne vemo, kako daleč, ali pa blizo njega smo. Vsako mi-nuto se nam utegnejo vrata odpreti, in stopimo na prag večnosti. Veliko jih jo bilo, kateri so mislili, da je še le šesta ura njih živ-Jjenja, pa že je tekla zadnja minuta dvanajste ure in treba je bilo 'b. V življenju se pač pogosto primeri, da komaj se je človeku jutro Pokazalo, že se mu večer približa, ura se steče, popotovanja je konec, ^izmerjena večnost se prične. Zmiraj toraj naprej gremo, pa nič ne Ve>no, kako blizo svojega cilja in konca smo. Če nas kdo popraša: Kam greš? mu odgovorimo: v večnost; če pa nas praša, kako daleč kje? mu nič ne vemo odgovoriti. O, naj nas predrami to vprašanje, Da katero odgovoriti ne moremo! 3. Mislimo med potjo, da iz ptuje dežele gremo, pa seboj 111 č vzeti ne moremo. Če je pa tako, da od posvetnega nič ne Moremo seboj v pravo domačijo vzeti, toraj pač tudi svet s svojim Premoženjem, s svojim blagom ne more imeti nobene posebne vred-Nosti za nas Mine, in sicer prav kmalo mine, kar se tukaj v ptuji 'leželj dobi; nobene stanovitnosti nima to, kar svet daje, naj bo že 4alost, ali pa veselje, naj bodo že dobrote ali pa trpljenje. Goljufan *aj, silno goljufan je tisti, kateri le za posvetnim veseljem hiti; komaj v ga kaki vJame, ga že ni! Pa tudi žalost naj nas preveč ne prevzame, saj °r veselje zgine, tudi žalost kmalo mine. Ne iščite svoje sreče le v kasnem blagu, ker kolikor več ga človek ima, toliko bolj je nanj j^avezan, toliko teže se bo tudi ločil od njega, in vendar se bo moral. aJ >z Jezusovih besedi vemo, da nas tamkaj vse boljše, stanovitno, J^premenljivo bogastvo čaka, zakaj toraj bi toliko na to srce navezovali, ar bomo enkrat gotovo morali pustiti ? Bog nam zato dil posvetnega aga, da ga v svoje pametne potrebe obračamo in toliko zanj skrbimo, ar ga nam je treba, da se na popotovanju v ptuji deželi pravično in Pošteno ohranimo. Kar svet zdaj daje, bo tudi na zadnje nazaj tirjal; e nam ne bo pustil v našo domačijo nesti, vse bomo morali že v ptuji zeli izročiti. Zakaj toraj bi se pa človek toliko na to vezal? Tudi o 01 govorimo, kako menljivo je vse časno, in le po večnem hrepenimo! k Z veseljem se pogovarjajmo na svojem popotovanji, da kraj, anior popotujemo, je kraj plačila, kjer bomo od sv o- jega truda počili. Zatoraj se na tem popotovanju nikar nazaj na pretečene dni ne ozirajmo, ker to bi nam le žalost delalo, marveč le naprej, na prihodno plačilo glejmo, in z njim se tolažimo: to nam bo celo veselje dalo, da bomo zvesto in srčno hodili po ostri poti za Jezusom in se v njem veselili. Le srčnost in pogum si delajmo z mislijo, da zmiraj bližje smo tistega srečnega kraja, kjer bomo Boga od obličja do obličja gledali, kjer nam bo naš pot obrisan, kjer bodo naše želje dopolnjene, vsaka stopinja poplačana; tam bomo doma, ne več na ptujem, tam bomo otroci Božji, ne več sužni ptuje dežele! Vse to nam je naš Stvarnik po svojem lastnem Sinu sporočil. Toraj bratje! kaj nam je druzega treba, kakor srčno iti naprej po od-menjeni poti: le še en čas bomo šli in pota bo gotovo zmanjkalo; trud je kratek, plačilo zanj pa je večno; — toraj trpimo in nosimo, delajmo in trudimo se, kakor Gospodu dopade, saj bomo slednjič p° svojem popotovanju, kakor Izraelci, v obljubljeno deželo prišli. Oh, radi se menimo med seboj o neskončnem plačilu, ki nas čaka v sviti* hiši našega Očeta v nebesih! 5. Pa ko se bomo na svojem popotovanji proti obljubljeni deželi pogovarjali o velikem plačilu, nikar ne pozabimo poprašati: „-Al' smo pa mi na pravi poti, katera naravnost v sveti raj pelja?“ — To se moramo večkrat poprašati, ker več je potov in vendar je le en sami pravi. Pa tudi le eden je, ki je poznal le ta pravi pot v nebeški raj, in ta je Jezus Kristus, ki je od tam prišel, kamor mi gremo-On sam je rekel: Jas sem pot, resnica in življenje. (Jan. 14, 6.) Kd°r hodi za menoj, ne hodi po temi, ampak ho imel luč življenja-(Jan. 8, 12.) Kaj pa je ta luč druzega, kakor večna luč, katero vsakemu želimo, kateri se je s tega sveta v večnost preselil. Tista P°^ tedaj je prava v obljubljeno deželo, katero je Jezus pokazal. Pa 01 ravno prijetna, gladka, vesela, ampak je večidel z ostrim peskom trpljenja posuta in s trnjem žalosti in skrbi nastlana. Jezus sam J° to resnico večkrat zatrjeval. On pravi, da pot, katera polja v življenj6' je ozka, in malo jih gre po nji, pot pa, katera pelja v pognh' Ijenje, je široka in veliko jih gre po nji. Prevažno vprašanje toraj-po kateri poti pa mi gremo? Dalje Jezus kliče: Kdor hoče za meno) priti, ta naj vzame svoj križ na ramo in naj hodi za mano, 110 hodi toraj sam, ampak tudi svoj križ vzemi seboj! Ali pa tudi grem0 tako za Jezusom? Pač neradi! križ nositi, to se nam zdi pretežko, brez truda bi radi nebesa dobili. — Jezus nam pa še natančneje °P‘^e ozko in široko pot, ko nas uči, da zveličani so krotki in ponižni, h)11 je nebeško kraljestvo, — ne pa prevzetni in napuhnjeni, kor ti b°d° Ponižani, zavrženi; zveličani so mirni, ne pa jezni in sovražni; zvezani so, kateri so pravice lačni in žejni, ne pa svetnega blaga lakomni in grešnih veselic željni; zveličani so tisti, kateri so čistega Srca, ne pa nesramneži, nečistniki in klafači; zveličani toraj bodo 0ub ki se zatajujejo, ne pa oni, ki po grešnih željah žive; zveličani bodo sveti, ne pa grešniki! Oh, preljubi, o tem se še posebno radi vprašujmo: ali smo na edino pravi poti, ali nismo? Boljših in koristniših vprašanj in pogovorov vam za popotovanje Pr°ti nebesom ne vem nasvetovati kakor te, ki ste jih danes slišali. ■Nikoli toraj ne pozabimo, da tukaj na zemlji smo ptujci, le malo ^asa nam je tu ostati; da že gremo iz ptuje dežele, le to ne vemo, kako daleč je še iz nje do prave domačije; da moramo prazni iti i-je v ptujo deželo, ker posvetno blago tam nič ne velja, da nas čaka tam neizmerno veliko plačilo, ki se pa ne d k brez truda in težkega dela pridobiti. Nikdar ne pozabimo, da le po pravi poti se pride v pravi kraj, in da le ena je pot, katera naravnost pelja v Očetov dom Se nismo na ti, smo zašli, in za nas ni druge rešitve, kakor da Se o pravem času nazaj vrnemo ter s pravo odkritosrčno pokoro svojo Zm°to popravljajmo, kajti konečno obvelja samo to le: edino pot Dedolžnosti ali pa pot pokore nas pripelja v večno ve-Selje. Amen. Jan. Potočnik. Peta nedelja po veliki noči. Zakaj nekateri pravijo, da molitev nič ne pomaga? Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Jan. 16, 23. Mojzes večkrat moli za svoje ljudstvo, — in je uslišan; David 0|b da naj ga Bog reši njegovih sovražnikov, — in je otet; Elija P °si Boga prepotrebnega dežja na zemljo, — in sprosi ga; Jona 1 e .v.trebuhu ribe, — in riba ga vrže na suho; Daniel moli v tt]V|.vi jami, — in divje zveri mu nič žalega ne store; trije mladenči Ju°lH° V °£nJen' babilonski peči, — in glej, ogenj jih ne poškoduje; list a Prosi gredoč nad Holoferna Boga za pomoč, — in jo doseže; 111 °^» *n ^ndi drugim moliti veli za Judovski rod, kateremu je k ^tna kazen zažugana, — in reši ga; Suzana moli s solznimi očmi zdn^U’ — nepričakovano je rešena smrti; Peter v temni noči DjJ111.)6 in dneva svoje smrti pričakuje, verni pa brez nehanja za Sa prosijo, — in rešen je po angelju; sv. Peter moli nad bolniki, 254 tor jih z molitvijo ozdravlja, celo mrtvo Tabito k življenju obudi; sv. Gregorij, čudodelnik imenovan, hoče cerkev zidati, prosi, naj se gora odmakne, in se zgodi; sv. Konrad nima v puščavi vode, toraj prosi Boga za njo, — zemlja se odpre in on pije hladni studenec; grozoviti Atila plane na Francosko, ter žuga pokončati mesto Troyes (r. Troa); pa sv. Lup, takratni škof, prosi Boga za pomoč, ter gr® z zaupanjem silnemu sovražniku nasproti, in glejte, skaže se, da so srca ljudi, kakor vosek v rokah božjih: Atila se ustraši svetnika, srce se mu omeči, ter obljubi mestu prizanesti, kar tudi res spolni; pobožni papež Pij V. premaga v 1. 1571 Turke bolj z rožnim vencem, kot vojaki z meči! . . . Predragi v Gospodu! Zakaj sem vam te zglede povedal? Zato, da bi iz njih spoznali moč molitve! Jaz bi vam še lahko tisoč druzih resničnih dogodeb povedal, iz katerih se vidi, da je molitev naša vsegamogočna prijateljica, pa ni potrebe; komur en zgled ni dosti, temu jih tudi tisoč nič ne pomaga. — Bog sam nam je pa tudi i> besedo razodel, da molitev pri njem vse zamore, ker je rekel Mojzesu, prosečemu za svoje ljudstvo: Vidim, da je to ljudstvo trdovratno, pusti me, da ga pokončam, in da zbrišem njegovo ime spod neba', (V. Mojz. 9, 14.) hotel je reči: nehaj moliti in prositi, zakaj dokler zanje moliš, jih ne morem kaznovati. Kdo bi si toraj še upal reči, da molitev ni naša mogočna tovarišica? — Pa vendar, kakor sami veste, se sliši večkrat ugovor, da molitev nič ne pomaga, da je 1® zguba in potrata časa in več tacih nespametnih besedi. Taki ugovori izvirajo večinoma iz srca, katero je že zdavnej vso vero na Boga otreslo, in katero hoče svoje zanikarnosti in pregrešne zamude nekako pred svetom opravičevati; pa o tacih nevernikih danes ne mislim g°' voriti, in njihovih praznih ugovorov zoper dolžnost in potrebo molhve ne pobijati, ker vem, da tacih ljudi tudi sedaj tukaj med nami u>> pač pa je tudi sicer dobrih kristijanov dosti, kateri semtertje nekako dvomijo nad močjo molitve, ter skoraj obupljivo tožijo, češ molim >" prosim, pa nisem uslišan, nič ne dosežem, že morda nisem vred®11’ ali pa moje molitve niso za nič; ter tako molitve čedalje bolj mr^° opravljajo, ali pa celo opuščajo; toda vedite, da to je le satan®'9 zadrga, s katero vas hoče od molitve odvrniti; toraj vam hoč®in danes v tolažbo in spodbudo povedati: od kod to pride, da u®' kateri menijo, da njihove molitve nič ne veljajo! 1. Sv. Tomaž je bil neveren, dokler ni Jezusa videl in ni iIlje' • • # ž A prilike svoje roke v njegovo odprto stran položiti, ravno tako Je tudi sedaj dosti tacih nevernih Tomažev, kateri ne verujejo, da njih0'0 molitve kaj veljajo, zato ker vselej sadu molitve ne vidijo, ali n® J čutijo. Pa nespametno je trditi, da molitev nič ne pomaga, samo Zai'ad tega, če se sad molitve vselej očitno ne pokaže. Saj ni samo to res, kar se vidi s telesnimi očmi, ali tiplje z rokami, ampak je tudi veliko resničnega, česar z očmi ne vidimo in z rokami ne tipljemo. Glej, ti imaš dušo, s katero misliš in poželiš, pa je ne vidiš, ln nespameten bi bil, če bi rekel, da je nimaš. Zrak nas povsod obdaja, katerega ne vidimo in ne tipljemo, pa si bo li kdo upal reči, da ga ni? Ravno tako tudi sad molitve dostikrat nam prikrit ostane, posebno vselej, kadar je sad molitve duhoven, t. j. duhovne milosti, katerih sedaj videti ne moremo, pa so vendar-le resnične. Mi si z ‘nolitvijo sprosimo odpuščanje grehov, z molitvijo zanje zadostujemo, ter si množimo zasluženje za nebesa, kar vsega sedaj nič ne vidimo tu ne čutimo, in vendar je res; videli in spoznali bomo to enkrat, ko bomo vse to v bukvah življenja zapisano brali. — Ti si velikokrat v skušnjavah in nevarnostih hudo grešiti, pa vendar dostikrat skuš-nJave premagaš in iz nevarnosti srečno brez greha odideš; ti sedaj sam ne veš in ne čutiš, kako in zakaj da si skušnjave premagal, enkrat boš pa zvedel, da to milost ti je Bog dal zavoljo tvoje mo-litve; jn če bi| tj ge b0]j goreče in presrčniše molil, bi si bil gotovo še več milosti sprosil, s katerimi bi bil še večkrat in bolj slavno zmagal, če bi tudi sam tega ne čutil! Skušnja nas uči, da dobri ljudje radi molijo, hudobni pa ne raui; kdo more reči, da dobri niso ravno zavoljo tega dobri, ker radi bolijo; hudobni pa zavoljo tega hudobni, ker ne molijo? In če se človek dalj časa velikih grehov zdrži, če že tudi posebno v čednostih De raste, je to gotovo sad posebne milosti, katero si je z molitvijo sprosil; kdo bi si po tem takem upal reči: da molitev ni za nič? ^aJ mar ni to obilen sad molitve? (Je ti podpreš zid, kateri se hoče Podreti, pač res, da se zavoljo tega zid ne bo zravnal, pa vendar to Podpore ne boš imel kot nepotrebne; zakaj, porečeš, če se tudi zid 2av°ljo te podpore ne zravna, se pa vsaj ne bo podrl! Taka je tudi * Molitvijo, če tudi človeka samo pred padcem varuje, je že to velik °mček molitve, če ga tudi ravno z roko ne moremo prijeti ali z °č»ii videti. Pa dostikrat slišim, da kdo pravi: jaz molim in molim, da bi 11115 ta ali ona skušnjava pustila, da bi se ložej premagal, tega greha zdržal, pa vse nič ne pomaga! — Vprašam te, ljubi moj, kako pa j^°reš ti vedeti, da nič ne pomaga? Ali ti veš, kakošen bi še le bil, 0 ^ nič ne molil? Pa če ne čutiš in ne spoznaš nobene moči mo-Ve nad seboj, še ni molitev tega kriva, ampak ti sam, ker morebiti k. prav ne moliš, si mlačen, mrzel, raztresen pri molitvi; moliš tako, da še sebe ne umeš in ne slišiš, pa bi rad, da bi te Bog uslišal? Ali pa se premalo nevarnost in grešnih priložnost ogiblješ. Odpravi najprej pomanjkljivosti od svoje strani, ogibaj se slabih priložnost, pripravi se lepo na molitev, bodi med molitvijo zbran, prizadevaj si tudi sam za to, kar prosiš: potem pa pridi in reci, če boš mogel, da molitev nič ne pomaga, da nimaš nobenega dobička od molitve? 2. Drugi vzrok, zakaj da nekateri molitev tako v nič devajo. pa je ta, ker niso precej uslišani, — ali pa, ker ravno tega ne dosežejo, za kar prosijo. Ti praviš: molitev nič ne pomaga, če dvakrat, trikrat za kako reč poprosiš, pa je ne dobiš. Kako pa je to, da ti tudi pri druzih rečeh ne govoriš tako? Glej, koliko časa n. pr. preteče od setve do žetve; marsikatere rose je treba, marsikaterega dežja, dokler setva ne dozori! Tako je tudi v duhovnih rečeh. Bog te pusti včasih dolgo čakati, prositi, potem ti še le da, ker on je obljubil le stanovitno molitev uslišati! Ce Bog tvoje prošnje precej ne usliši, še to ni znamenje, da so tvoje molitve zastonj, ampak ravno narobe si jaz upam trditi, da tvoje molitve so le tedaj Bogu všeč, kadar dolgo ne dosežeš, kar prosiš. Le pomisli, kako prevzeten in trmast je marsikateri otrok, kateremu se precej vsaka želja spolni; in kako ošaben bi bil ti, ko bi vselej precej dosegel, kar bi rad! Ker je pa Bog tvoj dobri Oče, te hoče v ponižnosti obdržati, zato te precej ne usliši; kaj ni to lop sad molitve? In če boš ti le naprej in naprej stanovitno molil, boš dosegel milost za milostjo, dokler ne boš dosegel svojega zaželenega cilja in konca! — Mesto da bi godrnjal in molitev zametoval, če ti Bog precej hlebec kruha pred usta ne vrže, kadar po njem zineš; se rajše veseli, da ti Bog odlaša dati, kar bi rad, ter bodi prepričani da ti ravno s tem Bog dobro hoče, da so mu tvoje molitve ljube, in da boš ob svojem času lepo plačilo prejel! Egiptovski Jožef je po nedolžnem v ječo prišel. Kdo ve, koli*0 prošenj in zdihljejev je on proti nebesom poslal, da bi ga Bog ,je°e rešil; pa Gospod ga 2 leti ni ječe rešil, zato, da ga je o priložilo® času tolikanj bolj povzdignil; ga prvega za kraljem postavil, terveS Egipt po njem lakote rešil. — Ana, Elkanova žena, je dolgo časa zdihovala in Boga sina prosila; pa Bog je dolgo ni uslišal, zato, d® ji je pozneje modrejšega in bogaboječega sina preroka Samuela dal-— Bog toraj z nami dobro hoče, če nas vselej precej ne usliši. Ravno tako pa, kakor je nespametno molitev opuščati ali zato' čevati zavoljo tega, če kdo precej ne dobi, kar bi rad, je tudi n°' spamotno molitev zaničevati zarad tega, če kdo ravno tega ne dobit kar prosi. Iz tega, da kdo ne dobi, kar prosi, se še ne sme sklepati, da njegova molitev sploh nič ne velja, da je zgubljena in zastonj. Sv. Bernard pravi: Če mi ne zadobimo tega, za kar prosimo, dobimo l>a kaj druzega, kar je za nas boljše iti koristniše memo onega, za kar smo prosili. — Glejte, zgubljeni sin je prosil svojega očeta le, da bi smel biti za najmanjšega najemnika pri hiši, pa oče mu ni uslišal prošnje, dal mu je več, kakor je prosil, dal mu je zgubljene sinovske pravice nazaj. Ta oče je Bog sam, mi smo pa zgubljeni nJugovi sinovi, zgubljene ovce njegove čede. Mati Cebedejevih sinov je prosila Jezusa, naj jima d& posvetno uast in bogastvo; pa to Jezusu ni bilo po volji, a vendar-le njene Prošnje ni zavrgel, skazal je njenima sinovoma veliko večjo milost, da jih je posadil pred svoj nebeški tron, kjer bosta enkrat z Jezusom svet sodila. (Mat. 20.) Glejte, da molitve in prošnje naše niso nikdar zastonj, če tudi tega ne zadobimo, za kar prosimo; zakaj pa da nam Bog vselej tega ne da, to ve pa Bog bolj kot mi, ker le on ve, kaj je za nas bolje. ^°g ravna z nami, kakor dober prijatelj s prijateljem, kakor dober °ue s svojim otrokom. Dober prijatelj d;i prijatelju, česar ga prosi, ve, da mu bo to, kar mu d&, zares tudi k dobremu služilo; če Pa prijatelj pravega prijatelja napačnih reči prosi, o katerih ve, da *d bile njemu škodljive in nevarne, mu jih ne da, in sicer ravno Zato ne, ker je pravi prijatelj njegov. — Dober oče d& otroku, česar prosi, dokler ve, da mu ne bo škodovalo; če bi ga pa dete kruha Pfosilo, ker bi ne vedelo, da je to, česar ga prosi, le kamen, — ali mislite, da mu bo dober oče kamen dal? Ako ti toraj nebeškega Očeta prosiš, da bi ti dal bogastva, pa on previdi, da bi ti blago ZaPiral, z njim krivico delal, nerodno živel, ter bi na tvoji vesti kot težak kamen ležalo, katerega bi ti odvaliti ne mogel; ali mar meniš, a ti bo Bog namesto vsakdanjega kruha zares ta kamen dal? O ne! “°g bi bil potem tvoje nesreče kriv! Zato ti pa ne dii, kar ga prosiš, er je neskončno moder in dober oče! — Ali če bi dete očeta za r‘bo prosilo, ker bi ne spoznalo, da ni riba, ampak le strupena kača, bi sj Jako uau bo res oče kačo dal? Ali če bi dete očeta za nož prosilo, da z njim igralo, ali mislite, da ga mu bo skrben oče res dal? prosimo tudi mi za marsikatero dobroto, katera nam je nevar-^Sa kot kača, in zato nam je Oče nebeški ne d&, in ker nam je ne ’ smo precej pripravljeni reči: da molitev nič ne pomaga! — Mo-ev’ Če je prav in dobro opravljena, že vselej pomaga, če tudi vselej tako, kakor si mi želimo, pa tako, kakor je za nas bolj prav. O kako srečni smo, da imamo tako dobrega in skrbnega Očeta v nebesih! 3. So pa tudi ljudje, katerim kar v glavo ne gre, da bi njihove molitve pri Bogu kaj zalegle, zato ker so pri molitvi vsi razmišljeni, ter imajo srce trdo kot kamen, ter se jim molitev še celo zoprna zdi-Taki ljudje molitve sploh ne zavržejo, ampak le njihove molitve se jim zde, kakor da bi nič ne veljale, in jih zavoljo tega tudi kot prazne in nepotrebne opuščajo! Da bi jaz tebi, preljubi kristijan, če si med temi, srčnost dal, te vprašam: Kaj bi ti rekel bolniku, kateri bi ne hotel kar nobenih jedil zavžiti, zato ker mu ne dopadajo, ali se mu še celo studijo, ter misli, da mu zato tudi ne morejo pomagati, ampak le škodovati ? Ti bi mu gotovo rekel: „Le posili se, prijatelj, le premagaj se; zakaj, če ne boš prav nič vžival, boš tako slab, da boš moral same slabosti umreti, in če si ti tudi jed ali zdravilo studi, boš počasi vendar l0 okrepčan in živ ostal!" — In jaz, kakor dušni zdravnik, ravno tako tebi rečem: „ Gorje tebi, če vse duhovne pobožnosti v nemar puščaš; ti boš tako oslabel v duhovni moči, da te bo vsaka sapica skušnjav0 v velike grehe potegnila, in ti še ne boš v stanu tistih svojih dolžnost dopolnjevati, katere si pod smrtnim grehom dopolniti dolžan. Glej, če si ti pri molitvi razmišljen in mrzel, pa zoper svojo dobro voljo, in si prizadevaš, da bi prav in pobožno molil, izhaja tvoja raztresenost bolj iz slabosti, kakor pa iz hudobije, ali pregrešne lenobe in zanikernosti, toraj je nisi sam kriv, je ne iščeš, se v njej vedoma ne mudiš, — tedaj nič ne maraj, če ti tudi molitev ne gr0 tako gladko in sladko, kakor bi rad, le moli vsejedno svojo pot, *u bodi prepričan, da ne boš molil zastonj; zakaj sv. Avguštin uči: še tak prav moli, ki si prizadeva prav moliti. Kar boš z vojsko* vanjom, premagovanjem in s težavo storil, ti bo še več zasluženja ’n dobička pri Bogu donašalo. — če pa ti le takrat rad moliš, kadar se ti prijetno in sladko zdi, in če meniš, da je tvoja molitev le takrat Bogu dopadljiva, se motiš. Kadar ti prijetnosti in sladkosti v molitvi iščeš, takrat samega sebe iščeš; in če ti zavoljo neprijetnosti molit0V opuščaš, tedaj ne ravnaš po Božji, ampak po — svoji volji, kar Bog” ne more biti všeč! Da bi te, kristijan moj, pregovoril tudi takrat zvesto molit’’ kadar se ti neprijetno zdi, kadar si mrzel in raztresen, ti dam to*l0 priliko: če bi velel oče svojemu sinu, kateri bi bil silno slab in 'l0' lehen, kaj prinesti, ter bi sin očeta rad ubogal, pa bi mu zavojj0 slabosti reči le počasi donašal, da, morebiti tudi semtertje postsj8* *n si oddihoval, morebiti še celo padal, ter reči, katere bi donašal, tudi kaj potrl; — vprašam te: ali bi se mu oče pač zavoljo tega kaj grozil? O gotovo ne, posebno ne, če bi se sin zavoljo svoje slabosti in slabo opravljene pokorščine še žalostnega kazal in solzil! Očetu bi se namreč sin smilil, bi ga dvignil in ga pohvalil, če tudi ravno zato, kar je storil, pa vsaj zato, kar je storiti hotel, in zavoljo tega, ker je bil žalosten nad tem, da ni vsega prav dobro in lično storiti mogel! Glej, ravno tako ima tudi nebeški Oče usmiljenje 8 teboj, če ti vse storiš, kar storiti moreš, če tudi slabo storiš, saj govori kraljevi pevec David: Kakor se oče otrok usmili, tako se Gospod usmili njih, ki se ga boje; ker on ve, kakošne stvari smo; pomni, da Sr>io prah. Take molitve, če tudi slabe same na sebi, so Bogu zavoljo dobre volje, ki jo imaš, dopadljive in jih posluša, kakor je Ilekdaj Marija sv. Brigiti razodela. Bog nas po svoji modrosti dostikrat več časa v taki duhovni Zapuščenosti in suhosti pusti, zato da nas vadi prave ponižnosti, da Dam da spoznati, kako slabe stvari smo sami po sebi; in da nas °bvaruje napuha v srci, da bi sami sebi ne dopadali, zlasti kadar bi se svojih gorečih molitev ali pobožnost domislili; nekaj pa tudi, da nas kaznuje za naše grehe, zato nam ne dš, sladkost in prijetnost Pri molitvi občutiti; pa tudi zato, da našo potrpežljivost in zaupanje Da skušnjo deva, kakor se je godilo pri oni Kananejski ženi, pri kateri se je delal, kakor bi je ne slišal. Toda kristijan, pri vsem tem li le moli stanovitno naprej, ne plaši se, ne zgubi srčnosti, ne zaganja, kakor Kananejska žena; in če se ne boš pustil premagati in °d molitve odvrniti bodi si že zavoljo katerekoli težave ali neprijet-Il0§ti, boš pozneje toliko več in obilniših milosti naenkrat zadobil! Sicer pa vedi tudi, da prijetnost, sladkost, tolažba, mir in ob-j^tljivo srce, kakor tudi ponehanje skušnjav, še niso poglaviten sad dobiček molitve; in kdor tega ne okuša ali ne občuti, naj nikar *le misli, da molitev njegova ni za nič, da nič ne pomaga. Pravi sad dobiček dobre in stanovitne molitve je ta, da imamo moči dovolj, vsako grešno nagnenje v sebi zatreti, da smo stanovitni v dobrem ^U(li v stiskah in križih, da smo ponižni in sami sebe zaničujemo, smo potrpežljivi in krotki s seboj in svojim bližnjim. Te so boljši ^'losti, teh smemo bolj veseli biti, kakor pa sladkosti in prijetnosti P|’l molitvi. Zato je rekla sv. Terezija, da so bili svetniki, kateri niso *>ikoli v svojem življenji okusili, kaj je sladkost, prijetnost, ali tolažba i'r' molitvi, pa so vendar stanovitni ostali v dobrem in se do velike SV(Jtosti povzdignili. Bili so podobni ljudem, kateri prebivajo po visokih gorah, in kateri nič druzega ne vživajo kot mleko in suh kruh, kateri so pa vendar zdrave barve in čvrsti, starost dočakajo, ter se do starosti zdrave in močne ohranijo. Tako jih tudi Bog veliko k nebesom in k popolnosti vodi po potu zapuščenosti, po potu vednega vojskovanja, katerim pa deli moč, veliko za Boga pretrpeti in stanovitnim ostati do konca! Zatoraj, predragi, nikar nikdar ne obupuj in ne zgubi srčnosti, ter ne reci, da molitev nič ne pomaga, če se tudi po molitvi še zmiraj čutiš zapuščenega, s skušnjavami nadlegovanega, morebiti še bolj, kot poprej. To ni znamenje, da tvoje molitve Bogu ne dopa-dajo, ampak to je le znamenje, da so Bogu dopadljive in da te hudobni duh hoče ob njih sad spraviti s tem, da te hoče od molitve odvrniti, češ saj tvoje raztresene, mrzle molitve ne veljajo nič, toraj najboljše storiš, da jih opustiš. Nikar se ne pustite premagati s hudim, ampak vi hudo z dobrim premagajte. Vojskujte se, in na to vojsko bodite vedno pripravljeni, saj vas že sv. Duh opominja, da se mora slehrni, kateri se hoče Bogu izročiti, na take skušnjave pri' pravljati, govori namreč: Sin, ho v službo božjo stopiš, pripravi svojo dušo za slcušnjavo. (Sir. 2, 1.) Toraj ti še enkrat rečem, kristijan moj, z veliko skrbjo, potrpežljivostjo in stanovitnostjo opravljaj brez nehanja vsak dan svoje molitve, če tudi precej ali vselej ne vidiš, ali ne občutiš njihovega sadu, ali če tudi vselej in precej ne prejmeš, kar prosiš, ter si suh in pust pri molitvi. Nikoli ne misli in ne reci, da je molitev zastonj ali zgubljena, gotovo imamo vselej kak dobiček od nje, če tudi zanj ne vemo; kako bi bil pa mogel drugače Kristus reči: Prosite in bote prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno. (Jan. 16, 24.) Amen. Andr. Šimenec. 2. Pravega prosilca dve imenitni lastnosti. Prosite in boto prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno. Jan. 16, 24. Ako bi imel podložen do svojega kralja ali cesarja kako prošnjo in bi mu to prošnjo podal spisano, toda v njej bi se nahajali velik’ pogreški, kaj mislite, predragi, ali bo vladar uslišal tako prošnj0'1 Gotovo boste prav sodili, če rečete, da taka prošnja no zasluži, bi bila uslišana. Kristijanje! Tudi razmere našega življenja so take, da nas prisojajo k marsikateri prošnji do naj višjega vladarja zemlje in nebes. b*an na dan čutimo to potrebo, in sv. mati katoliška cerkev je spo-zoavši britko zapuščenost Adamovih otrok odločila še posebne dneve v ta namen. Sv. evangelij današnjega dne nam kaže, da smo se že Prav približali tako imenovanim prošnjim dnevom, ko bomo v bitnih molitvah podajali obširne prošnje svojemu Bogu. Saj nas k temu nagovarja naš nebeški Učenik sam rekoč: Prosite, inbotepre-ttli, da f)o vaše veselje dopolnjeno. Znano nam je tudi iz stare zaveze, predobrotljivi Bog marsikateremu prosilcu še več d&, kakor ga je Prosil. Salomon n. pr. ga je prosil modrosti, Bog pa mu je poleg te dodelil še to, česar ga ni prosil, bogastvo namreč in slavo, da nikogar bilo njemu enacega med vsemi poprejšnjimi kralji. (III. Kralj. 3, 13.) Vkljub temu pa, da je Bog neskončno dobrotljiv, vkljub temu, ^a imamo neštevilno izgledov uslišane molitve, zgodi se pa vendar-le Oinogo mnogokrat, da nebeški Oče prosilca ne usliši. Pač redek je ^ed nami, ki bi kaj tacega ne skusil že sam na sebi. Kako naj si razlagamo? Vzroka bo treba poiskati v naših prošnjah, oziroma v nas prodih. Prošnje naše namreč le prevečkrat zato ne zaslužijo biti uslišane, ker je preveč pogreškov v njih. Izmed raznih mogočih pogreškov omenim danes le dveh. Kristijan namreč večkrat prosi Boga v stanu smrtnega greha, in prosi ga kaj tacega, kar bi ga, ko bi mu bilo dodeljeno, gotovo oviralo na večnem izveličanji. Kdor tako Pr°si in kaj tacega prosi, temu so zastonj govorjene besede Kri-stusove: Prosite, in hote prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno. Ve-Se'je se takemu prosilcu ne more dopolniti, prošnje mu Bog ne more dišati. Kajti on je sovražnik Božji in sovražnik lastne duše. Da more Bog prosilca uslišati, treba je prosilcu zlasti dveh lastnosti: I. biti mora v stanu gnade božje in ^•Prositi moraBoga za to, kar je človeku vvečni dušni P/id. Tak prosilec je pravi prosilec! Te dve lastnosti pravega pro-s>lca premislimo sedaj nekoliko natančneje! I. Pravega prosilca prva dolžnost je ta, da mora biti v stanu ^osti božje. Srce tistega, ki moli, more se primerjati kadilnici. Ako je Milnica napolnjena z nesnago, ako v njej tič smrdljive snovi na-čistega kadila, potem so pač ne more drugačen, kakor zoprn, L smrdljiv duh iz nje vzdigovati. Kavno taka je s človekom, ki Boga česa prosi. Ako je njegovo srce polno pregreh in hudobij, pač ne more biti drugače, kot da se Bogu taka molitev studi. Kralj David je to dobro vedel, zato je klical tako-le k Gospodu: Moja molitev pridi kot kadilo pred tvoje obličje. (Ps 140, 2.) Z ozirom na dar hudobnega Kajna in glede daru pravičnega Abeljna pravi sv. Oiprijan: Bog ni gledal na njuna darova, ampak na srce. Ako bi kdo umoril edinega in ljubljenega sina kakega očeta in bi ga potem prišel s krvavimi rokami prosit odpuščanja, težko težko, da bi bil uslišan, poprej bi si moral vsaj roke krvi očistiti. In glejte! Grešnik pa je morilec in ubijalec edinorojenega Sina božjega. Ako se s tako omadeževanim srcem poda k molitvi: ali sme, ali more upati, da ga bo nebeški Oče uslišal? Namesto odpuščanja bo zaslišal iz ust neskončno pravičnega Boga one besede, ki jih je govoril že po preroku Izaiji (1, 15.): ... in če tudi pomnoži' jete molitev, vas vendar ne bom uslišal; zakaj vaše roke so polne krvi- Najnavadniša molitvica naša je „Oče naš“. Sedaj pa prevdarimo, kako kristijan, ki ni v stanu milosti božje, tako rekoč še sam pv°s' Boga, naj ga nikar ne usliši. Grešnik zakliče proti nebesom: „Oče naš!“ To je gola pre' drznost; saj je vedno njegov neubogljiv otrok. „Posvečeno bodi Tvoje ime“, pravi. Toda z grehi in hudobijami mu v eno mer dela le ne-čast. Z jezikom sicer moli: „Zg6di se Tvoja volja", v vsakdanjem življenji pa božji volji vedno nasprotno ravnil. Celo odpuščanja ga pr°s‘ rekoč: „In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom". Toda tako proseč ob enem laže. Kajti srce njegovo se ne zmeni za to, da bi sovražnikom popolnoma odpustilo, marveč če misli, kako bi se moglo nad njimi zmaščevati. Slednjič se celo up9 reči: „In nas ne vpelji v skušnjavo". Sam pa zmiraj išče skušnje'' med slabimi tovaršijami in grešnimi priložnostmi. Pa tudi svoji"1 počutkom prav nič ne brani, da bi mu skušnjav ne napravljali. Kakor vidite, ljubi kristijanje, grešnik Boga z molitvijo bolj draži kot resnično prosi, in ravno zato se Bog na tak dar ne mor® milostljivo ozreti. Gotovo pa bi predobrotljivi Bog uslišal prosilca, k0 bi bil v stanu milosti božje, ali da bi skušal vsaj s skesanim in potrtim srcem posnemati ponižnega cestninarja v tempeljnu, o ka' terem Kristus sam trdi, da je šel opravičen v svojo hišo. (Luk. 18, II. Zakaj pa moli pravi prosilec? Kekli smo poprej, da je drug9 lastnost pravega prosilca ta, da on prosi Boga le za to, kar mu je ^ večni, dušni prid. Jezus Kristus je učeč svoje učence moliti tako-le rekel po be-Sedah današnjega evangelija: Resnično, resnično vam povem: Ako ^°tc Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Kedaj pa Prosimo v imenu Jezusovem? Takrat, kadar nič tacega ne prosimo, bi bilo našemu izveličanju škodljivo. Ali, da vam povem z besedami sv. Avguština: Karkoli prosimo, kar nam ni pomagljivo k iz-Veličanju, tega ne prosimo v Izveličarjcvem imenu. Ako bi kak ne-Umen, blazen človek prosil svojega prijatelja, naj mu da oster nož, gotovo ga mu ne bo dal; mogoče, da ga mu s silo izvije. Tako tudi ®°g gotovo odreče tako prošnjo, ki je škodljiva dušnemu blagru člo-Vekovemu; vendar pa marsikaj dodeli v svoji jezi, kar bi odrekel v sv°ji milosti. Pri tem mi prihaja na misli „izgubljeni sin". Ali bi ne bilo Zanj stokrat bolje, ako bi ne bil prejel dote od svojega očeta? Saj Je on ravno zavoljo tega zabredel v premnoge pregrehe ter se zaspal v veliko revščino. Podobno se godi tudi z nami. Razloček je le da nam nebeški Oče noče vselej izročiti dote t. j. prošnje uslišati. Morebiti prosimo Boga zdravja, pa smo nasproti temu še bolj bolni, prebiti ga kdo prosi večjega premoženja, toda noče se mu pomnoži- Bog vsevedni in neskončno modri pač dobro ve, kaj je boljše Za izveličanje naše duše. Bere se o nekem bolniku, ki je že dolgo časa zdihoval na bol-11!ski postelji, da je nekega dne prosil svoje ljudi, naj ga poneso k |r°bu sv. Tomaža Kenterberiskega, da bi tam dobil zaželeno zdravje. Se to se potem tudi v resnici zgodi. Domu se povrnivšega pa vPrašajo, ali je pač molil s tem namenom in pristavkom, če je ozdrav-Jerije dobro tudi za to, da svojo dušo večno izveliča? Ker se tega ne spomniti, podil se nazaj k grobu sv. škofa in mučenca, pade ,aiJl na svoja kolena ter goreče moli proseč, naj bi se mu poprejšnja °Iezen spet povrnila, ako dobljeno zdravje ni dobro za njegov dušni ■ ag°r. In glejte čudo! Naenkrat ga na prošnjo tega svetnika prejšnja °lezen spet prime. Iz tega je spoznati, da je bila bolezen zanj ePrecenljive vrednosti, in da mu je rešila edino dušo. Najboljše stori toraj tisti prosilec, ki Bogu prepusti, ali naj "sliši njegovo prošnjo, ali naj jo zavrže. Na ta način se pokaže uda-"°st v voljo božjo. Prelepo je v tem oziru molil večkrat sv. Avguštin. n^az sem otrok," pripoznal je dostikrat, „in ravno zavoljo tega ne kaj mi je k pridu. Jaz sem slab, bolan človek, in ravno zaradi . 8a ne razumem, kaj mi je k zdravju. Delaj toraj z manoj, o Gospod, kak "r ti hočeš, in kakor ti veš, da je za-me najboljše. Daj mi v tem y, 11 V' VvV/U} 11» I\1WW1 1/1 ' JV/ 111V/ I*l*J MV/1JOV. C* J 1*1» » vv.*»» ' v‘Jonji, česar iščem, ako mi hočeš dati. Daj mi zdravje, srečo, bla-g0sl°v in blago; toda nikar ne glej na mojo počutno poželjivost in L. 2G4 nagnenje. Le ako je tebi všeč in meni v izveličanje, dodeli mi le-to; ako pa ni dobro za-me, in ako mi ravno zavoljo tega nočeš dodeliti, prosim te, daj mi rajše bolezen, daj mi rajše revščino, pusti me v križih in težavah dalje živeti. Ti bodi moje življenje, po katerem samem hrepenim; ti moje zdravje, moja sreča, moje bogastvo, moja ljubezen, moja edina dobrota in moje vse!“ Vtisnite si, verni kristijanje, današnji moj nauk globoko v svoja srca. Prizadevajte si, da boste svoje molitve vselej opravljali v stan« milosti božje in da boste vedno na vso moč skrbeli za čisto ali vsaj skesano srce. In kolikorkrat Boga prosite časnih blagrov, nikoli nikar no pozabite pristavka: če bi bila uslišana prošnja v večno dušno izveličanje. Te lastnosti bodo tudi vas povzdignile med vrsto pravih prosilcev, nad katerimi se vselej spolni obljuba našega Izveličarja, ki je izrečena v osrčevalnih besedah: Prosite, in hote prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno. Amen. + Jurlj Matek. Križev teden. I. Prva dva pogoja dobre molitve: stan milosti božje in zaupanje v Boga. Prosite in se vara bo dalo, iščite in bote najdli, trkajto in se vara bo odprlo-Luk. 11, 9- Lepe, prelepe so obljube, ki jih Kristus v današnjem sv. evangeliju dela tistim, ki molijo, Boga kaj prosijo in iščejo pri njem P°' trebnih milosti in dobrot. Kristus pravi: Prosite in se vam bo Aal°y iščite in bote najdli, trkajte in se vam bo odprlo. Vendar, če te 10P° evangelijske besede z vsakdanjo skušnjo primerjamo, kaj si moram0 pri tem misliti, in kaj hočemo na to reči? Oh, kolikokrat Boga kaj prosimo in nismo uslišani, iščemo in ne najdemo, trkamo na vrata milosti božje in se nam ne odpro! Kaj je vzrok temu? Ali mar svojih obljub več ne spolnuje? Oh, kako moremo kaj tacega od ljnbe^ Boga misliti? — Ali pa mar mi ne molimo tako, kakor bi i®6 moliti, da bi Bog mogel naše molitve uslišati? Naj vam toraj le-to tri dni križevega tedna govorim o pog°Jl dobre molitve, ali z drugimi besodami: kakšna mora naša m° l'tev biti, da bo uslišana? In sicer vam hočem danes le o Prv'ih dveh pogojih dobre molitve govoriti, namreč da moramo moliti ' v stanu milosti božje in 2. z zaupanjem. — Začeti hočem v imenu Jezusa in Marije. I. Prva pogoja ali potreba dobre molitve, da bomo uslišani pred °gom, je ta, da moramo moliti v stanu posvečujoče mi-°sti božje, moliti moramo kot prijatelji in ne kot sovražniki Božji, osvečujoča milost božja je prečudno lepa obleka, ki človeku dušo ,.a in ga prijatelja Božjega naredi, in le v takem stanu sme '0vek stopiti pred božje obličje in sme upati, da bo kaj prejel. Saj ,e Pred pozemeljske kralje in cesarje ne sme človek stopiti v vsak-anji, umazani in strgani obleki. Tako beremo v sv. pismu, da kralj av>d ni pustil k sebi nekih poslancev, ki so prišli v vsakdanji, ^mazani obleki. In Egiptovski Jožef se je moral, pridši iz ječe, P°prej praznično obleči, preden je bil pripeljan pred kralja. In znano Jj 'z sv- pisma, da, ko se je hotel Mojzes gorečemu grmu na gori ^.orehu približati, je zaslišal glas božji: Sesuj svoje čevlje, zakaj Jeraj, fer jo sveta zemlja. (II. Mojz. 2.) In vsemu Izraelskemu ljud- u je bilo zapovedano, da naj operejo svoje oblačila, preden je Bog °i stopil in jim na gori Sinajski svoje zapovedi dal. Iu sam Kristus ^am pripoveduje v evangelijski priliki o ženitnini, da je bil človek, 1 jo prišel brez svatovskega oblačila (t. j. brez milosti božje), ven Pahnen in vržen v zunanjo temo. (Mat. 22.) Kaj druzega more pri-'a ovati človek, ki hoče brez posvečujoče milosti božje k Bogu moliti? - pismo nam pogostoraa spričuje, da take molitve so zavržene pred 3'm obličjem. Poslušajte, kako govori Bog sam po preroku Izaiju: >1-2.) Glej, roka Gospodova ni okrajšana, da bi ne mogel po-ugati, tudi njegovo uho ni gluho, da bi ne slišal (t. j. vaših mo-Vi temne vaše hudobije vas ločijo od vašega Boga, in vaše prc-j le skrivajo pred vami njegovo obličje, da ne usliši (vaših molitev), da Pl0r°k Jeremija (Žal. p. 3, 44.) pravi: Oblak si pred-se postavil, ^ne podere molitev. T. j. kakor nam črni oblaki nebo zakrivajo, dob-nam IiaŠe pre£rehe mil°stljivo božje obličje zakrivajo; naše hu-‘Je so med Bogom in med nami neka stena, katere ne more pre-1 naša molitev. Zato pravi tudi sv. Krizostom: Če bi se kdo tebe j' Proseč z blatnimi rokami tvojih nog dotaknil, bi ga ne le ne P 1 ampak z nogo proč bacnil; kako si upaš toraj na tak način jkaj prositi? zakaj, kdor moli, sc jezika posluh kakor roke, s Lr° se med molitvijo božjih nog dotakne. Vse to nam toraj dovolj spričuje, da Bog ne usliši grešnika, ki ni v stanu posvečujoče milosti božje, ki trdovratno v svojih smrtnih grehih n. pr. v pijančevanji, v nečistosti, grdem preklinjevanji, v jezi in sovraštvu itd. naprej živi, in nima volje se poboljšati. Hoče grešnik uslišan biti v svojih molitvah, je neogibljivo potrebno, da svoje grehe obžaluje in ima resnično voljo, se poboljšati, potem sme upati, da bo Bog njemu milostljiv, kakor onemu cestninarju, ki je skesano z tempeljnu molil, rekoč: Bog, bodi milostljiv meni ubogemu grešniku- II. Ako smo pa v milosti božji, moramo Boga prositi tudi z zaupanjem. To lastnost dobre molitve zahteva sv. Jakob apostelj z svojem listu rekoč: Prosi naj (t. j. kdor Boga kaj prosi) z zaupanjem brez vsega pomišljanja (t. j. ne da bi nad božjo mogočnostjo ali dobrotljivostjo kaj dvomil; zakaj Bog hoče, da ga z zaupanjem Pre' magajmo in da mu s tem takorekoč nekako sveto silo delajmo): zalcaj, tako pravi sv. Jakob na dalje, Mor si pomišlja, je enak morskemu valovu, katerega veter goni in sem ter tje meče. Naj toraj ne misli tak človek, da bo kaj prejel od Gospoda, (ker le tista m0' litev se usliši, katera je sklenjena z živo vero in s trdnim zaupanje®’ (Jak. 1, 6. 7.) In celo Jezus sam pravi: Imejte vero (ter zaupanj®) v Boga. Zakaj resnično vam povem: če kdo reče tej gori: Vzdigm sc in vrzi se v morje, in ne pomišljuje v svojem srcu, temuč veruje da se bo zgodilo, kar reče, sc mu bo zgodilo. Dokaz tega nam je sv. Gregor čudodelnik. — Toraj vam povem, pravi Kristus na dalj®’ karkoli v molitvi prosite, verujte (in zaupajte), da boteprejeli, in s< vam bo zgodilo. (Mark. 11, 22—24.) To zaupanje se pa ne m°re opirati na naše zasluženje, ampak na neskončno dobrotljivost in mil°s^ božjo, na neskončno zasluženje Jezusa Kristusa, na božje obljube in poslednjič na priprošnjo preblažene Device Marije in ljubih Božjih svetnikov. Prva dva vzroka našega zaupanja sta toraj neskončna dobrot' Ijivost in milost božja in neskončno zasluženje Jezusa Kristusa; zakaj to sta dva neizmerna zaklada, iz katerih zamoremo vso upati, >n katera se nikdar izprazniti ne moreta, če bi namreč vsi ljudje zaj® mali in dobivali od tod vse dobrote, za katerekoli prosijo in si J1 dobiti žele, ostaneta ta dva zaklada še vedno neskončna in neizm®r®1. Tretji vzrok našega zaupanja v Boga pri molitvi je razločna božja obljuba, saj Jezus sam pravi: Resnično, resnično vam povem: A bote Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Prosite in , prejeli. (Jan. 16, 23. 24.) In da bi celo nobeden ne dvomil nad č® spodovimi besedami, je še rekel: Nebo in zemlja bota prešla, inoje J t>esede pa ne bodo prešle. Kako bi toraj v Boga ne zaupali, ker on Veleva, da naj prosimo, in obeta, da nas bo uslišal? — Četrti vzrok “a§ega zaupanja v molitvi na Boga je priprošnja preblažene Device AIarije in ljubih svetnikov Božjih. O, če Marija Mati Kristusova našo Molitev s svojo mogočno priprošnjo pri Bogu podpira, kako bi mogli Potem še dvomiti, da bi ne bili uslišani? Saj trdijo sv. učeniki, da Je njena prošnja nekako vsegamogočna, ker Jezus svoji Materi gotovo aobene prošnje ne more odreči. — Pa tudi na priprošnjo svetnikov Smem° veliko zaupanje imeti, zakaj ko so še na zemlji živeli, so s Sv°jimi molitvami veliko dobrot in milosti svojim bližnjim od Boga prosili, koliko več zamorejo še le zdaj, ko so v nebesih! In tako smo slišali danes dve pogoji, ali dve potrebni lastnosti, atere mora naša molitev imeti, da bomo uslišani pred Bogom. Moliti m°ramo namreč v milosti božji, toraj kot prijatelji Božji, ne pa v ^rtnih grehih kot sovražniki Božji; zakaj kako bi mogli pač priča-0Vah, da bi Bog uslišal take, ki nespokorno in trdovratno v smrtnih §rehih žive? Ali pa moramo se vsaj v resnici kesati svojih grehov 'meti trdno in resnično voljo se poboljšati, ker pravi sv. pismo, a skesanega in ponižnega srca Bog ne bo zavrgel. — Zraven tega m°ramo moliti pa tudi z vernim zaupanjem. To nam pričajo mnoge evangelijske prigodbe. S kolikor večim zaupanjem so nadložni in °niki Jezusa kakih milosti prosili, toliko poprej šobili uslišani. Zato 6 Jezus mnogim rekel: »Pojdi v miru, tvoja vera (ali tvoje žaganje) ti je pomagala*. Toraj skrbimo, da bomo v milosti božji in |)Vernim zaupanjem molili in po milosti božji in po priprošnji Marije (!v,ee in svetnikov Božjih bomo tudi mi dosegli, česar bomo Botra prosili. Amen. Jo3ip Krčon. 2- Tretja in četrta pogoja dobre molitve: ponižnost in zbranost duha. Molitev ponižnoga oblake predere. Sir. 35, 21. rip basira v no so nahajajo marsikateri ljudje, ki malo, ali celo nič ttlo|.mol|j°’ vendar se more sploh reči, da mnogi ljudje še veliko Sv0 'J|°' A1' ravno tako P°gostno so pritožbe ljudi, da niso uslišani v litv! ' mol'tvah, zato namreč no, ker prav ne molijo, ker njih mo-nimajo potrebnih pogoj ali lastnosti. Zato sem se namenil te 19* tri dneve križevega tedna o nekaterih pogojih ali lastnostih dobre molitve govoriti. In v ta namen sem vam že včeraj govoril o dveh pogojih ali lastnostih dobre molitve, namreč o stanu gnade božje in o vernem zaupanju pri molitvi. Danes pa vam hočem o dveh drugih pogojih ali lastnostih dobre ter zdatne molitve govoriti, namreč o ponižnosti in zbranosti duha pri molitvi. In kako potrebne ste te dve pogoji ali lastnosti dobre molitve! Kako malo je ponižnosti pri molitvi! In kako pogostne so pritožbe zavoljo razmišljenosti ali raztresenosti pri molitvi! Prosim toraj, da bi me pazno poslušali, kar vam hočem govoriti v imenu Jezusa in Marije. I. Ena izmed najimenitniših in najpotrebniših pogoj ali lastnosti vspešne in dobre molitve je ponižnost. S to čednostjo pri molitvi Bogu skoraj najbolj dopademo, in ga nagnemo, da nas poprej usliši-Zato pravi sv. Ludovik, škof Tolosanski: Nič ni Bogu tako prijetno, kakor če se globoko ponižujemo; zakaj toliko dražji je pred Bogonh kolikor manj vreden se človek sam sebi dozdeva. S ponižnostjo P1'*' nesemo Bogu najdopadljivši dar, s katerim se mu prikupimo, da nas poprej usliši. Zakaj Boga ne moremo bolj počastiti, kakor če njegov0 neskončno veličastvo in visokost na vso moč povzdigujemo, svoj0 nevrednost in malenkost pred njim pa živo spoznavamo. Se celo nam ljudem se ljudje s ponižnostjo prikupijo, prevzetni pa so nam zoprn*-Kako radi uslišimo ponižne prošnje siromaka in mu pomagamo, č° je le v naši moči; kako ostuden se pa nam zdi ošaben berač! Kolik0 bolj zoprna mora šele biti pred neskončno velikim Bogom človeška prevzetnost, posebno v molitvah! Zato so si razumni in pametn ljudje v vsih časih prizadevali Boga v vsi ponižnosti potrebnih mi' losti in dobrot prositi. Ko je stari očak Abraham za mesti Sodom0 in Gomoro Boga prosil, da bi ji vendar ne pokončal, se je pri ^ priprošnji pred vsim drugim globoko ponižal, rekoč: Govoril bom s svojim Gospodom, dasiravno sem prah in pepel. In ko je zopet dalje prosil, je rekel: Prosim, Gospod, ne zameri mi, če govorim: pa, ko bi se jih 30 v njem dobilo? — In ko je Abraham še tret)10 prosil, je rekel v ponižnosti: Prosim, ne jezi se, o Gospod, da ^ enkrat spregovorim: Kako pa, ko bi se jih v njem (mestu) (pravičnih) našlo? In zaradi tako ponižne prošnje bi bil Bog Pr*7,!l nesel pregrešnemu mestu, ko bi jih bilo le deset pravičnih v ujm*1’ (I. Mojz. 18, 27, 32.) In ko je prerok Elija ob času strašne mik0 Boga za dež prosil, se je po besedah sv. pisma do tal ponižal in S'°J °braz približal kolenom. In ravno ta globoka Elijeva ponižnost v rao-1'bi je oblake predrla, da je šel zopet na zemljo dež, kterega ni bilo že 3 leta in 6 mescev. — Kako ljuba in prijetna je Bogu polnost, to nam je tudi prečista Devica Marija razodela, rekoč: Gospod se je ozrl na ponižnost svoje delcle . . . Prevzetne je s sedeža Pahnil, ponižne pa povzdignil. — Kako dopadljiva je Bogu ponižna Molitev, nasproti pa kako zoprna prevzetna, nam je Jezus prav živo Pokazal v znani evangelijski priliki od prevzetnega farizeja in očitnega, Pa skesanega in ponižnega grešnika. Le ponižni cestninar je šel opravičen iz tempeljna, farizej pa ne, ker je bil prevzeten. — Kako rad Je uslišal Jezus prošnjo ponižnega stotnika za bolnega hlapca, ko je rekel; Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, temne reci k £ besedo, in moj hlapec bo ozdravljeni Kes, molitev ponižnega oblalce predere. — In poslednjič, ali nas ni Jezus s svojim lastnim zgledom učil, kako potrebna je ponižnost pri molitvi? Ko je on molil na Oljski gori k svojemu nebeškemu Očetu, je pokleknil in se z ob-razom do tal ponižal pred veličastvom svojega nebeškega Očeta, če Se je toraj celo Kristus, ki je pravi Sin božji, pred svojim nebeškim ^etom v molitvi tako globoko poniževal, kolikanj bolj bi se morali ^ le mi poniževati, ki smo grešni ljudje! Zato je ponižnost zares ena izmed najpotrebniših pogoj ali last-n°sti dobre molitve. V dokaz tega pripoveduje Janez Gerson o nekem ^°žjem služabniku, ki mu je v ozir načina molitve tako-le pisal: je 40 let, od kar si na vso moč prizadevam prav moliti. Pa nisem aašel boljšega pripomočka za dobro molitev, kakor če sem se kot ^zmožno dete, ali kakor ubog siromak, ali kakor nesrečni grešnik Pred Boga na kolena vrgel. Le taka ponižna molitev oblake predere. Iz tega se pa tudi lahko vidi, kako malo morejo upati, da bodo Slišani v molitvah vsi tisti, pri kterih se pogreša ponižnost, kteri Veliko več v svoji obleki, v svoji hoji, v svojem govorjenji in v vsem Sv°jem obnašanji le prevzetnost razodevajo. II. Ravno tako potrebna pogoja ali lastnost dobre molitve je tudi Pazljivost ali pobožnost pri molitvi, t. j. kar z ustmi izgovar-l^Uo, to moramo tudi v srcu občutiti ter na Boga misliti, da vemo, aJ govorimo, ali česa Boga prosimo, sicer bi nas zadele besede jV-Janeza Krizostoma, ki pravi: Ti sam ne slišiš svoje molitve, in °Ceš, da bi Bog uslišal tvojo prošnjo? Skoraj enako govori tudi |JV' Oiprijan: Kako moreš terjati, da bi te Bog uslišal pri molitvi, sam sebe ne slišiš? Ali hočeš, da se bo Bog spominjal tebe, ko ako se samega sebe ne spominjaš ? — Zato pravi tudi naš 270 božji Zveličar: Bog je duh, in tisti, ki ga molijo, naj ga molijo v dahu in v resnici. (Jan. 3, 21.) Zato se tudi molitev navadno im®' nuje povzdigovanje duha k Bogu, ali pogovor z Bogoffl-In sv. Avguštin zopet pravi: Kaj je molitev druzega, kakor povzdigovanje duše od ^»ozemeljskega do nebeškega, iskanje reči, ki so sgorc), hrepenenje po nevidljivih rečeh? Zatega voljo pri molitvi navadno svoje oči in roke kviško proti nebesom povzdigujemo v znamenje, da naj se tudi naše misli in želje pri molitvi proti Bogu obračajo. Ako s kakim imenitnim pozemeljskim gospodom n. pr. s cesarjem ali s škofom govorimo, se spodobi, da mu gledamo v obraz in pazimo skrbno na besede, katere izgovarjamo. Tako se moramo tudi pri molitvi spominjati, da stoji pred nami Bog, ki je vsegapričujoč; tudi njemu moramo v duhu v obraz zreti. Sv. pismo in življenje svetnikov nam pripoveduje premnog0 zgledov, s kolišno skrbjo so si sveti možje in žene v vseh časih pr*' zadevali svoje molitve pobožno ter z zbranim duhom opravljati. Kako prisrčno je molil Jakop, stari očak, ko se je bal svojega brata Ezava! Kako vzvišena je hvalna pesem Mozesova, ki je Izraelce iz Egiptovsko sužnosti izpeljal! — Kako prisrčno in vsa v Boga zamišljena je molil8, v stari zavezi pobožna Ana, Samuelova mati, ki je tega pobožnega in dobrega otroka ravno z molitvijo od Boga sprosila! — Kako blag0 in nebeške misli so napolnovale sv. kralja Davida pri njegovih svetih pesmih ali psalmih! Kako zbran je bil pri molitvah sv. Alojzij, ki je sam rekel, da v teku pol leta je bil morebiti toliko razmišljen, kolikor časa se „češčena si Marija" moli! Pa morebiti kdo na vse to poreče: „Saj bi bil jaz rad zhrau pri molitvi; pa sam ne morem dopovedati, kako sem pri molit''* vedno razmišljen." Na to rečem: Najboljši pripomoček zoper razmišljenost pri ®°' litvi obstoji v pripravi za molitev. Zato nas opominja sam sv. Duh' Pred molitvijo pripravi svojega duha, in nikar ne bodi kakor človek, ki Boga skuša. Stori tudi ti tako, o kristjan! Odpravi kolikor je n10' goče vse, kar bi te utegnilo pri molitvi motiti; nikar ne imej Pr° molitvijo praznih nepotrebnih pogovorov, posebno pred cerkvijo, P°' stavi se v Božjo pričujočnost, misli, s kom boš pri molitvi govori t — s samim Bogom; stori kakor reven človek, ki hoče s kraljem o° voriti, ter premisli poprej vse, kaj bo kralju rekel. Oe te pa ve»dal vkljub temu kako misli motijo pri molitvi, ne pusti se vstrašiti * odvrniti od molitve. Pomisli le: peklenski duh dobro ve, koliko l0 vredna pobožna, zbrana molitev, zato si prizadeva človeka pri moh v ttotiti. Vendar nikar skušnjav ne poslušaj, odvračuj svoje srce od drugih misel in povzdiguj ga k Bogu, vojskuj se zoper skušnjave. Molitev z vojskovanjem gotovo ne bo brez vsega zasluženja pred Bogom. Tudi svetniki Božji so bili od mnogoterih skušnjav moteni pri Molitvah, posebno sv. Anton puščavnik ... Pa niso se pustili motiti, dolili so kljub temu, in njih molitev ni bila zastonj. Ko je bila sv. Brigita pri molitvi od mnogoterih skušnjav zelo motena, se ji je pfeblažena Devica Marija prikazala, rekoč: „Hudobni duh, ki ljudi Zaradi vsega dobrega zavida, si posebno prizadeva mreže nastavljati tistim, ki zvesto molijo; ti pa, o hči, prizadevaj si, kolikor moreš, Pr> svoji dobri volji in svetih željah stanovitna ostati, in tako bo tv°ja molitev najboljša, najkoristniša in najzaslužljivša pred Bogom. In tako smo danes slišali dve pogoji ali dve lastnosti dobre in zdatne molitve, namreč da mora biti naša molitev ponižna in zbrana v duhu. O prizadevajmo si tudi mi za te dve pogoji ali lastnosti dobre molitve, kakor so si tudi svetniki prizadevali. Ponižujmo 8e pri molitvi pred neskončnim Božjim veličastvom, misleč, da smo Pfah in pepel. Le taka ponižna molitev bo oblake predrla in po angeljih nesena pred sedež Najvišjega. — Skrbimo pa tudi na vso da svoje srce in svojega duha pri molitvi k Bogu povzdigujemo tt)r pri molitvi na Boga mislimo in druge misli odganjamo; zakaj le P°tem nas bo Bog uslišal v molitvah, če mi tudi sami sebe slišimo Pri molitvah, in sami tudi čutimo in vemo, kar Boga prosimo. Amen. Josip Kreon. 3- Peta pogoja dobre molitve: stanovitnost v molitvi. Veliko premore stanovitna molitev pravičnega. Jakop 5, 16. Ako kdo želi od kakega imenitnega gospoda veliko dobroto ali Milost doseči, išče svojo prošnjo tako vravuati, da bo poprej in ložej ^•išan, ker ve, da s slabo in napačno prošnjo bi nič ne dosegel. l°čemo toraj tudi mi od najvišjega Gospoda kako milost in dobroto ^seči s svojimi prošnjami ali molitvami, moramo prav moliti t. j. na^a molitev mora prave lastnosti imeti. Zato sem vam pretekla dva kitova križevega tedna o nekterih pogojih ali lastnostih prave molitve Sovoril. Rekel sem najprvič, da moramo moliti v stanu posvečujoče ^'Msti božje, toraj kot prijatelji Božji, ali vsaj kot močno skesani grešniki. Moliti moramo dalje z vernim zaupanjem, da nas bo Bog uslišal in nam dal, česar ga prosimo. Moliti moramo tudi v vsi ponižnosti in pazeč na besede, ki jih izgovarjamo in na milosti, za ktere prosimo. O vseh teh potrebnih pogojah ali lastnostih dobre molitve sem vam pretekla dva dneva govoril. Danes pa vam hočem še o eni potrebni pogoji ali potrebni lastnosti dobre molitve, namreč o stanovitnosti v molitvi govoriti. Da je tudi ta pogoja ali lastnost dobre molitve potrebna, nam priča sv. apostelj Jakop, ki pravi: Veliko premore stanovitna molitev pravičnega. Prosim toraj, da bi me pazno poslušali, kar vam hočem govoriti v imenu Jezusa in Marije. Prav posebno potrebna pogoja ali lastnost dobre in vspešne molitve je stanovitnost v molitvi, t. j. ne smemo jenjati moliti in se v molitvi ne utruditi, če nam tudi Bog precej ne dodeli tega, kar ga prosimo. Bog ima rad to, da mu z molitvijo nekako sveto nadlego delamo, zato nas pusti večkrat čakati, preden nas usliši. Bog nas hoče s tem k veči gorečnosti v molitvi vnemati, naše zaupanje in zvestobo poskusiti in nas učiti, da njegove darove toliko višje cenimo. Zakaj, kolikor bolj se človek trudi za kako dobroto, preden jo doseže, toliko višje jo potem ceni. Zatega voljo no smemo opustiti molitve, če tudi nismo precej uslišani, ker Bog hoče, da smo zvesti in stanovitni v molitvi. Zapomni si, kar pravi sv. učenik: Molitev prosi in stanovitnost (v molitvi) doseže. Kristus sam nam v priliki pokaže, kako moramo stanovitno in goreče moliti. „Ko bi kdo izmed vas prijatelja imel, in bi k njeni® šel o polnoči, in mu rekel: Prijatelj! posodi mi tri hlebe, ker je nioj prijatelj prišel k meni s pota, in nimam kaj preden položiti; in nu| bi znotraj odgovoril: Ne delaj mi nadloge, duri so že zaprte, in moj* otroci so z menoj v hramu; ne morem vstati in ti dati. In ako um le še trka, vam povem: Ko bi ravno ne vstal in mu ne dal, ker je njegov prijatelj, bo vendar zavoljo njegove nadležnosti vstal in 111 u dal, kolikor potrebuje." Tako moramo toraj tudi mi Bogu s svojim* molitvami nekako nadležni biti tako dolgo, da nas usliši. Zato p*-8'* Kristus na dalje: Trosite, in hote prejeli, če bi pa prošnja ne P®' inagala, pravi Kristus na dalje: Iščite, in hote našli. In če bi iskanj® še ne bilo zadosti, moramo še trkati na vrata milosti božje: Trkajo in sc vam bo odprlo. Nikoli pa ne smemo Gospodu časa določevati, v kterem nj*J usliši naše molitve; marveč moramo s polnim zaupanjem in s sve Potrpežljivostjo tako dolgo naprej moliti, da Bogu dopade, nas uslišati. "° je bilo po besedah sv. pisma mesto Betulija od sovražnikov ob-flano, so sklenili mestni očetje petdnevno pobožnost ter molitev za mšenje mesta opravljati, in če bi jim v tem času ne prišla pomoč, sklenili potem mesto sovražnikom na milost ali na nemilost izdati, jakrat pa je vstala junaška vdova Judita in je resnobno rekla: „Kaj Jve to, kar slišim? Kaj je vzrok, da hočete mesto sovražnikom izdati, ce v petih dneh nobene pomoči ne dobite? Ali hočete Gospoda Boga K jezi dražiti, namesto da bi še na dalje na njegovo milost klicali? *v petih dneh hočete pomoč doseči? Ali hočete milosti božji čas dojeti in dan, kdaj da mora vašo molitev uslišati? Kdo ste vi, da Gočete Gospoda Boga skušati? — Molite le dalje; neskončno dobrot-JIvi Bog nam bo že v svojem času na pomoč prišel, kadar nas bo hotel rešiti." — Kako lepe besede pobožne Judite! — Nikar tora) ho hodimo v molitvi malosrčni in nezaupljivi, če nismo precej uslišani! ■Nebeški Oče nas pusti večkrat dolgo čakati, vendar pa nas poslednjič hsliši, ako je le našim dušam v zveličanje. Prelep zgled, kako močna je stanovitna molitev, nam pove ®v- evangelist Matevž. Ko je Kristus enkrat prišel v kraje Tira in Sidona „je prišla kananejska žena iz tistih krajev, in je vpila za njim, hekoč: Usmili se me, Gospod, Sin Davidov! moja hči veliko trpi od hodiča. On pa ji ni besede odgovoril." (T. j. da bi poskusil njeno Ver° in zaupanje.) „In njegovi učenci so pristopili, in ga prosili, rekoč: Odpravi jo, ker za nami vpije". (T. j. dopolni ji željo.) „On Ph je odgovoril in rekel: Nisem poslan, kakor le k zgubljenim ovcam jelove hiše. (T. j. Kristus je bil sicer poslan, nevernike odrešit, h učiti med njimi ni hotel, to je bilo aposteljnom storiti.) „Ona '*ena) pa je prišla (za Jezusom) in ga je molila rekoč: Gospod! polagaj mi! On pa je odgovoril in rekel: Ni prav, jemati kruha otrokom, ,h ga psom metati." (Kristus je govoril po takratni navadi Judov, 'so nevernike pse imenovali.) „Oua pa je rekla: Kaj pa da, Gospod! ';lJ tudi psički jedo drobtine, ktere padajo od mize njih gospodov." ^ . j- zares, jaz sem le psiček, nevredna, da bi sedela med otroci Pr' mizi, da bi dobivala tako milosti, kakor judje, tvoji rojaki; ker Pa psičkom drobtinice od mize doletajo, dodeli tudi meni najmanjšo h|ed svojih milost!) Tedaj je Jezus odgovoril in ji rekel: „Ožena! ‘uka je tvoja vera." (T. j. po ponižnosti in stanovitnosti.) „Zgodi 6 h, kakor hočeš. In njena hči je bila zdrava od tiste ure." (Mat. 15.) Glejmo tukaj, kako ljubi Bog dostikrat poskuša zaupanje in ^pstobo pobožne duše, in blagor mu, kteri stanoviten ostane v po-. Zru in zaupljivi molitvi; uho in srce dobrotljivega in ljubeznjivega Očeta nebeškega ne ostane zmerom zaprto, v svojem času se odpre, potem deli le v toliko obilniši meri svoje milosti, kolikor bolj 8 "hoviten in zvest je bil človek v svojih molitvah. Kako lepo najdemo to resnico potrjeno nad sv. Moniko! Ko je nJon ljubi sin sv. Auguštin od vere odpadel in k krivovercem 274 prestopil in začel pregrešno živeti, je sv. Monika neprenehoma zdihovala za razsvetljenje in spreobruenjo svojega sina, in ko je po-božnega škofa pomoči za spreobrnenje svojega sina prosila, jo je tolažil, rekoč: „Le počakaj, bo že Bog odločil čas njegovega spreobrnenja-Pojdi, in moli brez prenehanja; ni mogoče, da bi se pogubil sin, za kterega se toliko solz pretoči in moli." In sv. Monika je dalje molila veliko, veliko let, in glejte! kako lepo jo je Bog uslišal! Ona je prosila le za milost spreobrnenja. Ali ljubi Bog ji je dodelil Se veliko več kakor to; on ni dal Avguštinu le milosti spreobrnenja, ampak še to, da je postal mašnik in škof, eden največih učenikov svete cerkve in velik svetnik Božji. Oh, ko bi bila sv. Monika jenjala moliti za svojega sina, bi cerkev ne imela tega velicega in svetega učenika, te svetle luči pobožnosti in učenosti, in nebesa bi imele enega svetnika manj. O spoznajte zdaj, preljubi! kako potrebna in imenitna pogoja dobre molitve je stanovitnost! O vi krščanski stariši! ki imate razuzdane in pregrešne sinove in hčere; in vi, krščanski otroci! ki imate nerodne stariše, molite za nje, molite stanovitno, brez prenehanja; bo že prišel čas, da vas bo Bog uslišal. In ravno to velja tudi v drugih rečeh, kar-koli Boga prosite, če je le vašim dušam v zveličanje, vam bo Bog dal, ako bote stanovitno molili. Zakaj veliko 'premore stanovitni molitev pravičnega. Amen. Josip Krčon- Vnebohod Gospodov. I. Nebesa so za vse; a vsi niso za nebesa. Gospod Jezus, ko jim je bil izg°' voril, je bil v nebesa vzet, kjer sedi na desnici božji. Mark. 16, 19- Veselja in tolažbe polna je za nas prigodba, katere spom*11 danes obhajamo, namreč vnebohod našega Gospoda Jezusa Kristusa-Dobro je za vas, je dejal Jezus svojim učencem, da grem tje. Ja* grem k Očetu, vam kraj pripravit, zakaj kjer sem jaz, hočem, & so tudi moji učenci. O koliko upanja za nas! Kristus jo šel v nebesa, tudi nam v njih trdno stanje napravit, tudi nas hoče večno pri se_ imeti. In ravno danes obhajamo častiti vnebohod svojega Zveličarja-Danes zbere zadnjikrat svoje aposteljue in učence skup, kakor um1' rajoč oče svojo otroko zadnjikrat okoli sebe zbere, jih tolaži in šahe na Oljsko goro pelja, kjer je zvečer pred svojim trpljenjem krva J P°t potil. Blagoslovi jih in gre v pričo njih v nebesa. Z žalostjo gledajo za njim, dokler ga svetel oblak njih očem ne odtegne. Kristijani, postavimo se danes v duhu k tem Jezusovim učencem, glejmo s srčnimi željami, kako naš Zveličar zmiraj više in više proti nebesom Plava. Kdo izmed nas si ne voši za Zveličarjem v nebesa iti? Gotovo imate vsi, kar se vas je tukaj ta praznik spodobno obhajat zbralo, želje. In glejte! Jezus jih hoče spolniti; vse vas hoče k sebi vzeti, Vse pri sebi imeti večno. Zakaj 1. nebesa so za vse, vsi jih lahko dosežejo; 2. toda niso vsi za nebesa, ker jih vsi doseči nočejo. O tem bo moj današnji govor, katerega zvesto Poslušajte! Sreča tega sveta ni za vse ljudi in vsi je ne morejo doseči. Stan, v katerem je kdo rojen, kraj v katerem živi, lastnosti, ki jih kdo ima, ga ne dopuste k sreči, k bogastvu in časti priti. Kako ža-ostno pa bi bilo za nas, ko bi bila pot, ki v nebesa gre, ravno tako Degotova in težavna, kakor pot, po kateri se v časno srečo pride, ■^oda pot, ki gre v večno veselje, je vsim odprta. Naše zveličanje ne Potrebuje visoke učenosti in prebrisanosti, — ne žlahtnega rodu in Posebnih talentov; pot v nebesa je vsim odprta. Naš stan nas ne Zadržuje v nebesa. Abraham je pri svojem bogastvu nebesa dosegel; v°sija na kraljevem sedežu, Jožef ob gospodarstvu kraljevega premo-*enja, Mojzes pri voji in vojvodstvu velicega Izraelskega ljudstva, jazar v revščini, Job med bolečinami in preganjanjem, Judita v sa-^°ti, Elija na kraljevem dvoru, Samuel v službi Gospodovega templja, m ni ga stanu na svetu, da bi ne imel svetnika v nebesih in izgleda Za nas, da so nebesa za vse ljudi. Vsi ljudje toraj, posebno pa mi kristijanje smo za nebesa po-^'oani, posebno nam so nebesa odprta. Že ob našem rojstvu nas je . °g za nebesa poklical, nam je po svetem krstu pot v svojo cerkev 1 P° njej pot v nebesa odprl. Nihče nc more, pravi sv. pismo, v ^bešlco kraljestvo iti, če ni iz vode in svetega Duha prerojen. In 6 eJti>, vsi, kar nas je tukaj zbranih, vsi smo krščeni in smo bili že yVe ^n‘ svojega rojstva za nebesa poklicani. Kristijanje! ali ste že a.) to veliko milost svojega krsta prav živo prevdarili ? Ali ste že k aJ ljubega Boga za-njo prav iz srca zahvalili? Glejte, vi ste krščeni, ^ tisoč in tisoč druzih ljudi, nevernikov, judov in turkov, krščenih • Krščeni sto in že ob svojem rojstvu ste prejeli ključ za nebeško ijestvo. O zares velika milost, za katero ne morete zadosti pre-a 'ti svojega dobrotljivega Boga. Ali smo pa morebiti milost svetega krsta zaslužili? Ali ni sv. krst zgolj nezaslišana milost božja? O koliko bi jih to veliko milost vse bolje, kakor mi obračalo? Kavno ti, neverniki, pa nas bodo enkrat sodili in pogubljevali, če milost svetega krsta zanemarimo. Ko bi se bili v nevernih mestih, pravi naš Zveličar judom, toliki čudeži godili, kakor pri vas, ko bi bili oni prejeli toliko milost, kakor ste jih vi, bi bili v rasovniku in pepelu pokoro storili-Zato vam povem, da bo nevernikom ložej na dan sodbe, kakor vam, ki prejetih milost prav ne obračate. Bog nas v nebesa kliče po pokori. Neskončna je božja dobrota in njegovo usmiljenje brezmerno. Bog dobro ve, da le malokdo posvečujočo milost, belo obleko nedolžnosti, ki jo je pri sv. krstu prejel, neomadeževano in celo ohrani. Mi vsi grešimo, dasi tudi ne vselej iz hudobije in nalašč, vendar grešimo in nebeškega Očeta razžalimo. S tem zgubimo milost, prijaznost božjo in ključ in pravico do nebes. Toda glejte neskončne dobrote božje! Dolgozanašljivi in usmiljeni Bog je zakrament svete pokore postavil, po katerem, če le hočemo, milost božjo spet zadobimo, z grehom zgubljeni ključ do nebes zopet najdemo in se tako spet večnega zveličanja zamoremo vredne storiti. Tisti večer, ko je Jezus od smrti vstal, pravi sv. evangelij, pride Jezus skoz zaprta vrata k svojim aposteljnom in jih pozdravi rekoč: Mir vam bodi! Potlej v vsalcterega (v znamenje, da jih z božjo močjo navda) dihne, rekoč itd-Kristijanje! ali ste že kdaj to veliko dobroto svete pokore v svojem življenji prav premislili? Ali ste že kdaj usmiljenega Boga za-njo hvalili? O koliko jih je, ki za ta edini pripomoček po sv. krstu & grehom zgubljeno milost spet zadobiti, le malo ali celo nič ne marajo, ki se komaj enkrat v letu in še takrat le prisiljeni k spovedi pri' pravijo, ali ki se še celo nič ne pripravijo, ki velike smrtne grehe i& nevednosti ali sramožljivosti ali iz nepotrebnega strahu tajč in zamolče, kateri toraj zakrament sv. pokore po nevednem prejemajo in namesto Boga za-nj zahvaliti, še žalijo. O kristijanje! hvalite, hvalite ga za to neprecenljivo dobroto, pripravljajte se večkrat čez leto k odkritosrčni in skesani spovedi. Ker to je milost, katere jih toliko tisoč m tisoč družili nima, ker kristijanje niso. Tudi turki, judje in neverniki lahko svojo grehe obžalujejo; toda nobenega zagotovila nimajo, da so jim grehi odpuščeni, v strahu in trepetu, v vestnem grizu žive. Mi pa imamo to zagotovilo; iz mašnikovih ust slišimo v božjem imenu pri spovedi te besedo: Bodi potolažen, potolažena! Grehi so ti odpuščeni! Božje usmiljenje, božja dobrota, nikoli ne poteče. Bog nas hoče v nebesih pri sebi imeti. Zato še druge pripomočke rabi, nas grelm obvarovati in v dobrem pokrepčati. Sv. birma je postavljena, da nas v veri podpira in nam moč daje, skušnjave premagati. Sv. rešnje Telo nas krepča, da po sv. pokori zadobljene milosti božje spet ne zgubimo; sv. poslednje olje, da bolnik ali bolnica moč dobi, bolezen, smrtne težave in smrt voljno prebiti; mašnikovo posvečevanje, da novi mašnik prejme duhovno oblast, duhovsko službo 'n nekoliko sv. zakramentov veljavno deliti, pa tudi posebno božjo Pomoč, težke dolžnosti svojega svetega stanu natanko in spridoma spolnovati; sv. zakon, da zakonska moč zadobita, mirno in po krščansko med seboj živeti, eden druzega k dobremu nagibovati, sv°je otroke po krščansko zrediti, za njih časno in večno življenje in Mehčanje skrbeti. Memo vsega tega nas še Bog po svojih služabnikih, pridigarjih in spovednikih z nauki in včasih z obljubami in ® kreganjem od hudega odvračuje in k dobremu priganja. Bog hodi in nas išče in obiskuje s križi in trpljenjem, z revščino in pomanjkanjem, z boleznijo in bolečinami, če nočemo po ljubezni in dobroti k njemu iti, nas z ostrostjo, s šibo na-se vleče. Bog vse stori, da bi nas zveličal, vse nas hoče v nebesa pripeljati, za vse so nebesa vstvar-Jena, toda vsi niso za nebesa. Vsim je šel današnji dan Jezus mesta v njih pripravit, toda vsi nočejo v nje priti. Oh! da bi pač tudi mi vsi za nebesa bili, kakor so nebesa za nas vse! Oh, da bi si pač tudi vsi nebesa pridobili, kakor jih lahko Pridobimo. Vsak sicer želi v nebesa priti, pa malo jih je, kateri bi zares vanje priti hoteli. Veliko jih je, ki pravijo: Kad bi v nebesa Prišel, pa malo, ki bi rekli: Hočem, naj velja kar hoče, v ne-kesa priti in zato se hočem greha varovati in spokorno življenje začeti; hočem povrniti tisto ptuje blago, katero mi nebesa zapira, istemu krivičnemu dobičku se odpovedati; tisti spomin prejete krivice 'z svojega srca popolnoma izbrisati in svojemu sovražniku tako od-Pustiti, kakor želim, da bi Bog meni odpustil; tisto posvetno prijaz-®0st, ki me sovražnika Božjega dela, hočem razdreti, tisto hudo navado, S1eti, zmirjati, pijančevati, hočem pustiti, tisti zapeljivi osebi za vselej ri°vo dati, raje grem sam v nebesa, kakor z njo v pekel. — Rad bi v nebesa prišel, pravi vsaki, pa le malokdo pravi: Jaz hočem in ®°ram v nebesa priti, zato hočem svojo vest v pravi red spra-v‘ri, vse kote in vogle svojega srca hočem natanko preiskati, vseh Sv°jih grehov tako, kakor se jih še nikoli nisem, sprašati; vse svoje ^°rjene spovedi in prejeta sveta obhajila, ki sem jih brez priprave, r 2. Zakaj je šel Kristus v nebesa? Odprite, prvaki! svoja vrata, in odprite se večna vrata, da vstopi slavni kralj. Ps. 23, 7. Vvod: Kristus, naš Gospod, se je s čudeži skazal, da je Sin k°žji: 1. Zemlja in njene moči to spričujejo: Vino iz vode spre-menjeno, kruhi v puščavi čudežno pomnoženi; morje spremeni svojo Ustnost, da hodi Jezus po njem kakor po suhem; zemlja pozabi sv°jih natornih postav ter mrtvega Lazarja d a živega nazaj . . . ^ pekel in predpekel to dokazujeta: Zbegani satani v obsedenih °čitno pravijo: Ti si Sin božji . . . pred peklom duša Jezusova naganja pravičnim največi čudež — rešitev ... 3. Danes pa to sprite tudi ozračje, nebesa .. . kamor se na praznik Vnebohoda Jezus jlviga. Odprite, prvaki, vrata . . . Zares, pred njim se pripogibajo kolena vseh v nebesih, na zemlji in pod zemljo ... Šel je v nebesa, bolimo v apostolski veri. Zakaj? — 1. Z ar a d sebe; 2. z ar a d nas! Izpeljava. I. Šel je v nebesa zarad sebe, zato, ker je: 1. dovršil odrešenje na zemlji, a) Premagan je satan, , močnejši od njega je prišel in mu odvzel oblast z nauki, s trplje- ojem in smrtjo . . . Zato poje danes cerkev: Jezus, tebi bodi slava "" ki se zmagalec vračaš v nebesa (hymn.)l b) Kraljestvo božje na Kornlji je vstanovljeno; edino pravi Bog se na zemlji časti . . . Oče, Oznanil sem Tvoje ime ljudem, ktere si mi izročil (Antif. ad Magnif.)... j5 tem je rešil Jezus svojo nalogo: odrešil človeški rod, ki naj se u,h sam vdeležuje odrešenja s sodelovanjem! . . . 2. da slavi popolno zmago nad sovražniki: a) Zma-§alcu se spodobi slovesni sprevod. Jezus si ga sam pripravi s čudovitim vnebohodom svojim . . . Kak blišč in sijaj! ... Na zemlji Priča veliko učencev, ki gledajo, kako se dviga Jezus veličastno v j^račje, kjer pozdravljajo nebeščani svojega Kralja... Odprite prvaki... lcejo tovarišem, ki poprašujejo: Kdo je tisti slavni kralj? Drugi n &ovarjajo: Gospod močni in mogočni . . . Gospod vojskinih trum, n K slavni kralj! (Ps. 23, 7, 8, 10.) ... b) Zmagovalcu gre J^titljiv prestol. — In Jezusu govori Oče nebeški, kakor pravi ayid: Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sedi na mojo desno stran, er nc denem tvojih sovražnikov v podnožje tvojim nogam. (Ps. 109, J.) a božjem prestolu sedeč se raduje zmage nad sovražniki, ktere bo 0 Pravici kaznoval — večni Sodnik! č 282 Jezus je prišel kakor Bog na svet, kakor Bog in Odrešenik se dviga danes v nebesa ... To stori zarad sebe, da vidimo njegovo božjo slavo . . . Zato: Aleluja, Kristusa Gospoda dvigujočega se v nebesa, pridite, da ga molimo, aleluja! (Invit.) II. Sel je v nebesa zarad nas: 1. Da nam pošlje sv. Duha. — Jezus tolaži pred vnebohodom apostole zarad ločitve žalostne: Za vas je dobro, da grem. Zakaj ako ne grem, Tolažnic ne bo lc, vam prišel. (Jan. 16, 7.) In jas bom Očeta prosil in vam bo drusega Tolašnika dal, da pri vas ostane vekomaj-(Jan. 14, 16.) In Jezus je poslal sv. Duha apostolom . . . poslal ga tudi nam. Kakor so bili hvaležni apostoli, tako bodimo tudi mi . . .! 2. da imamovnebesih na desnici božji srednikai11 priprošnika, ki ve za naše slabosti, on, ki je nosil pezo križevo; da ga imamo vsi pravični, pa tudi grešniki. Otročiči moji, tovarn pišem, da ne grešite. Ako je pa kdo grešil, imamo besednika pri Očetu, Jesasa Kristusa, Pravičnega (I. Jan. 2, 1.) . . . Obujajmo zaupanje! . . ■ 3. da tudi nam pripravi v nebesih sedeže. V mojega Očeta je veliko prebivališč . . . ker grem vam mesto pripravit-(Jan. 14, 2.) Apostolom Jezus obeta, da bodo sedeli na 12 sedežih in sodili Izraelove rodove . . . Toda ne le tem, tudi nam so pripri' ljeni sedeži. Kristus nam jih je pripravil . . . Ako Gospod za oaS toliko skrbi, mar li bomo mi za-se manj skrbni ? . . . Da, tudi zarad nas šel je Jezus v nebesa. Sv. Duh, ki 11 as razsvetljuje, nam to priča; Besednik, ki ga imam pri Očetu, ki nam pripravlja sedeže, nam to dovolj glasno oznanuje. Konec. Kristijani! Kvišku srca! tako nas opominja cerkev vsak dan pri sv. maši; kvišku srca! kliče nam posebno danes, ko gledam0 odprta nebesa, kamor se Jezus vrača častitljiv in zmage polen. naj hite tudi naše želje, ker tam je naš pravi, stalni dom! V nebu®9 se ozirajte pravični in občudujte plačilo, ki ga vam Jezus pripi‘av^a za vašo stanovitnost, posebno glejte v nebesa v trpljenji, ker kak°r Jobu tako je tudi vam priča vašega trpljenja v nebesih Gospod, h kteremu se solzi vaše rosno oko v potrebi . . . Kvišku srca! posebn0 vi grešniki, glejte ondi imate besednika pri Očetu, ako se spok°' rite, a ondi imate tudi sodnika, ako v grehih umrjete . . . Zato klin*®0 danes vsi k Bogu s sv. cerkvijo: Dodeli nam, prosimo, vsemogoč Bog, da tudi mi, ki verujemo, da je danes tvoj Edinorojc,i*' naš Odrešenik šel v nebesa, s svojim duhom v nebesih prebivam° (Cerkv. molit, na Vnebohod). Amen. Andrej Kalam J Šesta nedelja po veliki noči. Posvetnjakom pobožni niso všeč. Iz shodnic vas bodo metali. Jan. 16. Kateri so pa tisti, katerim je Jezus v današnjem sv. evangeliju 'n tudi sicer večkrat napovedal, da jih bo hudobni svet sovražil in Preganjal? Vneti služabniki Božji so, odkritosrčni prijatelji človeštva, ljubljenci nebeških prebivalcev, kinč sveta, ki z večnimi resnicami razsvetljujejo svet; napovedal je svetim aposteljnom, da jih bodo ljudje preganjali. In ravno zato, ker so sveti aposteljni, zato jim ni druzega pričakovati od sveta, kakor nehvaležnost, sovraštvo in preganjanje. Vendar, ljubi moji, ta osoda ni zadela le aposteljnov, ampak Je tudi osoda vseh pravih učencev Kristusovih. Če so hudobni ljudje posteljne najbolj sovražili, ker so Jezusov nauk oznanovali in druge spreobračali, vendar tudi tisti sovraštvu hudobnega sveta ne bodo °dšli, kateri svoje življenje po Jezusovih naukih vravnavajo, hudobci jih bodo grdo gledali, zasramovali in v marsičem jim škodovali. yi vsi, ki med spačenim svetom krščansko živite, nikar se ne čudite, sami take reči skušate; a nikar ne zgubite srčnosti, ne dajte se °dvrniti od krščanskega življenja. Sovraštvu posvetnjakov se P°božni kristijani sicer ne morejo umakniti, a ono d * ru ne more škodovati. To bomo nekoliko pomislili. I. S čim si pa nakoplje pravi Kristusov služabnik sovraštvo P°svetnjakov ? Gotovo s svojim krščanskim življenjem, ki se ne vjema z življenjem posvetnjakov. Pravi kristijan ne hodi po tisti široki cesti, P° kateri korakajo večinoma ljudje; ne, on hodi po ozki, strmi stezi ‘ednosti in pobožnosti, po edino pravi poti, ki pelje v življenje. Huda ®aguenja brez prenehanja zatira, poželjivost premaguje, starega greš-0e8a Človeka skuša sleči ter obleči zmiraj bolj novega v svetosti in Pravičnosti. Božja postava mu je vedno pred očmi, ona vlada vsa ^gova dejanja, tudi njegove besede in misli. Božja čast in dušno ^ličanje mu je nad vse. Za celi svet bi ničesar ne storil, kar bi °ga žalilo in dušo prepustilo v nevarnost večnega pogubljenja. Boga Ilad vse ljubiti in bližnjega kakor samega sebe, to mu je največa P°stava. Tak toraj je pravi kristijan, a kakšnega bi svet rad imel? Sv. Gregor nam prav jasno to pripoveduje. Le tisti, pravi ta jetnik, le tisti dopadejo svetu, kateri svoje prave misli nikomur ne z°denejo, ki toraj drugače znajo govoriti kakor misliti, ki so vstanu 20* laž za resnico, resnico za laž narediti. — Tiste svet čisla, ki se nad druge povzdigujejo, na škodo druzih se bogate. Tisti so svetu všeč, ki imajo zemljo za nebesa, trebuh za Boga, ki vso svojo srečo iščejo v posvetnih veselicah. Kdor tako dela, tako živi, ta pri posvetnjakih kaj veljd in manj ko se zmenijo za Boga, za vero, za cerkvene za' povedi, toliko bolj jih svet povzdiguje, tem večo veljavo jim pripisuje. Lahko si mislite, ljubi moji, kako se med takimi posvetnjaki godi pravemu pobožnemu kristijanu, kako ga gledajo, kaj o njem govore in kako se do njega obnašajo. Gotovo tako, kakor sv. Duh 'f Modrostnih bukvah naznanja, kjer hudobneži tako govore: ZaleeujM0 pravičnega, leer nam nič ne koristi in je našim delom nasproti nas v slabo ime pripravlja zavoljo naših grehov. Težko nam jo 9a le gledati, ker njegovo življenje je različno od druzih; nas ima &a lahkomišljcne in se ogiblje naših potov, kakor nečistih reči in blagrujo smrt pravičnih. Z zasramovanjem ga poskusimo, da vidimo njegovo potrpežljivost. Ali mar modri mož ni s temi besedami prav lepo >n resnično popisal obnašanja sveti do pravičnih kristijanov? Že od za-četka sveta, ko je človeški rod obstal iz malega števila družin, se je začel boj hudobnežev zoper pravične; nedolžni Abel je umrl, ubit od svojega hudobnega brata Kajna. Kaj mu je pač Abel hudega naredil? Ničesar! Videti ga ni mogel, ker je bil pobožen, sam pa ne> Od tistega časa jih je brez števila zavoljo pravice preganjanje trpelo-Naj omenim le Davida. Kako je bil ta mož pobožen in ponižen, 8 njegova žena Mihol ga je zaničevala kakor navadnega neumnega človeka. Kako je bil David krotak in potrpežljiv, in vendar ga je Se©eJ zmirjal kot neusmiljeneža, kot moža krvi. Kako se je dobremu KlijB godilo? Spodili so ga, in v revščino so ga pognali, Izaija so na dvoje prežagali in Elizeja so kamnjali. Vsi ti so bili poslanci Božji, so gorel’ vsi za božjo čast, so se potegovali za resnico in pravico in svet j>n’ je plačeval s preganjanjem, ravno zato jih je sovražil. Kdor se ne ravna po načelih posvetnjakov, ta zapade njih jezi in sovraštvu. Sv. Pavel pravi: Vsi, kteri hočejo v Kristusu Jezusu pobošn° živeti, morajo preganjanje trpeti. (Tim. 3, 12.) Vsakdanja skušnja potrjuje, da je sv. Pavel prav govoril. Ako bi bolj imeniten in°H svoje krščanske dolžnosti vestno spolnoval, ako bi bil vsako nedelj0 pri sv. maši in pri pridigi in bi druge corkvene zapovedi natank0 spolnoval, kaj bodo posvetnjaki rekli? No sicer v obraz, pač pa hrbtom se mu bodo posmehovali, ga bedastega človeka imenovali, no vč, kaj se olikanemu človeku spodobi; morebiti bodo tudi rek da svojih dolžnost ne spolnuje. To so hinavčil Tudi sv. Ludovik”’ kralju francoskemu, so to očitali, pa dobro jih je zavrnil rekoč: „Ko hi toliko časa na lovu potratil ali pri igri in razveseljevanju, noben ®Wek bi se zavoljo tega ne pritožil, vse to bi se samo po sebi šumelo, a ker te ure služim Bogu, ker molim in sicer kaj bogo-Ijubnega delam, hudobnemu svetu to ni všeč, zoper to se pritožuje". Oe se mladeneč odteguje slabim druščinam, če ne zahaja v gomilne, če noče ponočevati in se sploh po hudobnih, sedaj tako spačenih mladih ljudeh ravnati, kaj ti o njem rečejo? Imenujejo ga čudnega Pusteža in dosti mora zbadanja prestati. — Ako se kaže mož odločnega, zvestega katoličana, kteremu je vera nad vse, ki zagovarja c®rkev in njene naprave, ki se poteguje za njene služabnike, kadar hh ljudje opravljajo, napadajo in zaničujejo, kaj potem o takem možu Pravijo? Pravijo, da je nestrpljiv prenapetež. — Ali če njegova vest tako široka, da bi v njo spravil vse, da mu le na dobrem imenu De škoduje; če noče nič vedeti o skrivnih goljufijah, kakor so na-'adne pri kupčiji in obrtniji, če noče opraviti imeti pri podvzetjih, k* kažejo sicer veliko dobička pa ne posebno poštenega; kako ga bo 8Vet pohvalil? To je pravi neumnež, ki sam sebi noče dobro, bodo rekli ter se mu zaničljivo posmehovali. — Mislimo si gospodarja, hišnega očeta; on pozni in natanko spolnuje svoje imenitne dolžnosti h0 domačih. Strogo gleda na hišni red; otrokom in poslom marsičesa dopusti, kar nespametni in brezvestni stariši in gospodarji svojim ljudem dopuščajo. Zvečer mora vse o pravem času biti doma. V slabe hiše in gostilne ne sme nobeden domačih zahajati; z očitno malojednim se ne sme pečati, nobene malovredne knjige v hiši ne trpi, akor tudi ne obleke čez stan in premoženje. Kaj bodo rekli o takem h°brem krščanskem gospodarju in očetu in o njegovem hišnem redu? ^udobni jeziki, malovredni otroci in posli ga bodo imenovali naj-J^čega sitneža, pri ktorem ni obstati, ni živeti. Kratko, kadar in kjer rist'jan po načelih sv. vere živi in ravnd, se zameri hudobnemu 8vetu; posvetnjaki ga sovražijo in zaničujejo. v A kdo se bo temu čudil? Ali se je Jezusu kaj drugače godilo? . 8lm je dobrote skazoval, sama svetost in ponižnost je bil; in kaj so udobneži o njem rekli? Ako je o Bogu govoril, so rekli, Boga pre-'u,ja; ako je poln usmiljenja grešnike sprejemal, so rekli: z grešniki Pajdaši; če je bil kam povabljen, so rekli: glejte ga požeruha; i ar je naredil kaki čudež, se je glasilo: s pomočjo hudobnega a to dela; kadar so skupaj bili, je bilo med njimi splošno glasilo: ^Uireti mora! Kateri pravi naslednik Kristusov, kateri pobožni kristijan Se še čudil, če ga hudobni svet zavoljo življenja po veri, zavoljo L pobožnosti po strani gleda, če se mn posmehuje ali ga celo zaničuje? Saj govori Jezus: Spomnite se besed, ktere sem vam govoril'-hlapec ni veči, kakor njegov gospod; ako so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali. Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene preJ sovražil kot vas. Ker niste iz sveta, vas svet sovraži. (Jan. 15, 18-) Kdor toraj krščansko pošteno živi ter se pobožnosti ne sramuje, ga hudobni ljudje radi sovražijo. Vendar to pobožnega kristijana ne sme ostrašiti ter mu srčnosti ne vzeti. Oe se tudi temu sovraštvu ne more ogniti, naj bo vendar vsak prepričan, da mu škodovati ne more. II. Kristijani! ne d& se tajiti, da se posebno po mestih dsi marši-kteri odvrniti od obiskovanja pridig, krščanskih naukov in sploh od spolnovanja cerkvenih zapoved, ker se boji zbadanja in posmehovanja hudobnežev ali brezvernih olikancev. To je kaj nespametno. Kaj ti pa zamorejo škodovati? Kako dolgo te bodo zaničevali? Ljudje so tako zelo spremenljivi!? Kar danes grajajo, bodo jutri morebiti že hvalili. Tudi taki hudobneži imajo trenutke, v kterih živo spoznajo lepoto čednosti in pobožnosti, v kterih pa tudi spoznajo zavrženost in hudobijo brezbožnega življenja. In če te bodo nekoliko časa zbadali, se boš vsega tega privadil in ne boš dosti za to maral. In ko bodo malovredni ljudje videli, da se za njih zaničevanje in posmehovanj® ne zmeniš, te bodo pustili pri miru, in to naj ti bo prav, naj ti bo všeč-Pa recimo, da bi ti hudobneži zavoljo krščanskega življenj8 res mogli škodovati, ali boš zato krščansko življenje popustil? Škodovati ti zamorejo na tvoji časti, pa na kteri? na časti pred Bogom in svetniki? Gotovo ne! Le na časti, na veljavi pri ljudeh ti zamorejo škodovati. A kako nestanovitna, goljufiva je ta čast in veljava! toliko človek velja, kolikor je vreden pred Bogom, pravi sv. Frančišek-— Ali ti zamorejo škodovati na duši? Tvoje čednosti in dobrih de ti ne more nihče vzeti; ti zakladi so dobro spravljeni. Ali zamorejo celo dušo umoriti? Še manj! dušno življenje je gnada božja; svet je ne more dati in ne vzeti. — Nasprotniki ti zamorejo vzeti časD° premoženje, ti vzeti življenje. To je največ, kar hudobni svet služabnikom Božjim zamore storiti. Ali naj bi nas to ustrašilo delati p° vesti, po naukih sv. vere? Ne, ljubi moji, Kristus nam kaže kaj druzega, česar sam spomin bi nas moral s svetim strahom navda Ne bojte se, pravi Jezus, tega, ki telo umori, duši pa škoditi ,lC more, bojte se velikoveč tistega, ki zamore dušo in telo pogubiti v pekel; bojte se njega žaliti, v roke njegove neskončne pravičnosti paS Ljubi kristijan, od krščanskega pobožnega življenja naj te nC odvrne ne sovraštvo, ne zaničevanje, ne norčevanje, ne preganjam hudobnežev in brezvercev. Vesel bodi, če s taboj tako ravnajo, saj z Jezusom niso delali drugače. To ravnanje naj ti bo v gotovo znamenje, Ju si na pravi poti. Spominjajmo se pridno njega, čigar jeze se nam je edino bati, %ir ljubezen nam je edino iskati. Brez strahu pred posvetnjaki lužimo očitno in stanovitno Bogu, spoznajmo sv. vero in spolnujmo Njegove zapovedi. Naj nas tudi svet sovraži, da nas le Bog ljubi; Naj nas svet graja in zasmehuje, da je le Bog z nami zadovoljen, hi zamore dušo in telo vekomaj srečno narediti. Amen. Šim. Zupan. Binkoštna nedelja. Duh moči in ljubezni. In so bili napolnjeni vsi s sv. Duhom. Ap. dj. 2, 4. Binkoštni častiti prazniki nas spominjajo prigodbe, katere se Niora srce slehernega kristijana veseliti. Kakor se namreč otrok veseli r°jstnega godu svoje matere, tako se tudi kristijan sme veseliti da-Našnjega rojstnega godu sv. matere katoliške cerkve. Današnji dan Natnreč so aposteljni, napolnjeni s sv. Duhom, zbrani množici v Je-■Vzalemu začeli Kristusov evangelij oznanovati; današnji dan začeli s° sv. zakramente deliti; današnji dan sme se imenovati rojstni dan Daše matere sv. katoliške cerkve, toraj vesel dan za nas, njene otroke. če se je pa današnji dan pričela sv. cerkev, pričelo se je ž njo tudi čisto novo življenje; nov duh začel je poživljati srca človeška, Kristusov ^uh, duh krščanstva. Posebno v dvojnem oziru se je začel razodevati. so bili namreč aposteljni s sv. Duhom napolnjeni, beremo v apo-stolskem dejanji besede: Govorili so s stanovitnostjo, in zopet na ^alje stoje besede: Vsi so bili eno srce in ena duša. Poglejte v prvih ^sedali duha moči, in v poslednjih duha prave krščanske lju-^e z n i! Kako potreba je pa tudi nam tega duha, o tem vam bom Janes govoril. — Pridi toraj, sv. Duh, in napolni vernih srca z ognjem 8v°je moči in ljubezni! Vsi, ki se po Kristusu kristijani imenujemo, smo v sv. krstu v Jhhovno vojsko sprejeti. Razpostavljeni smo na svet, kakor na bojno h°lje, kjer so nam nasproti postavljeni mnogi in hudi sovražniki s Sthrtonosniin orožjem. In ta vojska se prične v prvih letih naše za- 288 vednosti in trpi do zadnjega zdihljeja na smrtni postelji. Za to tolikanj hudo vojsko, v kateri se cela notranja armada naših strasti, ves vnanji svet pohujšanja in zapeljivosti in ves pekel s svojimi zvijačami zoper nas bojujejo; za to tolikanj dolgo vojsko, pravim, ki celo 60, 70 ali še več let trpi, o kolike moči in stanovitnosti je treba, da orožja od sebe ne pomečemo in si sami svojih rok ne damo zvezati in se v sužnost odpeljati! To moč in stanovitnost pa prejmemo po sv. Duhu. On nam daje najprej spoznati, da naj prilizovanja sveta ne čislamo in naj njegovo veselje in bogastvo po pameti zaničujemo. Zakaj mi po besedah sv. Pavla nismo prejeli duha tega sveta, ampak prejeli smo duha iz Boga, duha, ki nam obeta zgolj večne in neminljiv0 dobrote, zaklade, ki jih rija in molji ne snedo, jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo, življenje, ki je brez konca, in zveličanje, kakoršnegu naš jezik ne more izreči, ne ga srce občutiti. Kdor je pa s tem duhom napolnjen, li zamore dobrote tega sveta visokeje ceniti? Kaj ima svet unim bolj ega nasproti postavljati? Ali morebiti svoje šumeče in vrtoglavo veselje? Ali, ljubi moji! katero veselje na tem svetu je tako čisto, da bi ga nam nikoli nobena žalostna misel ne skalila? Ali morebiti čast? Kaj se mar sedaj nam drugače godi, kakor Kristusu, ki mu judje cvetno nedeljo vpijejo na vse grlo: Hosana sinu Davidovemu! veliki petek pa: Križaj, križaj ga! še z večim glasom kriče? Ali ima morda svet temu duhu nasproti postaviti svoje bogastvo-'’ Ali to svetovo bogastvo je opotočno, gre iz rok v roke, od hiše do hiše, in nikomur ni porok, da ga bo mirno in zadovoljno vžival, kakor nobenemu upanja ne daje, da se mu ne bo treba od njega ločiti. Tako preide in zgine vsa podoba tega sveta, kakor senca. Ase, kar svet čisla, je goljufivo in nima dolgo obstanka. Za tega voljo se tisti, ki je z duhom z nebes napolnjen, na take minljivosti ne navezuje, na pedanj zemlje, na kupček bogastva ali na prazno vklanjanje ne gleda, kadar bi imel tega duha zgubiti. Vse, čast, veselje in bogastvo, so mu le pripomočki, da po njih obilnost tega nebeškega duha vanj doteka. Ali tudi vsega tega še ni zadosti. Zakaj, kdor sveta ne ljubi; tega svet sovraži, in kdor njegovo prilizovanje zasramuje, pride Pr' njem v zamero. Toraj je treba ali s svetom potegniti, ali pa se >nU z vso močjo upreti. Saj vam je znano, koliko grehov da se stori zgolj iz take puhle boječnosti pred svetom. Kolikrat se sliši: „Saj110 morem drugače, kaj pa ljudje porečejo?“ če me bodo videli večkra v letu pri spovedi in pri obhajilu, mi bodo brž navadne priimke dajali; če se ne bom oblačila po svetovi šegi, me ne bo nihče p°' gledal; če ne pojdem v druščine, se mi bodo posmehovali; če bom k o božjih stvareh govorila, se bodo z menoj norčevali i. t. n. To je Previdel že apostol, in zato je verne tako-le svaril: Drago ste bili °dhupljeni, nilcarte postati sužnji ljudi! — to je: ker ste s Kristusovo krvjo odrešeni in toraj z njegovim duhom napolnjeni, nikar se P° šegah tega sveta ne ravnajte, nikarte želeti ljudem dopasti, ako hočete Kristusovi služabniki biti. Kristijanu se je treba poslednjič v svoji srčnosti tako visoko povzdigniti, da se v spolnovanji svojih dolžnost ne boji ne jeze, ne žganja, ne preganjanja in zaničevanja tega sveta. V tem pomenu Oprašuje sv. Pavel: Kdo nas bo toraj ločil od ljubezni Kristusove? odi nadloga? ali stiska? ali lakota? . . . (Kimlj. 8, 85—39.) In tako srčen kristijan vse premaga, ker je z duhom tistega napolnjen, hi je rekel: Ne bojte se, zakaj jas sem svet premagal, in tudi vi 9a bote! Toraj naj se razžaljeni svet od togote peni, nam povsod hriže zbija in britkosti pripravlja, naj nam z ognjem in z mečem iiuga, krščanska stanovitnost ostane nepremakljiva, kakor trdna skala sredi morja, v katero zastonj pluskajo razpenjeni valovi. Poglejte, ta neboječi vsezmagovalni duh je bil, ki je sv. cerkev 0(1 dne njenega rojstva skozi vse čase napolnoval in vodil. Pozemeljska lesarstva kakor vse peklenske moči so se zoper njo rotile, da jo ho-v0jo zatreti. Ali pozemeljska cesarstva so propadla in zginila, narodi Pomrli; njeni protivniki in grozovitneži šli s tega sveta; cerkev pa Se je zmiraj lepša in bolj košata razcvitala na njih grobljah in razgnali; videla je umirati krivovero za krivovero, v grob se pogrezovati llejevero, in videla po vsem svetu sijati žarke svoje miljene svetlobe. Pa čemu bom duha moči kazal nad sv. cerkvijo? Ozrimo se Precej na aposteljne! Pred 53 dnemi jim Jezus prerokuje pri zadnji večerji, da se bodo vsi nad njim pohujšali. Kes je komaj na vrtu učenci prestrašeni zbeže, in Peter ki se je rotil in prisegal, da Il0^e z njim v smrt iti, ga trikrat zataji. Pred 10 dnevi spremljevaje na Oljsko goro, preden se vzdigne proti nebesom, še zmiraj rado-vedni poprašujejo, če bo morebiti sedaj pozemeljsko kraljestvo usta-ll0v'l; in potem se vsi žalostni vrnejo v Jeruzalem, in se zavoljo ^rahu pred judi v neko hišo zaprejo. Danes nasproti že nobeden Pozemeljskom kraljestvu ne vprašuje. Boječi Peter je prvi, ki po-vzdigno svoj glas za Kristusa križanega, in na njegovo pridigo se J11 d in ne bodo prav prišli. Sami nad sabo so sodbo izrekli. Le spanju k. se tema prilega, tako tudi le tisti temo ljubi, kateri v grehih spi-Hočeš pa prav priti, moj kristijan, hočeš Boga enkrat gledati v večni luči, zapusti hudobna dela, vstani, ki spiš, in Kristus, ki je prava luč, te bo razsvetlil s svojim zgledom, s svojim ukom; sv. Duh s svojimi milostmi. Hočemo gledati enkrat večno luč, odvrzimo po besedah sv. Pavla od sebe dela teme in TcaJcor po dnevu pošteno hodimo, tie v nečistosti in nesramnosti, ne v bregu in nevošljivosti, ne v požrešnosti in pijanosti, temuč oblecimo Gospoda Jezusa Kristusa. Amen-(Rim. 13, 14.) Jan. Ažman. 2. Kaj nam bo Marija dala? (Sklep Šmarnic.) Ljuba naša Gospa presvetega Srca, prosi za nas Boga! Bratovski zdihijej. Dolg je bil majnik, pa je vendar hitro minul. Že je (jutri) njegov zadnji dan in mi se moramo od priljubljenih šmarnic posloviti. Gotovo se nekterim milo stori, da jih je že konec in prve dni prihodnje?8 mesca se bo marsikteremu po njih tožilo. — Pa že mora tako biti-Ce so tudi šmarnice za letos že minule, njih sad, pa upam, da ne bo minul. Vse kar se zavoljo Boga in Mariji k časti iz pravega namena zgodi, ima gotovo svojo veljavo za večno življenje. — Toliko srčnih zdihljejev in pobožnih molitev, toliko potov v cerkev, toliko sv. maš in sv. obhajil, toliko postov in zatajevanj, ki so se ta mesec zgodila, ali vse to naj bi bilo zastonj? Gotovo ne. Gospod Bog je njogočen in pravičen dovolj, da nobenemu nič dolžan ne ostane; >n tudi Marija je mila in dobrotljiva dovolj, da nam bo naše otroško zaupanje opravičila in skazano češčenje obilno povrnila. Sicer ni lepo, če kdo zavoljo povračila dela in daruje; če je P8 tisti, kateremu služimo ali darove prinašamo, bogat ali mogočen, pa vendar spodobi, da se darovalcu po svoje skaže, posebno če Je darovalec revež. Mi pa vemo, da je Marija Devica mogočna in usffli' Ijena; toraj tudi smemo upati, da nas ne bo praznih pustila, kadar k nji kličemo in uboge reve v tej solzni dolini k nji zdihujemo! Toraj le brez skrbi in strahu stopite vsi k Marijinemu altarju, ki ste zvesto šmarnice obhajali. Spomnimo jo danes (jutri) na naše darov® in zaupljivo k nji recimo: O Marija, ti veš, da smo ti v teh šmarnicah vence spletali, šopke nosili; iz ljubezni do tebe marsikaj si pritrg8*1’ marsikaj dobrega storili: kaj nam bodeš zdaj ti dala, o ljub8 Mati? Na to vam hočem jest v Marijnem imenu odgovoriti. Ker je danes (ozir: jutri) praznik naše ljube Gospe, prosin>° jo za njeno pomoč in zdihnimo z navadnim pozdravom: Ljuba naša Gospa presvetega Srca, prosi za nas Boga! Ko je nekdaj Jezus svojim učencem in drugim poslušalcem dejstvo in radovoljno uboštvo priporočal, je Peter pristopil in rekel: mi smo vse zapustili in šli za teboj, kaj nam boš toraj dal ? ~~~ In Jezus s tem vprašanjem ni bil nič razžaljen, ampak je Petru dal veselo zagotovilo: Resnično vam povem, da ob prerojenji, kadar b° Sin človekov sedel na sedežu svojega veličastva, bote tudi vi, ki sfe šli za menoj, sedeli na dvanajstih sedežih in sodili dvanajstere Izraelove rodove. In sleherni, kateri zapusti hišo, ali brate ali sestre, °Ii očeta ali mater, ali ženo ali otroke, ali njive zavoljo mojega imena, bo stoterno prejel in večno življenje dosegel! (Mat. 19, 27—29.) Enako smemo tudi mi, ki smo celi majnik šmarnice obhajali, danes pred Marijo stopiti in reči: Glej, zavoljo tebe smo to družbo, "° veselico, to prijetnost zapustili, kaj nam boš toraj dala, ljuba Mati? gotovo nam tudi Marija tega vprašanja zamerila ne bo, ampak ?am bo za majhno postrežljivost in skazano ljubezen velike dobrote 'n milosti naklonila; pa ne toliko časnih dobrot, ampak veliko več duhovnih, ki imajo veljavo za večno življenje. Vsi, kar nas danes šmarnični altar obdaja, smo ali nedolžni, a“ spokorniki, ali pa grešniki. Toraj stopite po vrsti k sedežu naše ljube Gospe, s katerega vam posebno danes hoče svoje milosti deliti. 1. Stopite najprej k sedežu milosti vi nedolžni. Vi nedolžni, *C1 imate še čisto krstno obleko, ki Boga še nikoli z nobenim velikim grehom niste razžalili; vi sami ne veste, kako zelo vas Marija rada “na. Zatoraj vi najprej stopite k njenemu altarju, jo pozdravite in recite: „Ljuba naša Gospa, Mati in Kraljica, ti veš, kako smo z vetjem pretečeni mesec k šmarnicam hiteli, kako smo svoje nedolžne r°ke k tebi povzdigovali, čisto srce ti darovali, vsaki dan novih cvetlic Prinašali, tvojo hvalo prepevali: kaj nam bodeš pač za to dala?“ In veste, vi nedolžni, kaj vam bo Marija na to rekla, kaj vam “° dala? Jaz mislim, da vam bo Marija tako-le odgovorila: „Kaj Vam pač hočem dati, kaj od Jezusa vam sprositi? Boljšega vam ne Vem dati, kakor že imate, namreč nedolžnost. Nedolžnost vaša vas meni najbolj podobne dela in angeljem enači. V zahvalo, v povračilo 'aše pobožnosti do mene vam hočem od Jezusa sprositi: ohranjene nedolžnosti! Oe namreč nedolžnost ohranite, imate že raj tukaj na zemlji, ste zares srečni že tukaj, še srečniši bote tam! Ees, j*a imate veliko sovražnikov in kolikor večji prihajate, toliko več jih b°: ali k meni se zatecite v vsaki sili in jaz vas bom branila in požgala, da svoj najdražji zaklad, da nedolžnost ohranite!“ , 2. Potem stopite k šmarničnemu altarju, vi spokorniki! Res, a ste bili nekdaj, morebiti še pred kratkim Jezusovi in Marijini sovražni res da ste Jezusa zelo žalili, in Marijino srce večkrat prebodli: ali ®Preli gte svoje grehe s solzami prave pokore, pri dobro opravljeni spo-,eui ste se zopet z Bogom spravili in ste zdaj očiščeni v Jagnjetovi rv>- Zato le z zaupanjam sem pristopite in k naši ljubi Gospej tako govorite: „0 ljuba Mati Marija! Ti veš, da smo te ta mesec vsaki dan “skovali in častili, da smo vsaki dan kako radovoljno pokoro opravili, ‘Saui dan prejšnje grehe obžalovali, kaj nam boš dala za to?“ k Tn Marija, tako jaz mislim, vas bo prijazno sprejela, in vam milostno odgovorila: „Kar je bilo poprej napačnega, pregrešnega v vašem življenji, je vse odpuščeno, vse pozabljeno. Zdaj ste na pravi poti, le ene reči vam manjka, namreč stanovitnosti! In to vam hočem od svojega Sina Jezusa sprositi, to vam hočem nakloniti. Bes, da vas bo skušnjavec še skušal, da vas bo svet nazaj vabil, da vas bo poželenje mamilo: ali v vsih skušnjavah k meni pribežite in pomagala vam bom; v svoj materni plašč vas bom skrila, da bote varni pred zalezovanjem hudičevim. 3. Kazun nedolžnih in spokornikov so pa danes tudi grešniki tukaj, taki grešniki, ki že več let v smrtnih grehih žive, pa se še do danes niso na pravo pot vrnili; grešniki, ki še niso svoje velikonočne spovedi opravili, in ki so tudi Marijo ta mesec le malokdaj počastili-Ali naj tudi ti k Marijinemu sedežu danes pristopijo? Alijih bo hotla Marija tudi sprejeti, ki so na duši tako umazani, grdi in razstrgani • Kaj naj rečejo, za kaj naj jo prosijo? Grešniki in grešnice, ki ste danes tukaj pričujoči! Ko bi vas imel jaz pred kakšno zemeljsko kraljico peljati in predstavljati, bi se skoraj obotavljal in bi si ne upal; ali k tej nebeški Kraljici in usmiljeni Gospej pa se nič ne obotavljam, ker vem, da se ona ne imenuje samo pribežališče grešnikov, ampak da je tudi v resnici. In bolj ko ste udelani na svoji duši, k toliko večemu usmiljenju jo bote nagnili. O, tudi vi (nocoj) tu sem stopite! če tudi ste grešniki, zastaram grešniki, ste vendar Mariji pri srcu; ona skrbi za vas, ona prosi za vas. Glejte, že vam je nekaj sprosila, na kar še mislili niste, za kar je tudi prosili niste! Izprosila vam je odlog, da vas Bog še čaka, da vas v svoji jezi ni pokončal, da vas v grehih ni s sveta poklical. Tofaj tudi vi pristopite sedaj in recite: „0 usmiljena Gospa in Kraljica, gleJ’ tu klečimo tvoji najnevredniši otroci in te prosimo pomoči in usmiljenja ! Skoraj nimamo nobene reči, da bi se mogli na njo sklicevati, tudi zdaj v šmarnicah te nismo častili ali smo le kaj malega in a® to slabo storili, pa vendar te prosimo, ki smo tvoje pomoči najbolj potrebni: o ne zavrzi nas in sprosi nam od svojega Sina Jezusa spre' obrnenje, resnično spreobrnenje! Glej, kakšni reveži smo! Kolikokra smo žey hotli vstati, pa ne moremo, grešna navada nas vselej nazaj vrže. če nas ti zapustiš, o potlej ni več pomoči za nas! O Marija-ti Mati milostna, ti pribežališče grešnikov, podaj nam svojo milostno roko, da že vendar enkrat iz svojih grehov vstanemo, ter za zmiraJ — do smrti stanovitni ostanemo! In Marija, ljubi moji! nas bo gotovo uslišala. Ona bo sprosila nedolžnim obranjenje njih nedolžnosti, spokornikom stanovitnost, gre*' nikotn pa, vsim res skesanim grešnikom resnično spreobrnenje. Inv ta namen jo vsi skupaj zdaj še enkrat prosimo in recimo: „Ljuba nas Gospa presv. Srca, prosi za nas Boga! Amen. Jan. Ažman- Založba „Katoliško Bukvarne". Tisk „Katoliške Tiskarno11- Odgovorni vrodnik: Ant. Kržič. A