i it. 239 16. 40 ORKDNMTVO OT UPRAVA: LJUBLJANA, zastopstvo m ogtm is Knijevtoe Italije ta UNK>NE FUBBLICITA ITAUANA 8. A-, MILANO opoldne. Meseena naroanfna 6<— Ls Za inozemstvo 10 OOI9GESSIONARIA ESCLUSIVA psr la pubblicfrta dl proveniensa UNIONK PfJBBUdTA ITAJLIANA g. A-. MILANO Zopet bombe na Malto Vsi sovražni napadi pri Tobruku odbiti — Učinkovite letalske akcije — Sovražni letalski napad na Bengazi Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 15. oktobra naslednje vojno poročilo štev. 500: Včeraj je sovražnik izvršil nove napade, kj so bili vsi zavrnjeni, proti delu naših postojank na bojišču pri Tobruku. Zajetih je bilo nekaj ujetnikcv. Mehanizirana sredstva sovražnika so bila razdejana. Mesto Beneazi je doživelo dva zaporedna letalska napada z rušilnimi in zazidalnimi bombami, ki so poškodovale zlastj arabski okraj. Žrtev je 12 mrtvih in ranjenih, po večini med libijskim prebivalstvom. Nadaljnje vesti o akciji prj Amba Ohi-orghio (v odseku prj Gondarju). ki je bila omenjena v poročilu dne 9. ok*obra. potrjujejo vel;ke sovražne izgube: nad 250 mrtvih je ostalo na bojišču. Angleška letala so brez učinka napadla naše postojanke posadke pri Ualagu. Sno-ci so bombniki letalstva napadli pomorsko oporišče v La Valetti (Malta). Vsi cilji so bilj uspešno zadeti. Vsa letala so se vrnila. Z operacijskega področja, 16. okt. s. V predzadnji noči so skupine letalskih sil napadle angleško pomorsko oporišče La Va-lletto na Malti. Cela vrsta srednjih in težkih bomb _:e treščila v območje bazenov in med ladje v luki. Posehnc hudo razdejanje je bilo povzročeno v pristaniških predelih Doekiard Grec in Freench Crec. Protiletalsko topništvo in žarometi so bili intenzivno v akciji proti napadalcu, toda pilotom se je posrečilo izvesti napad z veliko previdnostjo, tako da so bombe zadele svoje cilje. Nastali so veliki požari. Sij teh požarov je bilo opaziti celo z južnih obal Sicilije. Vsa letala so se prot! jutru vrnila na svoja oporišča. Podrobnosti o potopitvi angleške bojne ladje in križarke v Sredozemlju Kodo«, 16 okt. s. V 499. vojnem poročilu je bilo objavljeno, da so italijanska torpedna letala, v ponedeljek z velikim uspehom napadla angleško vojno brodovje na vzhodnem Sredozemskem morju. Pri tem napadu je sodelovalo več starih, preizkušenih letalcev, ki so se udeležili že cele vrste takih podvigov. V ponedeljek zjutraj so izvidniSka letala z rodoških oporišč opazila angleško vojno brodovje severno-zapadno od Aleksandrije. Proti poldnevu so torpedna letala prejela nalog, da jih napadejo. Takoj so krenila na pot tri letala, ki so dejansko kmalu izšle dila sovražno formacijo, sestavljeno lz dveh bojnih ladij, nekaj lO.OOOtonskih križar k in več rušileev. Na čelu formacije sta bili dve križarki. ki sta jima sledili obe vojni lad i. Nazadnje je bilo v vrsti več križark in rušileev, ki so bili razvrščeni v polkrogu okrog formacije. Letala so skupino vojnih ladij napadla tako. da jim je solnce sijalo v hrbet. Na ta način jih sovražnik ni tako kmalu opažal. Približala so se ladjam na. 600 m in manj. Tedaj so jih s sovražnih ladij obsuli s silnim ognjem. Letala pa so sprožila svoja torpeda proti sredi in koncu formacije. Peta ladja v skupini, neka velika vojna ladja, o kateri so znamenja na njej kazala, da je bil na njej poveljujoči admiral, je bila zadeta v sredo. Takoj se je dvignil z nje velik steber vode in dima. Dim je docela obdal ladjo, tako. da nadaljnje opazovanje ni bilo mogoče. Drugi torpedo je zadel v sredo zadnjo križarko v skupini. Tudi z nje se je dvignil mogočen steber dima, ki se je kmalu polegel okrog ladje. Vendar pa je bilo še opaziti, kako se je močno nagnila na stran. Kljub intenzivnemu zapornemu ognju sovražnega protiletalskega topništva je bilo eno samo letalo poškodovano, toda pilotu se je posrečilo vrniti se na oporišče. Do spopada je prišlo v precejšnji daljavi od letalskih oporišč. Sovražno brodovje je ščitilo nekaj lovcev, ki pa so prekasno intervenirali. Ves napad se je dovršil v manj kakor petih urah. Novo povečanje napetosti na Daljnem vzhodu Japonska kaže vedno večjo odločnost proti izzivanju Zedinjenih držav Tokio, 16. okt. n. Odkar je ministrski predsednik Konoje 28. avgusta poslal Roo-seveltu svoje znano pismo in dal ameriško-j&ponskim pogajanjem na ta način poseben značaj, je kampanja tiska na Pacifiku ponehala. Vendar je bi to mir pred "viharjem. Že japonsko-francoski sporazum o skupni obrambi Francoske Indokine je pokazal, da ni več nobenega sredstva, s katerim bi bilo mogoče doseči sporazum na T.hem oceanu, šest tednov sta ameriška in japonska vlada molčali, tako da nihče ni izvedel, za kaj je pri njunih pogajanj ah šlo. Vedelo se je le, da se je japonski poslanik Normira, v Wash:ngtonu pogajal s Hullom, ameriški poslanik v Tokiu Grew z japonskim zunanjim ministrom. Japonski tisk je previdno molčal. Nekaj ameriških listov pa je vedno znova pokazalo zobe. tako zlasti ob priliki obletnice trojnega pakta, ko je vlada v Tokiu še enkrat poudarila veliki pomen svojih odnosajev z Italijo in Nemčijo. Odtlej se je pojavilo v odnošajih na Pacifiku nekaj povsem novih momentov. 1. Prišlo je do konference v Manili i priče tkom meseca oktobra, na kateri so sodeloval: visoki konr'sar na Filipinih Saire. filipinski predsednik Queson. poveljnik ameriških čet na Filipinih Mac Arthour, poveljnik angleških oboroženih sil na Daljnem vzhodu letalski maršal Brooke Po-phan, ameriški vojaški svetovalec v Cung-kingu general Magruders in nekaj strokovnjakov. Na tej konferenci so razpravljali o ang-ležki in ameriški pomoči čungkingu, pa tudi o strateških problemih, ki se tičejo bodočih operacij na Pacifiku. 2. Ameriška vlada je poslala v Cungking posebno vojaško misijo pod poveljstvom generala Magrudersa, ki je imela nalogo dopolniti ameriško letalsko misijo pod vol-stom Cl agere t ta. General Magruders je prevzel odgovornost za nadaljnji uspešni čung-kinški odpor proti Japoncem. 3. Na Daljnem vzhodu se je pojavil Duff Coopei, ki je prevzel vodstvo tako zvane protijaponske propagandne fronte A BCD (Amerike. Britanije. Kitajske in Nizozemske Indije), ki je razvil posnbno intenzivno delovanje v šnngha.iu in ie učinke njegovega dela opaziti tudi v Taju. 4. So Zediniene države oiačile pošiljanje vojnih potrebščin preko Vladivostoka v Rusijo. Pravkar nameravajo posuti v enem sto bombnikov mimo Japonske v Sibirijo. 5. V Hongkongu se je sestala ameriško-angleško-kitaiska valutna komisiia. Njeno delo je pokazalo, da ie Cangkajšek le še lutka v ameriških rokah. Politiko Cungkin-ga volijo zaupniki Bele hiše. Ti zaupniki so Lattimore za politična vprašanja, general Claggette za letalska vnrašanja. Mac Gruder za vojaške probleme, Baker za promet, Manver za javna dela. Arnstein za Yung za finančna Vsi ti pojavi in dog-odki kažejo, da je Amerika pričela izvajati spet in se še večjo silo agresivno politiko napram Japonski in da pripade zaradi tega njej vsa odgovornost za nadaljnji razvoj položaja. Japonski listi so se te dni spet oglasili v tej stvari, pribili ameriško krivdo in naglasili, da bo znala" Japonska uspešno braniti. predsednika vlade Tokio, 16. okt. s. Agencija Domej poroča, da je imel ministrski predsednik Kono-je po avdijenci pri vladarju včeraj daljšo konferenco z grofom Koitijem, tajnikom vladarjevega privatnega pečata in generalom Suzukijem. načelnikom vladnega odbora za vobče vojaške zadeve. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, so se ti razgovori nanašali na najresnejša aktualna vprašanja. Pred avdijenco je imel ministrski predsednik daljši razgovor tudi z notranjim ministrom. Med tem je parlamentarni odbor za zunanje zadeve razpravljal o zunanji politiki vlade in sprejel posebno resolucijo, člani odbora so bili po seji pri ministrskem predsedniku in so resolucijo predložili. Odbor je odobril dosedanjo zunanjo politiko vlade, pozval pa je vlado, naj zavzame odločno stališče napram Zedinjenim državam. Pri ministrskem predsedniku so bili tudi nekateri prvaki tohokajske stranke. Nazadnje se je Konoje sestal z zunanjim ministrom in z vojnim ministrom generalom Tojodo, s katerima je prav tako govoril o japonskih odnoSajth do Zedinjenih držav. Japonsko opozorilo ^ Tokio. 16. okt s. Kakor poroča »Okumin Simbun« je zunanji minister Tojoda opozoril vladi Zedinjenih držav in Sovjetske zveze, da je japonska vlada mnenja, da je prevoz ameriških vojnih potrebščin preko Condarona in skozi ožino Cošimo nedopusten. Obe točki spadata v območje japonskih voda. Japonska vlada, ki je podpisala trojni pakt. ne more ostati indiferentna glede na tako postopanje tudi zaradi tega, ker bi se lahko ameriške dobave uporabile proti Japonski. Rekviziciia v Franciji Vichy, 16. okt. s. Francoski službeni list je objavfl dekret, po katerem bodo odstranjeni z javnih mest vart spomeniki, ki nimajo posebnega zgodovinskega pomena. Predvsem bodo odstranili spomenike iz železa in brona, kolikor ne predstavi ;ajo velike umetniške vrednosti. Te spomenike bodo odstranili iz vseh javnih uradov, javnih poslopij, trgov in parkov. Posebne ko- Glavni pritisk na Moskvo Po zmagi pri Vjazmi in Brjansku je nemško vrhovno poveljstvo usmerilo glavni pritisk na Moskvo, ki se pripravlja na zadnjo obrambo — Število ujetnikov se vedno narašča Iz Hitlerjevega glavna stana. 15. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Kakor je bilo že javljeno s posebnim poročilom, so na področju pri Vjazmi obkoljene številne sovražne sile sedaj končno uničene. Tudi v ketlu pri Brjansku se nadaljuje razkroj sovražnika nezadržno. Število ujetnikov v tej ogromni dvojni bitki je naraslo nad 500.000 in še vedno stalno narašča. Celotno število sovjetsko-ruskih ujetnikov je od pričetka vojne na vzhodu že sedaj mnogo prekoračilo višino 3 milijonov. Bojna letala so napadla v noči na 15. oktobra vojaško važne naprave v Moskvi. V vojaško-gespodarskib napravah je nastalo več požarov. Pred Gibraltarjem je potopila neka podmornica angleški ruSilec. Angleška letala so priletela v poslednji nočj v manjšem številu nad zapadno in južno Nemčijo, kjer so z rušilnimi in zazidalnimi bombami povzročila v raznih kraj'h manjšo škodo. Sest angleških letal je bilo sestreljenih. Berlin, 16. okt. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je objavilo snoči naslednje posebno vojno poročilo: Obe bitki pri Brjansku in Vjazmi se zaključujeta. Včeraj so bile« uničene sile, ki so bile obkoljene v žepu severno od Brjan-ska. Sovražnik je imel izredno krvave izgube. Pri očiščenju gozdnega terena južno od Brjanska se nadaljuje borba z ostanki sovražnih armij, ki so bili tam obkoljene. Glavni del nemških sil, ki so bile angažirane v obeh velikih prodornih in obkoli-tvenih bitkah, se je že sprostil, tako, da lahko sodeluje pri nadaljnjih operacijah. Doslej je bilo u K*in 560.000 vojakov in oficirjev ter uničenih ali zaplenjenih 888 oklopnih vozov in 4.133 topov. Nov nemški napad na srednjem odseku Rim, 16. okt. s. Sovjetsko vojno poročilo, ki je bilo izdano včeraj zjutraj, pravi, da se je bitka na srednjem odseku fronte znova silno ojačila. Položaj je na tem odseku za Ruse dejansko kritičen. V torek opoldne se je namreč pričel nov silovit nemški napad. Bolj proti jugu je položaj prav tako še dalje vznemirljiv. Zveza med vojskami Timošenka in Budjonija je prekinjena. Barikade v Moskvi Berlin, 16. odet. s. Iz vojaških vircv se je izvodeloj. da se Mo*k}va pripravlja ma obrambo. Po cestah že grade barikade in protitankovske zasede. Vse glavne točke v mestu, vsa javna poslopja, tovarne in mostovi so b>"1 i pedminirani. Mnogo hrš je bilo preurejenih v obrambne postojanke. Civilno prebivalstvo v Moskvi je bilo pozvano, naj sodeluje pri gradnji utrdb, barikad in drugih obrambnih naprav, pa tudi pri neposredni obrambi mesta, ko bi do nje prišCo. Finski odsek Helsinki, 16. okt. s. Finske čete prodirajo sedaj od Petrozavodska proti severu, vzdolž murmanske proge ter tako zajemajo v velik žep ruske sile, ki so razvrščene na področju okrog Kontupohija in Kartu-maekija. število ujetnikov je pričelo v teh borbah naraščati. Od se vero zapada prodira namreč proti jugovzholu druga finska kolona. Usoda dveh sovjetskih divizij se lahko smatra za zapečateno. Letalske akcije Berlin, 16. okt. s. V ponedeljek je 12 nemških letal na Ladoš>kem jezeru potopilo dve sovjetski transportni ladji po 500 in 1.000 ton. Neka druga skupina nemških bombnikov je borrbardirala pristaniške naprave v Odesi. Nastali so požari v trgovskih skladiščih Nemška bojna letala pa so posegala učinkovito tudi v borbf na kopnem in so uničila celo vrsto sovjetskih tankov ter večje število motornih vozil. V torek so nemška letala posebno hudo bombardirala železniške proge, ki so speljane proti Belemu moriu. Zeleznislci tiri so bili na več točkah razdejani. Več vlakov ie btk> uničenih. Posebno so se izkazali trije nemški lovci v borbi proti 22 sovjetskim letalom na finska fronti. Uspelo jim je v letalskih spopadih sestreliti 6 sovjetskih letal. Sov;etska formacija je b^ila prisiljena k umiku Nemška letala v borbi ni«^ bila niti poškodovana. Bombardiranje Helsinki, 16. okt. s. Finska službena agencija je objavila, da so finske letalske sile znova hudo bombardirale železniško progo proti Murmansku. Dva vlaka sta bila razdejana. Proga je bila na dveh točkah prekinjena. Letalske izgube Berlin, 16. okt. s. Nemška letala so po dosedanjih podatkih v torek sestrelila 39 sovjetskih letali v raznih letalskih spopadih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo nadaljnjih 7 aparatov, na posameznih leta-ISSh pa je bilo twwoemh se še&t letal, tako da eo amMe mrišUkt izgube 14. ok- AmeriSka blakada Finske \Z~ashington, 16. okt. s. Ker se F nska m odzvala pozivu, da bi opustila nadaljnio borbo, čim je zavzela ozemlje, ki ji je pripadalo pred zadnjo fmsko-rusko voino, je vlada v VVashingtcnu odredila ukinitev vseh dobav namenjenih na Finsko. Angleški pritisk na Afganistan Berlin 16. okt. s. V poučen h krogih se je izvedelo, da nemška vlada z velikim zanimanjem zasileduje razvo: pritiska Sovjetske zveze in Annliie na Afganistan. Nemška vlada si je na jasnem, kolik ie pritisk in kakšnega je značaja. Zapadna fronta Berlin. 16. okt. s. Angleška letala so včeraj zjutraj napadla nekaj krajev ob francoski in nizo-zemski obali. Pr: tTn ie bilo sestreljenih 13 angleških letal, in sicer 11 bombnikov, tipa Bristol Blenheim in 7 lovcev tipa Spitfire. Nemški lovci so sestrelili 14 od teh letal, protiletalsko topništvo pa 4. Vojna na morju Berlin, 16. okt. s. 24 angleških bombnikov in lovcev je včeraj napadlo neki nemški konvoj. Nemške stražne ladje, ki so konvoj spremljale, so sestrelile tri sovražne bombnike. Na nemški strani ni bilo nekakih izgub. Konvoj je lahko nadaljeval svojo pot in je prispel v luko v katero je bil namenjen. Angleške bombe so padle v morje. 130 angleških vojnih ladij popravljajo v Ameriki Stoekholm, 16. okt. s. V ladjedelnicah Zedinjenih držav je sedaj, kakor poroča > S venska Dagbladed«, v popravilu 130 angleških in zavezniških vojnih ladij. Med drugimi popravljajo v teh ladjedelnicah angleške križarke »Varspite«, «Resolutl-on« in *Rodney« ter matični ladji za letala »Illustrious* ter »Hornidable«. New York. 16. okt. v V ameriške ladjedelnice so te dni pripeljali v popravilo še nekaj na-daljniih angleških in zavezniških vojnih ladij Tako ie prispela v Filadelfijo korveta »Palvanthiis-« lz Charlstorm so princi ;u>H v nevvvorške ladjedelnice oklopmco »Malava«. križarke »Liverpool«, »Man-chester«. »Orion«. »Oklov* in »Delhi«* ter rušilce »Ricmond«. »Rurnham« in »Dire-drake«. nazadnje pa še pedmornici »Panda-ros« in «Parthio-«. Nemška gttnfmorniea potopila angleški rusilec Berlin, 16. okt. s. Neka nemška podmornica je napadla včeraj v gibraltarski ožini angleški rušilec in ga potopila. Potopljene angleške ladje Uzbona, 16. okt. s. O torpediranju angleške ladje ^Avoceto*, ki je bila spremenjena v pomožno križarko in oborožena z 8 topovi, se je izvedelo nekaj podrobnosti. Ladja se je večkrat ustavila v portugalskih lukah. Nazadnje je prispela iz Južne Amerike. Napadena je bila od neke podmornice in se je branila s svojimi topovi, a zaman. Iz Lizbone je odplula 13. septembra s 148 potniki in 71 člani posadke. Odplula je v konvoju v Gibraltar, od tam pa spet v konvoju proti Angliji. V bližini Gibraltarja so konvoj napadle nemške podmornice, >Avo-ceto« sta zadela dva torpeda in se je takoj potopila z vsemi potniki in posadko. Enaka usoda je zadela tudi pomožno križarko "^Empire of Australia«, ki je plula v is*em konvoju. Torpedirana portugalska ladja Lizbona, 16. okt. š. V Lizbono so prispeli brodolomci s portugalske ladje »Corte Re-al«, ki je bila torpedirana, ko je prevažala v Anglijo tovor wolframa in plutovtne. Ladja je pripadala subvencionirani portugalski družbi Carregadores Acoreanos, ki je njen lastnik znani Vasco Vensaude. Filov v Budimpešti Manifestacija prijateljstva in zavezništva Bolgarije Madžarske Budimpešta, 16. okt. s. Včeraj dopoldne je prispel v Budimpešto bolgarski ministrski predsednik Filov s svojo soprogo in večjim spremstvom na službeni obisk. Na postaji so ga sprejeli madžarski ministrski predsednik Bardossy z višjimi funkcionarji. Pri sprejemu so bili tudi italijanski poslanik Talamo, nemški poslanik Jazowf japonski poslanik Okugo, poslanika Rumunije in Slovaške ter odpravnika poslov finskega in slovaškega poslaništva. še v dopoldanskih urah je bil Filov v avdienci pri regentu Horthvju. Razgovor je potekel zelo prisrčno. Snoči je Bardossv priredil večerjo v čast bolgarskemu državniku, ki se je je udeležilo mnogo visokih osebnosti. Predsednik Bardossv je v svoji zdravici opozoril na tradicionalno prijateljstvo med obema državama ter naglasil, da vztrajata Madžarska in Bolgarija tesno ob strani Italije in Nemčije v borbi za zmago pravice. Filov mu je odgovoril v enakem smislu. Prijateljstvo med obema državama je globoko ukoreninjeno v zavesti obeh narodov, ki sta toliko trpela spričo krivic mirovnih pogodb po zadnji svetovni vojni. Obe državi sodelujeta v duhu trojnega pakta za zmago pravice v Evropi. Obisk Filova v Budimpešti bo trajal štiri dni. Listi so objavili celo vrsto dobrodošlic, v katerih naglasa jo, da bo obisk bolgarskega državnika nedvomno še bolj utrdil prijateljske odnosa je med Bolgarijo in Madžarsko. Nacionalne aspiracije Madžarske, kakor tudi Bolgarije so sedaj izpolnjene. Oba naroda sta dolžna za to vso hvaležnost Nemčiji in Italiji. Zato bosta tudi zvesto sodelovala z osnima velesilama pri ureditvi novega reda v Evropi. Angleško hujskanje v Španiji Madrid, 16. okt. s. Londonski radio Je v zadnjih dneh ojačil protišpansko propagando in pričel pozivati špansko prebivalstvo, naj sabotira delo v industriji, na poljih in v prometu. Londonska radijska postaja je v tej zvezi razširila vest, da je nastalo pomanjkanje živil in življenjskih potrebščin v Španiji zaradi tega, ker jih španska vlada odstopa Nemčiji. Španski tisk energično reagira na to kampanjo in jo označuje za nesmiselno, ker bi bil nesmisel, španskemu narodu svetovati, naj si sam jemlje življenje. Zaman bi tudi bilo pričakovati, da se bo kdo odzval na take pozive. Strašen vihar v Ameriki New York, 16. okt. u. V Arkansasu in Missouriu je divjal strašen vihar. Nad 60 ljudi je bilo ubitih, preko 10o pa ranjenih. Vihar je povzročil za več milijonov dolarjev materialne škode. Z vso naglico so poslali v prizadete kraje oddelke vojaštva, da bi preprečili nerede in nemire. V prizadeto področje je krenilo tudi več reševalnih vlakov. Brzojavne in telefonske zveze so bile na mnogih točkah prekinjene. Samo v Arkansasu je bilo 20 ljudi ubitih. V Hevez Springsu je orkan zahteval 6, v Cleburneu 30 človeških žrtev. Tam se je zrušilo mnogo hiš in je verjetno še več žrtev pod ruševinami. V Moscowu v Arkansasu je bilo 8 ljudi ubitih in okrog 30 ranjenih. Vohunski proces v Sofiji Sofija, 16. okt. s. Te dni se je vršil v Sofiji proces proti alcupini angleških "vohun OV, ki jo je organi z.ral bivši angleški vojaški ataše pri posilaništvu v Sofiji pc4-kovnik Ross. V tej skupini sta dva Francoza, 5 Zidov in en Bol car. Državni tožilec je za vse zahteval smrtno obsodbo. Sodba še ni bi'la proglašena. Prihodnji teden se bo pričel drug proces proti 35 ljudem, ki so pripravljali zaroto proti varnosti m ne-odvisnosti Bolgarije, se bavile z vohunstvom in sabotažo. Med obtoženci so tudi štirje mozemel. Štednja s premogom v Franciji Pariz, 16. okt s. Francoska železniška uprava je priporočila prebivalstvu, naj to zimo čim manj potuje z železnico, ker potrebuje železniška uprava premog v prvi vrsti za prevoz tovornega blaga za oskrbo posameznih pokrajin z živežem. Potniški vlaki bodo Po zimi ogrevani le, če se bo temperatura znižala pod 5 stopenj pod ničlo. v Ameriki vVashington, 16. okt. s. »Chicago Tribune« komentira najnovejšo kampanjo za pomoč Sovjetski zvezi in pravi: Eiini rezultat filosovjetske propagande v Zedinjenih državah bo ta. da se bodo ojačile postojanke komunistične stranke, ki se bo nato lažje borila proti ameriškim instiucijam. Kar se tiče dobav vojnih potrebdčin, jOi bo Buri* t vetrjh Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 16. oktobra 1941-XTX. fttev- 239 Najresnejše svarilo pred posledicami Izredno sodišče v LJubljani je obsojence pomilostU Sodba kazenski zadevi proti: 1- CESTNIKU SLAVKU, «v. Alojzija prve tri in Levar Antonije, rojenem v Vranskem, S. maja 1921, prebiva Jočem v Ljubljani, Gosposka ulica 17, dijak; Z. VODCTU MARJANU, Hv. Ferdinanda in Marjane Dinar, rojenem v Ljubljani 12. marca 1920. tn prebiva jočem na Tržaški cesti 21, trgovski potnik; S. BALA SI ARPADV, pole. Arpada tn Ječevnik Marije, rojenem v Vekes Giulla, Budimpešta, 20. maja 1920, prebiva jočem v Ljubljani v Romenskega ulici pri Soli Rdečega kriza, sedlar. OBTOŽENI vsi trije zločina, predvidenega in kaznivega po čl. 2. naredbe Visokega Komisarja za Ljubijanskr. pokiajino štev. 97. z dne 11. septembra 1941-XIX, da so bili v Ljubljani 6. oktobra 1941-XIX v posesti brez potrebnega dovoljenja strelnega orožja in municije, in sicer: je imel Cestnik pištolo Bro\vnlg, Balasa prav tako pištolo Brovv-ning, vsi trije pa v kovčegu strojno puško, cev za zamenjavo, 5 okvirjev s 5 pa-tronami za naznačeno puAko, 120 patron za puško v 24 okvirjih, 3 okvirje za pištolo Bro\vning in 8 patron. DEJANSKI STAN: Dne 6. o ktobra t.', so Kr. karabinjerja Ilardi Giacomo in Man-zoni Battista ter črna srajca ( asoni Carlo. ki so se nahajali na avtobusu Ljubljana-Polhovgradec. v sumu zaradi zadržanja ter zaradi obsega in tipa prtljage, ki so jo trije mladeniči nosili s seboj, po prihodu v Polhovgradec odvedli te mladeniče na domačo postajo Kr. finančne straže, kjer so jih Identificirali za sedanje obtožence. Pri preiskavi so našli pri Cestniku in Ba- lasi po eno napolnjeno avtomatiko pištolo, v kovčejru. ki je pripadal prtljagi, pa »o našli strojno puško in različno strelivo. Izprašani so vsi trije soglasno Izjavili, da so bili namenjeni v* Sainotorieo, kjer bi morali izročiti nekemu neznancu kovč*g. ki so ga prejeli od drugega neznanca v Ljubljani. Ta jim je obljubil, da jim bo po izročitvi dal nagrado 500 lir. Toda medtem ko je Vode priznal, da je poznal vsebino kovčega, sta ostala dva zatrjevala. da je nista poznala. Ko pa sta bila pozvana, da nudita dokaze za svoje obrambne trditve, sta zaratila v protislovje ali v molk, ki so na jasen način odkrili, da so vsi trije poznali vsebino kovčega In da so ga vzeli s seboj s kriminalnimi nameni nedvomljive tezine. PRAVNO: Ker so bili vsi trije obtoženci v taotenl so posesti strojne puške in streliva ter razen tega Cestnik In Balasa vsak zaae v hotenl posesti po ene pištole, so vsi trije odgovorni za zločin, ki ga predvideva tn kaznuje čl. 2. naredbe za katerega je predvidena smrtna kazen. IZ TEH RAZLOGOV Izredno sodišče, upoštevajoč čl. 2 naredbe Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 11. septembra 1941-XXX ter ČL 22. ukaza it. 44 istega Visokega Komisarja z dne 11. septembra 1941-XIX PROGLAŠA vse tri obtožence krive pripisanega jim zločina ter jih obsoja na smrtno kazen. V Ljubljani, dne 8. oktobra 1941 -XIX. • s • Po odredbi Duceja je bila smrtna kazen spremenjena v kazen zapora za dobo 25 let. Ko je 11. septembra Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino izdal odredbo o ustano\-it\n izrednega sodišča, je bila peščica neodgovornih ljudi poslednjič podarjena. Stroge odredbe m stroga kazni je sprejelo naše ljudst\x> z razumevanjem, saj se le zavedalo da gre za njegor'o osebno \'arnost. Kljub uvidevnosti italijanskih oblasti se vendar še tu in tam najdejo ljudje, ki bi s svojimi nespametnimi dejanji radi spra- i'ili naše ljudstvo ob mir in mu naprtili neizprosnost strogih zakonov. Sodba, ki jo danes objavljamo, je najzgovornejši dokaz za to, vendar pa je v njej značilno, da dejanj, ki so obsojencem dokazana neizpodbitno, niso zagrešili zreli možje pač po mladeniči, ki so se svojih lahkomiselnih derani sicer že Uihko zavedali v polni meri. tri niso pa morda zrelo ocenili njiho\*e daleko-sežnosti in njihovih težkih posledic za naše janmo življenje m za naše neskaljeno sožitje z uvidevnimi italijanskimi oblastri. Duce. ki fe že od ustanovitve Ljubljanske pokrajine pokazal za naše kulturno in sploh farmo živi jen fe največ fe in iskreno zanimanje — to iskrenost je že opetoi'ano z raznimi svojimi \~eIikodušnimi ukrepi potrdil in nam pokazal, da nas ne smatra za premagance, pač pa že od samega začetka za enakovredne in enakopravne državljane velike Italije — ie vse tri pravično na smrt obsojene mladeniče pomilostil, tako da fim fe smrtno kazen zamenjal s 25-leino zaporno kaznijo Velika midevnost. ki jo fe tudi ob tej priliki pokazal Duce do slovenskega naroda, ne pomem slabosti, še mani pa neprestanega nadal jevanja takšne naklonjenosti. Duce fe s tem samo potrdil s\x>jo preudarnost. uvidevnost in naklonjenost do našega naroda ki mu ne želi nesreče in hudih nosledic. ki bi nas lahko v ponovnih enakih primerih zadele. 5e enkrat nam fe s tem pokazal naklonjenost kralievskega Rima do slovenskega naroda in nas tako nnozoril. da moramo tudi mi vsi b*ti enako naklonjeni in lojalni do Njega in Kralja Zakoni, ki nam jih fe dala zmagovita Italija, nam jamčijo za mir. red in nemoteno javno živi jen je. Pri zanosi ji-\-ost i Italije, ki nam jo ie doslej v vseh nrimerih pokarala, ne sme nihče zlorabljati, ker ga bodo sicer zadele nr.jstrožje kazni. Poudariti pa moramo ob tei priliki izrecno, da je slovenski narod res iskreno loialen in da so tisti, ki žele skaliti mir pri nas. več kakor redki. In tudi tem. tako želi vsa slovenska javnost, bodo prve smrtne obsodbe in posebna milost Duceja opomin, ki ne bo ostal brez posledic. Opomin, ki bo svarilno vplival na vse ljudi nemirnega duha. da bodo opustili nespametna početja in se lotili dela, ki bo Italiji dokazalo, da znamo vračati lojalnost z lojalnostjo in k. bo sicer mirnemu in razsodnemu slo\'enskemu Ijud-st\m koristilo. V prid nas vseh bo. če bomo tako postopali. Nova sezona na gobjem trgu Dolga vrsta najrazličnejših užitnih gob se je zdaj znatno skrčila Ljubljana, 16. oktobra. S hladnim jesenskim vremenom smo dobili novo sezono tudi na gobjem trgu, ko se je skrčila nepregledna vrsta najrazličnejših užitnih gob na krajšo vrsto trpež-nejših gob, ki prenašajo tudi hladno jesensko vreme ter jim ne škoduje niti slana. Zato je tudi razstava, ki jo prireja mestni tržni urad ob semenišču, spremenila svojo sliko, še bolj se pa sprememba opaža po naših gozdovih in zato tudi na našem živilskem trgu. Xežnejše gobe bodo počasi izginile s trga, čeprav so Še na novo razstavljene zelena golobica, usnjata golobica in črna ali osmo.iena golebica, ki smo jih prav malo videli na ljubljanskem trgu. Prvi dve sta prav dobri gobi. zadnja je pa manj vredna ter užitna samo mlada. Tudi raznovrstnih jrriv ali medvedovih tačk bo vedno mani na trgu, ker jih bo naglo osmodila slana. Med sedaj na novo razstavljanimi gobami omenjamo sivo trobento ali sivo lisičko, ki je prav podobna rumeni trobenti in enako dobra za vsestransko porabo. Pojavil se je pa tudi že prav dobri in zares fini jesenski hrček, jesenski sorodnik pomladnih mavrohov. Za sladokusce pomeni ta delikatna goba slovo od svežih žlahtnih gob za letošnje leto. Omenit: pa moramo, da je ta delikatesa po naših logih bolj redka. Velika sezona je pa sedaj za9vse vrste kc4obarn?c ki se imenujejo po skupinah, ker nastopajo v veliki množini ter rasto večkrat v obliki kolobarja ob robovih gozdov in tudi Po gozdovih. Ljubljančani jih splošno imenujejo »mraznice«. še bolj znano je pa njih ime »sivke«. Večina pozno jesenskih kolobarnic spada med dobre gobe ter so porabne za kuho in vlaganje, kar ljubljanske gospodinje itak dobro vedo ter jih vsako leto prav mnogo vlože. Med kolobarnicami so naJDoliše črno-siva kolobarnica ali mrazn'ca, zelena kolobar-nica aH zelenka in pa gclobja kolobarnica. ki jim ljubljanske gospodinje pravijo »fco-lobčki«. Nekoliko slabši sta klobčičasta kolobarnica in rdečkasta kolobarnica, ki jih pa ni mnogo na trgu. Priporočamo jih za sveže pripravljanje. Najbrž se bo še pojavila mokarica ali slivarica, ki prav značilno diši po moki ter je belkastosive barve. Tudi ta goba je prav dobra za svežo uporabo. Razstavi gob na velesejmu in stalna razstava na živilskem trgu sta zbudili zanimanje za gobe med najširšimi sloji prebivalstva, da lahko govorimo o največjem uspehu propagande za užitne gobe. Samo na velesejmu je bilo prodanih blizu 300 izvodov Ante Begove knjige »Naše gobe«, dosti izvodov so pa seveda prodale posamezne knjigarne. V okolici Ljubljane in tudi po deželi povsod srečujemo nabiralce gob in izletnike s to knjigo v roki, kako primerjajo najdene gobe z barvanimi slikami, ki jih je v knjigi 75. Pripravljena je nova izdaja, pomnožena z novimi slikami raznih gob. ki pri nas rasto. a v knjigi še niso naslikane. Kmetijski oddelek Visokega Komisari-ata, ki je priredil razstavo gob na velesejmu, prav tako pa mestni tržni urad, ki je angažiral posebnega strokovnjaka za urejanje stalne razstave in za nadzorstvo nad gobami na trgu. zlasti pa za pouk prodajalk in gospodinj na živilskem trgu, sta torej s svojimi prizadevanji dosegla hvalevreden uspeh za pemnožitev hrane v teh časih. Pa tudi zdravstveni oddelek Visokega komisariata se zelo zanima, katere gobe naj bi bilo dovoljeno prodajati po naši pokrajini, ter je dobil od mestnega tržnega urada seznam, ki ga je napravil g. Ante Beg ml. kot mestni strokovnjak ter vanj sprejel okrog 50 vrst dobrih in užitnih gob. Oblasti naj bi propagando nadaljevale rudi v zimskih mesecih, navzlic mrtvi sezoni za gobe, zlasti s poukom po šolah in z javnimi predavanji, da prihodnjo pomlad naše doslej prezirane in nepoznane gobe izkoristimo do zadnje, s tem pa pomagamo tudi naibednejšim sloiem in za drugo delo nesposobnim, da si z nabiranjem ffob najdejo skromen zaslužek ali priboljšek. — Beograjsko gledališče za zimsko pomoč. Uprava beograjskega Narodnega gledališča se je odzvala pozivu ministrskega predsednika generala Nediča na srbski narod, naj prispeva za zimao pomoč in sklenila je odstopiti v ta namen dohodke treh predstav, ki bodo 18., 21. in 28. t. m. Gledališka uprava pričakuje, da bo obisk teh predstav velik. Pogoji za sprejem na telesno vzgojni akademiji v Rimu in Generalno poveljstvo »Italijanske liktor-ske mladine« (G. I. L.) je pozvalo zvezno poveljstvo mladinske organizacije v Ljubljani, da določi nekaj revnih, a nadarjenih mladeničev, ki bodo sprejeti brezplačno na moško akademijo za telesno vzgojo Foro Mussolini v Rimu ter na žensko akademijo za telesno vzgojo v Orvietu. Za sprejem na obe akademiji je potrebno: da kandidati in kandidatinje 28. oktobra 1941 niso presegli starosti 22 let, da je njih organski razvoj v redu (vid z obema očesoma enak*), da niso bili nikoli izgnani s šol ali državnih zavodov, da razpolagajo z enim izmed naslednjih studijskih dokumentov: L maturi letno spričevalo s klasične gimnazi- rvarn,.~~< ^^^^ je, 2. izpričevalo o vzposobljenosti za učitelje, 3. izpričevalo za tehnično uposoblje-nost, pridobljeno na kakem državnem, tehničnem, trgovskem ali kmetijskem zavodu, 4. diplomo o umetniški zrelosti, 5. z diplomo z državnega glasbenega konservatorija ali temu enakega glasbenega zavoda, ali kakšno drugo spričevalo, ki je temu enako in da pripadajo Ljubljanski pokrajini. Vsa potrebna pojasnila se dobe pri zveznem poveljstvu v Ulici 3. maja 14. Generalni direktor za javno zdravstvo v Ljubljani Ljubljana, 16. oktobra V Ljubljano je prispel generalni direktor za javno zdravstvo Petragnani. Včeraj dopoldne je bil pri Visokem Komisarju, ki ga je zadržal v prisrčnem razgovoru o problemih, ki se nanašajo na javno zdravstvo v Ljubljanski pokrajini. Nato si je ogledal ljubljansko splošno bolnico. Pregledal je posamezne oddelke in druga poslopja. Nadalje je obiskal Higienski zavod in druge zdravstvene ustanove v mestu. Racioniranje obleke in obutve V korporacijskem ministrstvu se je sestal odbor za oskrbo prebivalstva z manufakturnim blagom. Na osnovi pripravljenih načrtov sestavljajo sedaj v ministrskih uradih definitivni* tekst ukrepov o racioni-ranju potrošnje oblačil in obutve. Korporacija za manufakturo bo v ponedeljek odobrila načrt dekreta. Sklicana pa je bila tudi korporacija za tekstilno proizvodnjo, ki bo proučila te ukrepe, nakar bodo izdani. <3 «>/<>£ KOLEDAR Danes: Četrtek, 16. oktobra: Hedvika, Gal. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Šaloma, Kino Union: Tosca. Kino Sloga: Železna pest in Sokol zapada. Veseli teater ob 19. v Delavski zbornici. Razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu. Razstava slik Franca Pavlovca v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bati ovec. Kongresni trg 12, Komotar, Vič, Tržaška cesta 48, RAZLIKA. Ona: Ženska je vedno stara toliko, kakor se počuti. On: Toda ženska se nikoli ne počuti tako staro kakor je v resnici. SCIATICA — ISHIAS II Dottore DE FERRARI dara. informazioni sulla cura del Dottore MUNARI Dl TREVISO per l*ar-tritismo e reumatismo a chi ne ivesse interesse, ricevendo dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 17 presso l'Hotel Union a Lubi.ina dal 16 Ottobre 1941-XIX Dr. DE FERRARI bo d*- jal informacije o zdravljenju artritisa in revma-tizma po metodi dr. MIT-NARI-JA iz TREVISA vsem, ki se za to 7inimajo ter bo sprejemal od 9. do 12. in od 15. do 17. v Hotelu Union ▼ Ljubljani od 16. oktobra 1941 dali« Iz Srbije — Uvedba praskave proti oficirjem. BeagTajsko - Novo vreme t v obširnem članku zahteva, naj bo takoj uvedena stroga In vestna preiskava proti vsem tistim bivšim srbskim oficirjem, ki so oetali v domovini, da bi se tako ugotovilo, kdo so, kje so bili in kaj so delali med kratkotrajno vojno na srbski zemlji, kaj delajo danes in zakaj se niso odzvali pozivu obla-stev ter se prijavili za borbo proti četnikom in komunistom. Pisec predlaga dalje, naj oblastva pošljejo vse oficirje, ki so na nedovoljen način pobegnili z bojišča ln se zdaj noče;'o udeležiti borb proti komunistom in četnikom, v posebna delovna taborišča. Oficirjem, ki so po zlomu Jugoslavije v raznih mestih Srbije odprli krčme, buffete, kavarne, slaščičarne in podobne obrate, naj oblastva nadaljnje delovanje prepovedo, prav tako pa naj preprečijo delovanje oficirjem, ki se zdaj uveljavljajo na »črni borzi«. Posebno strogo kontrolo naj bi imela oblastva nad vsemi ostalimi nezaposlenimi oficirji, ki se zdaj dan za dnem zbirajo v raznih kavarnah in krčmah ter kujejo načrte dvomljive vrednost! In snujejo domovini Škodljive in nevarne krožke- Za večino teh oficirjev ve namreč vsa javnost, da imajo zveze s četniki in komunisti. Pisec članka naposled zahteva, naj oblastva srbskim oficirjem, ki med vojno in zdaj v borbi proti četništvu in komunizmu nisc častno izpolnili svojih dolžnosti do domovine, odvzamejo vse dohodke oziroma podpore ter jih postavijo pred posebno vojaško sodiSče. Podpore nai oblastva vzamejo tuđi vsem rodbinam oficirjev, Id niso na časten način med kratkotrajno vojno zaključili svojo oficirsko kariero. — Iztrebljanje komunistov In černikov. Oborožen odred vlade je te dni pri Velikem Orasču v Srbiji naletel na skupino komunistov in četnlkov, ki se je z njo spopadel in jo po kratki uri borbe pokončal. En komunist je bil ubit, Sest — med njimi tudi neka žena — pa je bilo ranjenih. Vladin odred je zaplenil tudi razno gradivo, ki ga je našel pri mrtvem in pri ujetih komunistih. — Ureditev obmejnega prometa med Srbijo tn Hrvatsko. Prejšnji teden so se v Beogradu začela pogajanja med predstavniki Srbije in neodvisne hrvatske drŽave za ureditev obmejnega prometa. Predvsem se pogajajo za ureditev posebnega carinskega in policijskega obmejnega postopka. Dan pozneje so se v Beogradu začela tudi pogajanja o ureditvi železniškega prometa med Srbijo in Hrvatsko. — Cene sladkorja. Komisar za kontrolo cen v Srbiji je določil prevzemno ceno za sladkorno peso na podlagi količine sladkorja 11% na 60 din za 100 kg in 3 din za vsak na dal j ni odstotek sladkorja. Za sladkor iz letošnje letine sladkorne pese je bila določena cena 21 din za kristal in 22.75 din za kocke franko postaja. — Novi dinarski bankovci. Srbska Narodna banka je izdala s 15. oktobrom nove bankovce in sicer po 50, 20 in 10 din. Na prvih je datum 1. avgust 1941, na drugih in tretjih pa 1. maj 1941. 50 dinarski bankovci bivše jugoslovenske Narodne banke izdani 1. decembra 1931 so bili izvzeti iz prometa ter srbska Narodna banka in njene podružnice jih sprejemajo samo še do 19. t m. 20 in 10 dinarski bankovci bivše jugoslovenske Narodne banke pa ostanejo v Srbiji še zakonito plačilno sredstva Po kratki In močni bolezni nas je za vedno zapustil naš preljubi soprog, skrbni a tek, sin, brat, stric, svak in zet, gospod Josip Jagodic mesarski mojster in posestnik dne 16. t. m. v starosti 35 let, previden s tolažili sv. vere. Na sadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 18. oktobra 1941 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Zadružna ulica št. 8 (Kodeljevo), na pokopališče k Sv. Križu. LJTBUANA, SMARJE8AP, KRANJ, BESNICA, ST. PAVEL PRI SV. LENARTU, dne 16. oktobra 1841. Globoko žalujoči: VIKTORIJA, rojena JAKL — soproga NADA, hčerkica — KATARINA, mati — BRATJE in SESTRE ter rodbine JAGODIC, JAKL — in ostalo sorodstvo BNnpu 239 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 16. oktobra 1941-XTX. SUma S I Nepremičninski trg v septembru Pretekli mesec zemljiška knjiga ni zt kupoprodajnih pogodb Ljubljana. 16. oktobra Promet na nepremičninskem in hipoteč- nem trgu, kaicor ga je zabeležila zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Ljubljani, ni prinesel pretekli mesec nobenih posebnih presenečenj. Splošno so menjale lastnike le manjše parcele, ki niso dosegle visokih kupnih cen. Redke so tudi prodaje še razpoložljivega sveta v ožjem in širšem »citvju« in tudi petični ljudje dajejo raje prednost večjim parcelam v bližnji okolici in na skrajnem obodu mestne periferije Vrednost prodanih parcel pretekli mesec ni dosegla visoke številke; med tem ko je bilo v prvih osmih mesecih prodanih nepremičnin za pr.biižno skupno vrednost 29 milijonov lir. ali povprečno 3.645.000 iir mesečno in je n. pr še v avgustu sklenjenih 70 nepremičninskih kupoprodajnih pogodb doseglo denarno vrednost 2.5 milijona lir, je bilo v septembru sklenjenih le 52 kupnih pogodb za vrednost, ki ni dosegla niti milijon lir. Spekulativni nakupi in prodaje so popolnoma izginili in večina kupcev kupuje bodisi, da pride pod svojo streho, ali pa si tako zgradi. Mnogim zemlja, košček vrta. njivica ali nruinjše posestvo sedaj ne predstavlja le koristno in važno naloženega denarja, temveč tudi j priložnost za obdelovanje zemlje in za j samostojno oskrbo z najnujnejšimi živili. Kakor na svobodnem nepremičninskem trgu tudi na prisilnem ni večje živahnosti. Dražbe in sodne prodaje so bolj redke, saj je sedaj za marsikoga, ali pa za večino izredno ugodna priložnost, da se znebijo starih dolgov. Prisilno vknj.ženje hipotek gre večinoma na račun terjatev državnega za-klaoa. Denarni zavodi dajejo hipotečna posojila. Višine so različne, pač po potrebah posojilojemalca, njegovih garancijskih zmožnostih in po bankam razpoložljivem kapitalu. Končno so bile v zemljiški knjigi kot vedno zabeležene tudi razne druge oporočne, darilne in zavarovalne pogodbe, ki so veljavne samo na podlagi notarskega akta, ali pa, katerih najvarnejša zaščita je dosežena z vpisom v zemljiško knjigo. O nekaterih nepremičninskih nakupih v mesecu septembru smo že poročal L Do konca meseca bi bilo omeniti še naslednje: Franc Cerne, posestnik v Rožni dolini v Ljubljani je prodal Rožnodolčanu Luki Jerinu hišo z njivo v katastrski občini Stožice. Posestvo je bilo prodano za ceno 26.500 lir. Posestnik v Jaršah Janez Dimnik je prodal stavbenikovi soprogi in posestnici v Ljubljani Rozaliji Battelinovi njivsko parcelo v Mostah. Parcela meri 3165 kv. m. in je bila prodana približno po 4.40 lire kv. m. oziroma skupno za 14.000 lir. Uradnik pokrajinske uprave v Ljubljani Milan l/dovič je prodal Mihi Kolbcznu, posestniku in gostilničarju na Loki pri Črnomlju 482 k v. m, veliko parcelo v Kapucinskem katastrskem predmestju za ceno 30.000 lir. Kvadratni meter je stal približno 62.25 lire. Barbara Laseh au, vdova So malu ga roj, baronica Rechbach. posestnica na Cušperku pr: Grosupljah je prodala posestniku na Cušperku Božidarju Štruklju in njegovi ženi Justini 441 k v. m velik travnik v Račni za 4.180 lir. Podporno društvo za duhovnike ljubljanske škofije v Ljubljani je prodalo trgovcu na Reki Faustu Lucchiniju parcelo v Gra-d La Vie de Boheme«. Slike iz življenja pariških bohemov so strnjene v celoto, ki jo odlikuje zelo čustveno dejanje in lepa lirična nastrojenja. Številni učinkoviti solistični spevi, dueti ter kvarteti 00 popularni in osvajajo s svojo melodioznost jo občinstvo vedno znova. Peli bodo: Vidalijeva — Mirni, Manoševski — Rudolfa, Janko — Marcela, Polajnar jeva — Museto, Bolničar — Schaunarda, Betetto — Golil-na, Zupan — Benoita, Anžlovar — Alcin-dora. Dirigent: N. Stritof. Režiser: C. De-bevec. Opozarjamo na premiero, Id bo danes v četrtek 16. t- m. za red Premierski ob 18.15 uri. Verdijeva »Aida« s Hevbalovo v naslovni partiji pomeni velik uspeh. Enoglasna pohvala vseh kritik dokazuje močno umetniško rast mlade pevke. Poleg nje se uveljavljajo močno nosilci glavnih partij, ki ro prav tako prejeli za letošnje stvaritve najtoplejšo pohvalo. Zanimiva nova režija je dala predstavo, ki jo smemo šteti med naše izredno dognane operne uprizoritve. Iz Ljubljane —lj Spored koncerta — skladateljskoga večera gospe Mirce Sancinove je nasledrji: najprvo zaigra avtorica Preludij in Uspavanko za klavir. Nato bo zapela operna pevka Valerija Hevbalova samospeva Tre-notek in Pomlad je prišla. Prvi del zaključuje skladbi za violino in klavir Vizija in Koncona. Violino bo igral violinist Karlo Sancin. V drugem delu koncerta so skladbe iz mlalinske zbirke avtorice. Na klavirju bo zaigrala ga Sancinova Mali plesni hn-proptu, Mladinsko igro. Valček Komar in muha pleše ta ter Kmečki ples. Gdč. Hevbalova pa bo zapela pesem o ženjici Mene ni požela kosa in Mesec jš vstal. V tretjem delu se bodo izvajala naslednja dela: Retovje, fantazija za klavir; Nesreča; Pesem begunke za sopran in klavir ter Fantastični kolo za klavir. Koncert, na katerem se bo več skladb prvič izvajalo, bo v ponedeljek 20. t. m. ob 20. uri v Mali fll-harmonični dvorani Predprodaja vstopnic ▼ knjigami Glasbene Matice. 478. n MALI OGLASI ODEJE od vate in puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana, Marijin trg 2/IL 1668 OGLJE specialno za generatorje dobite pri Bes-man, Rimska cesta 21. telefon 44-90. 1677 CHIANTI VINO prvovrstno — rdeče in belo oddaja po ugodni ceni Niklsbacher, Ljubljana, Tvrseva 36 167S \nOLKA PO L. in 2.— liri kg dobite vsako množino v Javnih skladiščih Balkan, Ljubljana, Tvršcva cesta 33. Naročena ja- I' bolka v trgovini Lavrič, Toplice, dobite v skladišču. — Lavrič & fitrumbelj. 1679 Soc Itol. Fralelli BUHLFR Milano ViaGoldsnll7 Implontl eompleil s fornitar« di macchlnt •d acc«Mori p«r moli nI Silos - Paitlilcl Trasportaiori . Maeckin« pti blrrifid - Fabbrlch« dl lat«rlsi - Macchln* p«r pr»»»ofusloni *ec. IUTERPELLATECI. ■enza tapetne, per consigll sd elferte Ltmlnttolo per b«SM mactnaHone (:-od. MAE) Dobavljanje in nameSčanje popolnih mlevskih strojev in pritiklin. — Silosi. — Stroji u gnetenje. — Žerja-▼i. — Pivo :ki stroji. — Stroji za izdelovanje mlečnih irdelkoT. — Stroji 2a ▼! hran je s pritiskom itd. Valj: (model '-obn M. A. E.) BREZOBVEZNE ml etj e informacije, nasveti in ponudbe. P1ANTE da frutto, da giardino, da boseo. Catalogo gratis. SBI-D1TTA RAFFAELO FEDI PiSTOIA SADIKE za sadovnjake za vrtove za gozdove Brezplačni katalog IIIIIIIIIIIIMIIIIIIHHB UUUB M IUUU1 IIIJIIH'IIIMI RAPPRESENTANTE esperto, attivo, introdotto, cercasi da importante Fabbrlca apparec-chl radiologlci - elettromedicali - dentali. — Scrlverc a ZASTOPNIKA izkušenega, delavnega ln dobro uvedenega, išče večja tovarna radioloških aparatov, priprav sa električno zdravljenje in zobo-tehniko. — Poundbe na naslov: r S A NIT AS — Milano (Oescenzago) Ha Fabbri 27 ■ ■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■ B ■■■■■ ■......■■■■■■■■■■■JI a • •ter. 230 VirSKt IfiRODc, Palačo glavne poŠte preurejajo Stran 4 Po preuredit? 1 |c vdaj wi vnti Vestibul ljubljanske glavne pošte Ljubljana, 16. oktobra Zunanjost poštne palače je že prenovljena in je središče Ljubljane s tem veliko pridobilo. Prej temačno in neprijazno poslopje glavne ljubljanske pošte je dobilo prijaznejši obraz in se je s tem nekako enakovredno uvrstilo med svoja dva ponosna soseda — palači Bate in hotela Slona. Ce bi bilo poštno poslopje dvignjeno za še eno nadstropje, kakor so svoječas-no že določali nekakšni načrti, bi bila enakovrednost s soseščino popolna. Te dni preurejajo tudi notranje prostore poštne palače. Najprej bodo vso notranjost prebelili in sta zdaj na vrsti sprednji nizki in drugi visoki vestibul. Doslej sta bila oba neugledna in temačna, da se je človek v teh prostorih kar neprijetno počutil, tujci pa so se z začudenjem izpra-ševali, ali je to res notranjost glavne pošte največjega slovenskega mesta? Obnovitveno delo v vestibulih bo kmalu končano, tako da bo dostop do vseh poštnih prostorov, ki je bil zdaj nekaj dni oviran, spet prost Poleg obnovitvenih del — doslej je v vsem poslopju ljubljanske glavne pošte sodoben in moderen le oddelek za denarni promet ▼ I. nadstropju — bo na vrsti tudi notranja preureditev posameznih oddelkov, ki so jo že zaceli izvrševati. Oddelek poštnih predalov, ki je bil doslej stisnjen v temačen kot, da so se imetniki poštnih predalov zjutraj morali neprijetno dren jati, so že preselili na dostopnejši prostor, kjer sta bila doslej oddelka za prodajo poštnih znamk in drugih vrednotnic in za oddajo priporočenih pošiljk. Preseljeni oddelek poštnih predalov še sicer ni povsem urejen, vendar pa se bo tudi to zgodilo v kratkih dnevih, tako da bodo njihovi imetniki popolnoma zadovoljni. V dosedanji oddelek poštnih predalov se bo vselil brzojavni urad ljubljanske glavne pošte, ki je imel doslej najslabše in na j neprimerne j še. pa tudi najmanj reprezentativne prostore z vhodom iz Prešernove ulice, kjer je bila tudi medkrajevna in krajevna telefonska govorilnica z zastarelimi telefonskimi kabinami, z zelo pomanjkljivo razsvetljavo in s še bolj pomanjkljivo čakalnico v obliki ene same, v umazan in mračen kot potisnjene klopi. Brzojavni urad naše glavne pošte bo v sedanjem oddelku poštnih predalov vseka- . ko imel primernejše, pa tudi reprezentativ- i nejse prostore. Tudi za stranke bo dostop lažji, ker je notranji vestibul nase glavne poste pač precej prostoren, poleg tega pa so tam klopi in mize, kjer človek lahko nemoteno napiše brzojavko ali počaka, da pride na vrsta Na prostoru, kjer so bili doslej sami postna predali, bodo postavili nekaj cehe za krajevne in medkrajevne telefonske pogovore, ki bodo seveda primernejše in sodobnejše od dosedanjih v Prešernovi ulici. Tudi tu bodo stranke imele od na-•aga glavnega postnega poslopja ugodnejši vusk, ker je notranja avla dovolj prostorna, zdaj pa bo tudi dovolj svetla. Pisemski oddelek, t j. oddelek za prodajo postnih znamk in drugih vrednotnic ter oddelek za oddajo priporočenih in nujnih pošiljk, ki je bil doslej tam, kjer so zdaj prestavljeni postni predali, se je pomaknil proti Seienburgovi ulici. Dočim sta doslej ta dva oddelka imela samo posredno svetlobo iz glavne avl« in skozi dvoriščno okno, bosta odslej imela neposredno svetlobo skozi velika okna na Se-lenburgovo ulico. Prostori so s tem precej pridobili ne samo na svetlobi, ampak tudi na zračnosti, strankam pa se enako lahko dostopni kakor prej. Oddelek za blagovni promet oziroma paketno pošto, ki je bil doslej v desnem krilu glavne avle, se je preselil v prostore ob Seienburgovi ulici in bo odslej vhod v ta oddelek iz Selenburgove ulice, ne pa več skozi glavno avlo, kakor je bilo doslej. Glavna avla bo s tem precei razbremenjena, čeprav je paketni oziroma blagovni promet zdaj precej slab. Ko se bodo časi spet umirili in bo blagovni promet spet porasel, se bo šele videlo, kako umestna je bila izselitev tega oddelka iz glavne avle. V prostore ob Prešernovi ulici, ki bodo seveda najprej prenovljeni, se bosta vselila radijski oddelek in oddelek za telefonsko naročnino. Ta dva oddelka sta na pošti najmanj obiskana in bodo zato sicer skromni prostori ob Prešernovi ulici vendarle dovolj primerni. Poleg že omenjenih obnovitvenih in preureditvenih del v pritličju ljubljanske glavne poštne palače bodo za zdaj prenovili samo še stopnišče do drugega nadstropja, tako da bo vsa notranjost v skladu z že prenovljeno zunanjostjo in tudi dovolj reprezentativna, kakršna mora biti v tako važnem državnem uradu, ki ga dnevno obišče na tisoče strank. j Dvorni svetnik Julij Polec j Ljubljana, 16. oktobra Iz Kamnika je prispela žalostna vest, da je tam v torek preminul eden najstarejših in najuglednejših Kamni čanov, dvorni svetnik Julij Polec. Rojen Ljubljančan je pokojni Polec končal gimnazijo v Ljubljani in dovršil pravne študije na Dunaju, nato pa nastopil svoje prvo službeno mesto kot avskultant pri ljubljanskem sodišču. Kot sodni pristav je pozneje služboval v Logatcu in Kamniku, kot okrajni sodnik pa na Brdu m spet v Kamniku. Iz Kamnika je bil pozneje preme fičen v Ljubljano, kjer je pri deželnem sodišču služboval kot sodni svetnik in poa-neje nadsvetnik. Kot predsednik kazenskega senata je v politično zelo razburkanem času pokazal vso svojo možatost s& značaj. Leta 1911. je pokojni dvorni svetnik Polec odšel v zasluženi pokoj, po prevrata pa se je preselil v Kamnik k svojemu sinu zdravniku, kjer je preživel vsa leta do svoje smrti in kjer je kmalu postal eden najbolj uglednih in priljubljenih meščanov. Poko;"ni Polec je že kot drugoeolec sklenil Iskreno prijateljstvo s poznejšim pisateljem Jankom Kersnikom in je vzpodbu-dajoče vplival na njegovo pisateljsko delovanje. Ko je bil leta 1873. zaplenjen >Slo-venski Narod«, ker je objavil Kersnikovo >Muhasto pismo«, je mladi pisatelj Izgubil pogum in je šele na Polčevo prigovarjanje nadaljeval z duhovitimi nedeljskimi pismi, ki so vzbujala največjo pozornost pri vseh čitateljih ^Slovenskega Naroda«. Dve leti pozneje je pokojni Polec pripadal družbi »Omegovcev«, ki so bili v njej še dr. ško-fič, poznejši notar Križman in Kersnik. Člani te družbe so napisali veliko število ostrih člankov za Jurčičev »Slovenski Narod- in razpravljali o vseh važnih vprašanjih tedanjega slovenskega javnega življenja. Za časa svojega bivanja v Kamniku, ko je opravljal svojo prvo sodno službo, se je oženil z gospo Ano, hčerko uglednega kam- niškega trgovca Podrekarja, ki je že davno umrla. Z njo je vzorno vzojil dva sina, in sicer zdravnika dr. Julija ter našega po- pularnega pravnega zgodovinarja m vse-učiliškega profesorja, akademika dr. Janka Polca. Slovenska javnost, ki je pokojnega dvornega svetnika Polca predobro poznala, mu bo ohranila trajen časten spomin, obema sinovoma pa izrekamo nase iskreno Božal je! Nova Nedavno je dr. Kuiper, ki deluje na astronomskem observatoriju v Macdonaldu, objavil, da je našel novo zvezdo v vrsti redkih »Belih pritlikavcev«, ki imajo iz- redno veliko gostoto, milijonkrat večjo od vode. Zvezdo je našel v Labodjem ozvezdju v bližini Malega medveda. Zvezda je dobila označko Ross 198 in je po velikosti 15. v svoji vrsti. Opaziti jo je mogoče le z največjimi teleskopi. Rop v zmoti Nekemu poštenemu mladeniču se je v Madridu zgodilo nekaj skoro neverjetnega. Ko se je okoli druge ure ponoči vračal domov, ga je ustavfl neznanec In zagrabil za prsi. Zamrmral je nekaj besed in odšel. Fantu se je zdelo to sumljivo, potipal je po žepih in presenečen ugotovil, da sta mu zmanjkali zlata verižica in ura. Stekel je za neznancem. Ko ga je dohitel, je potegnil iz žepa revolver ln zakli-cal: >Vrm mi uro in verižico, sicer te ustrelim?« Neznanec se je ustrašil ln izročil mladeniču oboje. Lahko si pa mislimo mladenlčevo presenečenje, ko se je vrnil domov m našel na mizici svojo uro ln ve-rUHoo, ki ju je pozabil od odhodu vzeti s seboj. Ne da bi hotel, je oropal neznanca, in tako romotoma postal zločin^- Jantar gre po vsem sveta Jantar gre in je šel po vsem svetu. Skozi stoletja, da lahko rečemo tisočletja, ravnajo skoraj vsi kulturni narodi na svetu z jantarjem kot draguljem, talismanom ali pa ga uporabljajo celo kot plačilno sredstvo. Jantar imenujejo nekateri tudi »zlato severa«. V Brnu imajo zanimivo razstavo jantarja, na kateri se vidijo krasne verižice iz zakladnic indijskih knezov, zelo originalne ogrlice iz jantarjev, debelih kakor krompir, nataknjenih na vrvicah z ovojnim papirjem, kakor jih nosijo kot okrasek na svečanostih afriški narodi. Zlasti veliko pozornost vzbujajo na raz- rvi mohamedanski roženvenci iz jantar-Kakor v starih časih, že od ustanovitve mohamedanske vere gre jantar v obliki biserov tudi zdaj v Orient tja do Azije, kjer izdelujejo iz njega rožnevence. Kdor je videl kdaj v Egiptu ali v Turčiji kako sučejo pravoverni mohamedani s prsti rožnevence in na vrvice nanizane bisere, je obenem videl kos jantarja, čeprav tega morda ni slutil. Pa tudi sicer je brnska razstava zelo zanimiva. Razstavljena je med drugim debela zelena ogrlica, ki so jo nosili kitajski dostojanstveniki pri velikih svečanostih, dalje egiptski okraski iz jantarja, podobni po svoji obliki v Egiptu svetemu hrošču skarabeu, dalje rdeča verižica stare vojne kaste samurajev in še mnoge druge zanimivosti. Kako se odvaditna kaditi Mnogi strastni kadilci mislijo, da se sploh ni mogoče odvaditi kaje. To nazi-ranje je pa zmotno, saj imamo celo vrsto ljudi, ki so bili strastni kadilci, pa so se odvadili kaditi tako, da jim niti na misel ne pride več, da bi vzeli v usta cigareto ali cigaro. Vse je odvisno od kadilčeve volje. Zdravniki pravijo, da je skoraj bolje nehati kaditi kakor kajo omejiti. Ce se namreč omejimo v kaj:, nam začno cigarete dišati še bolj. Tako se kadilec ne more premagati in polagoma pride zopet na staro število cigaret. Kaj a nima neposrednih znakov odvade. To, na kar se kadilci pritožujejo, namreč da postanejo nervozni in nemirni, če nehajo kaditi, je bolj posledica izpremenjenega načina živ-I ljenja, čigar nujni sestavni del je postala i kaja, kakor pa pogrešana porcija niko-I tina. Pri kaji deluje cela vrsta mišic, zlasti ustna duplina in ustnice, in tako postane nekakšen pogojni refleks, da prižge človek ob določenem času cigareto ali cigaro. Ce tega ne stori, se ne počuti dobro. Zato si pomagajo nekateri strastni kadilci, da kako drugače zaposlijo ustno duplino, bodisi z bomboni ali pa z mentolno cigareto. Posebno mentolna cigareta je zelo priljubljena med strastnimi kadilci, ki bi se radi odvadili kaje ali jo vsaj omejili. Stara metoda raztopine argenti nitrici, po kateri dobi Človek v ustih odpor do tobačnega ! dima, navadno odnove in le izjemoma doseže svoi cilj. Kaditi se laže odvadimo med delom kakor pa med odmorom ali odd:hom, ko je centralno živčevje manj zaposleno Mnoge pa seveda zavajo h kaii dolgočasje. Teža telesa in dolgost življenja Suhi ljudje dočakajo v splošnem višjo starost kakor debeli Znanost se vedno znova prizadeva pojasniti skrivnosti človeškega telesa. Posebno zanimivo poglavje je rast nohtov na prstih in las, katerim posvečajo učenjaki v zadnjem času veliko pozornost. Konstruirali so poseben aparat, tako zvani diomikrometer, s katerim mikroskopsko merijo lase in nohte, in sicer do stotinke milimetra točno in dognali so, da ne ra-sto lasje in nohti vedno enako, temveč da je v njihovi rasti čez dan velika razlika. Noht zdravega človeka srednjih let je zrasel v 12 urah za 0.4 mm. Rast v eni uri je pa kolebala med 0.002 in 0.006 mm. Najbolj je zrastel noht med 11. in 12. uro, popoldne manj, ponoči pa še najmanj. Rast las so učenjaki opazovali v bližini senc pod posebnim drobnogledom. V ta namen mora glava povsem mirovati, da ni mogoče nobeno premikanje. Vsako uro so opazovali lase pod mikroskopom tri minute. Izkazalo se je. da tudi lasje ponoči zelo malo zrasto. Dočim zrasto čez dan povprečno za 0.008 mm na uro, zrasto ponoči samo 0.002 mm. Najhitreje rasto okrog 10. ure dopoldne, potem pa zopet počasneje, a med 4. in 6. uro popoldne se rast zopet pospeši. Pri tem je zanimiva ugotovitev, da lahko z električnim in mehaničnim draženjem za nekaj časa znatno po- General Putzoln f Genova, 16. okt. s. V noči na sredo je umrl general Josip Putzolu, ki je užival v Genovi velike simpatije spričo svojih velikih vojaških in fašističnih vrlin. General Putzolu se je udeležil dveh vojn, vojne leta 1912. v Libiji in nato še svetovne vojne. Zaradi pridobljenih vojaških zaslug na vojnem polju je napredoval in si pridobil tudi mnogo odlikovanj. Od vsega početka se je priključil fašističnemu pokretu ter je zanj mnogo storil. 36 m dolgi nohti Le malo jih je, ki vedo, da zrastejo človeški nohti vsakih 10 dni povprečno za 1 mm. Ko bi nohtov ne obrezovali, bi zrasli v 50 letih 36 m dolgi. Kakor pripovedujejo, je bila v starodavnih časih na Kitajskem navada, da so si ugledni možje pustili rasti izredno dolge nohte. Bogati kitajski upravni uradniki so nosili nohte dolge nekaj metrov, kar je bil znak njih visokega položaja in velikega premoženja. Ker so vsa dela opravljali številni sužnji, tem bogatašem ni bilo treba ganiti niti s prstom in so si lahko dovoljevali tako dolge nohte. Da so se lahko nohti neovirano razvijali, so ph zavijali v svileno tkanino. Prebivalstvo zemlje Število prebivalstva naše zemlje se je v zadnjih 30 letih zelo povečalo. Leta 1910 je živelo na svetu okrog 1620 milijonov ljudi, zdaj jih je pa že 2175 milijonov. To je v prvi vrsti posledica napredka medicine in higijene. Ljudje pa niso po svetu razdeljeni enakomerno. V Aziji jih živi 1196, v Evropi 581, v Ameriki 377, v Afri- ; ki 160.6, v Avstraliji 10.8 milijona. 80°/o prebivalstva naše zemlje živi na severni pohiti, dočim pokriva južno poluto večinoma morje. Ce bi stalo vseh 2.175,000.000 prebivalcev zemlje tesno skupaj, bi jim zadostovalo toliko prostora, kakor ga zavzema Bodensko jezero. spešimo, da pa rasto lasje potem tem počasneje, tako da z draženjem rasti las v enem dnevu ne povečamo. Učenjaki se zadnje čase zanimajo tudi za zvezo med težo človeškega telesa in dolgostjo življenja. Ali dožive višjo starost debeli ali suhi ljudje? Na to vprašanje naj bi odgovorila znanost. Poskus so napravili na miškah. Krmili so jih z mlekom in belim kruhom ter jih razdelili v dve skupini — v debele in suhe, potem so pa vse poskusne živali zastrupili z bakterijskim strupom in sicer s toksinom, ki povzroča otrpnenje. Izkazalo se je, da je umrljivost debelih miši znatno večja kakor suhih. Tudi poskusi z alkoholom so pokazali iste rezultate. To se ujema tudi s statistiko zavarovalnic, ki kaže, da je umrljivost debelih ljudi skoraj pri vseh boleznih večja kako suhih. Tako podleže sladkorni bolezni en suh človek, pet ljudi navadne teže in 20 debelih. Od lo suhih ljudi v starosti 30 let, jih dočaka 9 starost 60 let, od 10 debelih pa samo šest. Trije suhi so dočakali celo starost 80 let, med debelimi pa samo eden. Seveda iz tega ne smemo sklepati, da dočakajo vsi suhi ljudje razmeroma visoko starost, kajti pri tem igra važno vlogo tudi konstitucija človeškega telesa. Največja norveška zlata riba V vrtnem bazenu nekega sandfjordske-ga hotela je poginila oni dan največja norveška zlata riba. Frcd leti so jo kupili kot navadno zlato ribico in jo spustili v bazen. Jela je pa rasti in postajala je čim dalje večja. Zdaj je tehtala blizu pol kilograma; dolga je bila 22, široka 5, visoka pa 10 cm. Najprej so jo krmili z ikrami, pozneje pa s kruhom. Vzrok njene smrti ni znan. Najbrže je bila že predebela. Imela je namreč že toliko masti, da se ni mogla več držati pod vodo, ker jo je mast preveč potiskala na površje. zlati zakladi Neki nemški znanstvenik je objavil te dni seznam največjih skritih zakladov, o katerih je znano, da obstojajo, a jih še nihče ni našel. Prvi tak zaklad je pripadal iztekom. Drugega je skril morski ropar Stortebecker verjetno na otoku Rujani. Tretji zaklad je pripadal Napoleonu. Skrili so ga med vojnim pohod >m velikega Korzičana proti Rusiji nekje v bližini Berezine. Poslednji tak zaklad, ki je štel 100 zabojev zlata in je pripadal burski republiki, je njen zadnji predsednik oče Kriiger med vojno z Anglijo skril nekje na Nizozemskem. čuden morski pes Te dni je bil objavljen prvi opis nove vrste morske zveri, ki pa na njej očitno ni nič zverinskega. Dobila je znanstveno ime isistius braziliensis. Ta morski pes živi v tropskih vodah. Zanimivo je, da je na zunaj živordeče barve in da na trebušni strani fosforescira. Ta lastnost je pri njem stalna in zver fosforescira Še nekaj dni po smrti. V žrelu ima 20 vrst zobov, doslej pa še nikogar ni napadla, ne nadlegovala, marveč je vsakokrat naglo zbežala, kadar koli se ji je približalo kaj neznanega PROKLETSTVO 53 OEMANTA Roman. Glas, 3 katerim je izgovoril te besede, me je nekoliko zbegal___Ali je kaj slutil ? Ne, to je bilo izključeno ... moj izpad je bil predobro zasnovan. In vendar me je nekaj vznemirjalo. Pustil sem bil bankovce miss Mellisove v svoji sobi, toda kovanci so bili v dveh žepih mojega telovnika in ob vsaki najmanjši kretnji so zažvenketali. Zato sem si prizadeval ostati miren. — No, torej, — je dejal Allan Dickson, — vi ste spali, kakor pravite, ko je vstopil ta mož v sobo, kjer zdaj stojimo. — Da, gospod, — je odgovorila miss Mellisova. — Res sem spala, kajti moje delo tu je zelo naporno in ko nastane večer... — In vendar ste ga lahko opazili? — Oh! Da, gospod ... Videla sem ga, kakor vidim zdaj vas in groza me obide, če se le spomnim tega prizora. — Pomirite se, saj veste, da se vam zdaj ni treba ničesar več bati. No, opišite mi ga malo. — Oh, bilo je nekaj groznega, fantastičnega, satanskega ... Ce bi bila praznoveraa, bi verjela, da je bil sam satan, ki je vdrl to noč k meni. — To ni opis. Govorite jasneje, prosim. — No, torej: Imel je grozen rdeč obraz in njegove oči so bile kakor dve črni luknji v glavi. Lase in brado je imel črne in kodraste, kakor zamorec — Kako je bil pa oblečen? — Tako čudno: Imel je suknjič iz progastega blaga — kakor harlekinov jopič. — Ali je kaj govoril z vami? — Ne, gospodi Motril me je s groznimi očmi, Id so žarele kakor oči stekle mačke. — Ali ima ta hiša dva izhoda? — Ne, gospod, samo enega. — Torej je zločinec še vedno tu, kajti mi smo le od osmih zjutraj na ulici, pa nismo videli nikogar, ki bi bil prišel iz te hiše. — Toda ta mož je moral gotovo priti skozi vrata, — je menila misa Mellisova. — Torej pred osmo... Pa tudi to ne bo držalo, kajti policijski agent, ki sem ga postavil na stražo pred vašo hišo, ni videl rasen stan kinje nikogar, ki tri tal prišel ▼ to hišo. — Stara dama je moja najemnica is stropja... Služkinja je pa ta. _— Torej ni bilo nobenega moškega Is ram sklepati, da je bil napadalec v vaši Mši že delj je detektiv kimal z glavo. — Kje je bila vrečica, ki vam je bila ukradena? — je nadaljeval Dickson svoje zasliševanje. — Tu, — je odgovorila miss Mellisova in pokazala f na predalček svoje pisalne mize. — Ali je vedel kdo, da jo spravljate navadno v ta predalček? — Moji najemniki so to lahko vedeti. Allan Dickson se je obrnil k meni, toda to me ni moglo zbegati. Vendar sem bil pa v veliki zadregi. Kar je detektiv vprašal: — Koliko imate najmnikov? — Pet, gospod___staro damo, ki ste jo že videli, eastsska, ki se mudi zdaj ▼ okolici Londona, hromega ■asehnflra, ki nikoli ne zapusti svoje sobe, in pa ta pričujočega gospoda Pipea ter njegovo soprogo ... miss Edito. Allan Dickson je za hip obmolknil, potlej je pa uprl vame svoje sive, na jeklo spomin ja jo*e oči in Proti svoji volji tivovo logiko m z menoj. Zdaj pa zdaj i bi hotel zvedeti — Kaj mislite o tem, gospod Pipe? — Ce hočete vedeti za moje mnenje, miaKm prav tako kakor vi, da je bfl zločinec skrit tu v hiši, — sem odgovoril. — Sicer se mi je pa zdelo, ko sem večerjal v svoji sobi, da slišim korake po stopnicah. — Ah, vidite, — je dejal detektiv. — Zločinec je gotovo še v hiši. — Kaj, ko bi bfl ta hromi zasebnik zločinec? — sem ss šepetal Auanu Dicksonu. — Večkrat se je že pripetilo, da so hromi simulirali bolezen, da bi speljali policijo na n^p**^ sled. — Morda, toda___za ta trenutek ne vidim, možnosti nobenega poskusa v tej smeri... Jutri zjutraj se pomenim z njim in mislim, gospod Pipe, da mi boste lahko storili pri tem veliko uslugo. Ali bi se hoteli malo pomeniti z menoj med štirimi očmi? — Z veseljem, toda kje? — V vaši sobi, če vam je prav. — Seveda mi je. Toda dovolite, da obvestim o tem svojo ženo. Ona najbrže še spi in razumeli boste. •. — Da, seveda, — to se razume samo po sebi. Odhitel sem po stopnicah gori in razumljivo je, da sem bil zelo razburjen. Zdelo se mi je, da sem že izgubljen. Dicksonova molčečnost in razgovor, ki ga je hotel imeti z menoj — to se ni dalo razlagati kot nekaj samo ob sebi umevnega. Dicksonu sem se zdel oči-vidno sumljiv in najbrž je mislil, da bo našel v moji sobi dokaze ali vsaj indice, ki bi mu omogočili razkrinkati me kot zločinca. V tistem hipu sem bil pripravljen na vse, tudi na skok iz tretjega nadstropja na ulico. — Kaj ti pa je, Edgar? — je vprašala Edita videč me tako razburjenega. — Nič, nič... ah, nisem storil prav, da sem priskočil na pomoč tej stari šemi Mellisovi. Neki detektiv jo je zaslišal — saj veš, tisti gospod, ki sva ga srečala na policiji — In zdaj pride sem, da se pomeni z menoj. — Zagrni zavese, da bi te ne videl l ta mož v postelji. mm iter. 239 fMOTIVSKT NARODc, Palačo glavne poste preurejajo Po preureditvi zunanjosti je ada j st Vestibul ljubljanske glavne pošte Ljubljana, 16. oktobra Zunanjost poštne palače je že prenovljena in je središče Ljubljane s tem veliko pridobilo. Prej temačno in neprijazno poslopje glavne ljubljanske pošte je dobilo prijaznejši obraz in se je s tem nekako enakovredno uvrstilo med svoja dva ponosna soseda — palači Bate in hotela Slona, Ce bi bilo poštno poslopje dvignjeno za še eno nadstropje, kakor so svoječas-no že določali nekakšni načrti, bi bila enakovrednost s soseščino popolna. Te dni preurejajo tudi notranje prostore poštne palače. Najprej bodo vso notranjost prebelili in sta zdaj na vrsti sprednji nizki in drugi visoki vestibul. Doslej sta bila oba neugledna in temačna, da se je človek v teh prostorih kar neprijetno počutil, tujci pa so se z začudenjem izpra- ševali, ali je to res notranjost glavne pošte največjega slovenskega mesta? Obnovitveno delo v vestibulih bo kmalu končano, tako da bo dostop do vseh poštnih prostorov, ki je bil zdaj nekaj dni oviran, spet prost. Poleg obnovitvenih del — doslej je v vsem poslopju ljubljanske glavne pošte sodoben in moderen le oddelek za denarni promet v I. nadstropju — bo na vrsti tudi notranja preureditev posameznih oddelkov, ki so jo že začeli izvrševati. Oddelek poštnih predalov, ki je bil doslej stisnjen v temačen kot, da so se imetniki poštnih predalov zjutraj morali neprijetno drenja-ti, so že preselili na dostopnejši prostor, kjer sta bila doslej oddelka za prodajo poštnih znamk in drugih vrednotnic in za oddajo priporočenih pošiljk. Preseljeni oddelek poštnih predalov še sicer ni povsem urejen, vendar pa se bo tudi to zgodilo v kratkih dnevih, tako da bodo njihovi imetniki popolnoma zadovoljni. V dosedanji oddelek poštnih predalov se bo vselil brzojavni urad ljubljanske glavne pošte, ki je imel doslej najslabše in najneprimernejše. pa tudi najmanj reprezentativne prostore z vhodom iz Prešernove ulice, kjer je bila tudi medkrajevna in krajevna telefonska govorilnica z zastarelimi telefonskimi kabinami, z zelo pomanjkljivo razsvetljavo in s še bolj pomanjkljivo čakalnico v obliki ene same, v umazan in mračen kot potisnjene klopi. Brzojavni urad naše glavne pošte bo v sedanjem oddelku poštnih predalov vseka- . ko imel primernejše, pa tudi reprezentativ- t vrsti preureditev tat prenovitev notranjosti nejše prostore. Tudi za stranke bo dostop lažji, ker je notranji vestibul naše glavne poste pač precej prostoren, poleg tega pa so tam klopi in mize, kjer človek lahko nemoteno napiše brzojavko ali počaka, da pride na vrsto. Na prostoru, kjer so bili doslej sami postni predali, bodo postavili nekaj celic za krajevne in medkrajevne telefonske pogovore, ki bodo seveda primernejše in sodobnejše od dosedanjih v Prešernovi ulici. Tudi tu bodo stranke imele od našega glavnega poštnega poslopja ugodnejši vtisk, ker je notranja avla dovolj prostorna, zdaj pa bo tudi dovolj svetla. Pisemski oddelek, t j. oddelek za prodajo postnih znamk in drugih vrednotnic ter oddelek za oddajo priporočenih in nujnih pošiljk, ki je bil doslej tam, kjer so zdaj prestavljeni poštni predali, se je pomaknil proti Selenburgovi ulici. Dočim sta doslej ta dva oddelka imela samo posredno svetlobo iz glavne avle in skozi dvoriščno okno, bosta odslej imela neposredno svetlobo skozi velika okna na Se-lenburgovo ulico. Prostori so s tem precej pridobili ne samo na svetlobi, ampak tudi na zračnosti, strankam pa sS enako lahko dostopni kakor prej. Oddelek za blagovni promet oziroma paketno pošto, ki je bil doslej v desnem krilu glavne avle, se je preselil v prostore ob Selenburgovi ulici in bo odslej vhod v ta oddelek iz Selenburgove ulice, ne pa več skozi glavno avlo, kakor je bilo doslej. Glavna avla bo s tem precei razbremenjena, čeprav je paketni oziroma blagovni promet zdaj precej slab. Ko se bodo časi spet umirili in bo blagovni promet spet porasel, se bo šele videlo, kako umestna je bila izselitev tega oddelka iz glavne avle. V prostore ob Prešernovi ulici, ki bodo seveda najprej prenovljeni, se bosta vselila radijski oddelek in oddelek za telefonsko naročnino. Ta dva oddelka sta na pošti najmanj obiskana in bodo zato sicer skromni prostori ob Prešernovi ulici vendarle dovolj primerni. Poleg že omenjenih obnovitvenih in preureditvenih del v pritličju ljubljanske glavne poštne palače bodo za zdaj prenovili samo še stopnišče do drugega nadstropja, tako da bo vsa notranjost v skladu z že prenovljeno zunanjostjo in tudi dovolj reprezentativna, kakršna mora biti v tako važnem državnem uradu, ki ga dnevno obišče na tisoče strank. I Dvorni svetnik Julij Polec | Ljubljana, 16. oktobra Iz Kamnika je prispela žalostna vest, da je tam v torek preminul eden najstarejših in najuglednejših Kamničanov, dvorni svetnik Julij Polec. Rojen Ljubljančan je pokojni Polec končal gimnazijo v Ljubljani in dovršil pravne študije na Dunaju, nato pa nastopil svoje prvo službeno mesto kot avskultant pri ljubljanskem sodišču. Kot sodni pristav je pozneje služboval v Logatcu in Kamniku, ko* okrajni sodnik pa na Brdu In »pet ▼ Kamniku. Iz Kamnika je bil pozneje premeščen v Ljubljano, kjer je pri deželnem sodišču služboval kot sodni svetnik In po»-neje nadsvetrtik. Kot predsednik, kazenskega senata je v politično zelo razburkanem času pokazal vso svojo možatost sa značaj. Leta 1911. je pokojni dvorni svetnik Polec odšel v zasluženi pokoj, po prevratu pa se je preselil v Kamnik k svojemu sinu zdravniku, kjer je preživel vsa leta do svoje smrti in kjer je kmalu postal eden najbolj uglednih in priljubljenih meščanov. Pokojni Polec je že kot dnigošolec sklenil iskreno prijateljstvo s poznejšim pisateljem Jankom Kersnikom in je vzpodbu-dajoče vplival na njegovo pisateljsko delovanje. Ko je bil leta 1S73. zaplenjen »Slovenski Narod«, ker je objavil Kersnikovo >Muhasto pismo«, je mladi pisatelj izgubil pogum in je šele na Polčevo prigovarjanje nadaljeval z duhovitimi nedeljskimi pismi, ki so vzbujala največjo pozornost pri vseh čitateljih t Slovenskega Naroda«. Dve leti pozneje je pokojni Polec pripadal družbi >Omegovcev«, ki so bili v njej še dr. ško-fič. poznejši notar Križman in Kersnik. Člani te družbe so napisali veliko število ostrih člankov za. Jurčičev t Slovenski Narod; in razpravljali o vseh važnih vprašanjih tedanjega slovenskega javnega življenja. Za časa svojega bivanja v Kamniku, ko je opravljal svojo prvo sodno službo, se je oženil z gospo Ano, hčerko uglednega kam- niškega trgovca Podrekarja, ki je že davno umrla. Z njo je vzorno vzojil dva sina, in sicer zdravnika dr. Julija ter našega po- pularnega pravnega zgodovinarja m vse-učiliškega profesorja, akademika dr. Janka Polca. Slovenska javnost, ki je pokojnega dvornega svetnika Polca predobro poznala, mu bo ohranila trajen časten spomin, obema sinovoma pa izrekamo naše iskreno so-žalje! Nova zvezda Nedavno je dr. Kuiper, ki deluje na astronomskem observatoriju v Macdonaldu, objavil, da je našel novo zvezdo v vrsti redkih »Belih pritlikavcev«, ki imajo iz- redno veliko gostoto, milijonkrat večjo od vode. Zvezdo je našel v Labodjem ozvezdju v bližini Malega medveda. Zvezda je dobila označko Ross 198 in je po velikosti 15. v svoji vrsti. Opaziti jo je mogoče le z največjimi teleskopi. Rop v zmoti Nekemu poštenemu mladeniču se je v Madridu zgodilo nekaj skoro neverjetnega. Ko se je okoli druge ure ponoči vračal domov, ga je ustavfl neznanec ln zagrabil za prsi. Zamrmral je nekaj besed in odšel. Fantu se je zdelo to sumljivo, potipal je po žepih in presenečen ugotovil, da sta mu zmanjkali zlata verižica in ura. Stekel Je za neznancem. Ko ga je dohitel, Je potegnil Iz žepa revolver in zakli-cal: »Vrni ml uro in verižico, sicer te ustrelim!c Neznanec se je ustrašil m izročil mladeniču oboje. Lahko si pa mislimo mladeničevo presenečenje, ko se je vrnil domov ln našel na mizici svojo uro in verižico, ki ju je pozabil od odhodu vzeti s seboj. Ne da bi hotel, je oropal neznanca, in tako romotoma postal zločin^. Jantar i gre po vsem svetu Jantar gre in je šel po vsem svetu. Skozi stoletja, da lahko rečemo tisočletja, ravnajo skoraj vsi kulturni narodi na svetu z jantarjem kot draguljem, talismanom ali pa ga uporabljajo celo kot plačilno sredstvo. Jantar imenujejo nekateri tudi »zlato severa«. V Brnu imajo zanimivo razstavo jantarja, na kateri se vidijo krasne verižice iz zakladnic indijskih knezov, zelo originalne ogrlice iz jantarjev, debelih kakor krompir, nataknjenih na vrvicah z ovojnim papirjem, kakor jih nosijo kot okrasek na svečanostih afriški narodi. Zlasti veliko pozornost vzbujajo na razstavi mohamedanski rožen venci iz jantarja. Kakor v starih časih, že od ustanovitve mohamedanske vere gre jantar v obliki biserov rudi zdaj v Orient tja do Azije, kjer izdelujejo iz njega rožnevence. Kdor je videl kdaj v Egiptu ali v Turčiji kako sučejo pravoverni mohamedani s prsti rožnevence in na vrvice nanizane bisere, je obenem videl kos jantarja, čeprav tega morda ni slutiL Pa tudi sicer je brnska razstava zelo zanimiva. Razstavljena je med drugim debela zelena ogrlica, ki so jo nosili kitajski dostojanstveniki pri velikih svečanostih, dalje egiptski okraski iz jantarja, podobni po svoji obliki v Egiptu svetemu hrošču skarabeu, dalje rdeča verižica stare vojne kaste samurajev in še mnoge druge zanimivosti. Kako se ođvailii£3 kaditi Mnogi strastni kadilci mislijo, da se sploh ni mogoče odvaditi kaje. To nazi-ranje je pa zmotno, saj imamo celo vrsto ljudi, ki so bili strastni kadilci, pa so se odvadili kaditi tako. da jim niti na misel ne pride več, da bi vzeli v usta cigareto ali cigaro. Vse je odvisno od kadilčeve volje. Zdravniki pravijo, da je skoraj bolje nehati kaditi kakor kajo omejiti. Ce se namreč omejimo v kaj i, nam začno cigarete dišati še bolj. Tako se kadilec ne more premagati in polagoma pride zopet na staro število cigaret. Kaja nima neposrednih znakov odvade. To, na kar se kadilci pritožujejo, namreč da postanejo nervozni in nemirni, če nehajo kaditi, je bolj posledica izpremcnjencga načina življenja, čigar nujni sestavni del je postala kaja, kakor pa pogrešana porcija nikotina. Pri kaji deluje cela vrsta mišic, zlasti ustna duplina in ustnice, in tako postane nekakšen pogojni refleks, da prižge človek ob določenem času cigareto ali cigaro. Ce tega ne stori, se ne počuti dobro. Zato si pomagajo nekateri strastni kadilci, da kako drugače zaposlijo ustno duplino, bodisi z bomboni ali pa z mentolno cigareto. Posebno mentolna c'gareta je zelo priljubljena med strastnimi kadilci, ki bi se radi odvadili kaje ali jo vsaj omejili. Stara metoda raztopine argenti nitrici, po kateri dobi človek v ustih odpor do tobačnega dima. navadno odpove in le izjemoma doseže svoj cilj. Kaditi se laže odvadimo med delom kakor pa med odmorom ali odd'hom. ko je centralno živčevje manj zaposleno Mnoge pa seveda za vaj o h kaii dolgočasje. Teža telesa in dolgost živlie Suhi liudfe dočakajo v splošnem višja stares? kakor debeli Znanost se vedno znova prizadeva pojasniti skrivnosti človeškega teiesa. Posebno zanimivo poglavje je rast nohtov na prstih in las, katerim posvečajo učenjaki v zadnjem času veliko pozornost. Konstruirali so poseben aparat, tako zvani diomikrometer, s katerim mikroskopsko merijo lase in nohte, in sicer do stotinke milimetra točno in dognali so, da ne ra-sto lasje in nohti vedno enako, temveč da je v njihovi rasti čez dan velika razlika. Noht zdravega človeka srednjih let je zrasel v 12 urah za 0.4 mm. Rast v eni uri je pa kolebala med 0.002 in 0.006 mm. Najbolj je zrastel noht med 11. in 12. uro, popoldne manj. ponoči pa še najmanj. Rast las so učenjaki opazovali v bližini senc pod posebnim drobnogledom. V ta namen mora glava povsem mirovati, da rii mogoče nobeno premikanje. Vsako uro so opazovali lase pod mikroskopom tri minute. Izkazalo se je. da tudi lasje ponoči zelo malo zrasto. Dočim zrasto čez dan povprečno za 0.008 mm na uro, zrasto ponoči samo 0.002 mm. Najhitreje rasto okrog 10. ure dopoldne, potem pa zopet počasneje, a med 4. in 6. uro popoldne se rast zopet pospeši. Pri tem je zanimiva ugotovitev, da lahko z električnim in mehaničnim draženjem za nekaj časa znatno po- General Putzolu f Genova, 16. okt. s. V noči na sredo je umrl general Josip Putzolu, ki je užival v Genovi velike simpatije spričo svojih velikih vojaških in fašističnih vrlin. General Putzolu se je udeležil dveh vojn, vojne leta 1912. v Libiji in nato še svetovne vojne. Zaradi pridobljenih vojaških zaslug na vojnem polju je napredoval in si pridobil tudi mnogo odlikovanj. Od vsega početka se je priključil fašističnemu pokretu ter je zanj mnogo storil. 36 m dolgi nohti Le malo jih je, ki vedo, da zrastejo človeški nohti vsakih 10 dni povprečno za 1 mm. Ko bi nohtov ne obrezovali, bi zrasli v 50 letih 36 m dolgi. Kakor pripovedujejo, je bila v starodavnih časih na Kitajskem navada, da so si ugledni možje pustili rasti izredno dolge nohte. Bogati kitajski upravni uradniki so nosili nohte dolge nekaj metrov, kar je bil znak njih visokega položaja in velikega premoženja. Ker so vsa dela opravljali številni sužnji, tem bogatašem ni bilo treba ganiti niti s prstom in so si lahko dovoljevali tako dolge nohte. Da so se lahko nohti neovirano razvijali, so ;ih zavijali v svileno tkanino. Prebivalstvo zemlje Število prebivalstva naše zemlje se je v zadnjih 30 letih zelo povečalo. Leta 1910 je živelo na svetu okrog 1620 milijonov ljudi, zdaj jih je pa že 2175 milijonov. To je v prvi vrsti posledica napredka medicine in higijene. Ljudje pa niso po svetu razdeljeni enakomerno. V Aziji jih živ: 1196, v Evropi 581, v Ameriki 3 «7, v Afriki 160.6, v Avstraliji 10.8 milijona. 80°/o prebivalstva naše zemlje živi na severni poluti, dočim pokriva južno poluto večinoma morje. Ce bi stalo vseh 2.175,000.000 prebivalcev zemlje tesno skupaj, bi jim zadostovalo toliko prostora, kakor ga zavzema Bodensko jezero. spešimo, da pa rasto lasje potem tem počasneje, tako da z draženjem rasti las v enem dnevu ne povečamo. Učenjaki se zadnje čase zanimajo tudi za zvezo med težo človeškega telesa in dolgostjo življenja. Ali dožive višjo starost debeli ali suhi ljudje? Na to vprašanje naj bi odgovorila znanost. Poskus so napravili na miškah. Krmili so jih z mlekom in belim kruhom ter jih razdelili v dve skupini — v debele in suhe, potem so pa vse poskusne živali zastrupili z bakterijskim strupom in sicer s toksinom, ki povzroča otrpnenje. Izkazalo se je, da je umrljivost debelih miši znatno večja kakor suhih. Tudi poskusi z alkoholom so pokazali iste rezultata. To se ujema tudi s statistiko zavarovalnic, ki kaže, da je umrljivost debelih ljudi skoraj pri vseh boleznih večja kako suhih. Tako podleže sladkorni bolezni en suh človek, pet ljudi navadne teže in 20 debelih. Od lo suhih ljudi v starosti 30 let, jih dočaka 9 starost 60 let, od lo debelih pa samo šest. Trije suhi so dočaka'i celo starost 80 let, med debelimi pa samo eden. Seveda iz tega ne smemo sklepati, da dočakajo vsi suhi ljudje razmeroma visoko starost, kajti pri tem igra važno vlogo tudi konstitucija človeškega telesa. Največja norveška zlata rltea V vrtnem bazenu nekega sandfjordske-ga hotela je poginila oni dan največja norveška zlata riba. Fred leti so jo kupili kot navadno zlato ribico in jo spustili v bazen. Jela je pa rasti in postajala je čim dalje večja. Zdaj je tehtala blizu pol kilograma; dolga je bila 22, široka 5, visoka pa 10 cm. Najprej so jo krmili z ikrami, pozneje pa s kruhom. Vzrok njene smrti ni znan. Najbrže je bila že predebela. Imela je namreč že toliko masti, da se ni mogla več držati pod vodo. ker jo je mast preveč potiskala na površje. Skriti zlati zakladi Neki nemški znanstvenik je objavil te dni seznam največjih skritih zakladov, o katerih je znano, da obstojajo, a jih Š3 nihče ni našel. Prvi tak zaklad je prip;:ci;.i .Aztekom. Drugega je skril morski ropar Stortebecker verjetno na otoku Rujani. Tretji zaklad je pripadal Napoleonu. Skrili so ga med vojnim pohodim velikega Korzičana proti Rusiji nekje v bližini Berezine. Poslednji tak zaklad, ki je štel 100 zabojev zlata in je pripadal burski republiki, je njen zadnji predsednik oče Kriiger med vojno z Anglijo jkril nekje na Nizozemskem. čuden morski pes Te dni je bil objavljen prvi opis nove vrste morske zveri, ki pa na njej očitno ni nič zverinskega. Dobila je znanstveno ime isistius braziliensis. Ta morski pes živi v tropskih vodah. Zanimivo je, da je na zunaj živordeče barve in da na trebušni strani fosforescira. T^ lastnost je pri njem stalna in zver fosforescira še nekaj dni po smrti. V žrelu ima 20 vrst zobov, doslej pa še nikogar ni napadla, ne nadlegovala, marveč je vsakokrat naglo zbežala, kadar koli se ji je približalo kaj neznanega. PROKLSfSTVO GEMANTA Roman. Glas. 3 katerim je izgovoril te besede, me je nekoliko zbegal... Ali je kaj slutil? Ne, to je bilo izključeno . . . moj izpad je bil predobro zasnovan. In vendar me je nekaj vznemirjalo. Pustil sem bil bankovce miss Mellisove v svoji sobi, toda kovanci so bili v dveh žepih mojega telovnika in ob vsaki najmanjši kretnji so zažvenketali. Zato sem si prizadeval ostati miren. — No, torej, — je dejal Allan Dickson, — vi ste spali, kakor pravite, ko je vstopil ta mož v sobo, kjer zdaj stojimo. — Da, gospod, — je odgovorila miss Mellisova. — Res sem spala, kajti moje delo tu je zelo naporno in ko nastane večer ... — In vendar ste ga lahko opazili? — OhT Da, gospod ... Videla sem ga, kakor vidim zdaj vas in groza me obide, če se le spomnim tega prizora. — Pomirite se, saj veste, da se vam zdaj ni treba ničesar več bati. No. opišite mi ga malo. — Oh. bilo je nekaj groznega, fantastičnega, satanskega ... Če bi bila prazno verna, bi verjela, da je bil sam satan, ki je vdrl to noč k meni. — To ni opis. Govorite jasneje, prosim. — No, torej: Imel je grozen rdeč obraz in njegove oči so bile kakor dve črni luknji v glavi. Lase in brado je imel črne in kodraste, kakor zamorec. — Kako je bil pa oblečen? — Tako čudno: Imel je suknjič iz progastega blaga — kakor harlekinov jopič. — Ali je kaj govoril z vami? — Ne, gospod. Motril me je z groznimi očmi, ki so žarele kakor oči stekle mačke. — Ali ima ta hiša dva izhoda? — Ne, gospod, samo enega. — Torej je zločinec še vedno tu, kajti mi smo že od osmih zjutraj na ulici, pa nismo videli nikogar, ki bi bil prišel iz te hiše. — Toda ta mož je moral gotovo priti skozi vrata, — je menila miss Mellisova. — Torej pred osmo... Pa tudi to ne bo držalo, kajti policijski agent, ki sem ga postavil na stražo pred vašo hišo, ni videl razen stare dame in služkinje nikogar, ki bi bil prišel v to hišo. — Stara dama je moja najemnica iz drugega nad-stropja___Služkinja je pa tu. — Torej ni bilo nobenega moškega, Iz tega moram sklepati, da je bil napadalec v vaši hiši že delj časa. Proti svoji volji sem občudoval neupogljivo detek-tivovo logiko in začelo me je resno skrbeti, kaj bo z menoj. Zdaj pa zdaj se je detektiv ozrl name, kakor da bi hotel zvedeti za moje mnenje, jaa kimal z glavo. — Kje je bila vrečica, ki vam je bila ukradena ? — je nadaljeval Dickson svoje zasliševanje. — Tu, — je odgovorila miss Mellisova in pokazala na predalček svoje pisalne mize. — Ali je vedel kdo, da jo spravljate navadno v ta predalček ? — Moji najemniki so to lahko vedeli. Allan Dickson se je obrnil k meni, toda to me ni moglo zbegati. Vendar sem bil pa v veliki zadregi. Kar je detektiv vprašal: — Koliko imate najmnikov? — Pet, gospod___staro damo, ki ste jo že videli, častnika, ki se mudi zdaj v okolici Londona, hromega zasebnika, ki nikoli ne zapusti svoje sobe, in pa tu pričujočega gospoda Pipea ter njegovo soprogo ... miss Edito. Allan Dickson je za hip obmolknil, potlej je pa uprl vame svoje sive, na jeklo srK>minjajo?e oči in me vprašal: — Kaj mislite o tem, gospod Pipe? — Ce hočete vedeti za moje mnenje, mislim prav tako kakor vi, da je bil zločinec skrit tu v hiši, — sem odgovoril. — Sicer se mi je pa zdelo, ko sem večerjal v svoji sobi, da slišim korake po stopnicah. — Ah, vidite, — je dejal detektiv. — Zločinec je gotovo še v hiši. — Kaj, ko bi bil ta hromi zasebnik zločinec? — sem zašepetal Allanu Dicksonu. — Večkrat se je že pripetilo, da so hromi simulirali bolezen, da bi speljali policijo na napačno sled. — Morda, toda... za ta trenutek ne vidim možnosti nobenega poskusa v tej smeri .. . Jutri zjutraj se pomenim z njim in mislim, gospod Pipe, da mi boste lahko storili pri tem veliko uslugo. Ali bi se hoteli malo pomeniti z menoj med štirimi očmi? — Z veseljem, toda kje? — V vaši sobi, če vam je prav. — Seveda mi je. Toda dovolite, da obvestim o tem svojo ženo. Ona najbrže še spi in razumeli boste ... — Da, seveda, — to se razume samo po sebi. Odhitel sem po stopnicah gori in razumljivo je, da sem bil zelo razburjen. Zdelo se mi je, da sem že izgubljen. Dicksonova molčečnost in razgovor, ki ga je hotel imeti z menoj — to se ni dalo razlagati kot nekaj samo ob sebi umevnega. Dicksonu sem se zdel oči-vidno sumljiv in najbrž je mislil, da bo našel v moji sobi dokaze ali vsaj indice, ki bi mu omogočili razkrinkati me kot zločinca. V tistem hipu sem bil pripravljen na vse, tudi na skok iz tretjega nadstropja na ulico. — Kaj ti pa je, Edgar? — je vprašala Edita videč me tako razburjenega. — Nič, nič... ah, nisem storil prav, da sem priskočil na pomoč tej stari šemi Mellisovi. Neki detektiv jo je zaslišal — saj veš, tisti gospod, ki sva ga srečala na policiji. — In zdaj pride sem, da se pomeni z menoj. — Zagrni zavese, da bi te ne videl l ta mož v postelji.