Aktualno Podravje • Sredi julija na trgovskih policah božični okraski O Stran 2 i 11 Štajerski V središču Slovenija • Nekoč so se starejših delavcev otepali, danes ne več Ptuj, torek, 18. julija 2023 Letnik LXXVI • št. 56 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Ptuj • Na srečanju avtomobilskih entuziastov kar 97 prekrškarjev O Stran 3 Politika Videm • Najmlajši svetnik Žiga Škrabl: »Na sejo ne grem nepripravljen!« O Stran 8 Ljudje in dogodki Gorišnica • Recepcija na Dominkovi domačiji odprla vrata O Stran 11 Kultura Ptuj • Z Arsano biseri slovenske glasbe prvič v mestu O Stran 19 Črna kronika Starše • Redarji nad tiste, ki kosijo ali žagajo v nedeljo O Stran 24 v Šport Nogomet • V šumo prihaja up hrvaškega nogometa O Stran 13 Podravje • Zaradi pomanjkanja kadra zaposlovanje učiteljev z novelo zakona poenostavljeno Pred tablo tudi strokovnjaki, ne le učitelji Kot je znano, naiihivAdrŽavi primanjkovalo približno 4.000 učiteljev. Prav zatOjemmnem novela ZakmaQorganizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja. Naiv$i$MoyostiTe^a,daiahKSIs3. - ^ - ¿■IfcjviV" • 5. ••. ■ • •.£WV'v IJtk* ■■ . ¿t- Uj *?■ 5teñí — /j Foto: Rune ' ■ " .. .....- Veliko občanov, med njimi tudi žetalski župan Anton Butolen, je razočaranih nad potekom gradnje optičnega omrežja. Pojavljajo se tudi težave s pridobivanjem soglasij in pogodb, klicna številka pa je neodzivna. »Na liniji sem čakal 15 minut, nato sem napisal mail, zahteval odgovorno osebo in sestanek. Vendar če občini niso odgovorili, verjamem, da so posamezniki še na slabšem,« svoje izkušnje razlaga župan Butolen Brez dostopa do spleta se da živeti, brez pitne vode na domači pipi in elektrike težje. A v času, ko se digitalizacija in storitve na spletu zajedajo v vse pore družbe, spletna izolacija hitro postane družbena. Tako je dostop do spleta in sveta postal nuja. V Že-talah in drugih haloških občinah se že leta borijo za izgradnjo optičnih priključkov do hiš, ki bi omogočili gledanje televizije ter uporabo spleta ob vseh urah in ob višjih hitrostih interneta. Nalogo, ki so si jo zadale občine, jim je država pred osmimi leti odvzela, optično omrežje sedaj gradi podjetje Rune. Ne, ne gre brez zapletov. Haložani še vedno ne vedo, kdaj (če sploh) bodo dočakali izgradnjo omrežja, odgovori podjetja pa so skopi in neotipljivi. Leta 2015 je bil ustanovljen konzorcij za izgradnjo širokopasovnega omrežja, ki so ga sestavljale vse haloške občine, vodila pa ga je občina Žetale. Na občinskih svetih so bili sprejeti osnovni dokumenti, ki so bili potrebni za pripravo gradbene dokumentacije in črpanje evropskih sredstev. Država si je nato premislila in sklenila, da omrežja ne bodo gradile občine, temveč zainteresirana podjetja. Območje se je razdelilo na bele lise, ki bi bile financirane iz evropskih skladov, sive pa naj bi bile komercialno zanimive. Vendar je prišlo pri določanju belih in sivih lis do nelogičnosti. Tako v razmiku nekaj metrov ena hiša sodi na seznam belih, druga na seznam sivih lis, čeprav nobena nima dostopa do spleta. »Država je Haložane ponovno izdala« Na razpisih kmetijskega ministrstva za gradnjo optičnega omrežja je bilo uspešno podjetje Rune, ki bo tudi lastnik omrežja. Za priključitev bo treba plačati 150 evrov, uporabnik pa si bo operaterja izbral sam. Letos se je izgradnja po več letih le začela. V Žetalah so imeli s podjetjem tri sestanke, kjer je bil predstavljen projekt in trase. »Na predstavljeni potek smo podali konkretne pripombe in se dogovorili, da bo občina pomagala pri obveščanju. Že takrat smo bili presenečeni, da je v skladu s pogodbo z ministrstvom nuja, da izvedejo le 80 % priključkov. S tem nas je država še enkrat izdala, in to ravno tiste, ki so najbolj oddaljeni in takšno omrežje najbolj potrebujejo,« meni župan Butolen. Ob tem pa v Žetalah tudi opozarjajo, da projekt ne teče tako, kot bi pričakovali, češ da načrtovanje tras poteka sproti. »V podjetju Rune se tudi sami odločajo, ali bodo določeno hišo zajeli ali ne, oziroma so pripravljeni priključek narediti, če bi naročnik izvedbo plačal sam. Pojavljajo se tudi težave s soglasji in pogodbami. Na občino so se obrnili mnogi, ki so bili iz načrtovanja izločeni, ker zgolj niso bili doma, da bi se lahko izjavili, ali priključek želijo ali ne. Predlagal sem, da soglasja pošljejo na občino in jih bodo občani pri nas podpisali.« Doinformacijje praktično nemogoče priti Druga možnost je, da se tisti, ki imajo dostop do spleta, registrirajo na spletni strani podjetja Rune in tam izpolnijo pogodbo, soglasje. Kot sporočajo iz podjetja Rune, naj bi bile na njihovi spletni strani objavljene vse pomembnejše informacije o projektu in naročilu priključkov. »V primeru, da odgovorov tu ne dobijo ali potrebujejo več informacij, pa jim je na voljo center za pomoč uporabnikom, ki deluje vsak delovni dan med 8. in 12. uro na telefonski številki (01) 235 15 30 ali na e-naslovu rune-si@ru-ralnetwork.eu.« A kot sta že opozorila eden izmed občanov Cirkulan in tudi žetalski župan Anton Butolen, je do informacij skoraj nemogoče priti, saj telefon zvoni v prazno, na e-sporo-čila pa ni odgovora. »Po najboljših močeh se trudimo, da na vsa sporočila in klice, ki jih prejmemo s strani uporabnikov, tudi odgovorimo, ker pa jih je vse več, se je podaljšal tudi naš odzivni čas. Uporabnikom se iskreno opravičujemo, ker čakajo na odgovore, in jih prosimo za razumevanje in potrpežljivost,« so odgovorili iz podjetja. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Vozlišče v Stopercah že stoji, izvajajo se tudi dela na terenu, a časovnice del ne ve napovedati nihče, niti izvajalec. Nobenega konkretnega datuma glede gradnje optike Glede gradnje optičnega omrežja v okviru projekta S32 - občine Majšperk, Makole, Poljčane, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah, Videm in Žetale - so dejali, da vozlišče v Stopercah že stoji. Izkopi za primarno in obenem tudi sekundarno omrežje se izvajajo iz Stoperc proti Žetalam, Rogatcu, Bregu, Majšperku in Makolam. »Prvi bodo na omrežje priklopljeni tisti naslovi, ki so bližje vozlišču, kar se bo zgodilo poleti. Nadaljnje časovnice del pa žal ne moremo podati vnaprej, saj jo zaradi različnih dejavnikov, kot so usklajenost ekip, pridobivanje in odobritve dovoljenj, vremenske razmere itd., pripravljamo sproti.« Občine Cirkulane, Hajdina, Ptuj, Videm, Zavrč, Podlehnik in del Žetal sestavljajo projekt optičnega omrežja S36a. »Za projekt S36a je steklo projektiranje, aktivnosti za projekt se bodo predvidoma začele v drugi polovici letošnjega leta. Dokler to ni zaključeno, podrobnosti o poteku projekta niso znane. Prav tako trenutno še ni znan termin za začetek gradnje omrežja v občini Cirkulane, saj terminski načrt pridobimo s strani izvajalca gradbenih del, ki pa trenutno še ni izbran. Vozlišče za zagotavljanje optičnih signalov uporabnikom se bo postavilo pred začetkom gradbenih del, kdaj bo to, pa trenutno ni znano.« Ptuj • Statistika srečanja avtomobilskih entuziastov 27 avtomobilov brez homologacije, 12 brez registracije Pri ptujskem nakupovalnem središču Qcenter se ob koncih tedna zbirajo avtomobilski entuziasti, ljubitelji predelanih in športnih avtomobilov. Ker možje v modrem opažajo, da nemalokrat kršijo cestnoprometne predpise, so se odločili za poostrene nadzore. Udeležence srečanja so pod lupo vzeli v petek, 7. julija, in ugotovili kar 97 različnih prekrškov: 27 vozil ni imelo ustrezne homologacije, 17 voznikov je preveč pohodilo plin in prekoračilo dovoljeno hitrost vožnje, 12 vozilom je pretekla registracija, enako število jih je bilo brez obvezne predpisane opreme. Policisti so zabeležili tudi deset primerov kršitev predpisov o tujcih. Varuhi reda so zaradi prekrškov in neizpolnjevanja prometno--tehničnih predpisov neizpravna vozila izločili iz prometa. »Zaradi predelav so vozila v nasprotju s predpisi,« je povedala Anita Kovačič Čelofiga iz Policijske uprave Maribor. »Poostren nadzor smo izvedli glede na ugotovitve, da udeleženci tovrstnih srečanj pogosto kršijo cestnoprometne predpise, s tem pa ogrožajo tako lastno varnost kot tudi varnost ostalih udeležencev v cestnem prometu. Nadzore bomo opravljali tudi v prihodnje, zato voznike pozivamo, da spoštujejo cestnoprometne predpise ter vozijo strpno in previdno,« je poudarila Kovačič Čelofiga. Pred mesecem dni je v javnosti odmevala srhljiva nesreča, ki se je zgodila na večernem avtomobilskem srečanju v hrvaški prestolnici, ki je od Ptuja oddaljena Foto: Pexels Policisti so na srečanju ljubiteljev predelanih in športnih avtomobilov na Ptuju v enem samem večeru našteli skoraj sto prekrškov. Fotografija je simbolična. uro vožnje. Triindvajsetletni voznik luksuznega mercedesa je s polno hitrostjo zapeljal neposredno v množico ljudi. Trčenje je bilo silovito, poškodovanih je bilo pet ljudi, med njimi nekaj huje. Hrvaški mediji so poročali, da je parkirišče, na katerem se je zgodila nesreča, prizorišče rednih srečanj ljubiteljev hitrih avtomobilov. Triindvajsetletnik naj bi bil eden tistih razvajenih sinčkov bogatih staršev, ki prihajajo na srečanja razkazovat svoje mišice oziroma preizkušat hitrost luksuznih avtomobilov, ki jih vozijo. MZ 4 Štajerski Podravje torek • 11. julija 2023 Kidričevo • Vrtec v Lovrencu bo gradilo CPP Za vrtec s štirimi oddelki 2,2 milijona evrov Občina Kidričevo v Lovrencu na Dravskem polju pri tamkajšnji podružnični osnovni šoli začenja gradnjo novega štirioddelčnega vrtca z bruto površino 650 m2. Gradilo bo Cestno podjetje Ptuj (CPP), kije med devetimi ponudniki predložilo najnižjo ponudbo v vrednosti 2,2 milijona evrov. Foto: Občina Kidričevo Vizualizacija vrtca, ki ga bodo zgradili kot prizidek k podružnični osnovni šoli. Pogodbo za izvedbo del sta žu- vključno s pridobitvijo uporabne- pan Kidričevega Anton Leskovarin ga dovoljenja, je leto dni. Ko so v direktor CPP Boris Medved skleni- Kidričevem začeli snovati načrte la 12. julija. Rok izvedbe projekta, o vrtcu v Lovrencu, so sicer pred- \ f? ' Foto: MZ Direktor CPP Boris Medved in župan Anton Leskovar ob podpisu pogodbe za gradnjo vrtca videvali, da bo naložba zahtevala bistveno manj denarja. Še pred korono so imeli idejo o trioddelčnem vrtcu, ki bi stal med 600 in 700 tisočaki. Ko so oblikovali projektno dokumentacijo in predlani (2021) kandidirali za državna sredstva, so vrednost investicije ocenili na milijon evrov. Ponudbe od 2,2 do 2,6 milijona evrov Z vlogo za sofinancerski delež je lokalna skupnost pri ministrstvu za izobraževanje uspela in pridobila 500.000 evrov. Gradnje niso začeli, ker so čakali na projekt pro- tipoplavnih ukrepov na Polskavi, ki je omogočal pridobitev gradbenega dovoljenja za vrtec. Razpis za izbiro izvajalca del so objavili letos spomladi, vse ponudbene vrednosti so presegle znesek dva milijona evrov. Župan Leskovar je pojasnil, da so v projekt vključili še nekaj opreme in del, ki jih sprva niso predvidevali, med drugim sončno elektrarno. Najugodnejšo ceno za gradnjo vrtca je ponudilo CPP, nekaj manj kot 2,2 milijona evrov. Drugi najugodnejši ponudnik je bilo celjsko podjetje GES, od CPP je bilo dražje za 85.000 evrov. Med devetimi ponudniki je bila s ceno 2,6 milijona evrov najdražja Lesnina MG oprema. Za delo sta kandidirala tudi dva izmed največjih gradbincev v državi, Pomgrad in GIC Gradnje. Do uporabnega dovoljenja leto dni časa Pogodba s CPP za gradnjo vrtca vključuje gradbena in obrtniška dela ter zunanjo ureditev. »Objekt bomo gradili po načelih energetske učinkovitosti, z naravi prijaznimi materiali višje kakovosti. Bo montažne izvedbe, pritlični in z zunanjimi terasami. Sprejel bo lahko 73 otrok. Velikost igralnic bo 53 m2, med njimi bodo drsna vrata in jih bomo lahko po potrebi povezovali. Vsa dela, vključno s primopredajo in uporabnim dovoljenjem, morajo biti končana do julija 2024,« so povedali v upravi občine Kidričevo. Gradnja vrtca pomeni začetek urejanja krajevnega središča v Lovrencu na Dravskem polju. Znani so načrti občine, ki namerava šolski prostor dopolniti še z večnamensko dvorano, na mestu današnjega gasilskega doma in krajevne dvorane pa zgraditi poslovno-sta-novanjski objekt ter nov gasilski dom. Po besedah župana Antona Leskovarja pripravljajo projektno dokumentacijo. Mojca Zemljarič Hajdina • Participativni proračun Jutri in naslednji teden glasovanje V občini Hajdina so v proračunu zagotovili 30.000 evrov za participativni proračun. Foto: Pixabay Občina je za financiranje iz participativnega proračuna prejela devet projektnih predlogov. Med njimi je tudi park za otroke v Skorbi (fotografija je simbolična). O projektih, ki jih bo občina izvedla iz tega fonda, lahko občani odločajo neposredno: najprej predlagajo projekte in nato o projektnih predlogih glasujejo. Zeleno luč za izvedbo dobijo tisti projekti, ki zberejo največ glasov. Občina Hajdina je določila tudi spodnjo in zgornjo mejo vrednosti projektov, in sicer je to med 2.000 ter 10.000 evri. Projektne predloge so zbirali minuli mesec, prvo glasovanje bo jutri, v sredo, 19. julija, drugo čez teden dni, 26. julija, obakrat med 15. in 17. uro. Glasujejo lahko vsi občani, stari več kot 16 let. Glasovanje bo v sejni sobi občine, posameznik bo lahko oddal glas za en projektni predlog. Predlogi so naslednji: košarkarsko igrišče in vrtno kegljišče pri domu vaščanov v Dražencih, park za otroke v Skorbi, poletni glasbeni, umetniški in historični festival Gandin Fest, motorična igrala pri OŠ Hajdina ter brezplačna kastracija in sterilizacija mačk. Vrednost vseh devetih projektov skupaj je ocenjena na 35.00038.000 evrov, torej bistveno ne presegajo zneska participativnega dela proračuna. MZ Ormož • Preimenovanje dela Ljutomerske in Opekarniške ceste »Imamo osebe, ki si zaslužijo svojo ulico« V novi ekonomsko-poslovni coni je nastala ulica, ki jo je bilo treba poimenovati. Komisiji za poimenovanje ulic se je zdelo najprimernejše ime Industrijska cesta. V ormoški občinski upravi so predhodno poskrbeli za vse pravne podlage za imenovanje nove ulice, tako zakonske kot tiste, ki so določene z občinskim odlokom. Ker pa sta na predlagani trasi že dve hišni številki, in sicer Ljutomerska cesta 39 in Opekarniška cesta 2/a, so ocenili, da se tudi ti hišni številki preimenujeta v Industrijsko cesto. Svetniki so predlog potrdili in sprejeli po hitrem postopku, toda Simon Kolmanič je podvomil o smiselnosti imena Industrijska ulica. »Praznujemo 750-letnico prve omembe Ormoža, predvsem pa smo Ormož ljudje, zato imamo zdaj odlično priložnost, da novo ulico posvetimo nekomu, ki je zaznamoval gospodarski razvoj našega območja, in se mu tudi na tak način poklonimo. Dr. Terezija Štefančič, zaslužna za tovarno sladkorja, je gotovo takšna oseba, zato predlagam, da cesto poimenujemo po njej. Ime ulice po človeku, ki je pomemben za Ormož, se mi zdi veliko bolj povezano z zgodovino našega mesta kot Industrijska cesta, ki zveni zelo neosebno. Seveda pa bi morali pred poimenovanjem pridobiti soglasje družine Štefančič.« Brez pripomb med javno razpravo Postopek je tako rekoč pri koncu, če bi hoteli na tej točki odločati o novem imenu, bi se morali vrniti na izhodišče in vse začeti znova, je pojasnil župan Danijel Vrbnjak. »Z vsem dolžnim spoštovanjem do gospe Štefančič, ki si gotovo zasluži, da kakšno ulico v prihodnje poimenujemo po njej, a kot že rečeno, je bila komisija za Industrijsko cesto. Od 11. aprila do 3. maja smo izvedli tudi predhodno posvetovanje, ki smo ga napovedali na spletni strani in v Ormoških novicah. V tem času so lahko udeležene osebe, ki imajo na območju, na katero se spremembe nanašajo, prijavljeno stalno prebivališče, ter pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki imajo na tem območju sedež, podale svoja mnenja, pripombe in predloge na predlog odloka. Ni bilo nobenega, prav tako se 26. aprila ni nihče udeležil predhod- nega posvetovanja. O ustreznosti imena smo pridobili pozitivni mnenji tudi od Geodetske uprave in Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen.« Kolmanič je na pripombe svetniških kolegov, češ, kje je bil, ko je bil še čas za spremembe, dejal, da obžaluje, ker je spregledal javni poziv. »Škoda, da zamujamo lepo priložnost za bolj osebno rešitev, a zdaj je, kar je. Toda ne pozabimo prihodnjič, da imamo v Ormožu ljudi, ki so zaslužni za naš skupni napredek. Predlog bom kljub ne-strinjanju podprl, ker občinskemu proračunu z novim postopkom ne želim povzročati dodatnih stroškov.« Senka Dreu Občinski svetnik Simon Kolmanič meni, da je v Ormožu veliko zaslužnih občanov, po katerih bi lahko poimenovali nove ulice, ne pa jim dajali brezosebna imena, kot je denimo Industrijska cesta. Foto: SD torek • 11. julija 2023 Nasveti Štajerski 5 Majšperk • Vsi vrtčevski otroci že jeseni ponovno na Bregu Začasna selitev dveh vrtčevskih skupin v kompetenčni center Majšperški vrtec obiskuje okrog 140 otrok v osmih oddelkih. Glede na predvidene novogradnje in zanimanje za nepremičnine je pričakovati, da bodo potrebe po prostih mestih v vrtčevskih igralnicah še narasle. Odgovor na prostorsko stisko naj bi bila ponovna širitev vrtca in združitev razseljenih igralnic pod eno streho. Za uresničitev te _ .ideje pa morajo na občini najprej najti nov prostor za zdravstveno in lekarniško dejavnost. Župan Sašo Kodrič z novimi idejami in načrti za ureditev zdravstvene, lekarniške in vrtčevske dejavnosti na Bregu Foto: Mojca Vtič Prvi korak za dosego tega cilja naj bi bila začasna ureditev igralnic v novozgrajenem kompetenčnem centru, drugi najverjetnejša rušitev nekdanje Mercatorjeve stavbe. Vrtec na Bregu, ki je bil dograjen in energetsko obnovljen pred desetletjem, je kmalu po končanju investicije postal pretesen, zato je bila ena skupina otrok nastanjena v osnovni šoli v Majšperku, osma skupina pa v poslovni stavbi Breg 12, kjer je bila nekdaj Mercatorjeva trgovina. Glede na pozitivni trend priseljevanja in dejstvo, da so vse vrtčevske skupine polne, so na občini že lani začeli načrtovati dodatne prostore za najmlajše. Sprva so nameravali kupiti del zemljišča pri vrtčevski stavbi, vendar so zaradi denacionalizacijskih postopkov v povezavi z dvorcem Hamre to idejo opustili. Nekdanja županja Darinka Fakin je zato začela pripravo načrtov za prenovo poslovne stavbe nekdanjega Mercatorja, ki bi glede na velikost lahko nudila prostor trem skupinam, dolgoročno tudi štirim, če bi se morali zaradi vpisa odpovedati skupnemu prostoru. Gre za dolgoročno rešitev Župan Sašo Kodrič pa se je zdaj odločil za drugo pot razreševanja vrtčevske stiske. »Gre za strateško odločitev. Določene rešitve so lahko hitro izvedljive, toda dolgoročno se lahko izkaže, da hitro uresničljive rešitve niso nujno najboljše. Naša ideja je - vrtec z vsemi oddelki na eni lokaciji, torej pod isto streho,« je dejal Kodrič. Eno je ideja, drugo dejansko stanje, ki pa zahteva takojšnje ukrepanje, saj mora vrtčevska skupina, ki je bila v šoli, najti nov prostor drugje. »Prva možnost je bila torej ureditev prostorov za dodatno skupino v nek- danji Mercatorjevi stavbi. Predračuni, ki smo jih začeli zbirati, so dosegli od 30.000 do 40.000 evrov zgolj za ureditev dodatnega oddelka. Ker pa tega objekta ne vidimo kot rešitev vrtčevske prostorske stiske in torej ne bi bilo racionalno, da bi sedaj prostor uredili in morebiti še v tem mandatu ta isti objekt rušili, smo sklenili, da vrtčevska oddelka začasno preselimo v novozgrajeni kompetenčni center.« Stroški ureditve naj bi bili • vit nižji V kompetenčnem centru bodo med drugim prostori za mlade podjetnike v okviru podjetniškega inkubatorja in dva od petih prostorov bosta začasno sprejela vrtčevske otroke. »Gre za dva ustrezna nova prostora, ki ne zahtevata dodatnih posegov. S pode-sti bomo zgolj prilagodili višino v sanitarijah, nekaj opreme bomo iz obstoječe enote preselili sem, drugo dokupili, kar bi morali tudi v primeru, da bi uredili enoto v poslovni stavbi. Ocenjujem, da ta rešitev nekajkrat poceni investicijo,« je pojasnil župan Kodrič. Ureditev dveh igralnic v kompetenčnem centru naj bi bila racionalnejša, ob tem bodo imeli otroci neposreden dostop do teras, ki naj bi jih občina uredila, prav tako pa otrokom ne bo treba prečkati državne ceste za obisk igral v športnem parku. Kot rečeno, pa tudi ta rešitev ni dolgoročna. »V kompetenčnem centru naj bi vrtčevska oddelka delovala le nekaj naslednjih let, kajti če želimo širiti obstoječi vrtec in združiti vse skupine pod eno streho, potrebujemo nadomestno lokacijo za zdravstveni dom in lekarno, ki se sedaj držita vrtca.« Načrti so torej novi, bistveno pa je, da bodo do 1. septembra, ko se začne novo vrtčevsko leto, igralnice urejene in pripravljene, da sprejmejo male nadobudneže. »Dela na kompetenčnem centru so sedaj usmerjena v dokončanje prostorov za potrebe vrtca. Še ta mesec naj bi bili položeni podi, do 20. avgusta naj bi bili igralnici opremljeni, nato pa do konca leta dokončani še preostali deli kompe-tenčnega centra, torej tudi galerija z manjšo konferenčno dvorano in drugi prostori,« je še dodal Kodrič. Mojca Vtič Na razpisu neuspešni Občina Majšperkje kompetenčni center prijavila na razpis Ministrstva RS za kohezijo in regionalni razvoj, in sicer za podporo pri izgradnji podjetniškega inkubatorja, kjer seje nadejala 700.000 evrov. Na razpisuje bila občina neuspešna. »Vedeli smo, da imamo malo možnosti za uspeh, saj v okviru našega kompetenčnega centra ne prevladujejo gospodarske vsebine, toda poskusili smo,«je dejal župan Sašo Kodrič. Središče ob Dravi • Svetniki proti novi zaposlitvi na CSD Spodnje Podravje NE za delo, ki je v pristojnosti države V ormoški enoti Centra za socialno delo Spodnje Podravje želijo za določen čas zaposliti osebo, ki bi pomagala reševati »težave na terenu«. Iz dopisa, ki so ga središki svetniki dobili na mizo na zadnji seji občinskega sveta, je razvidno, da se Marina Novak, pomočnica di- rektorja CSD Spodnje Podravje, s prošnjo za sofinanciranje nove zaposlitve na občinsko upravo ni obrnila prvič. »Že konec maja smo na vas naslovili izračun stroškov plače za zaposlitev osebe s peto stopnjo izobrazbe za obdobje od julija do novembra. Vse do danes od vas nismo prejeli povratne informacije, ali ste navedena sredstva uvrstili v rebalans proračuna, prav tako nam niste posredovali razlogov za neuvrstitev.« Javna dela za to niso primerna Spomnila je, da financiranje morebitne zaposlitve nadomešča zaposleno osebo preko javnih del. »Za javna dela niste prispevali nič že zadnji dve leti. Pri predlaganem sofinanciranju ne gre za zaposlitev osebe, ki smo jo imeli v mislih, ko smo se začeli pogovarjati o zadevi, pač pa za reševanje dlje časa za-znavanih težav na terenih občin, ki bi jih s to dodatno in začasno zaposlitvijo morebiti lahko blažili, saj bi bili več prisotni na terenu.« Novakova ni konkretno navedla, za kakšne težave gre (verjetno zaradi varovanja osebnih podatkov). Zato je nekoliko skrivnostno zaključila tudi apel po potrditvi nove zaposlitve. »Upam, da nam je v večkratnih predstavitvah uspelo dovolj pojasniti problematiko, zaradi katere se pojavlja potreba po tovrstnem financiranju, in da razumete, da gre za specifično situacijo, ki je ne moremo reševati z javnimi deli, ampak le skupaj, z roko v roki.« Sredstva za plačo novozaposle-ne osebe, ta bi skupaj z regresom na letni ravni znašala dobrih 9.000 evrov, bi prispevale vse tri občine, ki spadajo pod pristojnost ormoške enote CSD, in sicer glede na ustaljeni razrez. Po njem bi iz proračunov Svetega Tomaža in Središča ob Dravi zagotovili po nekaj manj kot 1.200 evrov, iz ormoškega pa dobrih 6.600 evrov. Kaj pa ormoški delež? Jelka Zidarič Trstenjak, direktorica občinske uprave, je svetnikom povedala, da v Središču ob Dravi doslej niso imeli nikogar preko javnih del, tudi Ormož ne, le Sveti Tomaž. »Sredstva za predlagano zaposlitev so z rebalansom potrdili samo v Svetem Tomažu, v Ormožu pa ne, kar pomeni, da bi si v primeru potrditve morali s Tomažem razdeliti še ormoški delež. Dejstvo je, da gre za službo, ki je v pristojnosti države, torej naj dodatno zaposlitev financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, če je potreba. V občinski upravi predlagamo, da pobudi ne ugodimo, saj nam država že tako nalaga vedno več bremen, na katera nimamo vpliva. Nekoga na primer oprosti plačevanja najemnine, pokriti jo mora občina, enako je pri vrtcu. Ne zdi se nam smiselno, da bo občina plačevala javna dela za državno službo.« Župan Toni Jelovica pa je spomnil, da je v rebalans proračuna, ki so ga sprejeli na isti seji, vključena pomoč na domu. »Zanjo smo zagotovili več denarja, raje ga namenimo še več za to, če bo treba, saj nam je v interesu, da naši ljudje ostanejo doma tudi v pozni starosti.« Senka Dreu Središki svetniki v rebalans niso dodali stroška za novo zaposlitev v ormoški enoti CSD Spodnje Podravje, saj menijo, da gre za službo, ki je v pristojnosti države. Foto: SD 6 Štajerski Naše prireditve torek • 18. julija 2023 Slovenija • Statistika trga dela Ponudba še presega povpraševanje Delodajalci tudi letos najbolj iščejo prodajalce, proizvodne delavce, skladiščnike in komercialiste, pred poletno sezono pa tudi natakarje in kuharje, ugotavljajo upravljavci portala MojeDelo. Iskalce zaposlitve na drugi strani poleg dela v prodaji najbolj zanima administracija. V prvi polovici letošnjega leta je ponudba delovnih mest še vedno močno presegala povpraševanje. Na zaposlitvenem portalu MojeDelo so v tem času objavili 28.671 zaposlitvenih oglasov, kar je primerljivo s številom objav v prvi polovici lanskega leta. Najbolj iskani profili Pri delodajalcih je še vedno najbolj iskan profil prodajalec, za katerega je bilo v prvi polovici leta objavljenih 3306 oglasov, kar je za tri odstotke več kot lani in polovico več kot v enakem obdobju 2021. Oglasi za to delovno mesto so imeli tudi največ ogledov in prijav, pri čemer je bilo prijav 9.533, kar je trikrat več od števila oglasov. Po ugotovitvah portala je veliko povpraševanje tudi po proizvodnih delavcih, v primeru katerih je število oglasov od leta 2021 naraslo za približno petino. Med najbolj iskanimi profili, po katerih je bilo v prvi polovici tega leta še več povpraševanja kot v letu 2021, so skladiščnik, kuhar, informatik, komercialist ter voznik kamiona, tovornjaka in osebnega avtomobila. Veliko pa je tudi povpraševanja po proizvodnih delavcih. Na trgu dela so letos najbolj iskani prodajalci, hkrati je bilo za ta delovna mesta tudi največ prijav. Veliko zanimanje za administracijo Med delovnimi mesti, ki so po številu prijav na zaposlitvene oglase privabila velik interes iskalcev zaposlitve, izstopa delovno mesto administratorja. V zadnjih šestih mesecih se je na to delovno mesto prijavilo kar dvakrat toliko kandidatov (3466), kot je bilo razpisanih delovnih mest (1905). Izstopata tudi profila skladiščnik, kjer je bilo 2,5-krat več prijav kot oglasov, in komercialist s skoraj štirikratnikom prijav glede na število oglasov. Med iskalci zaposlitve je veliko zanimanje tudi za delo svetovalca v prodaji, prodajnega predstavnika, knjigovodje/računovodje in nabavnika. Delovna mesta, za katera je bilo v prvi polovici letošnjega leta manj zanimanja pri iskalcih zaposlitve, pa so specialist za davke, samostojni svetovalec in tržnik bančnih storitev, krovec, raziskovalec v znanosti, osnovnošolski učitelj, športni trener, srednješolski profesor, tesar, dimnikar in odvetnik. Želijo si možnost dela od doma Kot še ugotavljajo na spletnem portalu MojeDelo, se v zaposlitvenih oglasih odražajo tudi ukrepi, ki so jih uvedli delodajalci, da bi pritegnili nove in obdržali obstoječe kadre. Med temi so možnost dela od doma, dodatna izobraževanja, sodobna oprema in na splošno večji posluh za potrebe in želje delavcev. »V svetovni raziskavi What Job Seekers Wish Employers Knew, ki smo jo v Sloveniji letos izvedli na portalu, je kar 62 odstotkov sodelujočih izpostavilo, da si želi hibridnega modela dela, kar je skoraj deset odstotnih točk višji delež od svetovnega povprečja. Takšen model dela se je s področja IT razširil tudi v druge panoge, kjer za opravljanje dela ni nujen vsakodneven stik v živo s sodelavci ali strankami,« je rezultate komentirala Nika Ra-konjac, vodja marketinga v družbi Styria digital marketplaces. Največji delež oglasov, ki ponujajo hibridno delo ali delo od doma, je tako v segmentu računalništvo in programiranje, sledijo zavarovalništvo, matematika, fizika, naravoslovje, marketing in odnosi z javnostmi. M. T. V. Sta Foto: Primož Lavre/M24 Primanjkuje tudi delavcev v proizvodnji. Spodnje Podravje • Zaradi pomanjkanja kadra zaposlovanje učiteljev nekoliko poenostavljeno Šole lahko kot učitelje zaposlijo osebe Vlada seje lotila reševanja kadrovske problematike v osnovnih šolah. Kot je znano, naj bi v državi primanjkovalo približno 4.000 učiteljev. Prav zato je bila nedavno sprejeta novela Zakona o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja, ki poenostavlja nekatere postopke za lažje zaposlovanje šolskih delavcev. Največja novost je ta, da lahko šole po novem iščejo učitelje tudi med nepedagoškim kadrom. Mnenja o tem, ali je to dobro ali slabo, so seveda deljena. Po noveli bodo vrtci in šole za določen čas dveh let lahko zaposlili osebo z izpolnjenimi pogoji glede stopnje in smeri izobrazbe, a brez opravljenega strokovnega izpita. Ko bi zaposleni opravil ta izpit, bi takoj sklenil pogodbo za nedoločen čas. Šole pa bodo lahko zaposlile tudi strokovnjake brez pedagoške, peda-goško-andragoške ali specialnope-dagoške izobrazbe. Z njimi bi lahko sklenili pogodbo za določen čas treh let, pod pogojem, da se v enem letu vpišejo na ustrezni študijski program za pridobitev manjkajoče izobrazbe. Če bi jo v treh letih pridobili, bi takoj sledila sklenitev pogodbe za nedoločen čas. V Društvu ravnateljev ptujskega področja menijo, da novela ne prinaša večjih novosti, saj so že do sedaj lahko zaposlovali učitelje brez ustrezne izobrazbe za določen čas, in sicer za obdobje enega leta. Navdušeni nad novelo pa niso. »Zaradi zagotavljanja kakovosti dela je zaposlovanje učiteljev brez pedagoško--andragoške izobrazbe nesprejemljivo. Dober učitelj matematike lažje uči fiziko kot kakšen fizik, ki ni učitelj. Država bi zato morala aktivirati vse učitelje, ki delajo v drugih službah, in jim omogočiti, da se jih uvrsti v ustrezen program, ki ni začetni,« so poudarili v društvu. Po njihovem mnenju je treba učiteljskemu poklicu vrniti ustrezno mesto v družbi, strokovno avtonomijo in zaupanje. V društvu se sicer zavedajo, da bodo lahko zaradi omenjenih sprememb zakonodaje vsaj nekoga zaposlili, zato pozdravljajo pogoj, da je treba v določenem časovnem obdobju opraviti peda-goško-andragoško usposabljanje ali strokovni izpit. Učitelji so se zaposlovali drugje »V šolstvu je premalo učiteljev zato, ker skoraj deset let ni bilo mogoče opravljati pripravništva, zato si je marsikdo s pedagoško izobrazbo poiskal službo drugje. Seveda so delno krive tudi plače, če primerjamo delovna mesta učitelja s primerljivimi delovnimi mesti glede na stopnjo izobrazbe. Nujno je, da se kot družba zavemo pomembnosti dobrega vzgojno-izobraževalnega sistema, katerega glavni del smo učitelji. Zra- Nekateri ravnatelji in predstavniki sindikatov zaposlovanju učiteljev brez ustrezne izobrazbe niso najbolj naklonjeni. -oto: CG Slovenija, Podravje • Starejši delavci zaradi let težje do nove službe, razmere se danes spreminjajo Nekoč so se jih delodajalci otepali, a Iskanje nove službe je samo po sebi stresno obdobje vsakega delovno sposobnega človeka. Ustrezno plačilo, ugodni delovni pogoji, odnosi med sodelavci in še bi lahko naštevali. A mlajši imajo vseeno odprtih več možnosti, saj smo družba, ki ponekod ne zna ceniti starejših, njihovega znanja in izkušenj. Vsakdo, ki šteje 50 ali več let in je iskal novo službo, se je že kdaj srečal s povsem jasnim odgovorom potencialnega delodajalca. »Vse lepo in prav, ste odličen kandidat, a ste žal prestari,« je vse prevečkrat slišano in podjetje daje raje prednost mlajšemu, pa čeprav manj izkušenemu delavcu. Po raziskavi zavarovalnice Allianz iskalci zaposlitve, stari 50 let in več, potrebujejo kar dvakrat več časa, da najdejo novo zaposlitev. V Sloveniji je tako 52 odstotkov brezposelnih v starostni skupini od 55 do 64 let nezaposlenih več kot eno leto. Starostna diskriminacija pa še naprej povzroča izključevanje starejših delovno sposobnih oseb s trga dela, kar otežuje pokojninsko reformo. In to ne le pri nas, tudi na ravni EU je na trgu dela aktivne samo 51 odstotkov populacije, stare od 60 do 64 let. V večini držav je delež dolgotrajno brezposelnih v starostni skupini od 55 do 64 let še vedno občutno višji od povprečja med delovno aktivnim prebivalstvom. V državah OECD je ta delež od preloma stoletja dalje v povprečju za 8,7 odstotne točke višji kot v starostni skupini od 25 do 54 let. Leta 2022 je vrzel dosegla 10,7 odstotne točke, medtem ko je med pandemijo malce omilila ta razkorak na 4,5 odstotne točke. Kar 38,6 odstotka starejših delavcev je bilo brezposelnih več kot eno leto v primerjavi z 28 odstotki delavcev v starostni skupini od 25 do 54 let. Številni delavci, stari 55 let in več, ki izgubijo službo, se posledično zaposlijo na slabše plačanem delovnem mestu ali pa v celoti zapustijo trg dela. V državah OECD je bilo 56 odstotkov delavcev, starih od 60 do 64 let, še vedno aktivnih na trgu dela. V Sloveniji je stopnja aktivnosti Starejši delavec še zdaleč ne bi smel biti za v staro šaro, saj s svojimi izkušnjami in znanjem lahko prispeva veliko. Čut dolžnosti in izkušnje so prednosti starejših delavcev. Nekateri delodajalci pa celo izrecno iščejo starejše delavce, preprosto nimajo več potrpljenja z mlajšimi. -oto: CG torek • 18. julija 2023 V središču Štajerski 7 brez strokovnega izpita in ustrezne smeri Društvo ravnateljev ptujskega področja: »Država bi morala aktivirati vse učitelje, ki delajo v drugih službah, in jim omogočiti, da se jih uvrsti v ustrezen program, ki ni začetni.« ven znanja privzgajamo vrednote, otroke pripravljamo na življenje, poleg tega učenci večji del dneva preživijo v šoli,« so še poudarili v Društvu ravnateljev ptujskega področja. ■ v» v ■ i Ivanciceva: »Ljudje se ne bodo množično odločali za poklic učitelja« Karmen Ivančič, predsednica OO SVIZ Ptuj, ni naklonjena temu, da bodo delovna mesta učiteljev zapolnjevali s strokovnjaki, ki nimajo predpisane strokovne izobrazbe. Ta rešitev bi morala biti v vsakem primeru samo začasna: »Če gre za učitelje strokovnih predmetov, se s tem strinjam, če pa gre za predmete, ki so vezani na posamezno predmetno področje, menim, da bi morali zapos- leni v določenem časovnem obdobju pridobiti primerno izobrazbo. Za to bosta morala po vertikali poskrbe- ti tako univerza kot ministrstvo ter prevzeti študijske stroške in ljudem omogočiti, da izobraževanje dokon- Začasno je to dobrodošla rešitev Ivo Firbas, predstavnik sveta staršev 4. a-razreda na OŠ Hajdina: »Strinjam se s spremembami zaposlovanja učiteljev, saj bodo šole na ta način verjetno našle kader, ki jim ga primanjkuje. Vsekakor pa menim, da bi morala biti to začasna rešitev ali vsaj rešitev prehodnega značaja. Po nekem določenem času bi morali ugotavljati, ali so imele te spremembe sploh želeni učinek. Bi pa morali imeti učitelji več avtoritete in višje plače, pri tem pa ni pomembno, ali že imajo strokovni izpit ali pa ga bodo še imeli.« Foto: osebni arhiv čajo v določenem časovnem obdobju.« Po mnenju Ivančičeve ta sprememba najverjetneje ne bo imela vidnega vpliva na večjo dostopnost pedagoškega osebja. »Glede na zaslužek in zahtevnost oz. odgovornost dela se ljudje ne bodo množično odločali za takšno delo, ker ne gre samo za poučevanje, ampak tudi za še bolj problematični vzgojni vidik, ki je vedno bolj v ospredju.« ZVIZ Sonce Slovenije proti zaposlovanju nepedagoškega kadra Sindikat zaposlenih v vzgoji in izobraževanju (ZVIZ) Sonce Slovenije prav tako ne podpira zaposlovanja nepedagoškega kadra. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju že vrsto let opozarjajo na nevzdržne razmere in pomanjkanje spoštovanja do pedagoških poklicev s strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kar je po njihovem mnenju pripeljalo do tako velikih kadrovskih težav v izobraževalnih zavodih. »Bojimo se, kako bi delovali strokovnjaki določenega področja, ki skozi izobraževanje niso pridobili znanja s področja razvojne psihologije, psihologije in sociologije, ki niso seznanjeni z metodami učenja in poučevanja na določeni stopnji izobraževanja. Vsi ti posamezniki bi lahko kljub svojemu znanju v razredu ali igralnici odpovedali ter naredili več škode kot koristi, zato naj bo zaposlovanje nepedagogov le trenutna rešitev za reševanje kadrovskih težav tam, kjer ne bo druge možnosti,« so zapisali v ZVIZ Sonce Slovenije. Med drugim pozivajo vlado in šolsko ministrstvo, naj končno začneta te- Lak: »Z zaposlovanjem učiteljev brez ustrezne izobrazbe ni nič narobe« Predsednik Društva upokojenih pedagoških učiteljev Ptuj in dolgoletni ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah meni, da v trenutnih okoliščinah ni prav nič narobe, če šole zaposlijo tudi kader brez ustrezne pedagoške izobrazbe, a pod pogojem, da šola takim kandidatom zagotovi ustrezno mentorstvo in omogoči dopolnilno izobraževanje. Tudi sam seje najprej zaposlil kot absolvent pedagoške akademije v Mariboru, torej brez dokončane izobrazbe, saj je takrat primanjkovalo učiteljev. Na hajdinski šoli seje v času njegovega ravnateljevanja zaposlilo kar nekaj pedagoških delavcev brez strokovnega izpita, pa so nato ob dobrem mentorju velikokrat postali najboljši učitelji. »Verjetno jim plača ni bila glavna motivacija za strokovno izobraževanje in delo z mladimi,« je dejal Lah. Ob uvajanju devetletke so pričakovali pomanjkanje določenih profilov učiteljev zaradi nivojskega pouka. To težavo so premostili z drugimi profili, kot so računalničar, knjižničar, specialni pedagog ... »Ni bilo bojazni, da za določen čas zaposleni učitelji ne bi pridobili ustrezne pedagoško-andragoške izobrazbe, ker smo bili kolektiv zjasnimi cilji,« je še povedal sogovornik in dodal, daje bilo še pred nekaj več kot desetimi leti mladih učiteljev naenkrat preveč, vlog na razpisana delovna mesta pa veliko: »Nekatere naše odlične učenke in diplomantke filozofske fakultete so našle edino možno zaposlitev v Boxmarku, gostinstvu ali pa kje drugje. Ko smo odpirali novi vrtec, seje na 12 razpisanih delovnih mest za vzgojiteljico ali pomočnico prijavilo okoli sto kandidatk,« je še povedal Lah, ki nikakor ne more razumeti, zakaj zanimanje za poklic učitelja upada. žave reševati premišljeno in z dodelanimi akcijskimi načrti. Bodoče strokovnjake v vzgoji in izobraževanju je treba opolnomočiti in motivirati za delo z otroki nove dobe. Kar je sicer pravilno razmišljanje, a v kratkem roku, ko šole potrebujejo določene profile učiteljev, ne rešuje težav. Estera Korošec Foto: CG a 4 1*1** ** V • • • • starostna diskriminacija počasi izginja v starostni skupini od 25 do 54 let približno 91 odstotkov, v skupini od 55 do 59 let pade na 77, v starostni skupini od 60 do 64 let pa znaša le še 32 odstotkov. Težko delo naredi svoje, delavci so utrujeni A razmere se vseeno spreminjajo. Pokoronski čas je pokazal eno: ker primanjkuje delovne sile in predvsem izkušenih delavcev - z mladimi se danes podjetja pogosto ne nameravajo ali nimajo časa ukvarjati ali pa tudi nimajo dovolj usposobljenega kadra, da bi učili novince - vedno bolj iščejo starejše in delovno aktivne delavce. »Na leto nam primanjkuje okoli 10.000 delavcev, pozna se, da tudi starejši vedno manj iščejo delo, pa čeprav iščejo delavce nekako do 65. leta starosti. Večja težava kot starost je pri trenutnem iskanju zaposlitve neizobraženost, kar ena tretjina iskalcev je namreč neizobražena, ne zna jezika ali nima nobenih izkušenj,« je povedal naš vir. Med nezaposlenimi mlajšimi je veliko invalidov, fizičnih in psihičnih, približno 18 odstotkov pa slabo izobraženih, veliko jih je tudi iz drugih ranljivih skupin (Romi, tujci, odvisniki in še bi lahko naštevali). Precej pa je tudi takih, ki preprosto ne želijo delati ali odlašajo do zadnjega. Če so starejši od 50 let nekoč predstavljali več kot očiten presežek delovne sile, se zdaj razmere na trgu spreminjajo. Nekoč niso prišli niti do razgovora za službo, res pa je tudi, da so starejši delavci iz proizvodnje včasih fizično in psihično uničeni. »Težko delo, težki pogoji, vreme, nočne službe, vse to po desetletjih dela pusti določene posledice. A njihove izkušnje bi morala zdaj podjetja znati ceniti in tudi izkoristiti,« dodajajo. Starejši imajo bolj izražene delovne navade in čut dolžnosti Prednosti starejših delavcev pa so očitne. Starejši poznajo drugačne delovne vrednote, so veliko bolj zanesljivi. Delodajalci namreč vse pogosteje stokajo, da se »na mladino danes ne moremo več zanesti, nikoli ne vemo, ali bo mlajši delavec sploh prišel v službo in ali bo to javil. Prav tako je pri mladih več zamujanja na delo, lojalnost do podjetja in čut dolžnosti pa sta pri starejših veliko večja.« Glede slabih strani starejših de- lavcev strokovnjaki navajajo, da pri fizičnem delu ne morejo več slediti tempu, po koncu delovnega dne želijo »mir in zasebnost« in niso več pripravljeni delati izven delovnega časa. Mladim pa ni težko ob 23. uri zvečer sesti za računalnik in se hitro odzvati. Pa vendar, danes mlajši s fakultetno izobrazbo v povprečju čakajo celo do 29. leta starosti, preden se zaposlijo; v EU je ta starost precej nižja. »Želijo potovati, večina jih živi še doma, na račun staršev, na splošno imamo preveč družboslovcev. In potem ko se jim začne muditi v življenju, so postavljeni pred veliko preizkušenj,« pravijo pri našem viru. Delodajalcem zmanjkuje potrpljenja z mlajšimi Starejši torej počasi pridobivajo vrednost, delodajalci namreč vse bolj iščejo izkušnje. »Prišli smo celo do tako absurdne situacije, da delodajalci izrecno iščejo starejše delavce. Preprosto nimajo več potrpljenja z mlajšimi, sploh tisti, ki so se nekajkrat že opekli in v službo raje vzeli mlajšega kot starejšega delavca. Če danes starejši delavec želi službo, jo bo veliko lažje dobil kot pred kovidom.« Po raziskavi zavarovalnice Allianz iskalci zaposlitve, stari 50 let in več, potrebujejo kar dvakrat več časa, da najdejo novo zaposlitev. Kot je bilo omenjeno, veliko podjetij nima več časa in volje, da bi mlajše naučili reda in čuta za dolžnost, da bi jih tudi s procesom dela nekako socializirali. Vse to zdajšnja mladina očitno zamuja v svojem življenju in šolanju ter vzgoji in to je priložnost za starejše, da bolje unovčijo svoje znanje in voljo do dela. Prednosti so jasne, trendi tudi, pa vendar je treba pri zaposlovanju starejših od 55 ali 60 let še precej postoriti. Med ukrepi za izboljšanje starosti prijaznega delovnega okolja podjetij pri Allianzu navajajo tudi zagotavljanje večje prožnosti glede delovnega časa in delovnega mesta, spodbujanje vseživljenjskega učenja z nudenjem možnosti usposabljanja in poklicnega razvoja za vse starostne skupine, spodbujanje prenosa znanja, zagotavljanje zdravstvenih in preventivnih programov, ergo-nomsko oblikovanje delovnih mest ter usposabljanje delavcev za boj proti (nezavednim) starostnim predsodkom. Navsezadnje lahko industrija pridobi od prednosti delavcev vseh starostnih skupin, potrebne je le nekaj več prilagodljivosti in razumevanja. Andraž Zupančič 8 Štajerski Podravje torek • 11. julija 2023 Videm • Žiga Škrabl, najmlajši videmski svetnik »Bolje postaviti neumno vprašanje kot v nevednosti ostati tiho« Lancovčan Žiga Škrabl najverjetneje ni najmlajši občinski svetnik na slovenskem občinskem zemljevidu, Najstarejši in najmlajši izvoljeni svetnik v Sloveniji je pa najmlajši občinski svetnik na Vidmu in z 22 leti zagotovo sodi med mlajše politično aktivne občane. Vedno v srajci in elegantnih čevljih ter pripravljen na vsebino seje. V svet lokalne politike je želel stopiti že pred štirimi leti, vendar ob takratnih volitvah še ni štel 18 let, kar pomeni, da ni izpolnjeval osnovnega, torej starostnega pogoja. »Zmanjkal mi je en mesec,« je dejal. Želja in volja nista usahnili, podal se je na lokalne volitve 2022. Zakaj? »Včasih se tudi sam vprašam. Ni najlažja pot, ker se trudiš, na koncu pa kvečjemu slišiš še kakšno krepko na svoj račun.« Žiga je študent ekonomsko-poslovne fakultete in opaža, da se ekonomija ter politika pogosto prepletata. Študira torej ekonomijo oz. menedžment, v politično stranko pa se je včlanil pred dvema letoma. »Izključno na podlagi programa in ne všečnosti ali nevšečnosti oseb,« je pojasnil. Politika, pravi, ima močno težo tudi v lokalnem okolju, pa vendar njegove odločitve niso politično obarvane, zatrjuje. »Odločim se, kot čutim. Res je, da se svetniki vedno pogovorimo pred sejo ter poskušamo delovati čim bolj enotno, vendar na koncu Foto: Osebni arhiv Žiga Škrabl je najmlajši občinski svetnik v tem mandatu in tudi v vsej zgodovini občine. vsak glasuje po svoji vesti. Zato včasih tudi očitek, da smo razklani.« Žiga Škrabl sodi med svetnike, ki si gradivo za sejo preberejo, običajno temeljito, ter se na sejo pripravijo. »Četudi je to moj prvi in morebiti tudi zadnji mandat, vem, da ne bom imel slabe vesti. Nisem človek, ki bi šel na sejo nepripravljen. Če česa ne razumem, vprašam in v tej smeri bi morali delovati vsi svetniki. Vsega seveda ni možno narediti in rešiti takoj, česar se tudi zavedam, a če ne bomo opozarjali na težave, potem se jih niti lotili ne bomo. Svetniki kolegi so mi rekli: bolje, da vprašaš, četudi neumno, kot pa da si tiho, pa misliš, da boš izpadel pameten.« Zanj najpomembnejši področji v lokalni politiki sta stanovanjska in okoljska. »Na tem področju moramo nekaj narediti, da bomo mladim omogočili gradnjo. Zgolj iz moje generacije 25 vrstni- Število kandidatov za člane mestnih svetov (mestne občine) Število kandidatov za člane občinskih svetov (ostale občine) Najstarejši kandidat Najmlajši kandidat 3.446 15.225 94 let 18 let Najmlajši kandidat za svetnika je štel 18 let, podatkov o starosti najmlajšega izvoljenega kandidata pa v Državni volilni komisiji nimajo. kov so se štirje že odselili, dva pa študirata v tujini.« Najmlajši videmski svetnik tako izstopa zaradi spraševanja, angažiranosti, pa tudi zaradi videza. »S suknjičem oz. vsaj srajco, hlačami in elegantnimi čevlji menim, da kažem spoštovanje do občine, funkcije, do ljudi, ki so me izvolili,« je dejal. Dvaindvajsetletnik je zaradi svojih prepričanj tudi ob včlanitvi v stranko izgubil kakšnega 'prijatelja', a ostaja zvest sebi, svojim prepričanjem, hkrati pa pravi, da vedno prisluhne tudi drugim. »Zanima me vsako mnenje, zanima me, kaj si drugi mislijo. Nimam pa rad, da mi nekdo mnenje vsiljuje.« Študent ekonomije, aktiven občinski sve- tnik, član lokalne skupnosti Lancova vas je dejaven tudi v lokalnih društvih. »Sem pri korantih, oračih, seveda tudi pri folklori, ob tem pa sem še gasilec. Vrsto let opravljam tudi študentsko delo.« Preko študentske napotnice si izkušnje nabira v Perutnini Ptuj. »Ko sem prišel v računovodstvo, so mi starši rekli: ne glej, koliko si plačan, temveč koliko se boš naučil. Trudi se vsak dan, da se boš naučil več kot včeraj. Sedaj se trudim pridobiti čim več znanja in izkušenj, da bom lahko šel po magisteriju delat na delovno mesto, na katero bom želel. Ne rečem, da bo tako, se pa trudim.« Mojca Vtič Spodnje Podravje • Šolski center Ptuj je vstopil v projekt Digitrajni učitelj Poučevanje se mora prilagoditi informacijski družbi Vse več učiteljev pri delu z učenci in dijaki uporablja sodobne tehnološke pripomočke, kot so tablice, pametni telefoni, elektronska gradiva, interaktivne table... S prihodom umetne inteligence pa so se odprle povsem nove razsežnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri poučevanju mladih. Ker je usposobljenost učiteljev na tem področju zelo različna, bodo imeli naslednja tri leta možnost dodatnega usposabljanja v okviru projekta Digitrajni učitelj. V njem se bo usposabljalo okoli 20.000 vzgojiteljev, učiteljev, predavateljev ter vodstvenih delavcev po celotni šolski vertikali. Pri vsebinah bo največji poudarek na finančni pismenosti, trajnostnem ravnanju in digitalni preobrazbi v vzgoji in izobraževanju. Glavni cilj je usposobiti šolske delavce, da bodo znali na pravi način in v ustreznih odmerkih vpeljevati tehnologijo v učno- vzgojni proces, se uspešno spopadati z zahtevami za prehod v trajnostno družbo in z izpopolnjeno finančno pismenostjo širiti finančno opismenjevanje med učence. Prvo usposabljanje bo predvidoma jeseni, do zaključka projekta, 30. junija 2026, pa bo treba na tovrstnih izobraževalnih dogodkih zabeležiti 260.000 udeležb. V usposabljanja bodo vključili več kot 700 vzgojno-izobraževalnih zavodov. Vsak izmed njih bo imel na voljo 13 izobraževalnih dni, ki bodo sestavljeni iz samostojnega dela, vaj ter usposabljanj v živo ter online. Eden izmed konzorcisjkih partnerjev projekta je Šolski center Ptuj, ki bo projekt vodil v podravski in pomurski regiji. Po besedah direktorja Otona Mlakarja živimo v obdobju, ko pomembnost inovativnih, praktično uporabnih znanj in kompetenc še nikoli ni bila tako visoka. »Prepričani smo, da bomo s tem projektom dosegli cilje, ki smo si jih zastavili, in s tem predvsem nekaj spremenili na področju izobraževanja. Prednost projekta mora biti v tem, da nam daje dovolj avtonomije in sredstev, da bomo strokovnim delavcem v vrtcih in šolah zagotovili ustrezna znanja in kompetence, kar bo pozitivno vplivalo na njihov strokovni in osebni razvoj, s tem pa tudi na razvoj sodobnega šolstva,« je izpostavil Mlakar. Trenutni sistem strokovnega razvoja učiteljem in vodjem vzgojno--izobraževalnih zavodov ne nudi zadostnih kompetenc, učnih tehnik in organizacijskih pristopov, da bi se znali prožno in dovolj hitro odzivati na številne izzive digitalne Tudi učitelji in vodstveni delavci v podravskih vrtcih, osnovnih, srednjih in višjih šolah se bodo usposabljali za delo s sodobnimi tehnologijami. Šolski center Ptuj bo vodil usposabljanje na območju podravske in pomurske regije. dobe. Uporaba računalnikov in drugih oblik IKT je lahko izjemno koristna, predvsem za večjo motiviranost učencev in kot možnost dostopanja do širšega nabora virov. Tehnologijo je treba po Mlakarjevem mnenju uporabljati kot orodje za podporo in izboljšanje procesa poučevanja in učenja, ne pa kot nadomestilo za tradicionalne metode poučevanja. Najbolj pomembno je, da so učitelji ustrezno usposobljeni in imajo na razpolago podporo pri uporabi tehnologije. Usposabljanje najmanj 20.000 učiteljev bo stalo 17 milijonov evrov Vrednost projekta Digitrajni učitelj je 17,5 milijona evrov, od tega je 16,9 milijona evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. V projektu sodeluje 18 partnerjev, poleg prijavitelja in vodje projekta Založbe Rokus Klett sodelujejo še združenja ravnateljev vrtcev, osnovnega in glasbenega šolstva, zveze srednjih šol, dijaških domov in ljudskih univerz, ARNES, CPI, RIC, Univerza v Ljubljani z nekaterimi članicami, Skupnost konzorcijev šolskih centrov, med katerimi je tudi Šolski center Ptuj. Sodelujoči v projektu napovedujejo izboljšanje kakovosti izobraževanja, mladi pa bodo bolje pripravljeni na prihodnost. Po drugi strani se bosta okrepila sodelovanje in izmenjava najboljših praks med učitelji, kar bo izjemno prispevalo k celovitemu napredku izobraževanja pri nas. »Digitalno izobraževanje pomeni ustvarjanje učnega okolja, ki omogoča smiselno, varno in interaktivno uporabo digitalne tehnologije. Cilj je dvigniti znanje in kompetence vseh udeležencev izobraževanja, s poudarkom na ustvarjalnosti in inovativnosti. To vključuje tudi izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja digitalna tehnologija, in obvladovanje izzivov, ki jih prinaša,« je ob predstavitvi projekta med drugim poudaril minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Estera Korošec -oto: CG -oto: CG torek • 11. julija 2023 Kmetijstvo Štajerski 9 Podravje • Pomoč po lanski suši že na transakcijskih računih Zadovoljni molčijo, drugi pravijo: ta denar ni vreden besede pomoč Glavnina kmetij je po letu dni od lanske suše in številnih obljubah vendarle dočakala odločbe o pomoči. Kmetijsko ministrstvo je za pomoč kmetom predvidelo 25 milijonov evrov, agencija za kmetijske trge pa je obravnavala okrog 23.000 vlog. »Kmetje, ki so z odločbami zadovoljni, sedaj molčijo, precej pa je nezadovoljnih klicev, saj so regijske komisije zelo različno ocenjevale in vprašanje je, ali gre povsod za relevantne ocene ali pa ocene iz pisarn,« je dejal prvi mož Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. da „rti« 7i tu" „od»»* ■s'.- s=sp!igPIS M o» M, J031 „w 5 i< gj,»«* jcy^8' Pf^eno kuíluro na < KSE3 o'-4:™, " -¡^ss^-SS Mnogi kmetje pravijo, da bi bilo bolje, da ne bi dobili ničesar, kot pa da se v javnosti pojavlja občutek izjemne pomoči kmetom in rado-darnosti države. Tako je neka kmetija za 20 hektarjev koruze in nekaj malega travinja prejela 146 evrov pomoči, čeprav je bila poškodova-nost ocenjena vsaj na 50 odstotkov. Predsednik sindikata Anton Medved je dejal, da bi bilo treba podane ocene o škodi temeljito preučiti. »Konkretno: moja kmetija ima površine na območju treh upravnih enot - Ptuja, Slovenske Bistrice in Maribora. Medtem ko so mi na zemljiščih, ki so na ptujskem in mariborskem območju, priznali škodo, mi je na bistriškem niso. Ne vem, kaj naj rečem na to. Mi smo morali kupiti 120 ton koru- ze zaradi lanske suše, odškodnine pa smo prejeli le za nekaj ton.« Odločbe so nerazumljive in nelogične Nad izračunom je razočarana tudi kmetovalka Ida Vindiš Belšak iz Zgornjega Leskovca. »Vprašala sem se, ali je katera stroka sploh imela kaj besede pri tem.« Vindiš Belšakova nam je povedala, da je odločba nerazumljiva, da iz nje ni mogoče priti do zaključka, kako so pristojni izračunali izpad dohodka in pomoč, ki kmetiji pripada na osnovi tega. »Za travinje ni priznan noben izpad dohodka, čeprav je priznana poškodovanost 45-od-stotna. Na govedorejskih kmetijah velik del krme predstavljajo ravno travinje in deteljno-travne mešanice.« Poleg tega je dejala, da je nerazumljiv tudi obračun izpada dohodka pri koruzi za zrnje, ki je vsaj dvakrat večji kot pri koruzi za silažo, pri travniških sadovnjakih pa je izpad dohodka kar 9,6-krat večji kot pri koruzi za silažo. »Na naši kmetiji znaša pomoč za sušo manj kot en odstotek prihodkov od prodaje v lanskem letu in še od tega so tretjino prispevali travniški sadovnjaki na dveh odstotkih zemljišč. Za takšno institucijo, kot je agencija za kmetijske trge, bi bilo prav, da bi vsaj na svoji spletni strani objavila podlage za te izračune in obrazložitve obračunov, če tega niso mogli navesti v odločbah.« Direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek nima ^ V» s* ~,z„ "ikmwti ¡ahiíVttm „„i. EUR- »I SO Bife t 'I C' ij nr J : Foto: Mojca Vtič Glede na nezadovoljstvo nekaterih kmetij je relevantno vprašanje, kdo so največji prejemniki pomoči. Teh podatkov kmetijsko ministrstvo nima, saj vse odločbe še niso bile izdane. Podravje • Zakon o zaščiti živali septembra ponovno v državni zbor Kateremu psu gre bolje: zaprtemu v stanovanju aliprivezanemu na verigi? informacij o zadovoljstvu oziroma nezadovoljstvu kmetov z odločbami. »Vemo le, da so nekateri prejeli odločbe in tudi že nakazila.« Glede izračunov in pripomb vsaj nekaterih kmetov pa je dejal: »Generalna težava je, da bi moral izračun ško- de upoštevati tudi strošek pridelave pri različnih naklonih, sedaj pa se jemlje povprečje povprečij. Sicer pa je pomoč države vsekakor dobrodošla, še posebej glede na letošnjo letino žit.« Mojca Vtič Društva za zaščito živali na eni strani, kmetje in veterinarska stroka na drugi, srž nesoglasij pa pooblaščeni svetovalci. Obe strani se strinjata, da je treba poskrbeti za dobrobit živali, vendar sta neenotni glede podpore predlagani noveli Zakona o zaščiti živali. V predlaganih spremembah Zakona o zaščiti živali je med drugim zapisana ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih in na cirkusu podobnih prireditvah ter vzpostavitev obveznega internega videonadzora v klavnicah. Javne obravnave v državnem zboru se je udeležil tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, ki je že pred obravnavo izpostavil neuravnoteženost povabljenih deležnikov. Tako so bile v močni številčni prevladi nevladne organizacije s področja zaščite živali, medtem ko so bile rejske organizacije v manjšini. Poglavitne zahteve kmetov pa še naprej ostajajo, da se iz sprememb zakona izvzamejo pooblaščeni svetovalci in s tem uvedba t. i. živalske 'nad-policije'. »Kjer je prisotno trpinčenje živali, so pogosto poleg veterinarskih služb potrebne še katere druge službe, tako socialne kot zdravstvene,« je ponovno poudaril Medved. Ob tem je izpostavil, da morajo veterinarski inšpektorji 22,6 milijona za 15.000 kmetij Agencija za kmetijske trge je od obravnavanih 22.933 vlog v prvem svežnju zajela 14.811 pozitivnih odločb v skupni višini 22,6 milijona evrov, kar v povprečju pomeni dobrih 1.500 evrov na kmetijo. Preostale pozitivne, delno pozitivne in negativne odločbe bodo izdane predvidoma v drugi polovicijulija. Odločbe za velika podjetja pa bodo lahko izdane po pridobitvi obvestila o skladnosti sheme s strani Evropske komisije, so sporočili s kmetijskega ministrstva. za opravljanje svojih nalog opraviti dolgoletno izobraževanje s praktičnim delom, ki nikakor ne more biti primerljivo s 40-urnim tečajem, ki naj bi zadostoval za pooblaščene svetovalce. Več društev za zaščito živali pa je opozorilo na preobremenjenost veterinarskih inšpektorjev in prepočasno odzivnost pristojnih služb na prijave kršenja pravic živali. »Res je, veterinarskih inšpektorjev je premalo, vendar pa imajo ogromno dela tudi zaradi neupravičenih prijav,« meni prvi mož sindikata. Raje na borzo kot na delo pod kamero V Sindikatu kmetov Slovenije nasprotujejo tudi uvedbi kamer v klavnicah. »V klavnicah se je klalo in se bo klalo. Če bo prisotna kamera, se lahko zgodi, da bo prišlo do zlorab posnetkov. Že sedaj je težko dobiti mesarje, menim, da bodo še ti, ki vztrajajo, raje šli na borzo kot pa delali za minimalno plačo pod stalnim nadzorom.« V Sindikatu kmetov Slovenije pa so ob tem izpostavili še škodo in trpljenje, ki ga rejnim živalim povzročajo zveri, katerih lastnik pa je država. Novi zakon predvideva tudi prepoved izjem privezovanja psov na dvoriščih. Dosedanji zakon je dopuščal privezovanje psov, a le s širokimi ovratnicami, ki niso na zateg, ali z oprsni-cami, in to na vodoravno vodilo, ki je dolgo najmanj pet metrov in je psu omogočalo najmanj štiri metre gibanja v obe smeri od vodoravnega vodila. Barbara Gyorfi iz društva za zaščito živali Lajka je opozorila na številne negativne posledice, ki jih ima privezovanje psov. Milan Strmšek iz Sindikata kmetov Slovenije pa je glede privezovanja psov dejal, da so psi na kmetiji prvotno namenjeni varovanju, ob primerno dolgi verigi pa imajo pogosto več prostora za gibanje kot marsikateri pes, zaprt v stanovanju. V začetku septembra bo v državnem zboru drugo branje zakona, takrat bo tudi moč vložiti amandmaje. V kolikšni meri bodo pomisleki kmetov in rejskih društev upoštevani, Medved težko oceni. »Upam pa, da so nas poslušali in slišali.« Mojca Vtič ZIPO Lenart d.o.o. Šetarova 21, 2230 Lenart ODKUP PŠENICE - KRUŠNA (po kakovostnih razredih) - KRMNA ODKUP PŠENIČNE SLAME ZAGOTAVLJAMO VAM NAJUGODNEJŠE CENE IN PLAČILO V 7-ih DNEH BREZ STROŠKOVPREVZEMA 10 Štajerski Naše prireditve torek • 18. julija 2023 Ptuj• Finalisti 9. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Novi izjemni glasovi in nastopi Skoraj tisoč glasov je letos tekmovalo za polfinale oz. finale. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je postal eden izmed bolj prestižnih, če že ne osrednji slovenski oder mladih pevskih in glasbenih talentov. Četudi so nekateri med njimi postali polfinalisti in nato še finalisti, dva bosta tudi zmagovalca letošnje sezone, po eden v vsaki kategoriji, so zmagovalci prav vsi, saj s svojimi nastopi slavijo slovensko pesem, glasbo in identiteto. Na finalnem odru jih bo skupaj nastopilo 30. Dvajset nastopov je izbrala strokovna komisija, po deset v vsaki kategoriji, deset nastopov pa so prinesla SMS-spo-ročila, po pet v vsaki kategoriji. V soboto, 2. septembra, se tako na Mestnem trgu na Ptuju obeta še m ii- L & i Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Paulina Pristaunik Gobec, 3. razred, OS Tram, pesem Pravljica o mavričnih ljudeh Tiara Mujkanouič, 5. razred, POŠ Špela Čuš, 5. razred, OŠ Destrnik, Trnovska vas, pesem Zavedno pesem Kar bo pa bo en neponovljiv nastop slovenskih pevskih in glasbenih talentov. Zaploskalo jim bo občinstvo iz cele Slovenije. MG Foto: Črtomir Goznik Žana Strmšek, 5. razred, OŠ Juršinci, pesem Naj ljubezen združi vse ljudi Foto: Črtomir Goznik Žana Ules, 3. razred, OŠ Hajdina, pesem 1000 let L/ Danaja Hren, 3. pesem Tople oči Foto: Črtomir Goznik razred, OŠ Zreče, Foto: Črtomir Goznik 91 Foto: Črtomir Goznik Foto: Andraž Purg Mija Lončarič, 5. razred, OŠ Neja Mastnak Zupane, 4. razred, Rogatec, pesem Za Slovenijo živim OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Nazaj v Piran m Foto: Andraž Purg Emanuela Hažič, 5. razred, OŠ Šempeter, pesem 1000 let Foto: Andraž Purg Tinkara Hotko, 5. razred, OŠ Frana Kranjca, pesem Le s teboj Foto: Patricija Majcen Danina Zarič, 2. razred, OŠ Breg, pesem 1000 let Foto: Patricija Majcen Lara Kupčič, 4. razred, POŠ Grajena, pesem Ne ni res " sufe Jp T 'fJ^T v r t Foto: Patricija Majcen Zala Hebar, 4. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Srajca r i m i 1 Foto: Patricija Majcen Sara Novak, 4. razred, OŠ Dobje, pesem Ne bodi kot drugi Foto: Črtomir Goznik Foto: Andraž Purg Ajda Kumer in Tisa Žnidar, 2. razred, POŠ Šmartno v Tilen Bele ln Amadej Volasko, 9. razred, OŠ Rogatec, Rožni dolini, pesem Za božič kot otrok pesem EN POLJUB Lara Slapnik in Amadej Kolenc, 8. razred, OŠ Nazarje, pesem Odgovor že poznaš Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg Neli Ela Guček in Veronika Padežnik, 8. razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Od višine s zvrti (spremljava na kitari) Foto: Črtomir Goznik Taja Maver, 6. razred, OŠ Fram, pesem Metulji (spremljava na klavirju) Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik L Foto: Črtomir Goznik Trinda Haxhiu, 8. razred, OŠ Lava, pesem Ledena (spremljava na ukulele) Lana Friščič Krampelj, 7. razred, OŠ Juršinci, pesem Verjamem Nena Kocuvan, 7. razred, OŠ Cerkvenjak - Vitomarci, pesem Daj se nasmej Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg Neža Šalej, 8. razred, OŠ Petrovče, Vita Stanovnik, pesem Malo malo pesem Kdo ti bo 7. razred, OŠ Breg, dušo dal Foto: Andraž Purg Foto: Patricija Majcen Foto: Patricija Majcen Foto: Patricija Majcen Foto: Patricija Majcen Foto: Patricija Majcen Ema Purnat, 8. razred, OŠ Frana Diana Dovečar, 8. razred, Kaja Kokol Zebec, 7. razred, Vida Veršič, 9. razred, Nuša Arnuš, 7. razred, OŠ Olge Pia Krajnc, 9. razred, OŠ Videm, Kocbeka, pesem Uspavanka za Evo OŠ Velika Nedelja, pesem Za božič OŠ Markovci, pesem Bodi z mano OŠ Dornava, pesem Moj modri Meglic, pesem Vanilija pesem To smo mi (lasten prevod) (spremljava na klavir) kot otrok do konca cvet (lastna skladba) petek • 14. julija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Zadnja večja družabna prireditev na Dominkovi domačiji je bila pred petimi leti, ko. so obeležili ■ ' [ god. sv. Katarine. Novi župan ",: Borut Kolar sije zadalcilj, da ' /bo poskušal ponovno: oživiti.en0■ 3 Hi: s pomembnejših znamenmtf 11 občine... ZatosovokvirU:: Pred Dominkouo domačijo so zaplesali mladi folkloristi ter njihovi mentorici Darinka Žnidarič in Anita Kelemina. Lepo urejena prodajalna s spominki Tako domačini kot vsi obiskovalci so končno dočakali, da so se odprla vrata novega informacijskega centra z recepcijo. V enem izmed prostorov so uredili prodajni del z raznimi spominki, predvsem takimi, ki so povezani z Dominkovo domačijo; gre za lesene izdelke, skrinje, krplje, lukarce, keramiko in druge okraske. Recepcija bo zaenkrat odprta samo ob napovedanih ogledih skupin in posameznikov. Tako bodo imeli obiskovalci končno možnost, da bodo lahko kupili tudi spominke. Občina sicer namerava v prihodnje določiti delovni čas, najverjetneje bo recepcija odprta samo en dan v tednu. Veliko domačinov se je namreč že zanimalo, kdaj bi lahko prišli po nakupih. Velikokrat se namreč zgodi, da bi potrebovali domače darilo za obdarovanje sorodnikov in prijateljev. Pred recepcijo so bili tokrat tudi lo- ^idkatkipridetovdlci hrüñe;. % r kalni pridelovalci hrane, ki so na stojnicah ponujali med, zelenjavo, razne sire, vina in druge pridelke. Številni so se ob prihodu in odhodu na prireditev ustavili pri njih in kupili kaj domačega. Na tej lokaciji so bili ponudniki samo zaradi dneva odprtih vrat, drugače pa so vsak petek na tržnici v središču Gorišnice. Pod brajdami razstava ročnih del, malica in dobra kapljica Osrednje dogajanje ob dnevu odprtih vrat na Dominkovi domačiji so predstavljali brezplačni vodeni ogledi. Pod brajdami, ki so letos zelo polne, so članice Društva upokojencev Gorišnica pripravile razstavo ročnih del. Na mizi so se bohotili kvačkani prtički, z rožami okrašeni vzglavniki, zelo zanimive so bile tudi vreče iz embalaže za kavo. Avtorice del so pritegnile precej Pred informacijsko recepcijo so bili tokrat tudi lokalni pridelovalci hrane. pozornosti in marsikdo je občudoval njihove spretne roke in natančnost. Zaradi vročega popoldneva je bila precejšnja gneča tudi pri stojnici Društva vinogradnikov in vinarjev Štajerski putar. Prijetno dogajanje so obogatili s kulturnim programom. Zapeli in zaigrali so trio Vetrnica iz KD Odpev Mala vas in člani tamburaškega orkestra Zagojiči, ki delujejo v okviru Prosvetnega društva Ruda Severja Gorišnica. Velik aplavz in navdušenje so poželi tudi učenci folklorne skupine Gorišnica, ki so bosi zaplesali na travniku pred Dominko-vo domačijo. V nagovoru je župan Borut Kolar poudaril, da morajo tudi v prihodnosti negovati in ohranjati osrednji kulturni biser občine, hkrati pa ga obuditi s prireditvami, ki so pred leti na tem prostoru že bile. Tudi sam ima lepe spomine na žive jaslice, v katerih je nastopal. Med drugim se je zahvalil članom sekcije za ohranjanje kulturne dediščine na Dominkovi domačiji iz DU Gorišnica, ki že vrsto let skrbijo tako za vodenje po domačiji kot za lepo urejeno notranjost in zunanjost več kot 300 let stare domačije. Slednja vse od obnove v letu 1998 služi kot muzej na prostem in je edina ohranjena tipična kmečka domačija panonskega tipa. Letno jo obišče od 2.000 do 3.000 obiskovalcev, največ je otrok iz vrtcev in osnovnih šol. Na dnevu odprtih vrat so poskrbeli tudi za tradicionalno malico, ki je značilna za te kraje, in sicer kruh z zaseko in čebulo. Estera Korošec Foto: EK Slovenija, Podravje • Z vraževerjem nad ekstremne vremenske pojave Mit ali resnica: s kisom nad točo Poletno vreme se je spremenilo, ljudje vendarle pomnijo, kako je bilo pred 50 ali 30 leti in kako je danes. Po spominu starejših toče v velikosti teniških žogic v Podravju in Sloveniji v preteklosti ni bilo, pa tudi ne tako ekstremnih in dolgih vročinskih valov. Ste med tistimi, ki verjamejo, da kis preganja točo? Prvič je (sredi noči) toča v Podravju tolkla pred 15 leti, avgusta 2008, na dan velikega cerkvenega praznika, Marijinega vnebovzetja. Od takrat imajo ljudje oči ostro na pecljih, spremljajo vremenske napovedi, da se lahko, kolikor je le mogoče, pripravijo na morebitno ujmo. Poletja postajajo vse bolj vroča, vročinskih valov je več, pogostejše so nevihte z orkanskim vetrom, ki ima rušilno moč, ter točo, ki neusmiljeno lomi vse, kamor pade. Vsega pred točo in vetrom ni moč zavarovati, vedno obstaja tveganje, da lahko kaj poškodujeta, čeprav veliko ljudi že ravna samozaščitno. Pred vremenom skrijejo avtomobile v garaže, vrtove in nasade zaščitijo s proti-točnimi mrežami, poskrbijo za odvodnjavanje okoli svojih hiš ... »Dražji kot je kis, bolj učinkuje« Odkar se srečujemo z izjemno močnimi nevihtami, po spletu krožijo tudi (recimo temu tako) vraževerni nasveti za varovanje pred točo. Eden od njih je izparevanje kisa. »Naše stare babice so se borile proti toči tako, da so rjuhe namočile v kis in jih obešale. Deluje tudi kuhanje kisa, da izpareva v ozračje, pa tudi polivanje po vročem asfaltu,« je pred nevihtami, ki so pretile minuli teden, zapisala uporabnica Facebooka. Komentarji pod objavo so bili različni, od ciničnih, posmehljivih in zbadljivih do čisto resnih, češ da zadeva res deluje. »Nekdo mi je povedal recept pred leti; v pocinkano vedro daš tri litre kisa za vlaganje in liter vode, postaviš na vrt in to je to. Pri meni deluje. Poleti je vedro vedno na vrtu in doli-jem po občutku,« se glasi izkušnja ene od komenta-tork. Podobnega mnenja je tudi druga: »Naše babice so namakale brisače v kis in jih obešale.« Poglejmo še komentarje tistih, ki v kuhanje ali izparevanje kisa ne verjamejo. »Deluje za vso vas ali samo za domače dvorišče? Dražji kot je kis, bolj učinkuje. V trgovinah bo zmanjkalo kisa. Za točo je mreža in ne kis.« Gregorčič: »Smeh je zdrav« Je kis torej golo vraževerje ali res razbija s točo nabite oblake, ne moremo oceniti, ker nimamo podatkov in ne znanja. Stari rek je, da je v vsakem hecu malo resnice, a je po drugi strani treba biti realen, z nogami na tleh. Tema je vsekakor zanimiva, da je veljalo o njej napisati nekaj stavkov. Kaj meni o teorijah preganjanja toče s kisom, smo vprašali tudi meteorologa Braneta Gregorčiča. Nasmehnil se je in dejal, da opisane metode preganjanja toče s kisom niso učinkovite. »Smeh pa je zdrav,« je dodal. Mojca Zemljarič 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 18. julija 2023 Ormož • Slovesno ob stoletnici PGD Cvetkovci Začelo seje z velikim požarom Prireditveni šotor pred domom gasilcev in krajanov v Cvetkovcihje na prvo julijsko soboto pokal po šivih, dobre volje pa niso skalile niti dežne kaplje. Gasilska zveza Ormož je namreč pripravila 52. dan gasilcev, prostovoljni gasilci iz Cvetkovcev pa so slavili častitljivo stoto obletnico delovanja svojega društva. Ko je njihova častna enota pozdravljala predstavnike številnih sosednjih društev, od tistih znotraj ormoške zveze do onih iz drugih občin, se je kar bleščalo od prazničnih gasilskih uniform in našitkov. Poleg sosedov so se slovesnosti, na kateri je bil slavnostni govornik Janko Cerkve-nik, predsednik Gasilske zveze Slovenije, udeležili tudi številni drugi visoki funkcionarji slovenskega gasilstva ter kolegi iz pobratenega društva iz Poljske. Ob tej priložnosti so člani domačega društva s krstom prevzeli gasilski priklopnik PMB-1 z novo motorno brizgalno, v okviru 52. dneva gasilcev GZ Ormož pa so najzaslužnejšim članom podelili priznanja, odlikovanja in zahvale zveze in PGD Cvetkovci. Gasilska častnica 1. stopnje Alenka Kandrič je povedala, da z društvom živi vsa vas. Častitljivo obletnico prostovoljnega gasilskega udejstvovanja v Cvetkovcih so začeli proslavljati že februarja, s stotim občnim zborom. Nadalje- vali so s sejo poveljstva GZ Ormož in slavnostno sejo ob stoletnici društva, na kateri so predstavili tudi zbornik, ki pripoveduje o razvoju gasilstva v Cvetkovcih in o srčnih ljudeh, ki tam živijo. Z nazivom častni predsednik so se za 27 let vodenja društva simbolično oddolžili nekdanjemu predsedniku Zvonku Dominku. Razstavili so likovna dela, ki so nastala v vzgoj-no-izobraževalnih zavodih ormoškega področja, ter organizirali operativne igre ormoške zveze, na osrednji prireditvi pa so zgodovino društva na hudomušen način Častna četa PGD Cvetkovci pozdravlja visoke funkcionarje slovenskega gasilstva. prikazali mladi gasilci. Pred gasilsko veselico, na kateri je zbrane do jutranjih ur zabaval ansambel Ob 52. dnevu gasilcev Gasilske zveze Ormož in stoletnici delovanja PGD Cvetkovci je prireditveni šotor v Cvetkovcih pokal po šivih. Saša Avsenika, častni predsednik pa je poskrbel še za gosta presenečenja - Alfija Nipiča, je ob zvokih ormoške pihalne godbe skozi vas zakorakala parada gasilskih formacij, ki ji je sledila kolona stare in nove gasilske tehnike. PGD Cvetkovci je bilo ustanovljeno 18. novembra 1923, potem ko je pri sovaščanu Dioniziju Hanželi-ču izbruhnil velik požar. Takrat so namreč v Cvetkovcih spoznali, da se morajo organizirati v gasilsko društvo, da bi učinkoviteje preprečevali in gasili takšne nesreče, predvsem pa potrebujejo ustrezno opremo. Tedanje člane s prvim predsednikom Francem Petkom na čelu so čakale številne ovire, od nabave opreme, usposabljanja do prostora za skladiščenje. »Leta so tekla. Gasilci so gospodarili bodisi slabo bodisi dobro, kakor so narekovali časi in gospodarske razmere. Že takrat pa jih je kljub tegobam polnil kulturni duh. Prirejali so veselice, kulturne dogodke in ustanovili gasilsko knjižnico s kar 150 knjigami. Večino teh še danes hranimo v gasilskem domu,« je med drugim zapisala Kandričeva. V 80. letih prejšnjega stoletja je na sedanjem mestu zrasel nov gasilski dom, ki se je prav ob letošnji obletnici odel v sveže barve, ob njem pa stoji tudi nova brunarica, v kateri je parkirana najnovejša tehnična okrepitev društva - že omenjeni priklopnik z motorno brizgalno. Društvo danes šteje 220 članov vseh generacij in obeh spolov, vodita pa ga predsednik Janez Marin in poveljnik Branko Hergula. Senka Dreu Foto: SD Foto: SD Ptuj • Posebna obletnica: 70 let mature »Zdravo smo se zabavali in zdravo živeli« Stavba bivše gimnazije na Prešernovi ulici na Ptuju, danes je v njej OŠ Olge Meglič, je v svoji zgodovini napisala tudi številne zgodbe dijakov. Sedemdeset let je letos junija minilo od mature Ele Mencin in Marka Sluge, ki sta se letos edina udeležila letošnjega srečanja maturantov iz junija 1953. Sprejela ju je tudi ptujska županja Nuška Gajšek. V preteklosti so se srečali tudi z drugimi ptujskimi župani. V razredu jih je bilo 22, danes jih živi še sedem. To so gospe in gospodje pri devetdesetih, de-vetinosemdesetih in oseminosem-desetih letih. Ptuj pa je zanje še vedno mesto, na katerega jih vežejo številni lepi spomini, kakršne pišejo le dijaška leta. V letu mature je bila njihova razredničarka Vida Sluga. Njihov dolgoletni razrednik pa je bil Jože Maučec. Marko Sluga je povedal, da se s svojimi nekdanjimi sošolkami in sošolci redno slišijo po telefonu: Branko Urbas, Hermino Matjašič, Sašo Gorjup, Stankom Majcnom in Aleksandrom Skazo. Od vseh nekdanjih sošolk in sošolcev pa je še edini, ki je tako ali drugače »na sceni«, saj je izjemen seniorski atletski tekmovalec, ki se je pravkar vrnil z evropskih iger na Finskem, kjer je osvojil kar pet zlatih medalj. Skupaj ima že 49 medalj z evropskih in svetovnih veteranskih prvenstev in iger. Že v mladosti je bil odličen športnik, med drugim tudi državni prvak v deseteroboju. Pri devetintridesetih letih se je začel ukvarjati s tenisom, večkrat je bil državni veteranski prvak, enkrat tudi evropski prvak. Pri sedemdesetih letih pa se je uspešno vrnil na atletsko stezo. Trenira zelo resno, vsak dan, najmanj trikrat tedensko pa na stadionu. Spominov na Ptuj, s katerim je še vedno zelo povezan, saj je član Atletskega kluba Ptuj, je veliko. Mladi so nekoč, ko še ni bilo hidroelektrarn na Dravi, dobesedno živeli z Dravo in na Dravi, bili odlični plavalci, ki so redno plavali od Bel-šakovega otoka do Birov. Nadvse pa so uživali tudi v mestnem kopališču. Poleti so v Dravi plavali, pozimi pa na njej drsali, tudi krhke ledene ploskve jim niso prišle do živega. »Zdravo smo se zabavali, zdravo smo živeli,« je dejal Marko Sluga, ki je diplomiral iz ekonomije in absolviral pravo ter večino svoje delovne dobe preživel v Nemčiji, kjer je bil komercialni direktor v podjetju MDS, hčerinskem podjetju velike ameriške firme, ki je zaposlovalo 600 ljudi. Govori sedem jezikov. Upokojil se je pred 30 leti. Njegov oče je bil znani ptujski odvetnik in velik ljubitelj umetnosti, ki je tudi rad slikal. Ljubezen do umetnosti je prenesel tudi na Marka, ki je že zgodaj začel zbirati slike in staro pohištvo, bidermajer. Del svoje bogate bidermajerske zbirke je že podaril ptujskemu muzeju, tudi preostali del zbirke bo predal muzeju. Aktivnosti že potekajo. »Vsak ima rad svoje mesto, tudi jaz. Rodil sem se v hiši, kjer je danes Muzikafe. Spominjam se, da ko je Drava poplavljala, je voda zalila tudi spodnje prostore naše hiše. Ptuj se danes lepo razvija. Župani so za naš Ptuj že veliko naredili, ga oplemenitili z dobrimi projekti. Želim si, da bi tako bilo še naprej,« je še povedal Marko Sluga, ki je zelo hvaležen, da si je ptujska županja Nuška Gajšek vzela čas za maturanta izpred 70 let. Na sprejemu ga je spremljala tudi njegova ljubljenka, labradorka Loty. MG obstoječimi naročniki Štajerskega tednika smo izžrebali spodnje nagrajence, ki bodo ob predložitvi osebnega dokumenta v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj prejeli dve karti s kosilom v Biotermah: Štefko Zagorščak, Podlehmik Mili LozmŠek, Podlehnik Irena JevŠemk, Ptuj hmtom Potre, Trnovska vas BIOTEIWIE Tadej StrmŠek, Cirkovce ZDRAVJE IZ NEOKRNJENE NARAVE Foto: zasebni arhiv Ela Mencin in Marko Sluga s ptujsko županjo Nuško Gajšek Motokros Storjen prvi, a zelo pomemben korak Stran 14 Rokomet Znani tekmeci v pripravljalnih tekmah Stran 14 Tenis Skok tedna na ATP-lestvici: Blaž pridobil skoraj 250 mest Stran 15 Nogomet Zavrč v novo sezono z novim trenerjem Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik iPoduiajh nai na íu¿toun¿m íjitdu! RADIOPTUJ rut afiietct www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Aluminij Nekaj izgubljenih žog preveč, zmaga pa zaslužena Aluminij - Gorica 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Kosi (73.) ALUMINIJ: Banic, Martic, Jovan, Schaubach, Koblar, Gorenak, Jagic, Jovanovic, Brest, Baskera, Skiba. Igrali so še: Kosi, Zeljkovič, Pečnik, Bo-rovnik, Šubaric, Katuša, Božičkovic, Samit. Trener: Robert Pevnik. Na generalki pred novo sezono so se Kidričani pomerili z Gorico, ki so jo premagali v dodatnih kvalifikacijah za 1. ligo in jo pahnili v 2. ligo. Sedaj jo znova vodi trener Miran Srebrnič, ki ima na voljo mlado in obetavno ekipo, ki se je Kidričanom dostojno upirala. Zmago domači vrsti je z edinim golom na tekmi v sredini drugega dela prinesel Filip Kosi, ki se je dobro znašel ob preigravanju v kazenskem prostoru gostov in našel dovolj prostora za zaključni strel. Robert Pevnik je bil po tekmi z nekaterimi stvarmi zadovoljen, z drugimi pa tudi ne. „Z zmago sem zado- voljen in je tudi zaslužena, čeprav je Gorica pokazala, da je dobra ekipa. Ekipa Gorice je igrala nekoliko drugače kot naši prejšnji tekmeci v teh pripravah. Proti takšni postavljeni obrambi tekmecev moramo imeti več idej v igri, biti moramo bolj potrpežljivi in čakati na svoje priložnosti. Ne smemo postati nervozni, če prva podaja ne gre v globino, ampak moramo ostati samozavestni in igrati od noge do noge. Zmanjšati moramo število izgubljenih žog na sredini igrišča, s tem lahko prenesemo težišče igre na nasprotno polovico igrišča. Na trenutke je bilo dobro, na trenutke pa tudi slabo. Nismo pa še pokazali vseh adutov v igri. Hranimo jih za prvenstvo," je trener Aluminija dejal o srečanju z Gorico. Do srečanja s Celjem v 1. krogu je še manj kot teden dni, nato pa se bodo tekme vrstile iz tedna v teden: „V nedeljo proti Celju pričaku- Nogomet • NK Aluminij V šumo prihaja up hrvaškega nogometa Že dolgo časa se je po Kidričevem govorilo o morebitnem sodelovanju NK Aluminij s hrvaškim nogometnim velikanom Dinamom. Naposled kaže, da so razgovori dobili epilog. V Kidričevem je tako od tega tedna že prisoten Marko Brkljača. Gre za mladega igralca, ki je prejšnji teden dopolnil 19 let, rojenega v Zadru. Njegov talent so opazili v mlajših selekcijah splitskega Hajduka in ga že pri desetih letih privabili v svoje vrste. Igral je za vse nadaljnje starostne selekcije ponosa Dalmacije in bil predviden za enega bodočih zvezdnikov kluba izpod Marjana. V Obeta se spektakel: Celjani na prvo tekmo v Kidričevo z novim trenerjem Ob koncu tedna se je v slovenskem nogometnem prostoru kot iskrica v slami širila vest, da se pri celjskem prvoligašu - prvemu tekmecu šu-marjev v novi sezoni - manj kot teden dni do začetka novega prvenstva dogajajo tektonski premiki. Dosedanji trener Roman Pilipčuk naj bi tako že zapustil mesto trenerja pri grofih, nasledil pa naj bi ga nihče drug kot Albert Riera. Španec je lani na klopi Olimpije spisal pravo nogometno pravljico in osvojil obe domači lovoriki, prvenstveno in pokalno. lanskem letu se je zgodba zasukala in takrat 18-letni Brkljača se je v odmevnem prestopu priključil zagrebškemu Dinamu. Da v Zagrebu v njem vidijo velik potencial, priča pogodba, ki ima datum veljavnosti julij 2028! Kariero bo sedaj kot posojen igralec Dinama nadaljeval pri Aluminiju v 1. slovenski ligi. Gre za ofenzivno usmerjenega igralca zvezne vrste, ki se dobro znajde tudi na sredini igrišča. To bo trenerju Aluminija Robertu Pevni-ku bistveno zmanjšalo skrbi glede učinkovitosti, zagotovo pa bo imel z Markom Brestom, Galom Gorenja-kom, Tomislavom Jagičem, Sandrom Jovanovičem, Lukom Božičkovicem in omenjenim Brkljačem eno najbolj perspektivnih zveznih vrst v ligi. JM Marko Brkljača ima z Dinamom veljavno pogodbo do leta 2028, sedaj bo kot posojen igralec nastopal za Aluminij. jem povsem drugačno tekmo, naši napadalci bodo imeli več prostora, saj bodo Celjani zagotovo poskušali igrati na zmago z bolj napadalno in odprto igro. Sicer pričakujem izenačeno ligo, konkretne ocene pa bomo lahko podali šele po prvi četrtini sezone. Še vedno se v ekipah dogajajo spremembe, vsi bomo potrebovali še nekaj časa za dejansko umestitev v tej druščini. Sami si želimo mirno plovbo, saj bi se v tem primeru mladi igralci lažje razvijali in bi dobivali več priložnosti. Nič pa nimam proti temu, da bodo proti nam številni papirnati favoriti, ta vloga nam ustreza." Žan Baskera: »Širok kader je prvi pogoj za konstantne predstave« Žan Baskera v minuli sezoni ni dobil veliko priložnosti za igro v dresu Aluminija, skupno je v vseh tekmovanjih zbral nekaj več kot 400 igralnih minut. 20-letnik je sicer igralno kariero začel v Celju, nato pa je kar tri sezone odigral v selekcijah Olimpije, od kadetov do članov. Sledila je posoja v Krško in nato prihod v Kidričevo. Druga sezona med šumarji bi morala pokazati napredek v igri tega mladega krilnega igralca. Kakšna bi bila ocena priprav? Ž. Baskera: „Po mojem mnenju smo jih dobro oddelali, tudi dosedanje tekme so bile odigrane na visokem nivoju. Nekaj bo še treba postoriti v zadnjem tednu, da bi lahko prvenstvo začeli na 100 %." Odigrali ste precej tekem, na katerih se je glede na moč tekmecev že lahko videlo, kakšni dvoboji vas čakajo v 1. ligi. Ž. Baskera: „Praktično vse tekme so bile res težke, omenil bi Romune in Madžare, ki so bili zelo agresivni in res dober in primeren nasprotnik v pripravah na višji nivo tekmovanja. Takšna srečanja smo potrebovali, da takoj občutimo razliko med 1. in 2. ligo, v kateri smo igrali v prejšnji sezoni. Izkazalo se je, da nam manjka še tisti kanček samozavesti, ki smo ga imeli lani in zaradi katerega smo bolj mirni ob posesti žoge." Morda je največ nedorečenosti še vedno v napadu, manjka več doseženih golov. Ž. Baskera: „V napadu bo treba igrati bolj konkretno, to je osnovni recept. Ko pridemo do zadnjih 20 metrov pred gol tekmecev, moramo hitreje poiskati rešitve in ustvarjene priložnosti realizirati. To bo zagotovo med poudarki dela v zadnjem tednu pred začetkom nove sezone." Kako ocenjuješ konkurenco znotraj ekipe? Ž. Baskera: „Ekipa je dobra, pomembno je, da sta na vsakem igranem mestu vsaj po dva dobra igralca. Prvenstvo bo dolgo in naporno, tekem bo več, kot jih je bilo v 2. ligi, zato je širok kader prvi pogoj za konstantne predstave. Priložnosti bo dovolj za vse." Kako gledaš na konkurenco v 1. ligi? Ž. Baskera: „Konkurenca bo močna, predvsem Maribor, Olimpija in Celje so ekipe, s katerimi lahko pričakujemo najmočnejše tekme. Moje mnenje pa je, da se da z dobro taktiko, dobro obrambo in predvsem ustrezno agresivnostjo premagati vsakega tekmeca. Trdno verjamem, da smo lahko konkurenčni vsaki ekipi v 1. ligi." Kakšna so pričakovanja pred prvim srečanjem s Celjani? Ž. Baskera: „Pričakovanja so velika, v sezono želimo vstopiti čim bolje. Pomembno je, da izkoristimo ponujene priložnosti in da v danem trenutku odigramo na 100 % svojih zmožnosti." Rok Schaubach: »Če bomo delovali enotno, potem bodo naše možnosti takoj večje« 18-letni Rok Schaubach je bil v lanski sezoni eno od najbolj prijetnih presenečenj moštva iz Kidričevega. V drugem delu sezone se je povsem uveljavil v centralni branilski vrsti in jt-' 'iti % s Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Gorice so konec maja igrali tekmi dodatnih kvalifikacij za 1. ligo, sedaj sta se ekipi merili v pripravljalnem srečanju pred novo sezono. iz tedna v teden kazal konstantne predstave. Med prvoligaško elito ga čakajo večji izzivi ... Kakšna bi bila ocena srečanja z Gorico? R. Schaubach: „Srečanje je bilo naporno, svoje so dodali tudi vremenski pogoji, ki so bili zaradi visokih temperatur skozi celotno tekmo zelo zahtevni. Na samo srečanje smo bili dobro pripravljeni, začeli smo odločno, kot da že gre za prvenstvo. Dobro smo tudi kombinirali v napadu, manjkajo pa nam še podrobnosti v samem zaključku - enostavno moramo večkrat zaključiti akcijo s strelom na gol. Tudi v obrambi smo dali vse od sebe, ko ne prejmemo zadetka, je vedno prisotno določeno zadovoljstvo. Sicer smo imeli skozi celotne priprave težak ritem, a smo se na vsakega tekmeca pripravili in ustrezno zoperstavili. Na vseh srečanjih smo pustili dober vtis, še vedno pa je potrebno nekaj zadev izboljšati, kar na treningih tudi počnemo." Kako sam gledaš na konkurenco znotraj ekipe? R. Schaubach: „Ta je nujno potrebna in je nedvomno pozitivna, saj vsakega posameznika prisili v trdo delo in posledično v napredek. Z delom si je treba zagotoviti mesto v postavi. Obenem se moramo istočasno med seboj vzpodbujati in delovati kot ekipa. Če bomo delovali enotno, potem bodo naše možnosti takoj večje." V prejšnji sezoni si imel v 2. ligi precejšnjo minutažo: kako gledaš na naslednjo stopničko in dokazovanje v prihajajoči 1. ligi? R. Schaubach: „Odločitve o mi-nutažah igralcev so v rokah trenerja. Poskušal bom izkoristiti vsako priložnost, ki mi bo ponujena. Tako kot tudi vsak drug posameznik v ekipi, pa bom šel na vsaki tekmi 'na polno'." Kakšne so možnosti ekipe Aluminija v 1. ligi? R. Schaubach: „Moje mnenj je, da imamo kar dobre možnosti. Prvi pogoj je, da gremo v vsako tekmo vedno 100 %, predvsem pa bomo imeli največ možnosti, če bomo delovali kot ekipa. Skozi celotno prvenstvo bo treba držati koncentracijo na visokem nivoju, saj bodo kakovostni tekmeci prežali na vsak zdrs. Zagotovo se ne bomo ustrašili nobene ekipe - vsaka tekma se začne z rezultatom 0:0 in s podobnimi možnostmi za uspeh. Če bo le šlo, si želimo v zgornjo polovico prvenstvene razpredelnice." Jože Mohorič fe© J h M ■ :.mB rt"" r. t > Hb - H » 1 fÁ ■LII & i Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik 20-letnega Žana Baskera čaka druga sezona pri Aluminiju. 18-letni Rok Schaubach je bil v lanski sezoni najprijetnejše odkritje Aluminija. 14 Štajerski Šport torek • 11. julija 2023 Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo na Češkem Storjen prvi, a zelo pomemben korak ifr^H^ ročliD \/ I nl/pfn ip -«>% \fM r^^liA MA^nU^tii Velika nagrada Češke v Loketu je za slovenske ljubitelje motokrosa vedno odlična priložnost za obisk tekme najvišjega ranga, letos pa je imela še poseben naboj. Razlog je bil seveda jasen: v karavano najboljših motokrosistov sveta se je po dolgotrajni poškodbi vrnil aktualni svetovni prvak Tim Gajser. Če se po jutru dan pozna, potem bo 26-letnik iz Pečk pri Makolah kmalu spet tam, kjer je njegovo mesto - pri vrhu ... Da je pripravljen na napore tekmovalnega dirkanja, je dala slutiti že vožnja na čas, saj je postavil najboljši čas med vsemi nastopajočimi. Na prostem treningu se je s tretjim mestom prav tako odrezal odlično, hitrejša sta bila le Romain Febvre in Jeremy Seewer. A resnično dirkanje »na nož« je občutil šele v sobotnih kvalifikacijah. Šesto mesto je bilo glede na dolgotrajno odsotnost dober dosežek, s tem pa je vknjižil tudi prve točke v letošnjem tekmovanju za svetovno prvenstvo. Od letošnje sezone namreč prvih deset na kvalifikacijah dobi točke od 10 (1. mesto) do 1 (10. mesto). Nedeljsko dirko v konkurenci so zaznamovali številni navijači, med njimi je bilo vidnih veliko slovenskih zastav in dresov s prepoznavno številko 243. Dirka za VN Češke, rezultati: 1. Romain Febvre Francija 2. Jorge Prado Španija 3. Jeremy Seewer Švica 4. Calvin Vlaanderen Nizozemska 5. Glenn Coldenhoff Nizozemska 6. Ruben Fernandez Španija 7. Tim Gajser Slovenija 8. Jeremy V. Horebeek Belgija Skupni vrstni red v svetovnem prvenstvu (12/19): 1. Jorge Prado Španija 2. Romain Febvre Francija 3. Jeremy Seewer Švica 4. Ruben Fernandez Španija 5. Glenn Coldenhoff Nizozemska 6. Calvin Vlaanderen Nizozemska 7. Jeffrey Herlings Nizozemska Kawasaki Gasgas Yamaha Yamaha Yamaha Honda Honda Honda Gasgas Kawasaki Yamaha Honda Yamaha Yamaha KTM 25 20 22 1B 1S 15 12 1S B14 510 4B5 452 42S 402 SSB 1S 22 20 25 14 15 1B 1S 4S 42 42 41 S2 S0 2S 2B Tim Gajser je bil na Češkem deležen precejšnje pozornosti. 25. Tim Gajser Slovenija Honda SS V prvi vožnji je Gajser začel nekoliko zadržano in bil po startu deveti, pozneje je pridobil dve mesti in se vozil na sedmem, sredi vožnje pa ga je prehitel še moštveni sotekmova-lec Španec Ruben Fernandez. Osmega mesta Gajserju ni uspelo zadržati, nekaj krogov pred koncem ga je prehitel še Nizozemec Jeremy Van Ho-rebeek, tako da je bil deveti. Nekaj negotovosti glede trenutne pripravljenosti po poškodbi je bilo zagotovo čutiti, jasno pa je bilo tudi, da prave sproščenosti na prvi dirki niti ni bilo moč pričakovati. Če ni sproščenosti, pa ponavadi svoje naredi tudi zakr-čenost rok ali t. i. »airpump«. V ospredju je takoj prevzel pobudo Febvre, zmagovalec zadnjih dveh dirk v Indoneziji. Ugnal je najhitrejšega v kvalifikacijah, vodilnega v seštevku sezone Španca Jorgeja Prada, ki pozneje ni mogel priti blizu Francozu, pred koncem pa je izgubil še drugo mesto, prehitel ga je Švicar Jeremy Seewer. »Dobra osnova za nadaljevanje!« »Super se je bilo znova vrniti na dirke in spet videti navijače, ki se jim zahvaljujem za vso podporo. V Loketu je vselej zahtevna proga in morda ni bila idealna za vrnitev, a vikend je bil uspešen, naredil sem dobro osnovo za nadaljevanje,« je za spletno stran svoje ekipe Honda dirko ocenil Gajser in dodal: »V prvi vožnji sem se kar mučil, druga pa je bila precej boljša, ker sem našel pravi ritem. Prehitevanje je na tej progi vedno zahtevno in nisem želel preveč tvegati, zato je rezultat takšen, kot je. Kakorkoli, rezultat je za prvo dirko po desetih mesecih soliden. Lommel bo ob koncu tedna zanesljivo zelo zahtevna naloga, a se veselim vsakega izziva pri vrnitvi.« V drugi vožnji je Gajser že pokazal znake izboljšanja, že po nekaj krogih se je prebil na peto mesto in ga z zanesljivo vožnjo tudi obdržal. Febvre je vodil in bil na poti do zanesljive zmage, a je dva kroga pred koncem padel in zdrsnil na četrto mesto, tako da ga je lovil tudi Gaj- ser, vendar je Slovenec ostal peti. Vožnjo je dobil Nizozemec Calvin Vlaanderen. Skupno je na dirki kljub napaki slavil Febvre, a le točko pred Pradom in Seewerjem. Za Francoza je to tretja zmaga v nizu v SP. Gajser je bil na koncu sedmi in dobil prvih 28 točk na dirki. S petimi iz kvalifikacij jih ima sedaj na računu 33, s čimer je na 25. mestu. Vrh seštevka SP je ostal nespremenjen, zasedata ga Prado s 614 točkami, Febvre jih ima več kot sto manj - 510. Naslednja postaja SP bo že konec tedna v belgijskem Lommelu. JM, sta Rokomet • RKJeruzalem Ormož Atletika • EP za mlajše člane na Finskem Znani tekmeci v pripravljalnem obdobju Anej neuspešen proti poškodbi in vetru Pred rokometaši Jeruzalema je le še štirinajst dni počitka, nato pa 1. avgusta sledi začetek priprav na novo sezono. Prvi del, kjer bo poudarek na fizični pripravi, bodo Ormožani in Ve-likonedeljčani opravili skupaj. Fizični del priprav bo vodil trener Mario Posarič, sicer tudi trener vratarjev. Znani so tudi nasprotniki v pripravljalnem obdobju. „Za zdaj smo dogovorjeni za pet pripravljalnih tekem, želja jih je odigrati šest, saj imamo precej prevetreno zasedbo in nam bo vsaka tekma prišla prav. Seveda pa ne želimo pretiravati s številom pripravljalnih tekem, saj bo že sama sezona zelo dolga," je glede tekem v času priprav povedal trener Saša Prapotnik. Prvi nasprotnik bo 11. avgusta ekipa Sviša iz Ivančne Gorice, ki je sestavila močno zasedbo in bo del priprav opravila v Ormožu na Hardeku. Drugi nasprotnik bo ekipa Karlovca (14. avgust), tretji novinec v elitni ligi Škofljica (18. avgust), ki bo prav tako del priprav opravila v Ormožu. Varaždin bo tekmec vinarjev 22. in 29. avgusta. Pri Jeruzalemu še iščejo nasprotnika za 25. avgust. Uradno bodo Ormožani sezono 2023/24 začeli v soboto, 2. septembra, s tekmo Superpokala 2023 proti Celju Pivovarni Laško. „Na tekmo Superpokala 2023 se v Ormožu že pripravljamo. Gre za pravi rokometni spektakel, kjer si želimo organizacijo dogodka izpeljati na čim višjem možnem nivoju. Z organizacijo pokalnega Final 4 smo si postavili visoke meje, sedaj želimo to mejo še nadgraditi. Na Hardeku bo postavljena tudi rokometna podlaga Gerflor, ki bo samo še dodatna pikica rokometnemu spektaklu. Čez dan se bodo na Hardeku pomerile še mlajše moške reprezentančne selekcije, kadeti in mlajši kadeti. To bo pravi dan slovenskega rokometa v Sloveniji in Prlekiji. Obenem bomo 1. in 2. septembra na podjetju Fagus GIS gostili delovni posvet Združenja NLB Lige, 4. sejo Združenja NLB Lige in skupščino Rokometne zveze Slovenije. Na omenjenih dogodkih bo debata o številnih pomembnih temah za slovenski rokomet: o tekmovalnem sistemu, RZS TV, marketingu in trženju produkta Lige NLB ter še mnoge Foto: Črtomir Goznik Saša Prapotnik bo tudi v naslednji sezoni vodil konkurenčno ekipo Jeruzalema Ormoža. druge zanimive teme. Verjamem, da bomo znova odličen gostitelj, ki bo ob vseh naštetih obveznostih še poskrbel za spoznavanje našega prelepega Jeruzalema," je še povedal predsednik ormoškega kluba Mladen Grabovac. Mladi novinec bo konkuriral tudi za člansko moštvo Ormoški predsednik je še dodal, da se je klub za dvoletno sodelovanje dogovoril z 18-letnim levičarjem iz Čakovca, ki igra na desnem krilu. Gre za Luka Udeta Tkalčeca, nečaka hrvaškega srebrnega olimpijskega telovadca Filipa Udeta. „Poleg številnih novincev, ki veljajo za izkušene, smo v klubu poskrbeli tudi za nekaj prihodov mladih nadarjenih fantov iz naše okolice. Eden izmed njih je Luka Ude Tkalčec, ki je zelo perspektiven in verjamemo, da se v našem klubu lahko le še dodatno razvije. Če bo Ude Tkalčec (letnik 2005) s svojo kakovostjo izpolnjeval naše visoke zahteve že v času priprav, ga bomo takoj priključili članski ekipi Jeruzalema. V nasprotnem primeru si bo izkušnje in minute nabiral v 1. B-ligi pri Veliki Nedelji, obenem lahko igra še za mladinsko ekipo. V tem tednu verjamemo, da zaključimo še en mednarodni prestop. Gre za fanta letnik 2004, ki lahko igra na mestu srednjega in levega zunanjega. Menim, da smo glede naložb v prihodnost ormoškega rokometa na pravi poti," je zaključil Grabovac. Še vedno pa bo poudarek na dobrem delu z mlajšimi selekcijami. Letos se tako k članski ekipi Velike Nedelje po nabiranje prve minutaže v članski konkurenci seli osem mladincev: Tjaš Notersberg, Matej Bezjak, Gabi Škorjanec, Tit Grabovac, Blaž Majhen, Benjamin Lah, Vid Kovačec, Vid Kovačec Lesar. Uroš Krstič Na severu Evrope je v bližini Helsinkov, v mestu Espoo, ki premore kar 270.000 prebivalcev, od četrtka do nedelje potekalo evropsko prvenstvo v atletiki za mlajše člane do 23 let. Na njem je nastopilo 18 slovenskih predstavnikov, osem fantov in deset deklet. Najboljši izid je dosegel Matic lan Guček (Kladivar), ki je v teku na 400 metrov z ovirami osvojil četrto mesto, z 49,70 sekunde pa je bron zgrešil za 13 stotink. Edini predstavnik Atletskega kluba Ptuj je bil Anej Čurin Prapotnik. Varovanec trenerja Gorazda Rajherja je nastopil v teku na 100 metrov, načrtovan pa je bil tudi njegov nastop v štafeti 4 x 100 metrov, do katerega pa ni prišlo. Dvajsetletni Anej je nastopil že prvi dan tekmovanja, ko so bili na sporedu kvalifikacijski teki. Uvrščen je bil v prvo skupino, kar se je kasneje izkazalo za precejšnjo oviro, saj je takrat atletom pihal močan veter v prsi: 1,9 m/s. Dosegel je izid 10,63 sekunde, kar je bilo dovolj le za četrto mesto. V polfinale so se uvrstili po trije najboljši, nato pa še štirje najboljši iz vseh štirih skupin po času. Anej je za napredovanje trepetal vse do zadnje skupine, v kateri pa so bili dovolj hitri in izenačeni sprinterji, da si jih je kar šest zagotovilo polfinalni nastop - trije neposredno in še trije po času. V zadnjih dveh skupinah je veter pihal atletom v hrbet ... Čurin Prapotnik je tako ostal brez pričakovanega polfinala, kar bi glede na letošnje dosežke - njegov najboljši izid je 10,27 sekunde - vsekakor lahko pričakoval. Na koncu je osvojil 19. mesto. Trije minusi so bili preveč ... Anejev trener Gorazd Rajher je bil s svojim varovancem v stalni navezi in je takole ocenil njegov nastop: »Anejev nastop je seveda majhno Anej Čurin Prapotnik na evropskem prvenstvu na Finskem ni ponovil uspešnih predstav iz letošnje sezone. razočaranje. Na vprašanje, kaj je šlo narobe, da se je to zgodilo, pa je seveda težko odgovoriti. Ena od možnosti je, da nismo dovolj dobro načrtovali forme, čeprav je še pred enim tednom na državnem članskem prvenstvu tekel 10,40 sekunde. Kljub temu tega ne izključujem in je bil vrhunec dosežen pred mesecem (10,27 sekunde, op. a.), nato pa te ravni nismo znali zadržati. Ne iščem izgovorov, nikoli jih nisem, a Anej pravi, da čuti določene bolečine v sprednji trebušni mišici in da ga to moti. V zadnjih 14 dneh smo to težavo intenzivno poskušali odpraviti, čeprav medicinske preiskave in vsi pridobljeni izvidi niso potrdili kakšnih posebnih sprememb. A sprint je druga zgodba, kjer se vse dogaja zelo hitro in gre 'na polno'. Anej pravi, da ni čutil prave moči, kar je botrovalo teku, ki ga je prikazal. Posebej jezni nismo, čeprav smo pričakovali in upali, da bi se lahko razpletlo veliko bolje. Ob strani moramo pustiti tudi dejstvo, da so bili pogoji ob teku njegove skupine najslabši. Tudi drugi so imeli v skupini enake, v drugih skupinah pa so bili potem res vedno boljši pogoji. To je bil ob dveh naštetih še tretji minus, kar pa je bilo za uspešen tek enostavno preveč in se moramo sprijazniti z doseženim 19. mestom. Nedvomno pa je Anej bogatejši za izkušnjo velike tekme, čeprav z grenkim priokusom. Star je šele 20 let, čaka ga še eno evropsko prvenstvo do 23 let, pa tudi možnost nastopa na naslednjem članskem evropskem prvenstvu naslednje leto še obstaja. Sedaj sledi nekaj premora, nato pa se bomo zakopali v priprave na jesenski del sezone, kjer so tudi na vrsti zanimivi izzivi.« Jože Mohorič Foto: MXGP torek • 1S. julija 2023 Šport, zanimivosti Štajerski 1S Tenis • Mednarodni turnirji Skok tedna napredoval Salzburg Open je zagotovo turnir, ki se ga bo Blaž Rola rad spominjal. Challenger z visokim nagradnim skladom 145.000 evrov, ki je prejšnji teden potekal v Mozartovem mestu, je turnir, ki bi lahko bil za 32-letnega Ptujčana pomembna postaja na njegovi vrnitvi po poškodbi in bi lahko nakazoval njegove možnosti za nadaljnjo rast. Po njem je znova član TOP 500 igralcev sveta, kar je glede na dober mesec nazaj in uvrstitev okoli 1100. mesta zagotovo lep napredek. Glede na stanje na ATP-lestvici (723.) Blaž na tem turnirju niti ne bi mogel nastopiti, a je lahko pri vrnitvi po poškodbi uveljavljal t. i. zaščiteni ranking, ki ga je imel pred dolgo odsotnostjo s teniških igrišč. Odlično ga je unovčil in najprej nanizal dve zmagi v kvalifikacijah, pri čemer je izločil tudi 1. nosilca, 30-letnega Argen-tinca Guida Andreozzija (255.). To je bil njun drugi dvoboj, tudi v prvem pred skoraj natančno petimi leti je bil na challengerju v Italiji uspešnejši Ptujčan. na ATP-turneji: Rola za skoraj 250 mest Challenger turnir v Salzburgu (145.000 dolarjev nagradnega sklada), kvalifikacije: 1. krog: Rola (12.) - Horvat (Hrvaška) 6:1, 6:0; 2. krog: Rola (12.) - Andreozzi (Argentina, 1.) 3:6, 6:4, 6:4. Glavni turnir: 1. krog: Rola - Carballes Baena (Španija, 1.) 7:6(4), 6:1; 2. krog: Rola - Kopriva (Češka) 6:3, 1:6, 6:3; četrtfinale: Rola - Misolic (Avstrija, 8.) 6:3, 6:3; polfinale: Rola - Neumayer (Avstrija) 4:6, 6:3, 5:7; finale: Neumayer - Ofner (Avstrija, 3.) 3:6, 2:6. Tudi v nadaljevanju so Blaža čakale visoke prepreke, že v uvodu glavnega dela žreba je bil njegov nasprotnik prvi nosilec! Tokrat je bil to še en 30-letnik, Španec Roberto Carballes Baena, ki je trenutno 57. igralec sveta. Blaž je izziv opravil z odliko in je napredoval v dveh nizih. V petkovi številki smo poročali o tem, za kakšno zmago gre: Rola je igralca iz TOP 100 nazadnje premagal leta 2018 na challenger turnirju v ameriškem Knoxvillu, in sicer Američana Tennysa Sandgrena, takrat 61. igralca sveta. Še dlje nazaj smo morali pobrskati v primeru iskanja višje postavljenega igralca, ki ga je Rola nazadnje premagal: najdemo ga februarja leta 2016, ko je v Sao Paolu na turnirju ATP 250 ugnal Italijana Paola Lorenzija, takrat 52. igralca sveta. Tu pa se Rola, ki ga trenutno trenira in spremlja Blaž Trupej, ni ustavil, ampak je naredil še dva uspešna koraka. Najprej je v 2. krogu izločil Vita Koprivo (257.). Šestindvajse-tletni Čeh je sicer uspel odščipniti prvi niz Blažu na tem turnirju, ni pa ogrozil njegovega napredovanja. Po dobrih dveh urah dvoboja je bil izid 6:3,1:6, 6:3. Čeprav sta oba dvoboj Blaž Rola se je lepega rezultata veselil s trenerjem Blažem Trupejem. končala s petimi odvzemi servisa, je imel precej več priložnosti naš igralec (5/16, Kopriva 5/9). Odločilen je bil drugi servis, kjer je imel Blaž boljši izkoristek od češkega tekmeca (53 % - 36 %). V četrtfinalu ga je čakal domačin Filip Mišolič (141.). Gre za 21-letnika iz Gradca, čigar korenine segajo na Hrvaško. Avstrijec je prvi njun medsebojni dvoboj dobil (lani na challen- gerju v Avstriji), tokrat pa se mu je naš igralec oddolžil z gladko zmago, dvoboj je trajal uro in pol. V dvoboju dobrih serverjev je bil v vseh elementih igre boljši Blaž, tekmecu je v celotnem dvoboju ponudil le dve priložnosti za break ... Tudi v naslednjem, polfinalnem obračunu je našega igralca čakal mladi Avstrijec, 20-letni Lukas Ne-umayer(269-). Čeprav gre za igralca, ki je po rankingu slabši od Mišoliča, pa se je izkazal za močnejšega tekmeca ... Tudi v tem primeru sta oba odlično branila svoj servis, saj je bil že en break dovolj za osvojitev prvega (Neumayer) in drugega (Rola) niza. V tretjem je vse kazalo na to, da se bo dvoboj odločil v podaljšani igri, a je pri izenačenju 5:5 Avstrijec toliko pritisnil, da je našemu igralcu odvzel servis in posledično napredoval v finale. Za Rola je bila to šesta tekma na turnirju, za Neumayerja pa šele četrta in le kanček nezbranosti zaradi utrujenosti je bil dovolj za poraz. Zanimivo je, da je več točk na koncu osvojil Rola (99 - 95), a je to le slaba tolažba za izgubljeni dvoboj... V polfinalu challenger turnirja je Blaž nazadnje nastopil pred dobrima dvema letoma v Splitu, takrat je tudi nazadnje osvojil turnir tega ranga. Uvrstitev v polfinale challengerja v Salzburgu je za Blaža v tem trenutku vseeno odličen izid, ki mu je prinesel zelo velik skok na ATP-lestvici: s 723. mesta je napredoval med TOP 500 igralcev sveta, na 474. mesto. Skok za 249 mest je res nekaj posebnega . Že dan po odigranem polfinalu Salzburga je Blaž nastopil na challenger turnirju v Trstu, kjer se igralci merijo za skupni nagradni sklad 118.000 evrov. Tokrat je klonil v uvodu kvalifikacij, ugnal gaje Rus Kiril Kivatsev z izidom 6:4,4:6,4:6.. M Jadralno letalstvo • Aeroklub Ptuj 222 vzletov na vitlo Nedelja, 9. julij 2023, je bila poseben dan za jadralce Aerokluba Ptuj, saj so na letališču v Moškanjcih postavili nov rekord. Trideset jadralnih pilotov je bilo aktivnih od zgodnjega jutra do večera, natančneje od 4:45 do 20:10. S tremi jadralnimi letali so v tem času opravili kar 222 vzletov na vitlo in so tako postavili nov mejnik oziroma rekord, ki ga ni postavil še nihče daleč naokrog. Ciljanje na ta rekord se je začelo že pred časom, »v debati pod lipo«, okvirni cilj pa je bil, da bi v enem dnevu opravili 200 vzletov. Vsem skupaj je sedaj uspelo opraviti 222 poletov, kar je izjemna številka in izpolnjen zastavljeni cilj. Pri tem je sodelovalo veliko posameznikov, šlo pa je za natančno organiziran celodnevni jadralno-letalski program, ki je bil odlično podprt tudi na tleh. O novem rekordu in celodnevnem dogodku je spregovoril pobudnik akcije, jadralni pilot Aerokluba Ptuj Darko Valenko. Zakaj ste se lotili izziva 200 poletov z jadralnimi letali v enem dnevu? D. Valenko: »Ne prav dolgo nazaj smo po čudovitem letalnem dnevu v senci pod našo klubsko lipo razvijali različne debate in vmes je prišla tema, koliko je možno teoretično narediti poletov z jadralnimi letali v enem dnevu. Izziv je bil, ali lahko opravimo 200 poletov v enem dnevu. Do prejšnje nedelje smo jih naredili i največ okoli 140. Kar hitro smo izračunali, da imamo v tem letnem času v enem dnevu na voljo približno 16 ur za letenje, kar pomeni, da moramo narediti povprečno od 13 do 14 poletov na uro. To se nam ni zdelo tako nemogoče, ker smo jih delali že po deset na uro. Izziva smo se lotili, ker uživamo v tem, kar radi počnemo - v letenju - in da ponovno dokažemo, da je tudi nemogoče mogoče narediti.« Kako je potekal »poseben« jadral-no-letalski dan? D. Valenko: »V bistvu so priprave na ta dan potekale že cel teden pred izzivom. Na začetku samo v glavi, nato pa praktično od petka do sobote zvečer, ko smo pripravili vse potrebno: pokosili smo letalno stezo, pripravili štartne znake, jadralna letala in seveda tudi vitlo. V bistvu je bila priprava na ta dan samo bolj dovršena verzija normalnega letalnega dne na vitlo. Razlika je bila v podrobnostih, kjer smo do sedaj porabili veliko časa. Ker si nismo smeli privoščiti izgube časa pri menjavi pilotov, so se piloti pripravili, že preden so vstopili v letalo, uporabljali pa smo tri jadralna letala. Pripravili smo si tudi točke, kjer se je moralo ustaviti jadralno letalo in kjer so se odpenjale vlečne vrvi - vse je bilo bolj natančno. Tudi pristanki so bili presenetljivo bolj natančni, reda velikosti en meter, kar * TI *= m 1 I .•: * fj. '&Í iï " S* n . 4 E I 9 s IS: K Jadralni letalci Aerokluba Ptuj ob nouem poduigu Foto: Damjan Adam nam je omogočilo, da smo lahko takoj ponovno poleteli. Najzgodnejši smo se dobili v nedeljo ob 3:45, da smo se pripravili in postavili vitlo ter jadralna letala na startna mesta. Prvi polet je bil ob 4:45, kar je pol ure pred sončnim vzhodom in je dovoljeno po pravilih vizualnega letenja. Ob 18:20 smo dosegli že 200. start. Odločili smo se, da ustavimo izziv pri 222. poletu in si pustimo nekaj še za naslednje leto. Tako nam je ostal čas za fotografiranje in za pospravljanje vse opreme. Cel dan smo usklajeno in marljivo delali, občasno se mi je že zdelo, da garamo. Ampak bilo je vredno! To se je kazalo v zadovoljstvu vseh sode- Foto: Damjan Adam V zraku ... M '-jm ¿ & ..... ■ Rekord so zaznamovali z zanimivo koreografijo. PIjAw»» E.¿tr j Foto: Matic Kramberger lujočih. Čez dan smo imeli ob letalni stezi kar štiri baldahine za senco, pod katerimi smo se krepili s hrano in pijačo. Tudi hrano smo si pripravljali prav tam, na startu letalne steze. Ob tej priložnosti se želim iskreno zahvaliti čisto vsakemu, ki je sodeloval na našem izzivu 200 poletov v enem dnevu, saj nam drugače ne bi uspelo! Hvala za čudovit letalni dan!« S kakšnimi jadralnimi letali ste leteli? D. Valenko: »Leteli smo z dvo-sedežnimi jadralnimi letali, dvema klubskima letaloma DG 505 in ASK 13 ter z najetim šolskim letalom ASK 21. Slednje je letalo, ki si ga močno želimo v klubu za sedanje pilote in za bodoče učence. Prav na tem letalu smo v enem mesecu naredili 385 poletov.« Kaj pomeni teh 222 poletov v enem dnevu? D. Valenko: »Na ravni kluba teh 222 poletov v enem dnevu pomeni, da smo se sposobni organizirati in usklajeno sodelovati. Če se ozremo širše, smo najbolj aktiven aeroklub v Sloveniji in verjetno tudi v vsej Evropi. V klubu letimo 365 dni v letu, razen ko vreme in čas tega ne dopuščata. Vsekakor je to izjemen dosežek za jadralne pilote in vsi smo ponosni, da smo sodelovali in bili del tega izziva.« Ali v prihodnosti načrtujete še kakšen podoben podvig? D. Valenko: »V bistvu ja: nadaljevali in izpopolnjevali bomo tiste najbolj običajne jadralne polete, to so preleti na velike razdalje. Jeseni in pozimi, ko je vreme ugodno za to, bomo leteli na valovih in premikali višinske meje še višje. Ta izziv - 200 poletov v enem dnevu oz. najdaljši letalni dan - pa bo postal tradicija, ki jo bomo organizirali vsako leto enkrat v času najdaljših dni.« Kaj vse ste letos dosegli v jadral-noletalski sekciji Aerokluba Ptuj? D. Valenko: »Pozimi in v začetku leta smo se uspešno vzpenjali na vetrne valove in večkrat dosegali višine, večje od 4.000 metrov, leteli smo vse do 6.742 metrov. Pri tem smo postavili nov klubski rekord v doseženi in pridobljeni višini. Za državnega nam je zmanjkalo 500 metrov, ampak to bomo spremenili. Udeležili smo se tekmovanj v jadralnih preletih v Sloveniji in tujini. Dosegli smo 7., 10., 12., 14. in 15. mesto na državnem prvenstvu v jadralnem letenju 2023, ki je potekalo v Murski Soboti. Na odprtem tekmovanju v jadralnem letenju Hrvaške smo dosegli 3., 5., 8. in 12. mesto. In seveda je tu še ta izziv oz. dosežek, ko smo v enem dnevu izvedli 222 poletov.« David Breznik 16 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 18. julija 2023 Nogomet • NK Zavrč V priprave z novim trenerjem Minuli ponedeljek je priprave na novo sezono začel tudi NK Zavrč, ki je hitro po koncu lanske sezone sporočil, da bo njihov novi trener Damjan Vogrinec. Ta je nazadnje deloval v Cirkulanah. »Zavrč vidim kot resno nogometno sredino, v kateri si želim, da bi tako igralci kot ekipa v tej sezoni napredovali,« je razloge za sprejetje novega izziva pojasnil Vogrinec. V prvem tednu priprav so Zavrčani delali kombinacijo fizičnih in vzdržljivostih vaj ter nogometnih prvin. Slednje so preizkusili v soboto, ko so se v prijateljski tekmi pomerili s Podvinci - tekma se je končala z neodločenim rezultatom 1:1. Vogrinec je na začetku tekme na zelenico postavil igralec, ki so že lani nosili zavr-ški dres, med tekmo pa je priključil še nekaj novincev. Kot je dejal, je na tej tekmi videl, kje je trenutno njegova ekipa in kako mora nadaljevati priprave. Damjan Vogrinec se je iz Cirkulan preselil v Zavrč. Na tej poti so se haloškemu tret-jeligašu zaenkrat pridružili Matevž Kukovec, Alen Cimerman (oba Cirkulane), Rok Zorko (Avstrija) in Nikola Lesar (Hrvaška). Ob njih so k Plavanje • DP za mlajše dečke in deklice Precej finalnih nastopov, tudi v bližini medalj V soboto in nedeljo, 15. in 16. 7., je v Ljubljani potekalo Moštveno prvenstvo Slovenije v plavanju za mlajše dečke (2011 in mlajši) ter mlajše deklice (2012 in mlajše). Na tekmovanju so nastopili le tisti mladi plavalci, ki so izpolnili normo na enem izmed preteklih tekmovanj. V Ljubljani je nastopilo nekaj več kot 250 športnikov in športnic iz 22 slovenskih plavalnih klubov. Plavalna akademija Kurent je nastopila z osmimi člani ekipe: med dekleti Brina Mojsilovič Meznarič in Mladi plavalci PA Kurent s trenerjem na tekmovanju v Ljubljani Atletika • Evropske veteranske igre Sluga na severu Evrope najuspešnejši atlet veteran t T $ 4 4 « A- A-f ■* ¿h % H £ a % ft §: ft;;- Foto: osebni arhiv Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so v sezoni 2022/23 osvojili 8. mesto v 14-članski 3. ligi vzhod. Foto: Črtomir Goznik treningom članske ekipe priključeni še nekateri mladinci, ki bodo sestavni del članske ekipe. Počasi se v ekipo vračata tudi Erik Zorec in Alen Cimerman. V novi sezoni pa v Zavrču ne bo več Alena Romiha, Lana Šketa in Zala Zaniča. Kot je izpostavil Vogrinec, si v ekipi želi še kakšnega igralca, tako da bi imel v novi sezoni v prvi ekipi šestnajst članskih igralcev, dva vratarja in nekaj pridruženih mladincev. Zavrčane čakajo še naporne priprave in vsaj štiri pripravljalne tekme. Na koledarju imajo označene naslednje datume: 19. julija z Aluminijem (mladinci), 22. julija z Varaždinom (mladinci), 29. julija s Kety Emmi & Impol Bistrico (mladinci) in 5. avgusta z Avto Rajh Ljutomerom. Na teh tekmah se bo izkristalizirala začetna postava in drugi igralci, ki bodo za Zavrč igrali v 3. ligi vzhod. O ciljih za novo sezono je Vogri-nec kratko dejal: »Radi bi bili pri vrhu prvenstvene lestvice, predvsem pa bi radi zbrali več točk kot v lanski tekmovalni sezoni.« Zavrč bo imel kot znana nogometna sredina glede na sestavo igralcev v novi sezoni zelo dobro ekipo, ki bo neugoden nasprotnik drugim. David Breznik Ota Brina Podlesnik, med dečki pa Pascal Krevs, Žiga Medik, Rene Mesaric, Vid Petek in Nejc Vizjak. Vodil jih je trener Borut Petrovič. Na dvodnevnem tekmovanju sta se najbolj izkazala Brina in Pascal. Pascal Krevs je odlično plaval na 50 m hrbtno in je po razburljivem ciljem sprintu osvojil nehvaležno 4. mesto - za medaljo je zaostal le 23 stotink sekunde. Na dvakrat daljši razdalji je bil sedmi. Med dekleti je izstopala Brina Mojsilovič Meznarič, ki si je priplavala veliko osebnih rekordov in se je zelo približala slovenskemu plavalnemu vrhu. Tako je bila šesta na 200 in 400 m prosto, sedma na 100 m prosto in trikrat osma. Med mlajšimi dečki je izstopal tudi Nejc Vizjak, ki je bil osmi na 50 m hrbtno. V soboto so med tekmovanjem podelili tudi priznanja najboljšim plavalcem in plavalkam Razvojnega pokala, ki je potekal skozi celotno leto. Na 15. mestu (dečki in deklice skupaj) se je tokrat znašla plavalka PA Kurent Brina Mojsilovič Meznarič, medtem ko je ekipa kurentov letos osvojila skupno 8. mesto med vsemi klubi, ki tekmujejo z mlajšimi selekcijami. UR Planinski kotiček Pohod ob prazniku MO Ptuj in postavitev klopotca Sobota, 29. 7. 2023 Planinsko društvo Ptuj skupaj z Društvom vinogradnikov in sadjarjev Osrednje slovenske gorice ter Šolo za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj, KGZS Zavod Ptuj, vabi na lahkoten pohod izpred MO Ptuj proti Mestnemu Vrhu, kjer bo postavitev klopotca. Sprehodili se bomo tudi do najvišjega vrha MO Ptuj - Dolgega kamna. Zberemo se ob 8. uri pred MO Ptuj, nadaljujemo proti Srednješolskemu centru in naprej na Mestni Vrh do Vinogradniškega muzeja. Po postanku bomo nadaljevali na Grajenščak, kjer bo postavitev klopotca. Pohod bomo zaključili na najvišji točki MO Ptuj, na Dolgem kamnu. Na pohod in postavitev klopotca vabljeni ljubitelji pohodništva, narave, vinogradništva - vina. Organizatorji obljubljamo, da bo prijetno, veselo, zabavno in družabno! Pohod bo vodil Uroš Vidovič z vodniki PD Ptuj. Pohod se vključuje v okvir prireditev ob prazniku Mestne občine Ptuj. Predhodne prijave niso potrebne, razen večjih skupin. Prisrčno vabljeni! SUPER ŠPORTNA KOMBINACIJA Za vsak nakup nad 10 EUR prejmete na blagajni en izvod dnevnika Ekipa BREZPLAČNO. IS&doJfiM Nov kup medalj za Marka Slugo (M85+, levo), ob njem sta Marjeta Čad (Ž75+) in Jože Pirnat (M50+). Tampere je od 26. junija do 9. julija gostil evropske veteranske igre. Na Finskem je v več kot dvajsetih športnih panogah tekmovalo preko tisoč športnikov veteranov. V atletskem delu so bili izredno uspešni trije slovenski udeleženci: Marko Sluga, Marjeta Čad in Jože Pirnat, ki so osvojili kup medalj in naslovov prvakov. Njihove nastope je videl tudi bivši svetovni rekorder v skoku s palico Sergej Bubka, ki je bil častni gost tekmovanja. Član Atletskega kluba Ptuj Marko Sluga je postal najuspešnejši udeleženec atletskega dela iger, saj je osvojil kar pet zlatih medalj. V kategoriji M85+ je slavil v skoku v višino, kjer je premagal bivša svetovna in evropska prvaka iz Češke, zmagal pa je tudi v vseh metalskih disciplinah: metu kladiva, krogle, kopja in diska. V nadaljevanju sezone bo njegov glavni cilj nastop na evropskem veteranskem atletskem prvenstvu v Pescari, ki se ga bo udeležilo še nekaj članov AK Ptuj. David Breznik J ¿tiJFjju šssspsr*» LukaDonc/f v eni četrtim *l!se m r" Uamalo d muco i DNEVNIK EKIPA BREZPLAČNO ... si-ouisuse ^Popolnost '8ÉSi! Aktivnost poteka samo v izbranih trgovinah Mercator ^^ od 3. 7. do 21. 7. 2023 (razen ob sobotah) oziroma do razdelitve zalog. Mrrriltnr Ne velja v spletni trgovini Mercator. Več na www.mercator.si. moinaibolišisosed torek • 18. julija 2023 Nasveti Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Endivija in radič - solatnici za poletje, jesen in zimo Endivija in radič sta takoj za solato prav gotovo najbolj priljubljeni solatnici na vsakem vrtu. Medtem ko solato sejemo od zelo zgodnje pomladi do konca poletja, sta endivija in radič vrtnini poletja in jeseni, radič pa je tudi zimska zelenjava, čeprav si ga mnogi želijo že jeseni. Tako endivijo kakor letni, glavnati radič raje pridelujmo iz sadik Čeprav so slovenski vrtičkarji zelo navezani na neposredno setev (tako sejejo tudi endivijo), vseeno svetujem, da raje vzgojijo ali kupijo sadike. Pridelava s pomočjo sadik ima veliko prednosti. Obe vrtnini sejemo v običajno vročem in suhem delu leta. Tudi zdaj so pred nami vroči dnevi. V vroči zemlji kalita počasi in slabo, mlade, kaleče rastlinice sonce pogosto tudi ožge. Vsako leto je bilo veliko klicev in vprašanj, kaj je narobe z endivijo, da ne kali. Sadike pa lahko vzgajamo tam, kjer sonce ne pripeka tako močno. Prav letos je vreme za neposredne setve res zelo neugodno. Ves čas se izmenjujejo dež, sonce in veter. To pa pomeni, da dež najprej sicer namoči zemljo, vendar jo tudi potolče, veter in sonce pa naredita trdo, neprebojno zgornjo površino, zaradi katere seme slabo kali. Vsemu temu se izognemo, če vzgojimo sadike. Poraba semena je seveda manjša, saj pri neposredni setvi z redčenjem kasneje zavržemo veliko mladih rastlinic. Pri tem je redčenje še problematično. Če razredčimo preveč naenkrat, izpostavimo sončni pripeki dele mladih rastlin, ki zaradi prejšnje goste rasti tega ne prenesejo, zato jih sonce ožge. Če razredčimo premalo, v primeru večje vlage rastline že na začetku obolijo, gnijejo. Zato je treba redčiti postopoma, kar pa pomeni veliko več dela, uspeh pa je slabši. Poleg tega se rastline v pregosti setvi potegnejo v višino, ta tendenca rasti pa se lahko nadaljuje tudi z uhajanjem v cvet. Če iz take goste setve rastline presadimo na stalno mesto kot sadike, so to seveda puljene sadike, ki so brez koreninske grude. Te pa so spet preveč izpostavljene soncu, potrebujejo veliko časa in energije za ukoreninjenje, s tem pa možnost za obrambo oziroma odpornost proti boleznim. Sadike vzgojimo zelo enostavno. Izberemo lončke ali multiploš-če, v katerih imajo lončki premer okoli pet centimetrov. Za vzgojo sadik vedno uporabimo kupljen substrat, saj se zemlja z vrta zaradi rednega zalivanja preveč zbije. V vsako odprtino posejemo eno semenko (lahko tudi dve, a eno rastlinico po vzniku odščipnemo). To je lažje, kot si mislite. Vzamemo bel list papirja velikosti A5. Upognemo ga v lijak, nanj natresemo seme in vrh lijaka preprosto približamo lončku. V vsako luknjo s svinčnikom potisnemo eno semenko. Gre veliko hitreje, kot si mislite. Pomembno pa je, da je lonček do vrha napolnjen z zemljo. Zato zemljo pred setvijo še potlačimo, dodamo potrebno zemljo povsem do vrha, da se ne bo preveč sesedla. Že pol centimetra sesedene zemlje lahko pomeni pecelj sadike, ki je potem tudi bolj v težavah, ko jo presadimo. Seme le na rahlo pokrijemo z zemljo, še bolje pa je, da ga kar s prstom porinemo v zemljo. Setev postavimo v senco in re- dno zalivamo. Po vzniku pustimo sadike v polsenci, če je zelo vroče, ali jih prestavimo na sonce, če je poletje zmerno toplo. Ko korenine prerastejo koreninsko grudo, so sadike pripravljene za presajanje na vrt. Ne čakajte, da bodo prevelike. Vedno se bolje obnese presajanje manjših sadik, da le imajo dovolj krepko koreninsko grudo. Pred tem morajo biti seveda vsaj nekaj dni na polnem soncu, tudi če je zelo vroče. Rastline, pridelane s sadikami s koreninsko grudo, so odpornejše. Predvsem pa ne uhajajo tako hitro v cvet. Zato poskusite pozabiti na neposredno setev in se navadite na nov način pridelave tudi na vrtovih. Sorte so pomembne Za setev poznih sort radiča je že pozno, za zgodnje sorte, to so tiste, ki so označene z nižjo številko, pa še ni. Prav tako šele zdaj sejemo radiče za zimsko pridelavo v rastlinjakih. Zagotovo pa še sejemo endivijo. Najzgodnejša je bionda a cuore pieno (nekoč znana pod imenom eskariol rumena), sledita ji eminence in dečja glava, zelo pozna je escariol gruner (nekoč eskariol zelena), ki prenese tudi največ mraza. Zelo zanimiva je sorta eminence, ki najbolje uspeva tudi v dolgem dnevu. Čudna imena so zaradi zahtev EU, da je treba na vrečice s semenom v vseh državah pisati izvirna imena. Zato jih boste na žalost lahko kupili samo pod temi imeni. Mnogi se izogibajo kodrolistnim sortam endivije. A po krivici, saj so odpornejše. Bolje prenesejo tako vročino kakor tako vlažne razmere, kakršne so letos. Sredica je skoraj vedno mehka in odlične kakovosti. Samo v zelo sušnih poletjih zahteva zalivanje, da nas ne praska po grlu. Zato prav letos svetujem tudi, da se odločite za kodrolistne sorte. Vedno je bolje posejati dve ali tri sorte istočasno, potem pa jih postopoma pobirati. Tri prezimne sorte radiča Prezimni radič je odlična pomladanska kura, ki lajša spomladansko utrujenost in bi moral biti na vsakem vrtu. Tržaški solatnik za razliko od ostalih prezimnih sort lahko sejemo vse od maja naprej. Tako imamo v poletni vročini na vrtu vedno svežo, zeleno solato. Tudi tržaški solatnik sejemo neposredno in na stalno mesto. Med vrstami naj bo vsaj 30 centimetrov, v vrsti pa je lahko posejan tako na gosto kakor solata berivka. Pomembno je, da ta radič poleti ves čas režemo, saj so okusni, nekosmati samo mladi listi. Ne porežemo cele gredice naenkrat, ampak samo en del naenkrat, da se bo tudi postopoma obraščal. Tako bodo mladi listi na razpolago vedno, kadar si jih bomo zaželeli. Če nam takrat radič ne diši, potem maso uporabimo za zastiranje tal okoli kapusnic ali jo kompostiramo. Tržaški solatnik seveda tudi prezimi in nas spomladi razveseli še z lepimi rozetami. Podoben v nekaterih, povsem različen v drugih lastnostih je naš domači solkanski regut. Gre za temnordečo prezimno sorto. Poleti ga lahko režete kakor tržaški solatnik, prav tako prezimi, a spomladi nas razveselijo lepe rdeče »vrtnice«. Prav posebna je kakovost listov spomladi: so krhki, a ne trdi. Le redko grenijo. Skratka, spet vidimo, da so naše babice vedele, kaj želijo in kaj iščejo. Tretja sorta, ki bi jo izpostavila, pa je castelfranco (variegata di castelfranco). Gre sicer za glav-nati, načeloma letni radič, ki pa preživi veliko nizkih temperatur. Sejemo ga lahko vse od junija pa do sredine, celo konca julija. Nikoli ne pogreni. Režemo ga lahko že hitro po prvem mrazu, čeprav še nima povsem izoblikovanih glavic. Sredica je že lepo obeljena, listi so nekoliko pegasti. Včasih ga lahko režemo celo zimo, včasih pa ga mraz, posebej če prihaja izmenično s toplimi valovi vremena, v februarju pokonča. Radič sodi med vrtnine, ki resnično koristijo našemu telesu tudi v boju z mrazom in spomladansko utrujenostjo. Posebej prezimne sorte bi vedno morale biti na našem vrtu. Miša Pušenjak To se zgodi, če redčimo prepozno in pade nekaj dežja. Sadje za zdravje Foto: Pexels Slastne marelice so polne hranilnih snovi, zato so zelo koristne za organizem: med drugim pripomorejo k zdravi prebavi in zdravju oči ter zmanjšajo tveganje bolezni srca. Poleg tega, da so marelice resnično odličnega okusa, vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, ki pripomorejo k pravilnemu delovanju organizma. So odličen vir vitaminov A, C in E, vsebujejo pa tudi flavo-noide, snovi, ki nas varujejo pred boleznimi, kot so sladkorna bolezen in bolezni srca, ter dokazano nevtralizirajo proste radikale. Vitamina A in E sta zelo pomembna za zdravje oči, betakaroten in vitamin C pa jih ščitita pred poškodbami. Vsebujejo ogromno vlaknin Marelice so bogat vir vlaknin in pomagajo ohranjati uravnoteženo prebavo. Ena skodelica marelic vsebuje 3,3 grama vlaknin, bogate so tudi s topnimi vlakninami, ki so pomembne pri uravnavanju sladkorja in zdravega holesterola v krvi. Marelice so prav tako izjemno bogate s kalijem, mineralom, ki je odgovoren za regeneracijo mišičnega tkiva in regulacijo tekočine v telesu. Z rednim vnosom kalija lahko preprečite neprijeten občutek napihnjenosti. Z njimi vnašamo tudi vodo V marelicah je veliko vode, zato uživanje tega sadja pomaga vzdrževati zdrav krvni tlak in telesno temperaturo ter pripomore k zdravju sklepov in pravilnemu delovanju srca. Večina ljudi na dan ne popije dovolj vode, uživanje tega sadja pa pomaga dosegati priporočljive količine dnevnega vnosa vode v telo. Ščitijo jetra Nekatere raziskave so pokazale, da lahko marelice pomagajo pri zaščiti jeter pred oksidativnim stresom. Pri dveh raziskavah, ki so ju izvajali na živalih, so pri podganah, ki so dobile alkohol in marelice, ugotovili nižjo raven jetrnega encima in nižje vrednosti vnetnih markerjev kot pri podganah, ki so dobivale zgolj alkohol, ne pa tudi marelic. Ta raziskava bi lahko pokazala, da marelice preprečijo poškodbe jeter zaradi naravno visokega deleža antioksidantov. Da pa bi lahko dokazali pozitivne učinke tudi pri ljudeh, je potrebnih več raziskav. M. Koren Foto: Pexels Hranilne, a ne vsebujejo veliko kalorij Marelice so izjemno hranilno živilo, dve sveži marelici pa vsebujeta skupno le 34 kilokalorij, osem gramov ogljikovih hidratov, en gram proteinov, 0,27 grama maščobe ter 1,5 grama vlaknin. Zaradi antioksidantov in vitamina C so marelice odlične tudi za kožo; prav ti sestavini jo ščitita pred škodljivimi zunanjimi vplivi in UV-žarki, ki sicer povzročajo trajne poškodbe kože. Vitamin C pomaga pri obnovi kože in sodeluje pri sintezi kolagena, betakaroten pa varuje pred opeklinami, ki jih povzročajo sončni žarki. Marelice lahko dodajate v prehrano na različne načine: kot marmelado iz marelic ali kot dodatek k sladicam, solati ali mesu, jih spečete v piti ali dodate drugemu pecivu, narežete vjogurt,jeste vložene ali pa jih preprosto uživate sveže, naravnost z drevesa. V večini receptov lahko ta sočni in sladki oranžni sadež uporabljate tudi namesto breskev ali sliv. 18 Štajerski Na sceni torek • 18. julija 2023 Na Ptuj prihaja tudi šestčlanska zasedba v obliki kvinteta s pevko. Člani so raztreseni po vsej Štajerski, vse od Prlekije pa do celjskega konca, izjema je le basist, ki prihaja iz osrednje Slovenije. Začetki ansambla izvirajo iz okolice Lenarta, kjer je tudi njihov sedež. Pravi greh bi bil, če Štajerska ne bi imela predstavnikov vtekmi za orfeje. Prisrčniki so prijatelji, veseljaki in zares uživajo ob skupnem muzi-ciranju. Glasba je bila tista, ki jih je zbližala in povezala v izjemno ekipo. Za vsakega člana je glasba del življenja, ki ga spremlja že od malih nog. Prekrasen občutek je, ko lahko ta del življenja deliš Prisrčniki so Štajerci. Na ptujskem festivaLu bodo stan prvič. z drugimi in jih na ta način razveseljuješ. Fantje in dekle s skupnimi močmi to znajo zelo dobro. Pevka Živa Žohar se z glasbo ukvarja profesionalno, na Akademiji za glasbo v Ljubljani namreč študira trobento. Na skupnih nastopih vedno znova preseneča s svojim izvrstnim petjem, preostali člani pa njo s kakšno potegavščino. Skratka, nikoli jim ni dolgčas. Trio zasedbo sestavljajo Danijel Kosi na harmoniki, kitarist Tomaž Marko ter Domen Cerar na baritonu in kontrabasu. Pri glasbi pravijo, da trio predstavlja temelj zasedbe in povezuje celotno kompozi- ■ < TP* r J&DRUŽINSKI , I .AnsAmbeL I nLenarti bo J cijo. Pri Prisrčnikih je dejansko tako tudi z geografskega vidika, Danijel namreč prihaja iz Prlekije, Tomaž je nekje v zlati sredini, iz Starš, Domen pa iz Moravč. V kvintet jih povežeta Mihael Taužič s trobento in Andrej Ma-rovšek s klarinetom. Mihael, ki je vodja ansambla, prihaja iz osrčja Slovenskih goric, Lenarta, Andrej pa iz Celja. Skupaj predstavljajo močno povezano in razgibano glasbeno skupino z imenom Prisrčniki. Le ti je skladba, s katero se podajajo v boj na ptujskem festivalu. Skladbo avtorsko podpisujeta Martin Juhart in Uroš Steklasa. m (Ski* Mflf ; j, ti fig]?: 4 «SM , ¡ vi , I É ¡ifriíig m i Kaj bi Dolenjci brez Štajercev, smo se že vprašali. Prav tako pa smo ugotovili, da Dolenjcev na ptujskem festivalu nikoli ni preveč. Občina Škocjan leži v vzhodnem delu Dolenjske, med reko Krko, Krškim gričevjem in močvirnimi ravnicami Krakovskega gozda. V dolini reke Radulje leži naselje Škocjan, ki je središče občine. V osrednjem delu kraja se dviguje mogočna renesančna cerkev sv. Kacijana, posebnost kraja pa je kamniti dvoločni most. Iz Tomaže vasi pri Škocjanu prihaja družinski ansambel Lenarti. Sestavljajo ga trije člani: Luka, Nika in Blaž, ki igrajo različne instrumente in zraven lepo prepevajo. Da so glasbeno nadarjeni, niti ne čudi, saj je njihova mamica Tina uspešna harmonikarica, že vrsto let pa poučuje harmoniko v zasebni glasbeni šoli. Kljub rani mladostijeza njimi že nekaj zavidljivih festivalskih nastopov in izkušnje, ki so sijih nabrali,jim bodo še kako prav prišle tudi na najeminentnejšem festivalu na Ptuju. Skupina Lenarti je, kot smo že spoznali, družinska zasedba treh članov, dveh bratov in sestre: Luka igra harmoniko, Nika bas kitaro in Blaž ritem kitaro. Vsi trije so tudi pevci. Glasovi se gotovo lepo povežejo tudi zaradi tega, ker so iz istega gnezda. Za 54. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj so pripravili valček V sanjah živim, ki je avtorsko delo Luke inTine Lenart. NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO PRIVOŠČITE SI CELODNEVNO KOPANJE KOSILOM v BIOTERMAH Mala Nedelja 2 kopalni karti s kosilom za odrasle (koriščenje možno čez teden, vikend ali praznike) Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina ZDRAVJE IZ NEOKRNJENE NARAVE radioPTUJ Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Sedaj je pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli 2 kopalni karti s kosilom za odrasle. Nagrado lahko prevzamete v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, Osojni kova cesta 3. NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica ikva -mt TEDNIK Goljufanje delavcev, kjer se da litji mM* Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj torek m 1S. julija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski iS Ptuj m 15. festival Arsana Biseri slovenske glasbe prvič na Ptuju Osrednje dogajanje 15. festivala Arsana, kije v teh letih gostil že 1.100 izvajalcev in pritegnil okrog 450.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine, seje začelo 14. julija na Vrazovem trgu, kjer sta v odrski analogiji koščka kultne radijske družbenopolitične satirične oddaje nastopila Sašo Hribar in Renato Vindiš. Petnajstegajulja pa je kot prireditveni prostor zasijala mestna tržnica s prvo Poletno nočjo na Ptuju. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla so s slovensko popevko in drugimi nepozabnimi skladbami iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe nastopili izjemni solisti: Nuška Drašček, Alenka Godec, Lea Likar, Saša Lešnjek, Gregor Ravnik, Elda Viler, Alfi Nipič, Raiven in David Matici. Že od samega začetka je Poletna noč gala prireditev, ki je vedno dobro obiskana. Z njo se spominja- mo slovenskih glasbenih biserov, avtorjev skladb, besedil in izvajalcev. V arhivu Radia Slovenija hranijo številne skladbe, med njimi tudi več kot tisoč pesmi z vokalom Al-fija Nipiča, ki je celo kariero nosil s seboj Štajersko, Pohorje in ljudi. Za slovensko popevko so bila nadvse pomembna trideseta leta prejšnjega stoletja. Takrat so se rodili skladatelji, ki so jo naredili veličastno, brezčasno. Med njimi je bil Mojmir Sepe, ki se je s svojim glasbenim talentom izkazal že pri šestih letih. Potrdil ga je na prireditvi Slovenska popevka, ko je ustvaril Poletno noč, Zemlja pleše, Med iskrenimi ljudmi. Več kot 150 glasbenih del je ustvaril Jure Robežnik; leta 1972 je npr. zažarelo Pegasto dekle. Izjemen pečat ne samo na popevki, ampak tudi v Big Bandu RTV Slovenija pa je pustil Jože Privšek. Ustvaril je nepozabne Vozi me vlak v daljave, Ne prižigaj luči v temi, Kako sva si različna, Silvestrski poljub. Na ptujskem odru so ponovno oživele tudi skladbe Mlade oči, Kjer Foto: Črtomir Goznik Na koncertu je uživala tudi predsednica RS Nataša Pire Musar. Sobotni prvi veliki koncert v sklopu 15. festivala Arsana na mestni tržnici pa je na Ptuj privabil tudi nekatere druge politike, med njimi Mateja Tonina, in znane poslovneže. se nasmeh konča, Samo nasmeh je bolj grenak, Orion. S stoječimi ovacijami pa je ptujsko občinstvo nagradilo edinstveno Eldo Viler, ki je zapela že legendarno pesem Lastovka. Ptuj je s svojimi neprecenljivimi zakladi navdih ponujal preneka-teremu slovenskemu glasbeniku. Eden izmed njih je tudi Mariborčan Edvin Fliser, eden bolj prepoznavnih avtorjev slovenske popevke. Na oder slovenske popevke je prvič stopil pred 55 leti ter takoj navdušil občinstvo in glasbene mojstre. V svoji karieri je ustvaril več kot 350 skladb. Na prvi ptujski Poletni noči je občinstvo zaploskalo trem. Prvo - Tam, kjer sem doma - je zapel Ptujčan David Matiči, na kar smo lahko Ptujčani izjemno ponosni, saj je pevec tako postal tudi del odra slovenske popevke. Prva Poletna noč na Ptuju, ki je tako navdušila, ob aplavzih so obiskovalci tudi s stoječimi ovacijami nagradili soliste in oba orkestra, naj bi se v mesto ob Dravi vrnila tudi prihodnje leto in postala tradicionalna. Posnela jo je tudi RTV Slovenija, tako da si bodo ptujsko različico Poletne noči lahko ogledali po celi Sloveniji. MG Foto: Črtomir Goznik Prva Poletna noč na Ptuju je spomnila na nepozabne vrhunce slovenske zabavne glasbe z izjemnimi solisti: Nuško Drašček, Alenko Godec, Raiven, Leo Likar, Sašo Lešnjek, Gregorjem Ravnikom, Eldo Viler, Alfijem Nipičem in Davidom Matičijem ter Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija. Arsana z glasbenimi vrhunci, Odrom mladih, Glasbo v mestu, Otroškim festivalom in spremljajočimi dogodki vabi vse do 29. julija. V petek bo na dvorišču minoritskega samostana nastopila kubanska zasedba Estudiantina Ensemble, v soboto na mestni tržnici Vlado Kreslin in Mali bogovi ter Teo Collori in Momento Cigano z mešanico romske glasbe in swinga. Slavnostna otvoritev 15. festivala Arsana bo 23. julija na dvorišču minoritskega samostana s hrvaško glasbeno ikono Josipo Lisac. Podravje m Kako pomembnaje masaža dojenčka Starodavna umetnost, ki povezuje starše in njihove dojenčke Starši se, ne glede na svoje nazore in prepričanja o načinu vzgoje, zagotovo strinjamo vsaj v eni želji: za svoje otroke vse od rojstva, in celo še prej, želimo le najboljše: da bi bili zdravi, da bi se razvijali v skladu z normativi, da bi bili zadovoljni, srečni... Ista želja je vodila tudi Vimalo McClure, ustanoviteljico mednarodnega združenja za masažo dojenčkov (IAIM), da je na podlagi lastnih izkušenj masaže dojenčkov v indijski sirotišnici in številnih raziskav ter znanstveno utemeljenih dejstev zasnovala program masaže dojenčkov, v katerega je poleg prijemov iz indijske masaže vključila še prijeme iz švedske masaže, refleksoterapije ter joge. Hkrati je zasnovala še posebno rutino za dojenčke s kolikami oz. drugimi trebušnimi težavami (napenjanje, zaprtje ...), o kateri udeleženci tečaja masaže za dojenčke poročajo, da je ob dosledni uporabi izredno učinkovita. Da je dotik ključen element za vzpostavljanje in ohranjanje ljubeče in varne povezanosti oz. / navezanosti med dojenčkom in staršem, dokazujejo tudi številne raziskave prenatalnega obdobja človekovega razvoja. Dotik je namreč tisti čut, ki se pri človeku v maternici razvije najprej - do devetega tedna po spočetju. Koža pa je naš največji organ in hkrati prva povezava med našim zunanjim in notranjim svetom. Foto: pexels Tečaj masaže dojenčka IAIM je namenjen družinam z dojenčki, starimi do 12 mesecev. Sestavljen je iz petih srečanj, ki potekajo v razmiku enega tedna. Kadar ob dotiku stimuliramo še ostale dojenčkove čute, lahko na zelo preprost način učinkovito vplivamo na otrokov celostni razvoj in življenjski potencial. Program masaže dojenčka IAIM pomaga staršem, da se hitreje in lažje povežejo z dojenčkom in tako učinkoviteje razumejo otrokovo neverbalno komunikacijo; preko dotika lahko uravnavajo domala vse sisteme v dojenčkovem telesu (živčni, prebavni, mišični, krvožilni, imunski ...); spodbujajo zavedanje otrokovega lastnega telesa; mu pomagajo sproščati napetosti in strahove; dojenčka lažje umirijo in uspavajo; lajšajo bolečine (npr. pri izraščanju zob, po medicinskih posegih), blažijo prebavne težave ... Ob tem so tudi starši deležni številnih koristi masaže, saj umirjen in ljubeč dotik poskrbi za sproščanje hormona sreče - oksitocina, ki je pri mami eden od ključnih elementov za uspešno dojenje in pomemben dejavnik pri zmanjševanju tveganja za nastanek poporodne depresije, očetu pa pomaga, da lažje sprejme in poglobi svojo vez z otrokom. Starši so bolj zadovoljni, umirjeni in samozavestni v sprejemanju svoje nove vloge. Tečaj masaže dojenčka IAIM je namenjen družinam z dojenčki, starimi do 12 mesecev. Sestavljen je iz petih srečanj, ki potekajo v razmiku enega tedna, s čimer zagotovimo staršem, da lahko naučene prijeme doma usvajajo in jih postopoma vpeljujejo v svojo vsakodnevno rutino. Na tečaju pa staršev ne naučimo samo ma-sažnih prijemov, ki jih inštruktorji prikažemo na lutki, temveč jim predstavimo tudi uspešno rutino za odpravljanje oz. blaženje kolik ter drugih težav s trebuščkom. Program masaže dojenčka je profesionalno in strokovno dovršen, zato ga podpirajo številni zdravniki, pediatri, fizioterapevti, psihologi in drugi strokovnjaki. V več kot 100 državah sveta ga izvajamo za to usposobljeni certificira-ni inštruktorji masaže dojenčkov. V Sloveniji je ustrezno usposobljenih že več kot 100 certificiranih inštruktorjev in tudi na Ptuju delujeva dve certificirani inštruktorici masaže. Zdenka Hliš Kaaouana Špela Petovar tečaje masaže dojenčka IAIM na Ptuju vodi že več kot dve leti Organizira jih v družinskem wellness studiu Aura v Prešernovi ul. 27 ali individualno na domu. Programu IAIM sledi z vsem srcem, saj gre za izredno dovršen program, ki staršev ne nauči samo, kako masirati dojenčke, pač pa jim predaja tudi znanje o razvoju dojenčka. Nad tečajem masaže dojenčkov IAIM seje navdušila mama treh otrok Zdenka Hliš Kaaouana, ko seje s svojo hčerko sama udeležila tečaja. Lani je po opravljenem izobraževanju tudi sama postala certificirana inštruktorica. Na Ptuju tečaje za skupine in posameznike izvaja v Vodnikovi ulici 2. 20 Štajerski Križem kražem torek • 18. julija 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Na obali Velika mesta, sploh v Aziji, so mi bila vedno nezanimiva. Ves trušč, hitenje in množice ljudi me spominjajo na vse tiste negativne vplive na človeka, ki se jim na dopustu ali potovanju želiš izogniti. Nihče ne bo zaradi obiskovalcev spremenil svojega načina življenja, zato si pač pogledam, kar je nujnega in zanimivega, drugo pa pustim mimo. Zaradi vseh teh razmišljanj sva z Jernejem načrtno izpustila ogled Hošiminha, glavnega mesta Vietnama. f|r ¿i »m ■ IFM HUNG Ça Hita St 0i6i®«p MIIM-M« SiitaímOOO^BU« HUÉ ...... 308.000d HO CHÍ MINH 220.000d Ofl NÀNG 240.000d TñYNINH 308.000(3 H HA TRAf 07M8M Avtobus iz Kambodže je seveda krepko zamujal, zato smo v mesto prispeli šele zvečer. Za nameček pa avtobus ni ustavil na kakšni glavni avtobusni postaji, ampak pri pisarni prevoznika izven mesta. Na ulici nihče ni znal angleško, da bi mu znala pojasniti, kam želiva naprej, zato je bil to kar hud zalogaj. Na koncu sva dobila vsak svojo staro vojaško čelado, se usedla na motorje in odpeljali so naju v mesto do neke pisarne, kjer so za silo znali angleško. Iskala sva namreč nočni prevoz do obale, v letoviški W CAP -Vlp C TLVfM »; -m Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Nočni autobus je bil tokrat precej bolj udoben. Cenik avtobusnega prevoznika kraj NhaTrang, kjer sva imela v načrtu malo počitnikovati. Ko sva po nekaj ulicah iskanja to končno uredila, sva šla še hitro nabavit nekaj vode za na pot in dvignila novce. V Vietnamu se valuta imenuje dong, menjalni tečaj je pa tak, da sva v trenutku postala milijonarja. Teh ničel na bankovcih ni bilo ne konca in ne kraja, njihova vrednost pa je bila bolj kilava. Nočni avtobus je bil malce bolj udoben od tistega nekaj dni nazaj, le da so bili ležalniki še vedno prekratki za evropske noge. Ker so nečist Človek zgolj, samo gib trupa naprej, nazaj in vstran rusko kosova mesto ob samica sotočju nitro- rekor celulozni in ural lak it. mesto, po katerem se imenuje jad. morje usmerjenost, naravnanost s znak za množenje pokojni ameriški igralec perry lojze grozde hribovje, ki loči evropo inazuo ladja z dvema vzporednima trupoma električni prevodnik čudodelna posoda s kristusovo krvjo prašiček, ki še sesa grška boginja nesreče francoski igralec (jean) mesto v romuniji rimski hlsni bog hrvaški publicist kersovani breznogi plazilec miran tronteu otroci (slabs.) trik DUŠAN URSlč pesnik in pisatelj dolar Carassius gibelio Zraste od 15 do 35 cm, največ do 45 cm. Od navadnega koreslja se loči po obliki telesa. Ima nižji hrbet, podobno kot divji krap. Celo telo je srebrno sivo. Glava je majhna, s končnimi usti in brez brk. Dolga hrbtna plavut je konkavna, repna je močneje škarjasto vrezana kot pri navadnem koreslju. Spolno dozori v drugem letu življenja. Drsti se od junija do julija na zara-stlinjenih ali peščenih podlagah. Razmnožuje se z ginogenezo. Ikre se v zarodek in odraslo žival razvijejo brez oploditve. Razvoj ikre lahko sprožijo spermalne celice drugih ribjih vrst, kot so krap, ploščič, linj, koreselj, zlati koreselj in številne druge. Potomci takšnega načina razmnoževanja so same samice. Hrani se z rastlinskim planktonom, talnimi nevretenčarji in organskim drobirjem. Ribo imenujemo tudi babuška. Življenjski prostor: Živi v stoječih vodah in nižinskih, počasi tekočih, z rastlinjem bogatih rekah, ki redno poplavljajo. Preživi lahko izjemno neugodne razmere okolja. naju znova posadili čisto zadaj, so noge štrlele kakšnega pol metra naprej na naslednjega sopotnika, ki je verjetno zaradi opojnih vonjav v trenutku zaspal. Vedeti je treba tudi to, da se po Vietnamu veliko potuje po ovinkastih cestah z velikimi višinskimi razlikami, kar se je odrazilo tudi pri spanju v avtobusu. Spali nismo skoraj nič, ker smo se veliko kotalili drug proti drugemu, privezati pa se nekako nisi mogel, ker bi bil videti kot nažgan pacient na infuziji. Proti jutru se je cesta malo poravnala in ujeli smo nekaj spanca. Vietnam je v smeri sever-jug zelo podolgovata država, midva pa sva bila krepko na jugu. NhaTrang je priljubljeno letoviško mesto s približno pol milijona prebivalcev, najin načrt pa je bil, da si vzameva kakšne tri dni, da si končno spočije-va kot pravi dopustniki. Mesto ima namreč dolgo peščeno obalo, številne rekreativne površine in tudi nekaj zgodovinskih zanimivosti, ki bi jih lahko pogledala. Vodni park, žičnica po morju in drugi resorti dajejo pridih mondenosti, vseeno pa je bilo najino bivališče v solidnem hotelu nekaj ulic stran od plaže zelo poceni. Tudi tokrat sva naletela na visoko koncentracijo hotelov in šla malo povprašat o ceni in pogojih, pa je bilo vse zelo ugodno, da se nisva dolgo odločala. Sploh pa sva bila zjutraj, po nočni vožnji, precej utrujena, zato sva dopoldne 'prebivakirala' pod klimo in pri hladilniku z mrzlo pijačo. Malo dremanja nama je prišlo prav in po dveh dneh sva končno spet šla normalno nekaj pojest in raziskovat. Foto: Dani Zorko Človek v Vietnamu hitro postane milijonar. EREB - grško mitološko podzemlje, kraljestvo mrtvih, GRAL - čudodelna posoda s Kristusovo krvjo, IVENS, Joris - nizozemski filmski režiser KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 18. julija 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Slovenija • Alenka Godec končuje svoj novi album Napoveduje veliko in nostalgično presenečenje Alenka Godec bo v začetku jeseni izdala album So najlepše pesmi že napisane 3, te dni pa že predstavlja novi singel Hiša nasprot sonca. Foto: Sašo Radej Priljubljena pevka uživa dopust, čeprav bo kratek, saj končuje svoj novi album. Tretji singel s prihajajočega Alenkinega albuma priredb So najlepše pesmi že napisane 3, ki je ugledal luč sveta, je Hiša nasprot sonca, legendarna skladba Petra Lovšina in Vitezov obložene mize. Izšla je pred točno tridesetimi leti na istoimenskem albumu, glasbo in besedilo pa je napisal nihče drug kot Lovšin. Novo podobo je skladbi nadela že izkušena zasedba odličnih glasbenikov pod vodstvom pro-ducentov Janija Haceta in Martina Štibernika, skladbo pa so posneli v Štibernikovem studiu Marsh. Prvega ne pozabiš nikoli Prvi album So najlepše pesmi že napisane je izšel že pred več kot desetimi leti in se je s svojimi trinajstimi modernimi priredbami slovenskih zimzelenih skladb zasidral na prvem mestu lestvice najbolj prodajanih albumov in tam ostal kar 60 tednov. Skladba Vsak je sam je takrat postala najbolj predvajana skladba na radijskih postajah v Sloveniji. Izjemna vokalna interpretacija Alenke Godec in sveža instrumentalna preobleka Janija Haceta sta botrovali izjemnemu izdelku, ki se mu je bilo težko upreti. Na prvem albumu iz sage So najlepše pesmi že napisane najdemo zaklade iz slovenske glasbene zakladnice, kot so Danes bo srečen dan, ki jo je v originalu zapel Tomaž Domicelj, Maja z biseri (Janez Bon-čina Benč), Vsi ljudje hitijo (Neca Falk), Dekle iz zlate ladjice (Ditka Haberl), Julija (Aleksander Mežek) in še mnoge druge uspešnice iz zlatih let slovenske popevke. Dve leti kasneje, leta 2010, je izšel še drugi del albuma So najlepše pesmi že napisane II. Na njem najdemo pesmi, kot so Življenje je lepo, Ti si moja roža (Videosex) in Ne bom pozabil na stare čase (Faraoni). Album So najlepše pesmi že napisane 3 bo izšel letos jeseni, ustvarjala pa ga je preverjena, zmagovalna ekipa, ki je sodelovala že pri prvih dveh izdelkih. Tudi na tem albumu bodo sodobne izvedbe nepozabnih slovenskih skladb, od katerih sta Gremo na morje in Spomin že izšli kot singla. Iskrena sporočila, ki jih prenašajo te uspešnice, so že v preteklosti dosegla srca starih in mladih in gotovo tudi tokrat ne bo nič drugače. A. M. Foto: Arhiv M24 Dinamitke so Damjana Golavšek, Alenka Godec in Simona Vodopivec Franko. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 8 9 6 7 6 5 8 3 6 4 2 1 7 6 9 5 8 4 2 3 7 3 8 6 4 6 3 5 2 9 1 3 4 7 5 1 9 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ O Bik ¥¥¥ €€ OOO Dvojcka ¥¥ ©©© €€ O Rak ¥¥¥ ©© € OO Lev ¥ ©©© €€€ OO Devica ¥¥¥ ©© € OOO Tehtnica ¥ ©©© €€€ OO Škorpijon ¥¥ €€ OOO Strelec ¥ ©©© € OO Kozorog ¥¥ ©© €€€ O Vodnar ¥¥¥ €€ OOO Ribi ¥¥ ©©© € OO Velja za teden od 18. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog 21. julija 2023. - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvlca 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3,2250 Ptuj, do ponedeljka, 24. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tedni k@radio-tedni k.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Ivan Vinko, 2323 Ptujska Gora Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Poslovna in druga sporočila torek • 18. julija 2023 arodno v K^radioPTUI Laha vite Štajerski TEDNU Ptuj 2023 Mestni trg Ptuj9 1. septembra 2023, ob 19.30 ""tet----1 -lir torek • 18. julija 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. Umrli so: Stanislav Bratuša, Mezgovci ob Pesnici 59, roj. 1959 - umrl 9. julija 2023; Marija Toplak, roj. Brenčič, Nova vas pri Ptuju 103, roj. 1940 - umrla 5. julija 2023; Ivan Sušnik, Biš 39, roj. 1961 - umrl 7. julija 2023; Jožef Ornik, Biš 60, roj. 1955 -umrl 13. julija 2023; Miran Čeh, Pacinje 10a, roj. 1970 -umrl 12. julija 2023. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.SQgula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihl«r®radi»f«dmk.s tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju. (Immanuel Kant) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Angele Ketiš IZ RAJŠPOVE ULICE 1 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji bili blizu in jo boste ohranili v lepem spominu. Zahvala tudi gospodu župniku za cerkveni obred, gospodu Aljažu Kolariču za odigrano Tišino in Foto Langerholc za fotografiranje pogreba. Žalujoči: sinovi z družinami Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN 17. julija 2023 mineva 30 let, odkar je zapustil zemeljski svet Franc Majcen MURETINCI 64A Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da se je v 87. letu starosti od nas poslovil dragi brat, svak, boter in stric Franc Kukovec IZ BUKOVCEV, nazadnje oskrbovanec DU Muretinci Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali za svete maše. Hvala gospodu župniku, pevcem, godbeniku, govornikoma, občini Markovci ter nosilcema državnih simbolov. Posebej pa bi se radi zahvalili osebju DU Muretinci in internemu oddelku SB Ptuj. Žalujoči: vsi njegovi PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si PAHOR ZASENČIL PREDSEDNICO Nataša Pire Nlusar se obnaša kraljevsko in spodbuja ideološke delitve ZAPUŠČINA REŠIČA LOREDANA Pogorišče in čistke na ministrstvu za zdravje INTERVJU: IRENA ŠINKO, ministrica za kmetijstvo Pečena kri je izvrstna z belim kruhom in česnom KRAJA IDENTITETE Helena Blagne kopira pokojno Simono Weiss TOREK, 18. iulii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Rožmarin fest v Majšperku 2009 11:20 Utrip Ormoža 12:05 Naj zaigra tamburica, Maribor 2020 13:50 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Maroltovo srečanje odraslih FS 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Vročica Monsbergške noči, 2022 21:30 Zapojmo prijatelji 22:30 Starpoint prodajno okno 23:40 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDMK SREDA, 19. juli 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Koncert pevk ljudskih pesmi Žitni klas, 2015 11:00 Regratov cvet v Staršah 12:30 Starpoint prodajno okno 13:30 Video Strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Žetev v Zlatoličju 19:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Večer ljudskih pesmi in običajev, 2019 21:40 4. kloštrski večer, Ptuj 2016 22:40 Starpoint prodajno okno 23:45 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptV.si Uredništvo: Dornava 22-2 DORN AVA; ' ' <: g ' > pt v s kontakt; 7S4 00 33: 041 61S 044: www.5iptv.5i ČETRTEK, 20. julij 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Kronika iz občine Dornava 10:45 20 let Lukaric iz Dornave 2011 12:45 Starpoint prodajno okno 13:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 koncert Pihalne godbe Dornava 2010 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Mini maturanti vrtca Dornava 20:35 30 let OFS Mladi lukari Dornava 2015 22:00 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani 24 Štajerski Črna kronika torek • 18. julija 2023 Slovenske gorice • Silovito neurje odkrivalo strehe in podiralo drevesa Ponekod brez elektrike tudi nekaj dni Močna nevihtna linija, kije minuli četrtek v zgodnjih jutranjih urah prešla Slovenijo in s seboj prinesla rušilne sunke vetra, ki so presegli celo sto kilometrov na uro, močne nalive in točo, ^ni prizanesla Slovenskim goricam, že tako prizadetim zaradi majskih poplav in plazov. Orkanski veter je odkrival strehe. Kot je znano, je bilo neurje še posebej silovito zato, ker sta se čez Slovenijo pomikala dva izrazita nevihtna sistema, ki sta ustvarila tako imenovani »bow echo« efekt - uničujoč vremenski pojav, ki ga bolje poznajo v Ameriki, kjer ga primerjajo celo z ne preveč močnim tornadom. Najhuje v Sveti Ani Tokrat so jo najbolj skupili v občini Sveta Ana, kjer je poškodovanih veliko objektov, tudi stanovanjskih, zaradi podrtih dreves so bile ceste zaprte, škoda pa je ogromna tudi na poljščinah, zlasti na območju doline Ščavnice. Po besedah Francija Or-nika, vodje lenarške enote KGZ Ptuj, tako katastrofalnih posledic Slovenske gorice v zadnjih 30 letih še niso doživele. »Izruvalo je ogromno dreves, podiralo in lomilo je celo gozdna drevesa, kar se redko zgodi. Na koruzi, ki je dobesedno zabita v zem- ljo, je škoda stoodstotna. Ječmen so na srečo večinoma že poželi, so pa močno poležene njive s pšenico. Okleščeni so seveda tudi vinogradi.« Škoda je tolikšna, da je še niso mogli niti približno oceniti, bo pa ogromna, sanacija pa dolgotrajna in zahtevna. V Lenartu je bilo na delu več kot sto gasilcev iz celotne Gasilske zveze Lenart, ki so ljudem pomagali pri prekrivanju streh ter odstranjevali podrta drevesa s cest, da so bile znova prevozne. Škodo so utrpeli tudi kulturnozgodovinski spomeniki: na gradu Hrastovec je veter odkril streho na dveh stolpih in slemenjake na zahodnem delu gradu, zaradi padajoče opeke pa so bila poškodovana štiri vozila, parkirana v bližini. Prizanesel ni niti strehi na cerkvi svetega Lenarta in župnišču. Okolico cerkve so zaradi nevarnosti padanja strešnikov ogradili z vrvjo. Spodnje parkirišče Foto: PGD Sveta Trojica Zaradi podrtih dreves so bile neprevozne številne ceste; neprehodne pa so bile tudi stopnice, ki od Trojiškega jezera vodijo do cerkve Svete trojice. je bilo zaprto, župnik Marjan Pučko pa je ljudi pozval, naj v bližini cerkve pazijo, kod hodijo. Poškodovani kulturni spomeniki Župan Janez Kramberger meni, da je po prvih ocenah na lenarški cestni infrastrukturi nastalo za 50.000 evrov škode, skupna škoda na razkritih strehah 13 objektov pa naj bi znašala približno 55.000 evrov. Prostovoljni gasilci so v občini Sveta Trojica posredovali v 20 intervencijah, zaradi višine več kot 30 metrov je bila gotovo najtežja tista na cerkvenem ostrešju. Tudi v drugih slovenskogoriških občinah so gasilci odstranjevali podrta drevesa in čistili ceste, strehe pa so na srečo ostale cele. Razen ponekod poležane pšenice, ki je še niso poželi, ni večje škode na pridelkih. Dolgo pa je bila motena oskrba z električno energijo. Na Elektro Maribor so povedali, da je bilo zaradi neurja brez elektrike več kot 50.000 odjemalcev, na odpravljanje napak so na teren nemudo- ma poslali vse razpoložljive ekipe. Škoda je bila očitno velika, saj so bile Slovenske gorice »v temi« tako rekoč še ves dan, Elektro MB pa je ponekod okvare na omrežju odpravljal tudi več dni. Senka Dreu Koruza v Sveti Ani je povsem uničena. Starše • Vse več prijav zaradi košnje trave ob nedeljah Redarji nad tiste, ki kosijo ali žagajo v nedeljo V poletnem času je eno izmed tedenskih opravil tudi košnja trave. Večina se tega precej hrupnega opravila loti med tednom, nekateri pa imajo čas za to samo ob koncih tedna ali praznikih. V nekaterih občinah je to dovoljeno, v drugih pa ne. Foto: Pexels V občini Starše ob nedeljah in praznikih nista dovoljena košnja ali žaganje. V občini Starše so v zadnjem času prejeli precej prijav motenja miru ob nedeljah, in sicer zaradi košnje trave z motornimi kosilnicami in dela na polju s kmetijsko mehanizacijo. Vsi ti občani kršijo 12. člen Odloka o javnem redu in miru občine Starše. V slednjem je opredeljeno, da je prepovedano od ponedeljka do sobote od 22. do 6. ure naslednjega dne in ob nedeljah ter praznikih ves dan oz. do 6. ure naslednjega dne uporabljati kosilnice, škropilnice, motorne žage in druge naprave z motorji, vrtalne in brusilne stroje, kladiva in žage ter izvajati druga hrupna hišna opravila. Prepoved ne velja za dela, ki so posledica nujnih vzdrževalnih del, in nujna kmetijska dela. Globa 150 evrov Na zahtevo pritožnikov bo redarska služba izvajala nedeljske kontrole. Kršitelje bodo prvič vljudno opozorili, pri ponovnih kršitvah pa bodo morali plačati globo v višini 150 evrov. Pravila javnega reda in miru so sicer zapisana v Zakonu o javnem redu in miru, ki prepoveduje nedovoljen hrup, vendar le ponoči med 22. in 6. uro. Tudi preglasna glasba ali govorjenje, ki motita mir ali počitek ljudi in nista posledica dovoljene dejavnosti, se kaznujeta z globo. Občina lahko omeji košnjo, čeprav zakona ni Povzročanje hrupa z drugimi sredstvi, na primer vrtnimi, kmetijskimi in drugimi orodji, v dnevnem času med tednom in tudi ob nedeljah ter praznikih sicer ni prepovedano. Lahko pa, podobno kot so to storili v Staršah, posamezna občina v občinskem odloku določi omejitve uporabe kosilnic in drugih strojev, ki se uporabljajo za izvajanje v gospodinjstvih. Estera Korošec CP "S3— Ves o. o Rojstva: Špela Šegula, Juršinci 61 a, Juršinci - deklica Mia; Barbara Bel-šak, Mestni Vrh 6a, Ptuj - deklica Olivija; Jasna Jurič, Tomšičeva ul. 35, Slovenska Bistrica - deklica Hana; Katja Petek, Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah, Benedikt - deklica Ela; Mojca Babšek, Šikole 24, Prager-sko - deklica Nika; Diana Janžič, Pretrež 35a, Laporje - deček Adrian; Katja Žuran, Krčevina pri Vurbergu 128, Ptuj - deček Lan; Laura Šauperl, Lomanoše 46, Gornja Radgona - deklica Neža in deklica Mila; Tina Kaučič, Blatnikova ul. 12, Maribor - deček Irinej; Petra Planinšek -deklica Mia; Lara Kosi - deček Tim; Barbara Gobec - deklica Ajša. Poroke - Ptuj: Denis Kolarič in Katja Prejac, Formin 10a; Roman Ma-jerič, Sp. Velovlek 8, in Monika Predikaka, Župečja vas 21; Sebastijan Lorger in Monika Čakš, Aškerčev trg 14, Šmarje pri Jelšah. O'--- %Cb C C CP C?« C?""* » * „ Marjeta (20.) grom in strelo obeta. Danes bo sončno in vroče, popoldne in zvečer bodo možne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 17 do 22, najvišje dnevne od 30 do 35 °C. OPOZORILO IN OBETI Danes popoldne in zvečer je povečana verjetnost za močne nevihte povsod po Sloveniji. Možna bodo krajevna neurja s točo, sunki vetra in močnimi nalivi. V sredo bo deloma sončno, sredi dneva bodo nevihte od severa zajele večji del Slovenije. Napoved za Podravje Foto: FO Vir: ARSO