•• nlafana ? cotovfnL Leto XIV., štev, 287 _ Ljubljana, sobota 9« decembra 1933 Cena t.— Din u^iavuuiivo. cjuoijaua, tvnalijeva uiica &. — 1'eleton S t. 3122, 3123, 3H4. 3125, 3126. LnaeraLni oddeleK: LJubljana. Selen-Ourgova ul 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica «L 11. — releton »t 24/S5 Podružnica Celje Kocenova ulica d t. 2. — TeletoD St 190 Kationi pri pošt ček zavodlb: Ljubljana St 11 842, Praga fiislo 78.180, VVlen *t 105241 NaroČi mm uuim uiceecuc uxn — Za tnozemstvc Din 40.— Urediiifitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122. 3123. 3124, 3125. 3126 Mariboi Gosposka ulica 11. Teleton *t 2440 Celje. StrossraayerJeva ulica fttev. L Teleton St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Socialno zavarovanje v Nemčiji Narodno-socialistični pokret v Nemčiji hoče dati tudi socialnemu zavarovanju svoj posebni pečat, novo obliko in nov duh — vse v skladu z »velikimi načeli« tega pokreta, kakor stalno podčrtavajo njegovi predstavniki. V Berlinu posluje narodno-socialistični odbor za socialno zavarovanje, ki išče novih poti in smeri v delavskem zavarovanju. Nemško delavsko zavarovanje je najstarejše zakonito urejeno zavarovanje, saj datira že iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Zato je imelo veliko tradicijo in močno izdelane oblike. Stavba nemškega socialnega zavarovanja j; bila Nemcem v ponos, drugim v vzgled. Osnovni motivi pri ustvarjanju delavskega zavarovanja so bili lepi, moralni in tudi v skladu z rasno politiko današnjega režima: ohranitev in poplememtev naroda, nemškega delavca in nameščenca. Toda ta osnovna ideja je bila zata-jena in uničena, ker je ustanova delavskega zavarovanja postala preveč orožje politike in marksističnega razrednega boja. Zato zahtevajo hitlerjevci temeljite reforme tudi v socialnem zavarovanju. Reformatorji očitajo zavarovanju pred vsem to, da je opustilo individualno zdravljenje, da je prepleteno z neokretnim birokratizmom in da se ie izločilo iz vsenarodne solidarnosti z ustanavija-niem lastnih bolnišnic, zdravilišč, apotek in ambulatorijev, kar da je umčilo mnogo malih eksistenc. Zavarovanje je, pravijo hitlerjevci, zatrlo čut solidarnosti, oživel je materialistični nazor, izražen v računu: kar sem v zavarovanje plačal, najmanj to moram od zavarovanja nazaj dobiti. Hitlerjevci zahtevajo, da se mora socialno zavarovanje vrniti k svojemu prvotnemu poslanstvu ter res postati etičen činitelj v narodnem življenju in posebej še pospeševatelj — rasne politike. Reformni načrti še niso izdelani, ali vsaj ne objavljeni. Med drugimi se pojavlja misel, da je socialno zavarovanje reformirati v smeri prisilne štednje; reformatorji zavračajo predlog, da bi se socialno zavarovanje spremenilo v sistem državne preskrbe državljanov. Misel prisilne štednje ni simpatična, ker pomeni podražitev zavarovanja in je v njej ubit vsak čut solidarnosti. Prizadeti t i bili zlasti brezposelni in 3tabc plačani delavci ter delavci z veliko družino. Praktično vrednost pa ima ideja, da bi v bolniškem zavarovanju zavarovanci, ki se daljšo ciobo dajatev ne poslužujejo, dobili neko refundacijo prispevkov. Sistem prisilne štednje bi nujno zahteval, da se v?e daiatvfi v naravi spremenijo v dajatve v gotovini, kar pa bi lahko postalo zelo nevarno in bi moglo obrezuspešiti namen in cilj socialnega zavarovanja. Iz vseh teb razlogov se večina sedaj odločujočih socialnih politikov nagiba še vedno k ideji zavarovanja v današnji obliki, vendar pa s temeljitimi reformami. V invalidnem zavarovanju hočejo ukiniti vse male rente, zato pa zvišati rente za otroke in vdove. Pri letnem zaslužku nad 3000 mark naj bi tudi polna renta ne presegala 60% zavarovanega zaslužka. V bolniškem zavarovanju naj bi se soodgovornost zavarovancev na uspešnem razvoju zavarovanja ojačila na način, da bi se jim vračala ena četrtina prispevkov, ako dajatev bolniškega zavarovanja sploh niso uživali ali samo v skromnem obsegu. Drugi zopet predlagajo namesto vračila prispevkov uvedbo dopustov na račun bolniškega zavarovanja. V tem predlogu je skrita misel nekakega preventivnega zavarovanja, ki je gotovo vredna uvaževanja. Zdravniški honorarji za isto osebo naj bi bili maksimirani; ta predlog je naperjen proti neomejeni svobodni izberi zdravnikov, ki je uvedena v nemškem zavarovanju. Bolnik naj bi pri zdravilih nad 50 mark nosil polovico stroškov sam. Zelo številna so razmotrivanja o ukinitvi sanatorijev, bolnic in apotek v lastni režiji bolniških blaga jen in o njihovi prepustitvi privatnikom. Višina denarne podpore naj bi bila diferencirana po družinskih članih in omejena navzgor na 75% osnovne mezde. Zanimivo je naziranje, da telesno slabe osebe sploh nimajo pripadati obveznemu socialnemu zavarovanju. Za slabiče naj skrbi država iz naslova ubožnega skrbstva. Zavarovalno skupnost naj tvorijo samo zdravi in močni, ki so sposobni, da vse svoje energije razvijajo v korist naroda in države. Kar se tiče organizacije zavarovanja se skladno s stremljenjem po stanovski državi zopet pojavlja stara misel po ureditvi zavarovanja na podlagi posameznih strok ali poklicev. Vsaka večja stroka naj tvori zase skupnost, ki je tudi v pogledu izvajanja bolniškega zavarovanja samostojno organizirana. Moderna ideja o unifi'hijena vrnit: se v reformirano Društvo narodov. Zdi se. da bo Suvich prinesel s seboj tozadevne predloge. Henderson upa London, 8. decembra, g. Predsednik razorožitvene konference Henderson je danes v razgovoru z novinarji izjavil, da je ves kolektivni sistem miru v nevarnosti, vendar pa upa, da se bo z diplomatskimi po gajanji med posameznimi državami posrečilo doseči mednaroden dogovor. Cerkev in sedanji režim v Avstriji Sklep avstrijske škofovske konference o depolitizaciji katoliške duhovščine bo izveden brez odpora Dunaj, 8. decembra, d. Katoliški, duhovniki v Avstriji so v smislu sklepa konference avstrijskih Škofov, ki mora biti izveden do 15. t. m., že pričeli odlagati svoje mandate v javnih zastopstvi. Dosedaj ni opažati nikjer nobenega odpora in se pričakuje, da bo sklep škofovske konference v določenem roku tudi dejanski izveden. »Wiener Neueste Nachrichten« pišejo: Nobenega dvoma ni, da bo sklep škofovske konference našel odobravanje vsega prebivalstva Avstrije. Priznati se mora, da ie zamen,iavanje vere in politike, ki je neizogibno, če se združujejo duhovniški posli in politični mandat v Isti osebi, mnogo pripomoglo k poostritvi nasprotje v in raz-vnemanju političnih strasti. Zato Je povsem pravilno, če je konferenca avstrijskih škofov sledila nemškemu zgledu in umaknila duhovščino iz politike. Na dobrodejnem končnem učinku ne more ničesar izpreme-nlti deistvo, da je bHa v Nemčiji država, v Avstriji pa cerkev pobudnica za popolno ločitev med cerkvijo in državo. »Reichspost« nagiaša, da so morali obstojati nieni vzroki, zaradi katerih se je odločil avstrijski episkopat za tako daleko-seižen sklep. Episkopat sam poudarja v objavi svojega skleda, da ga je sprejel po temeljiti presoji, in sicer glede na sedanje posebno kočljive politične razmere. Kratek rok, ki je bil določen duhovnikom, sodelujočim v političnem življenju, za izvršitev sklepa škofovske konference, označuje še bolj jasno veliko resnost tega ukrepa. Za stranko, katere programatična načela so doslej omogočala duhovščini politično udej-stvovanje, pomeni odpoklic duhovniških mandatarjev izgubo, ki se ne bo lahko poravnal ter ogromno žrtev, ki ji je naložena zaradi vlšMh interesov.' Na mah se mora krščansko-socialna stranka odreči znatnemu številu svoj:li najbolj spretn;h in najbolj preizkušenih govornikov, svetovalcev in voditeljev. Izvršiti bo morala največje napore, da bo čim prej nadomestila izpraznjena mesta z laiškimi močmi. Sklep konference avstrijskih škofov je bi! za katoli- čane v Nemčiji izveden v konkordatu. Z njim je bila odpravljena s sveta razlika, kL bi jo mogla propaganda za tretjo državo brez dvoma izkoristiti z naraščajočo intenzivnostjo kot orožje proti vodilni politični sme,rj v Avstriji. To namero je prehitel avstrijski episkopat s sklenjenim izenačenjem. torej z dejanjem, kj mora brez dvoma koristiti sedanji politični smeri v Avstriji. Razorožitvena pogajanja Pariz, 8. decembra. A A. Zunanjepolitični odbor poslanske zbornice je poveril predsedniku Herriotu nalogo, naj zaprosi od zunanjega ministra Boncourja informacije o razgovoru poslanika Ponceta s Hitlerjem. Poslanec Ybarnegaray se je zavzemal za neposredne razgovore med Nemčijo in vlado nacionalne unije, ki bi se opirala na prenovljeno francosko vojsko, Her-riot je pa nastopil bolj za razgovore v okviru Društva narodov. Naposled je odbor razpravljal tudi o posaarskem vprašanju in sklenil pozvati vlado, naj zahteva od Društva narodov, da se plebiscit I. 1935. izvrši po določbah versailleske mirovne pogodbe. Pariz, 8. decembra, č. Snoči se je sestal ruski poslanik DovgalevsJci z zunanjih ministrom Boncourjem in ga informiral o posetu Litvinova v Rimu ter o stališču Rusije glede razorožitvenih problemov. Z ruskim poslanikom je konferiral o ;stem vprašanju tudi predsednik razorožitvene konference Henderson. Litvinov v Varšavi Varšava, 8. decembra. AA. Litvinov je davi ob 6. prispel na varšavsko postajo. Sprejel ni nikogar in tudi ni podal nobene izjava. 2e ob 7. ia nadaljeval vožnjo proti poljsko - ruski meji. Italijansko odlikovanje Gdbbetsa Berlin. 8. decembra. AA. Italijanski kral} je odlikoval ministra za propagando Gdb-belsa z redom italijanske krone, ki mu ga r? izročil italijanski poslanik obinem z lastnoročnim pismom predsednica italijanska vlade Muesolinija. % Razveseljiv glas od meje Obmejno učiteljstvo za požfvljenje narodno-obramb* nega dela Maribor, 8. decembra že večkrat imo bili prisiljeni opozarjati na žalostno dejstvo, da pri nas smisel za narodno-obrambno, za manjšinsko delo, od prevrata sem katastrofalno pojema, da nismo znali svojih temu cilju posvečenih organizacij vzdržati in ohraniti na oni viši. ni, na katero jih je povzdignila narodna zavednost in požrtvovalnost naših prednikov v težavnih avstrijskih časih. Če si nočemo zakrivati oči, moramo priznati, da v narodno-obrambnem delu celo močno popuščamo in nazadujemo. Pri tem položaju moramo biti veseli vsakega pozitivnega pojava in s posebnim poudarkom pozdravljati vsako afirmacijo delavoijnosti in smisla za pereče nacionalne potrebe. Zato smo vzeli iniciativo učiteljstva, da se vsaj ob naši severni meii pokrene narodnoobrambno delo z mrtve točke, z zadoščenjem na zna®je. Minulo so. boto se je učiteljsko udruženje za Maribor, levi breg,_ torej okoliš, ki obsega največji del mejnega pasu — posvetovalo o potrebi poglobitve in koncentracije prizadevanja za nacionalni podvig naše meje in za amotreno, času primerno reorganizacijo institucij, ki že obstojijo. Resolucija obmejnega učiteljstva dokazuje, da v njihovih vrstah še živi oni stari idealizem, ki smo ga bili vajeni srečavati pri starejših učiteljskih organizacijah, in da tudi eksistenčne težave in življenjske skrbi niso zamorile njih nacionalne žila-voati in vesele borbenosti. Morda ne bo vsaka izražena misel doživela utelešenja, toda upati smemo, da bo sedaj, ko je led prebit, kmalu mogoče opažati znamenja novega življenja. Seveda pa bo treba glasove z naše meje poslušati, in kar je glavno, z vso resnostjo upoštevati. Kdo je 'bolj upravičen govoriti o težavah našega obmejnega prebivalstva, o njegovih materialnih in duševnih potrebah, kakor naš narodni učitelj, ki živi v sredi naroda, ki deli ž njim skrbi ln življenjske stiske, ki ima neposredno pot v srce in duše mladega rodu? Naši vzgojni veščaki brez dvoma najbolje vidijo nedostatne predpogoje nacionalne in državljanske vzgoje ljudstva ravno tam, fcjer je take vzgoje najbolj treba. Gradnja dostojnih komunikacijskih zvez, skrb za šolska in druga javna poslopja, ki ne bodo že od daleč izgledala kot klavrni spomeniki naše revščine, niso ob meji samo gospodarskega in socialnega pomena, marveč so morda v prvi vrsti eminentno nacionalna zadeva, če danes, po petnajstih letih narodne svobode ves naš Kozjak nima menda niti ene res uporabne vozn« ceste v jugoslovensko zaledje, dočim se zveze na nemški sever vzdržujejo in ustvarjajo še nove, ni to ravno zaželjen nazorni pouk, ki bi ljudstvo vnemal to gojil nacionalno samozavest in narodni ponos. Zastarele in zanemarjene kolibe naših Sol, uborna zavetišča za obmejne tn carinske straže, preveč kričeče kontrastirajo s skrbno ta smotreno zgrajenimi poslopji tik onstran meje in močno ovirajo narodnega delavca, ki stremi za tem, da vlije v srca starih in mladih ljubezen in vdanost do domovine in narodne skupnosti, če k temu še dodamo, dejstvo, da nitn na tako važnih obmejnih šolah niso vsa sistematizirana in nujno potrebna službena mesta zasedena, potem lahko razumemo stavek iz resolucije: »Kako žalostno slabotne in šibke so po večini naše obmejne nacionalne postojanke, na« j« r resnici sram povedati.< Obmejno učiteljstvo pa nI iznašalo samo pritožb, postavilo se je na pozitivno stališče in se odločilo za aktivno tvorno delo Danes niso take razmere, da bi se samo klicalo po pomoči države in banovine, lastna prostovoljna požrtvovalnost res narodnega občinstva mora nadomestiti, česar iz javnih sredstev ni mogoče ustvariti v tako popolni meri, kakor je za izredne razmere potrebno. Ni samo pri nas tako; v vsaki državi sloni velik del skrbi za manjšinske in obmejne potrebe na ramah zasebne organizirane požrtvovalnosti. Svoj čas smo poročali, koliko premore češki narod za svoje narodno obrambne organizacije. 'Imamo pa pomemben vzgled v še bolj neposredni bližini. Skoro istočasno, ko je zborovalo naše obmejno učiteljstvo, je izšel v Avstriji v milijonski nakladi oklic, ki napoveduje najintenzivnejšo akcijo v vseh narodnih krogih, da se še tekom bodočega leta dovrši znana zbirka »sto milijonov grošev«. Po pravici naglaša ta oklic, da noben izgovor z gospodarsko krizo ali z negotovostjo političnih razmer ne more opravičiti izbegavanja pred žrtvami za nacionalno obrambo. Narod, ki za ohranitev svojih, nevarnosti ijjpostavljenih sinov ne žrtvuje zadnjega groša, ni vreden živJJe-nja in svobode. Ta resnica velja tudi za nas. Velja prav za prav še bolj, ker so naše obmejne potrebe občutnejše ln bolj neodložljive. Vzgled iz Avstrije pa moramo tem bolj upoštevati, ker nas pogled preko meje uči, da naše težkoče nikakor ne vzdrže primere I z današnjimi avstrijskimi težavami, ki niso samo gospodarskega značaja, temveč obstoje v prvi vrsti v notranjepolitični razdvojenosti ta nesigurnosti, ki sega do korenin. Obmejno učlteMetvo je ob enajsti url povzdignilo Bvoj glas. Zdi 6e nam važno, da klic k delu in koncentraciji ne izzveni brez odmeva in da se sliši tudi v centrali naše obrambne organizacije. Vodstvo našega manjšinskega dela se odslej ne bo moglo s pridom sklicevati na neugodno razpoloženje za večjo intenzivnost drobnega deia, ako ne bo pritegnilo kvalificiranih sil, ki so mu na razpolago. Kritika na ptujski Ciril-Metodovi skupščini še ni rodila vidnih sadov. Pa vendar gotovo ni nikogar, ki bi ob poraznem ptujskem poročilu ne priznaval, da tako ne moie in ne sme iti dalde. Težko je pred javnostjo govoriti o podrobnostih ptujskih razprav, ker nikdo rad pred svetom ne razkriva svoje žalostne slave. Pričakovati pa bi bilo, da poklicani čindtelji upoštevajo in sipoštujejo nasvete in svarila onih, ki vedo, v čem obstoji naša rana in obenem razodevajo voljo pomagati pri njegovem ozdravljenju. Potrebno W bilo, da se v central! re-spektirajo direktive, ki Jih Je začrtala le gitimna instanca — zbor pooblaščenih delegatov. Treba pa je tudi, da se umakne konservativnost oni notranji obnovi, ki Jo nacionalna stvar nujno zahteva in ki ne bo dopuščala, da ostanejo ob strani oni, ki so voljni in sposobni za pozitivno delo. Pozdravljamo pogumno iniciativo obmejnega učiteljstva ta želimo, da bi pomenjala začetek novega dela in nove dobe. Vsa res narodna javnost bo pozorno sledila obljub Ijenemu podvigu nacionalne aktivnosti ter mu bo posvetila vso 6Vojo podporo. Umetnostna razstava v Mariboru Maribor, 8. decembra Ob 11. dopoldne je bila v terasni dvorani pri »Orlu« otvorjena umetnostna razstava petorice ob navzočnosti mestnega župana dr. Lipolda, sreskega načelnika Milana Makarja, višjega državnega tožilca dr Jamčiča ter mnogoštevilnih predstavnikov mariborskih šol, uradov in organizacij in prijateljev umetnosti, ki jih je pozdravil vse v imenu razstavljajočega kluba petorice prof. Karol Jirak. Razstavili so akademski slikarji prof. Sirk od Sv. Lenarta v Slov. goricah, Karol Jirak in Ivan Kos iz Maribora, Fran Košir iz Ptuja in Didek iz Celja. Okoli 30 del je v o!ju, akvarelu, pa-stelu in grafiki Razstava je ena najboljših naših domačih razstav v Mariboru, zlasti zato, ker kaže enotno usmerjenost razstav-Ijajočih umetnikov. Odprta bo do 22. L m. vsak dan od 9. do 14. GOSPODARSTVO Ugodnejši razvoj državnih financ Davčni zakon pred finančnim odborom Spreminjevaku predlogi narodnega poslanca Ivana Mo- horiča glede zgradarine Beograd, S. decembra, p. V Narodni skupščini je začel danes dopoldne zasedati finančni odbor, v katerem se je takoj pr čela specialna diskusija o zakonu glede spremembe ;n dopolnitve zakona o neposrednih davkih. Finančni minister dr. Djordjevič je podal na seji kratek ekspoze, v katerem je predvsem vzporejal stari zakon o neposrednih davkih z novimi spremembami, kakor jih je predložil v svojem novem zakonskem načrtu. V podrobni razpravi je bilo nato sprejetih nekaj členov. Člen 1. in 2. sta bila sprejeta neizpremenjeno. O členu 3„ ki govori o zgradaritii se je razvila debata, v kateri je narodni poslanec g. Moho-rič zahteval, da se v členu izvedejo spremembe v smislu zakonskega osnutka, ki ga je predložil in ki ima namen, da se zgrada-rina uredi na osnovah davčnega zakona in v smislu ustave. Člen 3. in 4. sta bila rezervirana. Cl. 5. je bU sprejet nespremenjen, o členu 6. pa bo finančni odbor nadalje razpravljal jutri, ker je narodni poslanec g. Mohorič predlagal, da se malim obrtnikom v mestih m trgih davek na enak način pavšalira, kakor obrtnikom po vaseh. Glede na paragrafe, ki so na dnevnem redu, je narodni po-sianec g. Mohorič predlagal naslednje spremembe: 1. odst. 15. točke, čl. 32 zakona o neposrednih davkih, naj se spremeni tako, da se v njem navedeni znesek 50.000 Din zniža na 10.000 Din. (V bodoče naj bi bile od zgradarine oproščene le one zgradbe posestnikov zemljišč na deželi, katerih skupni katastrske dohodek ne presega 10.000 dinarjev, namesto 50.000 Din.) V 3. odstavku iste točke naj se dosedanjemu besedilu doda: »Ce znaša ta dohodek več kot 6000 Din letno« (to pomeni, da se naj v bodoče za poljedelca smatra tudi oni. ki se poleg poljedelstva bavi z drugim pridobitnim poslovanjem, predvsem torei z obrtjo, ali on*, ki ima dohodek iz razmerja stalne javne alti zasebne službe, dokler ta dohodek ne nreseg-3 fW>0 D:,n letno) Ob konou iste točke naj se doda nov odstavek: Kmetje izgubijo pravico na osvoboditev od davka na zgradbe, če oddajo v času sezone kak del zgradbe v najem. V takem primeru se daveik odmeri po faktič-nem znesku naj-eminune. K 17. točki istega čl. 32. naj sledi Se 18. točka z naslednjim besedilom: Zgradbe delavcev tn njihovih vdov po vaseh, ki razen dohodkov iz službenih odnošajev odnosno službene rente nimajo drugih dohodkov, so oproščene davka rta zgradbe, če ti dohodki ne znašajo več nego 10.000 Din na leto. 2. odst čl. 34 (ki govori o davčni osnovi za zgradari.no) naj se spremeni in se glasi: Pri zgradbah, ki niso dane v najem odnosno jih uporabljajo sorodniki njihovih last-n-itkov, se vrednost letne najemnine določi po davčnem odboru, tako da se primerja dotična zgradba s kako drugo najbližjo slično zgradibo ali obratom v času. ko st objavi poziv na predložitev davčnrjh prijav, ter se zanjo zaračuna sorazmerno enaka najemnina. 4. odst čl. 34 (po katerem so doslej davčne uprave s partfikacijo poviševale prijavljeno kosmato najemnino, če le bila manjša od običajne kosmate najemnina) se naj črta. Prvemu odstavku 2. točko paragrafa 37 naj se doda: »Dopolnilni davek se ne plača prt najemninah, ki ne znašaio več nego 5000 Din letno.« Ganglov večer med belimi rojaki v Ljubljani Ljubljana, 8. decembra Niz proslav, ki so jih organizacije priredile v čast 601etnice E. Gangla, je sinoči zaključilo društvo »Bela Krajina«, katere ga iastni predsednik je jubilant od same ustanovitve. Seveda je bU sestanek prisrčen, kakor vselej, kadar se Belokrajinci znajdejo v pomenkih o svojem kraju. Ze dolgo pa se nobenega belokrajinskega večera ni udeležilo tako mnogo članov, kakor tega. Zbrali so se v zgornji dvorani Slamičeve restavracije. Predsednik dr. Jure Koče je v živih in krepkih besedah podal pomen Ganglovega življenja za široko jugoslovensko misel m življenje, predvsem pa za življenje Bele Krajine, ki šteje Gangla med svoje prve sinove. Izročil je jubilantu veliko belokrajinsko čutaro, v katero je na eni strani vdelan grozd z napisom jubilantu, na dmgi pa grbi Črnomlja, Metlike, Gradaca, gradu Pobrežja, Vinice in viniškega gradu. Bilo je mnogo odobravanja. Z zanosnimi besedami se je Gangl zahvalil za pozornost. Svojega dela si ne šteje v posebno zaslugo, ker mu je to bila dolžnost do rojstnega kraja samega io do spomina na njegove starše. Jubilej, ki je s tem večerom zaključen, naj bo vsem vzpodbuda za novo in živahno delo za korist Bele Krajine in naše ju gosi o venske skupnosti. V prijetno ubrani pesmi in prisrčnem pomenku je potekel prijazni večer. Koroški pevci na turneji ob severni meji Maribor, 8. decembra V četrtek dopoldne so prispeli v Ruše koroški pevci. Na kolodvoru jih je sprejela množica Rušanov ter jih je v imenu občine toplo pozdravil župan g. Lesjak. Po sprejemu se je formirala povorka, ki je krenila proti šoli, kjer je bila zbrana vsa šolska mladina. Pevce je pozdravil šolski upravitelj g. Bregant, otroci so pa zapeli koroško narodno pesem. Za sprejem se je zahvalil vodja župnik g. Vinko Poljanec. Popoldne so si erostje ogledali tovarno za dušik, nato jim je pa ruški Sokol priredil banket v Sokolskem domu. Tu jih je ponovno pozdravil župan g. Lesjak, v imenu Sokola podstarosta Inž. Tržan, v Imenu domačega pevskeea društva gw Pojar, v imenu učiteljstva šolski upravitelj g. Bregant, za Bralno društvo pa g. Stani. Za ljubeznivo gostoljubnost se je zahvalil župnik g. Poljanec In zastopnik centralnega odbora kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Medtem se le Sokolski dom napolnil do zadnjega kotička. Burno pozdravljeni so se Korošci pojavili na odru. Za uvod je opisal položaj naše manjšine na Koroškem odposlanec lz Ljubljane, nato je pa spregovoril župnik g. Poljanec, ki je predstavil pevce, orisal njihovo življenje, njihov trud in veselje, ki ga imajo v pevskih društvih. Pevci so izvajali spored, za katerega je bila publika zelo navdušena. Po sporedu se je razvil družabni večer, pri katerem je sodeloval ruški pevski zbor, ponovno so pa morali zapeti tudi gostje. Težko je bilo slovo ob trdni obljubi, da še pridejo. Danes zjutraj so se pevci s prvim koroškim vlakom pripeljali v Maribor. Mariborčani jim niso priredili oficlelnega sprejema, temveč so jih na kolovodru pričakovali samo predstavniki Mariborskega kluba koroških Slovencev, zastopnik mestne občine ln njihovi rojaki. V imenu kluba jih je pozdravil prof. dr. Kotnik, v imenu občine občinski svetnik dr. MUller. Zahvalil se je župnik g. Poljanec, nato pa so šli Korošci v cerkev, kjer je župnik daroval mašo, pri kateri je pel koroški zbor. Nato so si ogledali mesto, obedovali so pa v Narodnem domu. Opoldne so se odpeljali v Ljutomer, kjer jo priredili koncert, iz Ljutomera pa pojdejo v Ptuj, kjer v soboto zvečer nastopijo v gledališču, a v nedelio 10. t. m. se pripeljejo v Maribor in bodo ob 10. priredili koncert za srednješolsko mladino v ka-zinski dvorani. Že včeraj smo poročali, da so državne finance tudi v okotobru pokazale ugodnejše rezultate. Dohodki po proračunu državne administracije so znašali v tem mesecu J75.9 milijona Din (lani 538.5). Pa tudi v septembru smo zabeležili višje dohodke nego lani. saj so znašali v tem mesecu celo 595.6 milijona Din (lani 497.0). Skupaj so znašali torej dohodki državne administracije v septembru in oktobru 1171.5 milijona Dm nasproti 1035.5 milijona Din v istih dveh mesecih lanskega leta, tako da so se nasproti lanskemu letu povečali za 136 milijonov Din ali za 13 odst. Primerjava teh dveh mesecev je zaradi tega zanimiva, ker so bili lani novi davki (povišanje prometnega davka, luksuzni davek, trošarina na električni tok, povišanje trošarine na sladkor, nove takse) uvedeni sredi avgusta in so se torej lani in letos pobirali v septembru in oktobru enaki davki. V septembru smo zabeležili zlasti večji donos neposrednih davkov in za malenkost tudi večji donos carin in monopolov, le dohodki od taks in carin so nekoliko za-osta;ali. V septembru pa so bili tudi dohodki od trošarin in taks večji nego lani v septembru in so zaostajali le dohodki od carin. Zanimivo je nadalje, da »e je ustavilo tudi padanje dohodkov državnih podjetij. Železnice so imele tako v septembru kakor tudi v oktobru večje dohodke nego lani (povišanje potniških tarif je bilo uvedeno šele v novembru). Precejšnjo povečanje vidimo pri dohodkih od šum in pri dohodkih rečne plovbe, dočim so nadalje nazadovali dohodki državnih rudnikov. Če primerjamo najvažnejše dohodke po proračunu državne administracije in po proračunu državnih podjetij, kakor so navedeni v mesečnih poročilih finančnega ministrstva, za september in oktober sku-nai, dobimo naslednjo sliko (v milijonih Din). Državni dohodki za razdobje sept—okt Davki: 1932. 1933. nep. davki 317.0 395.7 +78.7 trošarine 97.7 111.2 +13.5 takse 165-3 166.9 4- 1.6 carine 1373 122.6 —14.7 monopoli 265.5 269.6 4- 4.1 982.8 1066.0 -f-83.2 Drž. podjetja: železnice 359.3 367.9 4- 8.6 pošte, telegr. 66.2 66.8 -f 0.6 rudniki 45.0 40.7 - 43 šume 11.9 30.2 -f 8.3 rečna plovba 91 16.9 -f 7.8 491.5 512.5 +21.0 Davčni dohodki države so bili leto« v septembru in oktobru skupaj za 83 milijonov večji nego lani dohodki najvažnejših državnih podjetij pa za 21 milijonov. Pretežni de! povečanja skupnega donosa državnih davčnih dohodkov odpade na neposredne davke ter je predvsem v zvezi z ostreižo davčno prakso. Za presojo stanja državnih financ pa je treba upoštevati še naslednje. Do konca letošnjega avgusta (ko je treba zaključiti račune za staro proračunsko leto) je državna blagajna iz tekočih dohodkov izplačala vse likvidne a neizplačane račune po prejšnjem proračunu državne administracije, le po proračunu državnih podjetij je ob koncu avgusta ostalo neizplačanih za 142 milijonov računov (glej poročilo fin. ministrstva za avgust). N7avzlic temu ni v teku sedanjega proračuna narasla vsota novih neiznlačanih računov Lani je bilo ob koncu oktobra v državni adminlstraci fl likvidnih a nelzplačnih računov za 28.1 milijonov, letos pa le bilo prav tako ob koncu oktobra v državni administraciji le za 132 milijonov neizplačnih računov, torej za polovico manj. Gornji podatki nam kažejo, da ni na mestu prevelik pesimizem glede bodočega razvoja državnih dohodkov in je vsekakor priporočljiv predlog, ki ga je stavil narodni poslanec g. Ivan Mohorič ▼ finančnem odboru, ki gre za tem. da se primanjkljaj novega drž. proračuna krije z uvedbo 38.5 odst. premije na uvozne carine in s točnejšim pobiranjem davka na poslovni promet, ki bi lahko donašal mnogo več. Božične počitnice v šolah Beograd. 8. decembra. v. Prosvetni minister je podpteal odlok, po katerem ostanejo tudi leto© šolske božične počitnice nedeljen? in enako dolge za vse kraje v državi. Trajale bodo enako dolgo kakor lansko leto. Pospeševanje smučarstva Beograd. 8. decembra, v. Na predlog ministra za gozdove in rudnike Pavla Matic? je ministrski svet odobri! oddajo 3200 n* zemljišča na planini Govnjaču bohinjskemu smučarskemu klubu za dobo 50 let. Otvoritev španskega parlamenta Madrid, 8. decembra, d Danes se je sestal novi španski parlament. V Madridu se širijo glasovi, da pripravljajo levičarski ekstremisti državni prevrat. Po ulicah pa-trolirajo čete, vse važnejše strategične točke pa je zasedla civilna garda. Policija je izvedla obširne varnostne ukrepe, da prepreči demonstrcije levičarskih strank in strokovnih organizacij. V Saragosi je prišlo do hudih spopadov, pri katerih je bilo nad sto oseb aretiranih. Straže pred javnimi poslopji so bile znatno ojačene. Omejitev žitne produkcije v češkoslovaški Zadnia leta se je v Češkoslovaški silno dvignila produkcija žita. zlasti pšenioi, tako da ie postala ta država v pogledu preskrbe e krušnim žitom že skoro docela neodvisna od inozemstva. Seveda pa so ee pokazale tudi slabe strani teca naglega dviga produkcije. Cene so letoe naglo padle navzlic visokim zaščitnim carinam. Češkoslovaška ie spoznala, da ni tako enostavna stvar, fia 6e izloči najvažnejši faktor za regulirani? produkcije, namreč svobodno razvijajoča ee cena. Do gotove meje se da cena umetno držati višje, ne da bi to povzročilo neupravičeno širjenje produkcij. Toda Češkoslovaška. ki je bila prei v žitni produkciji pasivna, je z izredno visokimi carinami umetno držala cene žitu na taki višini, da ee je v nekaj litih produkcija tako razširila, da ji 6edaj preti velika nevarnost, ki leži v tem, da bi morala Češkoslovaška izkusiti vse težave agrarnih držav, ki so navezani na izvoz žita, čim bi pridelek žita prekoračil konsumno ootrebo držav*. Polagoma je prodrlo spoznanje, da ni mogoče trajno držati visokih cen in izločiti važen faktor za avtomatično regulirani« produkcije, ne da bi država istočasno reiri-lirala tudi obseg produkciie. Tj dni se ie vršila v praški akademitf za kmetijstvo važna konferenca s sodelovanjem zastopnikov parlamenta in senata, ki je razpravljala o reguliranju kmetijski produkcije. Na konferenci ie bil navzoč tudi kmetijski minister dr. Hodža. Zaključni referent inž. Tumlir je na podlagi statističnega gradiva dokazal, da ji treba dispozicij-sko prostost kmetovalcev v interesu njih 9amib kakor tudi v interesj vsega gospodarstva glede na sedanje razmere omejiti. Posamezni referenti so tolmačili načrt za urejanje kmetijske produkcije, ki ima namen onemogočiti kvarno nadprodukcijo. Po izdelanem načrtu zakona naj ee vsako leto določi maksimalna površina za pridelovanji posameznih vrst žita. Površina za pridelovanje rži naj 9e takoj reducira za 100-000 na. površina za pridelovanje ječmena in ovsa pa skupaj za nadaljnjih 100.000 ha. Na tej površini, ki postane prosta, pa naj 6e pridelujejo krmila (detelja). Za stabilizacijo cen naj se uvede žitni monopol, ki na? določa cene (tako za pšenico 150, za rž 130, za ječmen 125 in za oves 110 Kč za 100 kg). Tudi za krmila naj 9e uvede nakjpna centrala. Načrt bo sedaj predložen vladi. ^iume rnzredne !ot®rife. čas za obnovo fe samo do 10. t. m. žrebanje se bo vršilo že 12, in 13i decembra. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv, Petra c, 19 Katastrofalen poraz Haška Zagreb. 8. decembra Pred 1500 gledale se je danes vrnila prijateljska tekma med Gradianskim in Haškom. Rezultat oome ni pravo senzacijo, ker je Gradianski zmagal z nič mani kot 10 : 1 Sodil je Egri Darujte za nesrečne poplavljence Naša pivovarniška industrija Ko smo zadnjič poročali o krizi naSe pi-vovarske industrije, smo bili mnenja, da je ta industrija že taicrat dosegla najnižjo točko produkcije in da se bo v bodoče zopet opomogla. žal pa temu ni tako. Pred seboj imamo podatke naše pipovarniške industrije za preteklo poslovno leto, ki se, kakor znano, zaključi s koncem septembra. Iz teh podatkov spoznamo, da je položaj postal še neugodnejši. Vse pivovarne v Jugoslaviji so v zadnjem poslovnem leta prodale 229.440 hI piva, dočim je znašala prodaja v poslovnem letu 1932. le še ^39.760 hI; poslovno leto 1932—1933 kaže torej nadaljnje nazadovanje za približno 110.000 hI ali za 30 odst. V normalnih letih se je gibal konzum piva v Jugoslaviji med 650.000 hI ln 750.000 hI letno. Sedanji konzum pa predstavlja torej le še približno četrtino normalnega konsuma. Kako neugodno je stanje pivovarniške industrije po teh dejstvih, bo vsakomur šele jasno, če pomislimo, da obstoja v Jugoslaviji 33 pivovain. Povprečno odpade torej na eno pivovarno komaj letni konsum od 7400 hI. Pivovarniška industrija, ki ima skupne letne kapacitete 1,500.000 hI, Izkorišča torej le 15 odst. svoje kapacitete. Naša država ni bila nikdar na viškiu v prodaji piva, toda tudi v najslabših letih je znašal konsum še približno 5 do 6 litrov na prebivalca letno Ta kvota je sedaj tako zelo padla, da pride letno na prebivalca v Jugoslaviji samo še 1.75 litra piva; na vsakega prebivalca pridejo torej povprečno v celem letu samo nekaj več kot 3 vrčki piva. Kako malo je to. spoznamo šele prav če upoštevamo, da znaša na Cehoslovaškem še sedal pri zmanjšanem konsumu na leto ln prebivalca približno 160 vrčkov, v Avstriji pa približno 120 vrčkov. Kakor nam zatrjujejo, m konsum piva še nadalje zmanjšuje, že 1« gornjih ugotovitev vidimo, da je pivovarniSka Industrija v naši državi najtežje prizadeta industrija in se je bati popolne propasti t« industrije. Gospodarske vesti _ Zborovanje lesnih trgovcev v Celju. Sekcija lesnih trgovcev pri Zdriženiu trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje v Celju ji sklicala za soboto 16. decembra zbor vseh v sekciji včlanjenih trgovcev. Zbor bo v prostorih čitalnice v Narodnem domu v Celju s pričetkom ob 9. dopoldne. Dnevni red: 1. Otvoritev zborovania in p»er, tajnik Zv«e trgovskih zdrjženj ▼ Ljubljani); 4. samopomoč za izboljšanje krsditnih razmer v lesni stroki; 5. akcija za ublažitev raznih fiskalnih dajatev; 6. razprave o načrtih za izboljšanje tržnih običajev; 7. predlogi članov; 8. slučajnosti. Vsi lesni trgovci, včlanjeni v sekciji združenja, so dolžni, da se zborovanja jdeleže. Četrta točka dnevnega reda ie spričo desolatnih kreditnih in finančnih prilik v lesni stroki tako jminentni važnosti, da le v interesu vsakega lesnega trgovca, da pri predmetnih raapravah in Sklepih sodeluie. Sekcija je vsem članom poslala zadevni načrt pravil za ustanovitev »Izvozne kreditne zadruge<, ki vsebujejo določila o oogoiih kreditne samopomoči. = Vojna škoda na obroke. Po sklepu Poštne hranilnice znaša od 7. t m. mesečni obrok za nakup obveznic vojne škod« na obroke 25 Din do prihodnje odredbe. Nakup več kakor 10 obveznic mora odobriti nadzorstveni odbor Poštne hranilnice. Kupljene obveznice se morajo odplačevati v 12 mesečnih obrokih in ostanejo ta čas v shrambi na Poštni hranilnici Če bi kupec prenehal plačevati mesečne obroke, mu bo Poštna hranilnica vrnila samo vplačani denar in odbila svoje stroške, obveznice bo pa sama obdržala. = Uvoz živine io zaklane perutnine ▼ Švioo. Uvoz žive in zaklane perutnine v Švico je omejen in se zaradi tega perutnina ne more uvažati v Švico brez posebne odobritve, katero mora prejemnik blaga dobiti od Service des importation prčs Depar-tement de 1* economie rublique, * Berne«. Prošnje za uvoz perutnine se morajo predložiti navedenemu oddelku na predpisanem obrazcu. Svetujemo, da izvozniki ne od-premijo perutnine namenjene za Švico, dokler jih uvozniki ne obvestijo, da so prejeli uvozno dovoljenje, ker bodo švicarske pošte vračale vse pošiljke s perutnino, glede katerih jim ne bo predloženo uvozno dovoljenje. = Dobava za vojni tehnični zavod v Kra-gujevcu. Da bi mogel vojni tehnični zavod v Kragujevcu vse svoje tehn-ične pogoje na razne dobave materiala prilagoditi domači industriji, v smisflu paragrafov 196 do 202 zakona o obrtih. prosi vse domače Industrije, da sporočijo komercialnemu odseku vojnega tehničnega zavoda vse tehnične pogoje za svoje proizvode, ki se bodo vpošteva-li pri nabavah materiala. Borze Devize. Beograd. London 186.86 — 188.46, Pariz 224.62 - 225.14. Nevvork 3619.38—3647.64, Newyork kabel 364138 — 3669-64, Curih 1108.35 _ 1113.85 Milan 301.13 _ 303.53. Praga 169.90 _ 170.76, Amsterdam 2302.63 do 2313.99. Berlin 1362.64 - 1373.44, Bruselj 795.52 — 799.46: avstrijski šilingi 9.08 Z8kl ijj Curih. Pariz 20.2125, London 16.86. New-vork 329 50 Brus-li 71 7025. Milan 27.20, Amsterdam 207 70 Berlin 123.15. Bruselj 72.56, Praga 15.33. Rukarešta 3.05. Efekti. Beograd. Vojn« škoda 290. 288.50 zakli.. za december 291. 289.50 zaklj.. 7®/» investicijsko 56 54 50 zaklj.. 4°'o agrarne 30 zaklj. 6°/o beglušk. 42.25 41.50 zaklj.. 7>U Blair 37 bi.. 8«/« B'nir 40.50 b!.. 7»/o Drž. hipotekama banka 50 den.. Narodna banka 3860 do 3950, Priv. agrarna banka 249. 248 zaklj. Nstm krap in Sjiidie Skrivnost s pokopališča pri Sv. Križu je pojasnjena Trupla je izkopal mlad nesrečen medicine«, ki se mu je onsrašll um - Ugotovljene so vse podrobnosti Ljubljana, 8. decembra. Kakor je bilo pričakovati, je slednjič zadeva glede zagonetnega odkopa mrli-čev na pokopališču Sv. Križa pojasnjena. Čudni dogodek, ki nima para v naši kriminalni zgodovini, je hudo zanimal in še zanima ne samo Ljubljančane. marveč vso našo javnost. Zdaj je siednjič popolnoma potrjeno, da je bi-bo vse res samo delo nesrečnega mladega inteligenia, ki je na tragičen način zauadel v duševni mrak in je taval pri nas okrog, obseden od muCoe fiksne ideie... Policijski uradnik g. Macarol, ki se je bil odpeljal pred dvema dnevoma v Zagreb in v Sisak, ie zbral podrobne informacije glede nesrečneža, katerega početje je vzbudilo grozo. Našel ga je doma pri starših v Sisku nekam pomirjenega, kakor človeka, ki se je rešil ziokobnega vampiria. Miro Migan. star šele 22 let, je bil študent medicine v Zagrebu. Dovršil je že 4 semestre, ko je nenadoma začutil, da boleha na pljučih. Ker so doma dobro situirani, — njegov oče je trgovec in hišni posestnik v Sisku in Zagrebu — so ga poslali starši že pred letom zdravit se v Kranjsko goro. Tam se ;e zdravil pod nadzorstvom domačega zdravnika. Njegovo telesno stanje se ie prav kma'u zboljšalo, vendar je ostal gori še dalje časa. Toda že tedaj so se jele pojavljati pri niem duševne motnje. V Kranjski gori se je seznanil, že v času. ko je je! duševno bolehati, i novosaaskim sodnikom dr. Rudolfom Nepokojem, katerega je je! pozneje dol-žiti, da mu je vzel duševni mir in da g* je spravil pod svoj hipnotični vpliv. Po povratku domov v Sisak ie pričel nesrečni Miro bbsti in je pravil svojim tovarišem, u bo, dokler bo Wb: Bo« dal zdravje gospej Novotnije-vi, ki ima tisto lepo urejeno zakladnico sladkih stvari na Gosposvetski cesti. Gospa Novotnijeva že nekaj let redno piše Svetniku v nebesa tako dolgo pismo, da j« potem obdarovana kar cela armada otro-čičkov. Pa kakšnih otročičkovl Tistih najbolj siromašnih, zares usmiljenja najbolj vrednih. Saj si lahko mislite: tistih iz Zelene in Gramozne jame, te Šiške, daleč doli od Most, od Karlovške strani in še od drugod s periferije, pa bogime iz Ljubljane same tudi. Saj ni skrivnost, da je tudi sredi bele Ljubljane zelo, rek) dosti revščine skrit«. In gospa Teirezlja Novotnijeva Je tudi letos pisala e v četr tak proti večeru je jel drobiti na 6uho, '»a-mrzlo zemljo suh sneg, ki 6e ga je ponoči naletelo do 10 cm. Zjutraj eo se razveselila srca naših zimskih športnikov. Bil je na jutranje vlake pravi naval rogovilarjev. Naj več jih je odrinilo na Gorenjsko; športno veselje pa je zavladalo tudi v okolici mesta. Celo na bregu za Koslerjevim zidom je bilo včeraj veselo. Mnogo smučarjev in sankačev ie odšlo v Poditik, dalje na Brdo nad Vi-čem, na Golovec in še drugam, kjer je kaj pripravnih bregov. Adresar Ljubljane je izšel. Vsebuje čez 60.000 privatnih in trgovskih naslovov. Dobi se v knjigarnah in v tiskarni »GRAFIKA« Ljubljana, Resi jeva c. 4. Cena 180.— Din. u— Brezposelne zebe. Brezposelni in vsi oni brez strehe preživljajo hude čase. Podnevi se stiskajo v raznih zatočiščih, ponoči pa stikajo za toplimi kotički v hlevih in nadhlevjih. V sili pa vdirajo tudi v zaprte skednje. Na vrtu mestne ubožnice v Japljevi ulici stoji precej osamljno gospodarsko poslopje. Vrata so zaprta z močno ključavnico, vendar pa so jih nočni gostje zaporedoma že raztrgali pet in si tako priborili prosto pot v notranjost. Bili so pa bržkone tudi gladni, kajti odnesli so večjo količino fižola. u— Prihodnja plesna vaja S. O. Preporoda bo drevi v dvorani Trgovskega doma. G. Jenko poučuje letošnje novosti. Igra jazz Ronny. Začetniki točno ob pol 20., ostali ob 20. Iz Celja e— Celjski občinski svet bo imel zadnjo letošnjo redno sejo predvidoma v torek 19. t. m. ob 18. e— Društvo odvetniških in notarskih uradnikov je zborovalo v nedeljo 3. t. m. Prišla je tudi štiričlanska delegacija tova-riškega društva iz Maribora s predsednikom g. Gilčvertom na čelu. Po pozdravnih besedah predsednika g. Čremožnika ter nagovorih g. Gilčverta in drugih so poročali posamezni funkcionarji, nakar je revizijski odbor podal dosedanjemu odboru absolutorij. Zbor je sklenil, da se društvo včlani v Zvezi društev privatnih nameščencev v Ljubljani in je poslal zaupnico bivšemu podpredsedniku PZ g. Lovšinu. Nadalje je bil poslan dopis trgovski bolniški blagajni in Zvezi društev privatnih nameščencev v Ljubljani, da energično pokre-neta vse potrebno, da se trgovska bolniška blagajna za področje dravske banovine ne bi unificirala z ostalimi sorodnimi društvi v državi, nego da ostane njen sedež v Ljubljani. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Lovro Čremožnik. za podpredsednika g. Albert Medvešček, v ostali odbor pa Danica Krušičeva, Lev Šemrov, Vilma Kramarjeva- Magda Gradišnikova. Vilma Krombarjeva, Avgust Jagrič in Angela Koresova. Po volitvi je bila sprejeta naslednja resolucija: 1. naj se zakonito prepove dvojno službovanje in dvojni zaslužek onim, ki imajo iz ene službe zadostne dohodke, ter službovanje upokojencev: 2. poročene žene, katerih možje imajo zadostno plačo, naj se izločijo iz vseh državnih. občinskih in zasebnih služb: 3. vsa jugoslovenska podjetja naj zaposlijo predvsem domače kvalificirane moči. ob pomanjkanju teh šele tujce. e— Prvi smučarski izlet sokolske moSke dece bo danes popoldne proti Lahovni pod vodstvom vodnikov. Zbirališče dece. ki naj bo opremljena s smučmi, bo danes ob 14.30 v Sokolskem domu v Gaberju. Vabljeni so tudi sta'si. e— številne žrtve nesreč in napadov. V sredo popoldne se je peljal 33-letni šofer Franc Bučar iz Celja s tovornim avtomobilom v Konjice po vino. Ko je pri Konji- Popolnoma zastonj je za naročnike »JUTRA« njih nezgodno zavarovanje pri zavarovalnici »TRIGLAV«, saj točnosti v plačevanju ni smatrati za kako protidajatev. Danes preneha veljavnost tega zavarovanja, če še niste poslali naročnine. can stopil pred avtomobil in pognal motor, je avtomobil zdrčal naprej. Sprednje kolo je šlo Bučarju čez desno nogo in jo zlomilo. Istega dne je padel 20-ietnemu delavcu Ivanu Fendretu iz Zavoine pri Celju težak hlod na nogo in mu zmečkal tri prste, v soboto je padla v novi Kirbiševi tovarni kvasa v Ipavčcvn ulici v Celju tra-verza na 27-letnega zidaria Franca Kvar-tiča z Lave in mu občutno poškodovala prste na levici. Petletna hčerka cinkarni-škega laboranta Ivanka Stojanova iz Ga-berja si je v nedeljo pri padcu na poledeneli cesti zlomila desno nogo. Na sejmu v Šmarju pri Jelšah se je v ponedeljek spla-šil vol in sunil 39-letnega Antona Cakša iz Plahe pri Rogaški Slatini. Cakš je padel in si zlomil desno nogo. Pri tvrdki V. Wogg v Celju uslužbeni 24-letni hlapec Stanko Golež se je pri padcu po stopnicah težje poškodoval po levi strani telesa. e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se bo sestalo danes ob 16. v prostorih Nabavljalne zadruge v PreSernova ulici. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Dr. Mabuse« in zvočni žurnal. Iz Maribora a— Zadnja pot inž. Albina černeta. Včeraj popoldne je bil pogreb prerano umrlega nacisvetnika g. inž. Albina Cerneta. Iz mrtvašnice spiošne bolnice se je razvil dolg sprevod, ki je krenil na pokopališče. Pogreba se je udeležila res velika množica ljudi, s čimer je bila zlasti vidno izpričana velika popularnost pokojnika. Med mnogimi uglednimi meščani in zastopniki raznih kulturnih društev se je pogreba udeležil mestni župan g. dr. Lipold z drugimi predstavniki odsekov. Ob odprtem grobu se je poslovil v imenu občine ravnatelj g. Ro-došek, v imenu SLD pa ravnatelj g. Pogačnik, nato je še spregovoril v slovo mestni župnik msgr. Umek. Nagrobnice je pel zbor mestnih uslužbencev. a— Slepa simultanka šahovskega mojstra Vasje Pirca. V četrtek zvečer je šahovski mojster g. Vasja Pire odigral v kavarni »Jadran« slepo simultanko proti 12 igralcem iz Maribora. Rezultati; Pire je dobil 5 partij, ena partija se je končala remis, dočim je 6 partij izgubil, in sicer proti Lešniku, Lukežu, inž. Grudnu, dr. Da-neuu, Merlaku in Lorberju. Simultanko sta priredila kulturno društvo »Triglav« in SK Železničar. a— Tekmovanje za Šahovsko prvenstvo Maribora, V kavarni »Jadran« se je v sredo odigralo predzadnje kolo v tekmovanju za šahovsko prvenstvo Maribora. Kramar je porazil Lukeža, Ostanek Strnišo, Lobkov Silo in šavli Lešnika. Stanje je sedaj v prvi skupini naslednje: Kramar 9 in pol (1), Ostanek 9 (1), šavli 8, Lobkov 7 in pol (1), Lešnik 7 (1) in Konič 6 in pol (3) točke. Zaključno kolo se bo odigralo v nedeljo dopoldne v kavarni »Jadran«. a— Ljudska univerza. V ponedeljek U. t. m. bo koncertiral v kazinski dvorani ljubljanski viol i nisi profesor Karlo Ripel, ki se vsako leto rad pri nas oglaša in čigar nastopi vzbujajo vedno največje priznanje in zanimanje. Zopet bomo imeli priliko spoznati njegovo spremljevalko na klavirju, Zoro Zarnikovo. o kateri se strokovna poročila kar najbolj ugodno izražajo. a— Kot smučar in planinec na naših koroških gorah. Pod tem naslovom bo v sredo 13. t. m. ob 20. in v četrtek 14. t. m. ob 16. predaval mariborski fotoamater in smučar g. Vlado Cizelj na podlagi svojih fotografskih posnetkov. Obe predavanji bosta v prostorih Ljudske univerze. a— Novi odl>or mariborskega Slovenskeea obrtnega društva. Dne 4. t. m. so bili izvoljeni kot člani uprave Slovenskega obrtnega drjštva v Mariboru za predsednika. Sojč Ivan, kipar, podpredsednika: Vahtar Miho, umetni knjigovez. Za odbornike pa: Ilich Emanuel, slaščičar, Gustinčič Justin, mehanik, Jemec Ivan, vrtnar, Fidlr Jernej, mesar. Kvas Ivan, klobučar. Sulic Josip, čevljarski mojster, Zotter Rajko, krojač in Ko-ter Štefan, mizar. a— Iz obrtnega registra. V mesecu novembru so bile izdane naslednje obrtne pravice: Jurij Bogomir, prevažanje tovorov z avtomobilom. Taborska ulica 10: Franc Milavec, špedicija, Aleksandrova cesta 49; Franc Prochaska, gostilna, Strma ulica 11 in Marin Cvetko, brivec, Orožnova ulica 11. Izbrisanih pa je bilo 7 obrtnih pravic. a— Tihotapstvo. Nekemu trgovcu iz Maribora so včeraj naši obmejni varnostni organi zaplenili okrog 20 kg čipk, ki jih je hotel vtihotapiti z avtomobilom, kjer jih je imel skrite pod streho. Izročili so ga finančni oblasti, ki ga je kaznovala z globo 36.000 Din. Iz Trboveli t— Miklavž v Sokolskem domu. Tudi pri Miklavžu se pozna kriza. Sokol je pripravil Miklavžev večer, ki ga je posetilo v treh partijah 1400 sokolskih otrok. Miklavž je nastopil s spremstvom v majhni predigri, ki je otrokom zelo ugajala. Vsak otrok je prejel darilce. t— Odtegljaji za rudniški konzum. Generalno ravnateljstvo TPD je ukinilo svo-ječasno odredbo, na podlagi katere so dobivali oni delavci, ki so dolžni rudniškemu konzumu, od kosmatega zaslužka 20 odstotkov v gotovini, z ukinjenjem omenjene odredbe so bile hudo prizadete delavske družine, ker jim je bil pri blagajni odteg-njen ves zaslužek in niso dobili na roke niti za mleko za otroke, kaj šele za druge potrebe. Na intervencijo NSZ, ki jo je krepko podprla tudi JNS, je generalno ravnateljstvo TPD odobrilo, da se v bodoče izplačuje onim delavcem, katerih dolg ne presega 1000 Din, 20 odstotkov kosmatega zaslužka, onim katerih dolg presega 1000 dinarjev, pa le 10 odstotkov. Iz Kamnika ka— Občni zbor Narodne čitalnice v Kamniku bo v četrtek 14. t. m. ob 20. v društveni dvorani z običajnim dnevnim redom. Iz življenja in sveta NemSld Izgnan čki v Franciji V Parizu živi nad 500 otrok nemških emigrantov, za katere skrbi francoska Javnost z največjo gostoljubnostjo Radio rešuje vid Aparat, ki išče drobce v očesa Na vseuouiški kliniki za očesne bolezni v Rostocku stoji čuden aparat. Dal si ga j« zgraditi vodja klinike prof. dr. Comberg — da bi mogel reševati svojim pacientom vid. Po nezgodi, po neprevidnem ravnanju s kakšnim ostrim predmetom se lahko zgodi, da pride v notranjost očesnega jabolka majhen drobec, ki povzroča silne bolečine m ogroža vid, če ga takoj ne odstranimo. A to je lažje povedati nego storiti, kajti očesnega jabolka ne moreš na slepo srečo prerezati, da bi v njem iskal tujega drobca. Ze pred operacijo moraš vedeti, kje ta drobec tiči. Z Rontgenovimi žarki se vedno ne da točno določiti njegovo mesto. Temu namenu pa rabi Combergov aparat. V bistvu gre za radijski ojačevalec. Ko vključiš električni tok, prične »peti«. Njegovo petje je enolično — a takšno mora normamo biti. Cim se zdravnikovo iskalo, k* je zvezano s tem aparatom, namreč pri- bliža na očesu mestu, za katerim tiči tuji kovinski drobec, 8e enolični zvok aparata mahoma spremeni in ta spremenjeni zvok pokaže, kje je treba iskati drobec. Po težavnih poskusih na modelih in po neprestanem izpopolnjevanju aparature so prišli danes že tako daleč, da ugotovijo natančno lego celo kovinastih drobcev, ki ne merijo več nego desetinko milimetra, ugotovitev pa se izvede v najkrajšem času. To pa še ni vse. Aparat s spreminjanjem zvoka namreč ne pokaže samo, kje drobec tiči, temveč tudi iz kakšne kovine je. To ni brez pomena, ker se dado ri. pr. železni drobci izvleči z velikimi mafneti, ki jih imajo vse očesne klinike, z nemag-netskiml kovinami pa to seveda ne gre. čudežni aparat prihrani zdravniku tako nepotrebno in zamudno poskušanje. Način, kako loči aparat kovine, je zelo preprost, če naleti na magnetsko kcvino, se zvok namreč zviša, pri drugih kovinah pa se zniža. Ciganski primaš in njegove žene Usoda poletne vdove poameričanjenega cigana Nedavno so pobrali na ne\vyorških ulicah do kosti mršavo, sestradano in samo v cunje zavito 90 letno žensko. Oddali so jo v bolnišnico. Tam se je izkazalo, da je naj-denka vdova ciganskega primaša Riga. ki je bil znan in slaven sirom Amerike ter se je knr poigraval z milijoni, dokler jih je imel. Tudi prva Rigova žena. krasna Pa-riž-anka Clara VVardova, ki je zaradi Riga ušla svojemu možu, je končala v največji bedi in revščini, potem ko se je bila ločila od njega, ki ji je pognal premoženje do zadnjega centa. Katarina Hadley Rigo. ki je ušla smrti s tem, da so jo pobrale usmiljene roke na cesti, je živela v zadnjem času od miloščine svojega nekdanjega pravnega zastopnika Emila K. Ellisa Broadwaya. »Princ« Janči Rigo, kakor se je imeno-va! Rigo, je bil ciganskega rodu in goslač tretje vrste, ki je bil jedva sposoben služiti si kruha v kakšnem manjvrednem orkestru. Uspeval pa je kljub temu sijajno — zato, ker ni nastopal v nobenem tretje-vrstnem orkestru, ampak kot solist na velikih koncertih Te prireditve so mu silno nesle — kakor vse prazne "senzacije v Ameriki, toda kljub velikim inkasom je Rigo pognal ves zaslužek, zraven tega pa Se doti svoiih obeh žena. Rigo je bil majhne postave, debelušen, tiegalanten. neveden, bedast in kdo ve, kaj Se — kljub temu na so ženske norele za njim. Ko si je pridobil še ameriško držav- ljanstvo, je dosegel njegov napuh višek. Ostrigel si je svoje dotlej po madžarsko zasukane brke ter se obrjl po ameriški modi. Ko se je pokazal svoji ženi, je bil tako spremenjen, da ga ni spoznala. V kabaretu »Little Hungarv«, kjer se je produ-.ciral vsak večer, se ga je njegov manager tako ustrašil, da ga ni hotel pustiti pred občinstvo. Tedaj je bila Katarina Had1ey tista, ki je rešila položaj Odvedla je moža k nekemu spretnemu frizerju, odkoder se je v borih 15 minutah vrnil na oder z brki in bradico. Noč pa }e bila topla in klej pod brki in bradico se je začel topiti. Sredi igre je odpadla Rigu polovica brkov. Po dvorani je zazvenel gromovit smeh, ki je spravil Riga docela iz ravnotežja. Cigan je prekinil svoj solistični nastop, počeni na tla in začel iskati odpadle brke. S tem je bila njegova kariera v kabaretu »Little Hungary« za vedno zaključena. Ko je umrl Rigo v 60. letu svojega žlv-Ijenia. ni ostavil svoji vdovi ničesar razen odlikovanj in gosli tipa Amati, ki mu jih je bila kupila nieffova prejšnia žena Klara. L. 1929 je rešil Katarino Hadlev lakot-ne smrti milijonar iz Floride Edvin Gor-don. Dal ji je na razpolago svoj lepi gradič ob Hudsonu. Toda to lepo življenje se je kmalu končalo, kaiti Gordon je nepričakovano umrl, grad so prodali n« javni dražbi, Rigova vdova pa je bila zopet izročena usodi, ki se še ni zaključila zanjo, ČE BEREŠ TO, IZVEŠ... da se je polet Llndlbergiia v Brazilijo po5 rečhl; da bo kreniriročnega konverzacijskega leksika. Za-ožba je morala prirediti novo edicijo, ki vsebuje naslednje spremembe: iz imenika sodobnikov so izginili nemški književniki Heinrich Mann, Arnold Zweig, Emil Lud-wig, Alfred Doblin, Lion Feuchtwanger, Max Brod, Franz Kafka, Leonhard Frank, Ernst Toller in mnogi drugi. Zato pa so se pisateljskemu zboru nove Nemčije pridružila imena: Dietrich Eckart, Hans Jobst, Baldur v. Schirach, fl. Rehberg, H. Ha-nacker, I. Niskranz itd. Hansa Heinza Eversa omenja ta izdaja samo kot pisatelja romana »Horst Wessel« »Obogatila« se je ta naklada tudi z opisi nemških »junakov« iz svetovne vojne, letalcev in mornarjev. Očividno računa založba, da bodo kupovali to izdajo samo Nemci v rajhu. WIMPASSING snežni čevlji J/* '.' 1824 wrMPAS$ING spadajo k zimski oprem elegantne dam Pariški mestni maček Parišua občina se buri proti podganji nadlo gi z velikim Številom mačk. Enega najlepši!, eksemplarjev teh obče koristnih živali, ki se je med dragim tndi še posebno izkazal, nam predstavlja naša slika ANEKDOTA Neki profesor je hotel odpotovati m j prišel seveda tik pred odhodom vlaka. »Hi tro, hitro,« mu je dejal neki sprevodnik »Kateri razred imate?« »Sesti,« je odvrnil profesor. VSAK DAN ENA »Neslte previdno uro J Takšne redkosti nima nihče! Je največja žepna ura na svetu!« (»D 420«) splošnega kulturnega nivoja. Njih delo je po večini manj opazno, njihove zasluge le preipogosto ostajajo v ozadju javne pozornosti, čeprav se bre-z mož te vrste težko razvija narodova kiltura. Maribor ima izrazitega kultnrnega delav-ea • organizatorja v osebi predsednika on-dotne Ljudske univerze inž. Janka K u -k ovca, ki danes dopolnjuje petdeseto lito Nimaimo navade, da bi se epomimali petdeset letnikov, saj pol stoletja za današnjega človeka ni več to. kar se je ljudem zdelo nekoč. Vzlic temu štejemo inž. Ku-kovca med može, pri katerih je treba napraviti izjemo in jim v6aj ob priliki izkazati lavno hvaležnost za dolgol etno , a v-no delo. Inž. Kukovec vodi že polnih enajst let mariborsko Ljudsko jniverzo. Iz nje rs ustvaril morda edine,t-on tip ljudskega vee-nn Slovenskim. Janko Kukovec se je rodil 9. decembra 1888 v Ljutomeru in ie po dovršenih študi-iah na tehniki v Curihu deloval kot inženir v Inomostu. Petrosrndj, Milanu in Tretu. Po vojni se u stalno naselil v Maribonu. 2e rano ga ie gnalo h knjigam. Svetovljansko naobraženemu (saj obvlada več 9vetovnib laikov), je bil odprt ves kulturni < duhovni svet. Njegova specialna usmerie-nost, ki se ie ob predvojnem bivaniu v Rusiji povsem poglobila, ga ie že rano ogrela za velikega Danca Grundhviga. V Mariboru se is oprijel z vsem ognjem dela za Ijjd-sko prosveto. kjer mu je baš Ljudska univerza nudila uotrzaioče popnščp. Prinrnvil ie premnogo število izredno «ST>elib predavanj iz vseh nodročij kulturnega in znan-<4veneiga udpisfvovanja. muzikalnih prire I i te v, slikarskih razstav, poučnih izletov itd. Za mariborsko prometno življenje, ki ga ie tolikanj obogatil re niegovo delo neminljivega pomena in važnost'. Na tleh Ljjdsk? univerze ne srečuje? samo predavateljev vspb strok naše domovine, tu smo imeli priliko često poslušati znanstvenike *n umf.> trebno popolno^. ki io ozka poklicna dolž-no1^ teria za svoje neobhodno dopolnilo. Zn vse mehove ga ie izr°dni obč- ni zbor Ljudske univerze izvolil za svojega častnega člana dne 15 novembra: čaptna diploma, umetniško delo g. prof Kosa. mu bo sIovfctio 'zro^ona ob nriliki koncerta violinista e- v ponf^pliek. dne 11. decembra v v-liki Kazin«1ci dvnrnn'. kamor vablipna vsa V"""rna društva in vsi njegovi številni prijatelii. KULTURNI PREGLED Inž. Janko Kukovec | to. ker Jemlje snov iz velemest »Pefcorica« m^ , ia . - ... „ f>a hoče navezati 6tike tadi z drugimi, pred- ^ X 116 SOdT .T0" vsem s slovanskimi slikarji in jim p^azati ducenti, marveč tudi organ.zatoni kultur ,imetn m abliki Dašo 'zemljo in našega SJIJTk l i ' k' t^vl|2,° 3Tdie malega človeka. Zlasti pa se hoče oevoSr osebne sposobnosti, čas m trud za povzdigo diti vplivov dekadenoe, ki ei večkratrkia- mira umetniško vrednost z vrbujamjem seksualnih instinktov. Na razstavi »Petorice«, ki traja od 8. do 22. t. m. in ji nameščena v terasni dvorani pri »Orlu« ter odprla vsak dan od 9. do 16., je zastopan človek s ceste in človek v naši pokrajini. Repertoar NARODNEGA flLKnAIJACA V LJUBLJANI n«*M4 Začetek ob 20. Sobota. 9.: Pravica do greha. A. Nodelja, 10. ob 15.: Pastirček Peter in kralj Briljantin. Izven. Znižane cene. — Ob 90.: Praznik cvetočih čašeni. Izven. Zni-iane cena. OPERA. Začetek ob 20. Sobota. 9. ob 15.: Pikova dama. Dijaška predstava Izven One od 5 do 15 Dm N sdel ia, 10. ob 15.: Erika. Izven. Izredno znižane cene od 80 Din navzdol. — Ob 20: %r ' » * / .V n ♦ , ?»'> "„ ?,<■ Drevi se ponovi izredno uspela češka veseloigra »Pravica do greha«, ki se je ljubljanski publiki s svoiim šarmom in duhovitostjo izredno priljubila. Predstava j,e za red A, vendar je 6edežev vseh vrst še dovolj na razpolago. Mladinska predstava v drami bo jutri ob 15. Igra je velezabavna zgodba o pastirčku Petru in kraljj Briljantinu, ki skupaj premagata hudo čarovnico Hudamoro. Kdor želi deci priietne zabave in smeha, naj jo privede k predstavi, ki je izven abonmaja, po znižanih dramskih cenah. — Jutri zve čer pa se ponovi Klabundova prepesnitev japonske igre »Praznik cvetočih češenj«, ki se je prav tako, kakor »Krog s kredo«, izredno priljubila 9 svojo eksotičnostjo. Predstava bo izven abonmaja, po znižanih cenah. Premiera v drami. V četrtek 14. t m. bo v drami kretna predstava najnovejšega dela Pavla Golie: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«, veseloigre v treh dejanjih. S tem delom smo dobili nadvse zabavno in prijetno veseloigro, ki bo nadomestila marsika-ko tujo robo. Avtor nam na ljubezniv in šaljiv način prikazaje rodoljube v Črni mlaki, ki sprejemajo znamenitega prirodoslovca. Komedija je polna zabavnih zapletljajev in bo brez dvoma nad vse zabavala naše občinstvo. Prijatelji gledališča in domače literature nai ne zamude tega izrednega praznika v naši drami. Vstopnice se lahko rezervirajo že sedaj pri dnevni blagajni v operi (telefon 2231). Za izredno nizke cene od 5 do 15 Din imaio dijaki priliko poslušati danes popoldne v operi znamenito delo Čajkovskega »Pikovo damo«. Ne zamjdite prilike! Ugodnosti nizkih cen 9e posluži lahko tudi osrta-lo občinstvo. Jutri popoldne bodo peli r operi slovensko - opereto »Eriko« po znižanih opernih cenah od 30 DiD nsv7dol, 'filti '» M. rr - - — t--— 1 v v l v i Iv. i ki se je občinstvu izredno priljubil in ea ne more preh valiti Iz tega razloga ie povabila uprava uglednega tenorista, da nam poda še partijo De Grieuxa. ki spada £ eni najboljših kreacij njegovega bogatega repertoarja. Za vse predstave se dobe vstopnice v predprodaji v operi dnevno od 10 do pol 13. in od 15 do 17 SENTJAK«»Kod imenom »P Gorica« Od ostalih se razlikulp t tem. da ima točno izdelan pr-Kraim. V sliki hoče oblikovati domačo kulturo, domačega človeka, naše razm^rp in našo pokrajino Boriti *e hofe proti tistemu hlapčevstvu. ki proglaša za umetnino w»akn 11-di povprečno delo samo zato. ker fe morda v daliniem sorodstvu v tistem hipu s prevladujočo modo na zapadu, ali pa «amo tar S P O T Tretje kolo zimskega pokala Jutri se nadaljujejo tekme za zimski pokal, ki postajajo čim dalje boj zanimive. V tretjem kolu nastopi kar deset klubov, in sicer trije pari v Ljubljani, po eden v Kranju in Domžalah. V Kranju bo gost domžalski Disk, v Domžalah nastopi Reka proti SK Domžale. Obe tekmi se pričneta ob 14. V Ljubljani igrajo na igrišču Hermesa ob 13. Hermes : Svoboda Vič, ob 14.30 Mars : Slovan; na igrišču Korotana na Rakovniku se bosta pomerila Sloga : Korotan ob 14.15. Vse tekme se vršiio ob vsakem vremenu. „Tek Uedinjenja" pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra Za »Tek uedinjenja« skozi Ljubljano ki bo 17. t. m., je ministrstvo prometa odobrilo za vse udeležence polovično voznino s št. 27.636 z dne 5. t. m. Na ta odlok se opozarjajo vsi zunanji tekmovalci kakor tudi gostje, ki bodo prisostvovali proslavi. Vsa druga navodila bodo še objavljena prihodnje dni v listih. Zimskosportni program MZSP Mariborski zimskosportni podsavez je sestavil program, polagajoč glavno važnost na zimskosportna središča Maribor, Celje in Mežiško dolino, kjer bodo večje smučarske prireditve podsaveza. Stalni smučarski tečaji ISSK Maribora bodo v Rogaški Slatini in na Pohorskem domu. na Mariborski koči in na Senjorjevem domu priredi tečaj zimskosportni odsek SPD Maribor, na Pesku SPD Konjice, na Pirkhofu v Kot-ljah ISSK Maribor in na Činžatu SSK Maraton. Nova področja, tako Činžat in Rogaška Slatina skušajo prebroditi mrtvo zimsko sezijo s propagando zimskega športa na svojih idealnih terenih. Program zimskosportnih prireditev MZSP je naslednji: 7. januarja: Klubski smučarski dan za vse v MZSP včlanjene klube. — 14. januarja: Mednarodna hockey tekma na ledu v Mariboru. — 21. januarja: Propagandne smučarske tekme v Mežiški dolini. Moto-skijoring večjega stila pri Mariboru. — 27. in 28. januarja: Tekmovanje za prvenstvo dravske banovine. 27. januarja smučarska tekma na 18 km v okolici Maribora, ob slabem vremenu na Pohorju. 28. januarja skakalne tekme v Betnavi, ob neugodnem vremenu pri Sv. Lovrencu na Pohorju. — 11. februarja: Slalom tekma za prvenstvo celjskega okrožja pri Celjski koči (prireja SPD Celje). Na Pohorju (Pesek) priredi Mariborski smučarski klub lov na lisico. nato tekmo v smuku Pesek = Sv. Lovrenc. istega dne priredi JZSS državno prvenstvo v teku in skokih v Planici. — 18. februarja: Tekmovanje za prvenstvo mariborske vojaške garnizij« ter klubsko prvenstvo ISSK Maribora. — 25. februarja: Tekma v smuku pri Senjorjevem domu za rrvenstvo MZSP, tekmovanje za prvenstvo Pohorja in damsko prvenstvo (prireja SSK Maraton). Službene ohfave LNP Navzoči gg. Skuhala, Novak, Zupane, Kosirnik, Vrhovnik. Odsotni (upravičeno) gg. Oman, Anko. (neupravičeno) gg. Stanko. ravn. Šetina. Starec. Odobrijo se pokalne tekme za Z. P. v nedeljo 10. decembra Korotan, Kranj : Disk, Domžale v Kranju, Domžale : Reka v Domžalah, v Ljubljani igrišče Hermesa ob 13.: Hermes : Svoboda, Vič in ob 14.30 Mars : Slovan. Igrišče Korotana ob 14. Korotan : Sloga. — Vzame se na znanje poročilo službujočega odbornika g. Zupanca od prvenstvene tekme Ilirija : Rapid 3. t. m. v Ljubljani. — Verificirajo se s pravom nastopa za Atletik SK, Celje: Hojnik Štefan, Mužg? Avgust, Janežič Karel, šeško Franc. Čoh Josip, Suholežnik Ludovik, 2ni-der Matija, Gorišek Stanko, Honigmann Gustav, s pravom nastopa 16, decembra 1933 za Mars, Ljubljana Zigon Stane, za Svobodo, Vič: Fajn Ciril. Suspendira se do nadaljnjega igralec Drobež Vladimir (Mars, Ljubljana), dokler ne poravna svojih obveznosti do prejšnjega kluba Korotan, Ljubljana. Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme: Ilirija : Maribor 11 : 2, Rapid : Celje 4 : 1, Reka : Jadran 7 : 1, Svoboda, Vič : Zalog 2 : 0, Domžale : Sloga 2 : 1, Jugoslavija : Laško 4 : 2, Amater : Retje 2 : 0, Sloga, Zagorje : Svoboda, Zagorje 6 : 5, Mura : Panonija 8 : 0, Gradjanski : Ptuj 3 : 0, Svoboda : Drava 5 : 1. — Tajnik II. Smučarski tečaj v hotelu Sv. Janez ob Boh. jezeru priredi Slovensko planinsko društvo od 25. decembra do 1. januarja, in sicer za začetnike in manj izvežbane smučarje. Sne^a je v Bohinju 80 cm ter je smuka povsod prav dobra in so tudi pota do planinskih koč pregažena. Raznoličen svet m odlične prilike v okolici Sv. Janeza nudijo najidealnejše pogoje za smučanje in drsanje. Lepa prostorna vežbališča Vr-tovin in Zagradec ter Rudnica in prostrane senožeti pod Vogarjem so oddaljene od hotela le nekaj minut. Raz nje je krasen pogled na veličastno planinsko okolico ob jezeru ter na divje vrhove, pregrnjene s kristalnim snežnim plaščem. Planine nad jezerom, od Ratitovca preko Črne prsti, Vogla, Gonjačev, plan. na Kraju, doline za Jezerom pa tja v smučarski raj v plan. Laze do Vogarja nudijo alpinistu smučarju najširšega razmaha ter divne poglede na kristalno čiste gore. Vodniki in nosači smučarji so za vse ture v Triglavsko po- forje smučarjem na razpolago, v Bistrici, rednji vasi, Stari Fužini in Ribčevem Lazu. Odprte koče na pl. Vogel 1500 m., pl. Govnačr. 1400 m., pl. na Kraju 1500 m ter v koči pri Triglavskih jezerih omogočajo smučarjem stalno bivanje v tej višini. Smučarski tečaj v hotelu pri Sv. Janezu prične na božični dan popoldne, oziroma 26. Kdor pa pride tiste dni k Sv. Janezu, pa naj bo smučar ali ne, bo našel v veseli družbi dovolj zabave in razvedrila. Vsa oskrba, solidna in prvovrstna je od 55 do 65 Din dnevno. Udeleženci tečaja s popustom. Informacije daje in sprejema prijave pisarna SPD v Ljubljani, palača Grafike, telefon 2963 ter ga. Marica Jeraj, upraviteljica hotela Sv. Janez ob Boh. jezeru. Tečaj vodi savezni smučarski učitelj J. Kveder. Zimskosportno predavanje v Maribora. Mariborski zimskosportni podsavez pri redi v sredo dne 13. t. m. ob 20. in v četrtek 14. t. m. ob 16. v prostorih Ljudske univerze na Slomškovem trgu zimskosportno predavanje. Predaval bo mariborski fotoamater in smučar g. Vlado Cizelj na podlagi svojih fotografskih posnetkov s skioptičnimi slikami »Kot smučar in planinec na naših in koroških gorah«. Smučarska sekcija TKD Atene ima Jutri ob ugodnih vremenskih prilikah smučarski izlet na Sv. Katarino. Odhod ob 7.15 z glavnega kolodvora do postaje Medno. ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo ob 10. strogo obvezen trening na igrišču. Priti morajo; Logar, Bervar, Petrič, Strnad, Baum. Pišek I. in II., Lego-Vič, Boncelj n., Svetic, Ulaga, Vahen I. in n.. Sovine, Pupo, Caleari, Terček, Petelin. Pred treningom bo fotografiranje posameznih nogometašev; zaradi tega je potrebna točnost. SK Ilirija (hauenslia sekcija). Danes ob 15.30 in jutri dopoldne ob 11. cro3s-coun-try trening. Danes se morajo udeležiti treninga te-le članice: Hafnerjeva, Vlasta, Silva, Zajec I. in H., Pirš, Slaparjeva in Angelca, jutri dopoldne pa Hudales, Marta, Janežič in Rupel. K treningom morajo prinesti navedene vso klubsko opremo. — La-hkoatletska sekcija. Drevi ob 19. v posebni sobi kavarne Evrope seja načelstva. SK Reka. Danes ob 20.15 uri sestanek vseh nogometašev v društvenem loKalu na Strelišču Pod rožnikom. Za tekmo v Domžalah naj bodo ob 11.20 na glavnem kolodvoru: Pikič, Nany, Korli, Košmrl, Korle, Drage, Pino, Zinke, Heribert, Ane, Dane. SK Slavija. Članski sestanek danes ob 20. v restavraciji Oblak v Glinški ulici. Dnevni red; trening table-teniške sekcije, članarina, nogometna tekma z Ilirijo 10. tega meseca. Vremensko poročilo s Kofc od g. i m. opoldne: —8, snega na podlagi 8 cm, oblačno, mirno smuka prav dobra. Notranjsko prosvetno okrožje. Jutri se bo vršila v Dolenjem Logatcu v Sokolskem domu ob 8. zjutraj prva prosvetna okrožna konferenca vseh prosvetarjev notranjskega okrožja, katere se morajo obvezno udeležiti prosvetarji SoKolskih društev Bloke, Borovnica, Cerknica, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Hotederšca, Loška dolina, Planina pri Rakeku, Rovte, Unec-Rakek, žiri ter Grahovo. Konference se bo udeležil tudi član župnega prosvetnega odbora. Sokol v Konjicah bo imel občni zbor 10. januarja ob pol 20. Prejšnji večer ob 18. bo sestanek v svrho sestave kandidatne liste. Miklavževanje je Sokol priredil v telovadnici 5. t. m. z obdarovanjem sokolske mladine. Obdarovanih je bilo b8 otrok z razno obleko, 79 otrok pa z raznim pecivom in sadjem. — Občni zbor sokolske čete v špitaliču pri Konjicah bo v nedeljo 17. t. m. ob 13. v šoli. Zbora se udeleži večja delegacija matičnega društva lz Konjic. Sokol v Hudi jami. Prosvetni odsek uprizori v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja v nedeljo 17. t. m. ob 16. narodno igro v treh dejanjih »Krs* Jugovičev«. Vstopnina običajna. Strokovni »vet ČOS. Najvišji organ češkoslovaškega Sokolstva za reševanje strokovnih vprašanj, ki sta jih dosedaj ločeno reševala moški in ženskis vaditelj-ski zbor, je strokovni svet ČOS. Zlasti mu je pridržano razmotrivanje in sklepanje o sestavi in telovadnem nazivoslovju, odobravanje obveznih priročnikov za vadi-teljske šole, predlaganje obveznostnih strokovnih knjižnih pripomočkov za strokov, ne knjižnice prednjaških zborov in slično. Predseduje mu načelnik COS, njegova za- menica pa je načelnica ČOS. _ Sedanji člani so: načelnik ČOS br. dr. Miroslav Klinger, načelnica s. Provaznikova, dalje sestre Milada Mala, Mahalova, Kfižova, Girtlerova in Zemankova ter bratje Te-saf; dr. Auguštin Pehlat, Frant. Herben. Boh. Havle, V. Pelce-lbauer; šteje torej skupno 12 oseb. Službo dobi Vsaka beseda 80 par; ta dajanje naslova ali ta litre p* S Dia. (1) Da postanejo Vali zobje bo!j stopnje za tri z enim izredno naglim postopkom Koljmos na mah ugonobi mikrobe in klice. Očistite svoje zobe s Kolynosom. V treh dneh bodo zobje postali za tri stopnje bolj beli. Kolynos ostvarja, česar ne more doseči nobeno drugo sredstvo za nego zob. On odpravi rumenkaste madeže in lise, on se peni v malih razpoklinah, čisti vso ustno duplino in Koljmos da rezultate: zobje postanejo beli, zdravi, a dlesna rdeča kot roža. Navadite se na uporabo Kolynosa — 1 centimeter na suhi ščetkici, dvakrat na dan. Kupite tubo Kolynosa še danes. Avto-tapetnlka imoia^ga, iščemo. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Zmožen«. 43833-1 Ženska pisarn, moč dobi brezplačno stanovanje *obe i.n kuhinje — ozirom« ee fitprejme za nekaj ur te-deaakega pisa-niškega del« Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenj* na oglasni oddelek »Juw«< pod »1984«. 436K-1 Kuharico *tirej?o. pošteno. pride« ln snaino. iščem za večjo gostilno na i<*ž<\5. Prednost imajo riste. ki »o le biJe v »'iEni službi. — O^tirfna »Fervoga«. Veliki Pire$ca, ooJt* ?,a!ec 43941 -1 Kupim Statvo mehanično g'edko, za ti« nje lahkih vrst platna, i sipodnjim ud ara če m, do 1 m delavne širine, kompletno. rabljeno, dobro obrnjeno kupim takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »S'at.v« 1000«. 43869 7 Svinjske kože po najvišji eeoi vedoo ta-pnje trgo-vina F. Senčar, Mala Nedelj« in Ljutomer. 43728-7 Prodam Norveško ribje olje najfinejše, «veie, vedno v za!o>gi. Naročila točno proti povzetju. Piocoli, Tvrševa (Dunajska) ce«s Stev. 6. »48-6 trmam Vsaka beseda 1 Din ia dajanje naslova Šifre pa 5 Dio. 091 | *n: I aH I Radio-gramofon štvricev-ai, kombiniran, električen. z zvočnikom, za rečji lokal, naprodaj v Koieaije&i ulioi štev. 19. 43887-9 Pridelki VmUj. besed* i Din a dajanj« naslova aH sa iifro pa S Dia. (33) Orehova jederca imet^o posnšeos. popoloo ms brei vlage — in modri mak za potice nudil najceneje Sever _ & K >nvr>. Lmb' j*n» 43S37 SS j Zdravstvo\ Separirano sobo lepo opremijftno, sol 0600, v centru mesta oddam boljšemu goepodu. Naalor v oglasnem oddelku Jutra. 43831-28 Vsaka beseda l Din: za dajanje naslova ali sa Iifro ps 5 Din. (401 Slabotni moški Ne glede na vzrok slabosti, starosti in druge neprilike, se Vam takoj povrnejo normalne moške «Ke. Nika kih plini, tablet in drugih notranjih sredstev! Specialne prospekt« pošiljamo diskretno v zaprti kuverti, brez zunanjega napisa — proti pošilja tvi 5 Din v znamkah. »Salue«, Zagreb. 6/J0, Savska 10. 302-40 Sostanovalca sprejmem k mlajšemu dijaku v prijazno eobo in ns zelo dobro domačo hrano. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 43632-28 ■ ii 31j.11 Vsaka beaeda 1 Dio, u lajanje našteva ali ta iUra pa B Dia. (16) SB32J2325 Vrednostne papirje ku.puje fcomanditna družba M. Jankole t LJubljani, Aleksandrov« cesta št. 4/n - telefon 3052. 349-16 vs«k« beaeda 1 Dto: »» dajanj« oaeiova aH *a Iifro pa 6 Din. (31) Stanovanje 2 sob in kuhinje se odda s pritiklinami na Rimski cesti 23. Vsaka Deseda 1 Din. •a dajanje naslora ali as iifro pa 6 Din (94) 6^03020 Vsaka beseda M par; » dajanj« aaal«*« » »Hro > Dta. (a) Zimska jabolka sortirana ▼ tabojčiih ima naprodaj pe konkurenčnih oenah Kmetijska druiba v LjniiMjami. Ogled na Turjaškem trgu štov. S. 43G06-S4 Opremljeno sobo poceni oddam. Na®!ov pore oglasni oddelek »Jutra«. 43896-23 Za vsako ŽENO KAKOVOSTNA OLEPSAVAJOČA SREDSTVA PORENAL KREMA. suha preko dneva, a mastna noč, trajno polepša in pomladi 12-- PORENAL MILO blago, prijetnodišeče milo za govanje obraza in rok . . PORENAL PUDER fin in povsem neškodljiv puder, A i, diskretno parfumiran, 12 barv . POREMILK biološko mleko za čiščenje obraza in odstranitev velikih znojnic 32-- KAMPHORNIK eliksir kafre, ki takoj odpravi ogrce ln mozolje......dv PASTA M A J A LIS dovršeno pere in neguje občutljivo 4f, kožo, ki ne prenese mila .... I 9 MLEČNA KREMA naglo ln trajno odpravi solnčne pe- 4 E« ge in madeže na obrazu .... I 9 JE FAIS BLANC krema lz limoninega soka, ki neguje in polepša roke..... LANOLIN KREMA za masažo in pomlajevanje telesa, ker dela kožo elastično .... ORO BARVA ZA LASE v vseh nljanaah barva dovršeno ln trajno lase . ....... VODA IZ KOPRIV staro preizkušeno domače sredstvo ^A, zoper izpadanje las in zoper prhljaj JU FLORIAROUGE najfinejše francosko rdečilo za 4 J, obraz v 12 divnih nijansah . . . I 10--12-30- ROUGE ZA USTNICE Bonbon rose v 4 barvah . . . . Rouge de Lavie v 4 barvah . . . EAU DE LAHORE eliksir za masažo in jačanje ženskih grudi......... 8-lb- 40 DOBIVAJO SE POVSOD Glavno skladišče in odpošiljalnica s pošto: MOBILIOB parfumerija ZAGREB Ilica broj 34 — Jelačicev trg 15 ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK! Zakaj seMojakoža Naj dežuje, naj piha veter, kaj me vie to brigal Dobro namreč vem, da pudei Tokalon po zaslugi vsebovane smetanove pene ostane na licu ob vsakem vremenu. Moja koža je mastna, puder Tokalon pa se obdrži na njej 4krat dalje kakor navadni pudri. Potenje ne slabi v nobenem oziru te lastnosti Puder Tokalon prepre-čava tudi ustvarjanje razširjenih znojnic. Karkoli delate, puder Tokalon je edini puder, ki Vam da podnevi ali zvečer divno naravno polt, popolnoma brez vsakega sijaja. Velika božifna prodajal Zahteva se zopet kvaliteta, vendar časa primerno ceneno. Torej pazite razen na nizke cene tudi na dobro kakovost. D. Vel. 22—25. Topli čeveljčki iz finega, rdečega meltona, podplat iz klobučevine in usnja. Vel. 26—30 samo D. 32.—. Ženske copate v lepih desenih, zelo tople, najfinejša izdelava D. 48.— in D. 65.—. Moški copati D. 38.— In D. 48.—► D. 4©*- Tople copate iz klobučevine v modernih barvah. Iste z leseno peto samo D. 75.—. Copate iz velblodje dlake, podplat iz klobučevine in usnja. Moške vel. D. 65.—, vel. 31—85 D. 35.—, vel. 26—30 D. 30.—, vel. 20—25 D. 28.—. D. 05'- Topil, ženski, črni melton čevlji, usnjen podplat. Isti z lakom ali uenjem obšiti samo D. 125.—, moški z usnjem D. 145.—. ženski čevlji iz črnega ali rjavega boksa, dober podplat iz usnja. Druga vrsta samo D. 110.—, iz laka D. 115 D. 145*- Moški čevlji iz črnega boksa, prima usnjeni podplati. Rjavi samo D. 128.—. HO Čevlji iz gumija z manšeto in volneno podlogo. Isti z zip-zapiračem, črni ali rjavi, od D. 135.— dalje. 4fumanik LJUBLJANA: Tyrševa c. la. »Petovii« MARIBOR: Gosposka ulica 17. CELJE: Aleksandrova cesta L utejuje Davorin Kavi jen. Izdaja sa konzorcij »Jutra« Auou uiuuikai Lb Na.ouiu, uakarno d. d. kol uakaraarja financ Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren AJoj2 Novak. Vsi s Ljubljani