av.sk i £1.15 SLOVENSKA POMLAD Toliko pričakovana slovenska politična pomlad je tud. Prve demokratične in svobodne volitve so za nami in danes odrešujoče zremo v strankarsko in politično pluralistično prihodnost. Volili smo konkretne ljudi, v parlament pa so v glavnem prišli ljudje, za katere so se stranke vnaprej dogovorile, izvolili smo torej stranke ! Stranke pa se bodo morale zavedati, da smo majhen narod in da moramo biti enotni. Ne sme biti medsebojnih očitanj za preteklost, pustimo ta čas zgodovini, naj ga pravično oceni. "Obdobje NOB in povojne graditve se je izteklo - izpelo. Vendar ta čas ne izgublja na pomenu, ostal bo kot slovenska zgodovina. Zanikanje ne bo moglo izbrisati tega dejanja. Minili so časi herojev, brez njih pa bi marsikaj danes ne bilo. Tudi v prihodnosti se bomo obdobja NOB s ponosom spominjali, sedaj pa je na potezi ljudstvo" je dejal Ciril Zlobec 5.maja letos v Ajdovščini. V Sloveniji so ob volitvah nastala zelo zanimiva politična razmerja -v slovenskem parlamentu ima večino DEMOS, tako tudi v naši občinski skupščini, dosedanje stranke pa so v opoziciji. Uravnavati ta razmerja bo zahtevalo veliko politične modrosti in odgovornosti, ki morata biti zaznavni na obeh straneh. "Najbolj aktualno po volitvah pa je: - da je Milan Kučan prvi komunist, ki je bil legalno izvoljen za predsednika republike, - da je Lojze Peterle edini, ki je čez noč postal premier, - da je Josip Vidmar zadnji še živeči ustanovitelj OF." /iz MLADINE, 27.4.1990/ Upamo, da ne bo nikoli več ene same resnice in da bo plod slovenske pomladi res dozorel. (vp) 5.5.1990 Iz zgodovine Vipave VIPAVA NA KRANJSKEM Med mlajšimi generacijami malokdo ve, da je bil trg Vipava na Kranjskem. Leta 1376 se Vipava prvič omenja kot trg, od 1849 do 1919 je bil tu sedež okrajnega sodišča. Pri nas je bila deželna meja Hubelj, vas Sturje je bila še na Kranjskem, vas Ajdovščina pa že na Primorskem. Nad Podnanosom, tedanjim Šentvidom, je tekla deželna meja tako, da so Vrabče, Razguri in Štjak bili onstran deželne meje na Primorskem. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno pod Avstro-Ogrsko na Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko, Primorsko, Koroško in Štajersko. Vojvodina Kranjska je združevala tri slovenske pokrajine: Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. - 2 Vojvodina Kranjska, ki je bila po večini gorata dežela, je merila 10 000 km in je bila sedeminšestdesetrkat manjša od takratne Avstro-Ogrske monarhije ali polovico manjša od današnje Slovenije. Alpe so bile na Kranjskem - Julijske (Triglav 2863 m, Mangart) in Karavanke, del goratega Krasa (Hrušica, Nanos 1313 m, Snežnik 1796m) ter Rog in Gorjanci. Kranjska jezera so bila: Blejsko jezero, Bo/hinjsko jezero, Belopeški jezeri in presihajoče Cerkniško jezero. Vsi ti kraji, oziroma jezera, so danes v Sloveniji, izjema je le skrajno severozahodni del s Trbižem in Belopeškimi jezeri, ki so ostali pod Italijo. Glavna reka na Kranjskem je bila Sava, dalje Kokra, Kamniška Bistrica, Ljubljanica, Mirna, Krka in mejna Kolpa. Razen teh rek pomnite še Idrijco in Vipavo, ki se na Primorskem izlivata v Sočo. Kranjska je imela leta 1900 pol milijona prebivalcev: 94% Slovencev in 6% Nemcev. Glavno mesto Kranjske je bila Ljubljana. V tretjem berilu za štirirazredne in večrazredne obče ljudske šole, izdane leta 1902 lahko beremo: " Imenitnejši kraji na Kranjskem so: Jesenice (fužine), Tržič (usnjarstvo), Zagorje (premog), Litija (cink), Ribnica (suha roba), Turjak (grad), Logatec (lesna trgovina), Postojna (jama) in Vipava (raj kranjske dežele)." Tega, kar je v zgornjem odstavku zapisano o Vipavi, niso napisali Vipavci, marveč M.Josim in E.Gangl, učitelja v Ljubljani. Politična tvorba kranjske dežele je bila v okviru Avstro-Ogrske države in je obstojala vse do konca prve svetovne vojne. Za tem so Italijani po rapalski pogodbi (1920) dobili te naše kraje in jih v začetku pripojili "Friuli" (Furlaniji) s sedežem Udine (Videm) in nato pokrajino poimenovali "Venezica Giulia" (Julijska Benečija). Onstran državne meje so v predvojni Jugoslaviji imenovali Primorce vse Slovence, ki so bili pod Italijo. Tako smo Vipavci, namesto nekdanjih Kranjcev, ostali še do danes Primorci. Franc CEROVSEK TURISTIČNO DRUŠTVO VIPAVA organizira v soboto, 30.junija 1990 operno predstavo Georges Bizet " C A R M E N " NA VIPAVSKEM TRGU OB 21.oo uri Rezervni termin je 1.julij 1990 ob 21.00 uri Predstava bo v primeru,če bodo stroške gostovanja opere zagotovili Kulturna skupnost Slovenije in pokrovitelji! TABOR V VIPAVI PRED 120 LETI Pred sto dvajsetimi leti je bila naša domovina del avstroogrske države,ki je bila razdeljena na dve polovici: v avstrijski polovici so vladali Nemci, v ogrski polovici pa Madžari. Prekmurci so živeli na Ogrskem, večina Slovencev pa je bila v avstrijskem delu države, ki je bila razdeljena na dežele. Slovenci so tedaj živeli na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, Goriškem in Istri. Zadnji dve deželi sta skupaj s Trstom tvorili posebno enoto - Primorsko. V vseh teh deželah je bil tedaj uradni jezik nameški, na Primoskem pa tudi italijanski. Osnovne šole so bile sicer slovenske, toda gimnazije (od 5. razreda osnovne šole dalje) so bile samo nemške. Univerze pa tedaj na slovenskem ozemlju sploh ni bilo. Slovenci so že leta 1848 zahtevali enakopravnost, to je, da mora imeti slovenski jezik enako veljavo kakor nemški, pa tudi, naj bodo Slovenci na Slovenskem sami svoji gospodarji, naj se slovenski deli vseh dežel, kjer žive Slovenci, združijo v eno enoto, Slovenijo. Toda te zahteve po enakopravnosti in Zdeinjeni Sloveniji takrat med množicami še niso našle splošnega razumevanja in podpore. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je avstrijsko cesarstvo izgubilo dve vojni. V prvi (leta 1859) je izgubilo Lombardijo, tedaj je tudi nastala nova, zedinjena italijanska država. V drugi (leta 1866) je Avstrija izgubila še Benečijo in se je morala odpovedati svojemu dotedanjemu vplivu v Nemčiji. Obstojala je nevarnost, da bo habsburška monarhija razpadla in da bi Slovenci prišli pod Nemčijo. Tako se je začela širiti misel Zedinjene Slovenije, da bi pokazali pred svetom, da Slovenci, kakor so majhni in maloštevilni, vendarle hočejo živeti enakopravno in svobodno. Po letu 1867, ko so bila dovoljena množična zborovanja na prostem, so jih prvi sklicali Čehi in jih imenovali tabori. Po češkem zgledu so tudi mladoslovenski voditelji narodnega gibanja na Štajerskem začeli prirejati velike shode pod milim nebom — tabore — in na njih zahtevati Zedinjeno Slovenijo. Udeležilo se jih je nad 5000 ljudi, v Vižmarjih pri Ljubljani celo 30 000. Obdobje taborov - 1868 do 1871 - pomeni na Slovenskem predhod iz dotedanjih ozkih čitalniških okvirov v široko dejavnost za kulturno in politično združitev slovenskega naroda. Triletna taborska doba na Slovenskem se začenja s taborom v Ljutomeru (1868) in končuje s taborom na Buhljah na Koroškem (1871). Vseh taborov je bilo 18, na Primorskem so bili štirje na Goriškem (Šempas, Biljana v Brdih, Tolmin, Sežana), dva v Istri (Kubed in Kastav) in dva kranjska (Kaleč v bližini Pivke in v Vipavi). Tabor v Vipavi naj bi bil 29-junija 1870 z naslednjim programom : 1. da se vsi Slovenci v eno vladno skupino - v Slovenijo zedinijo, 2. da se nam naš domači slovenski jezik v šole in urade po vsi Sloveniji vpelje, 3. da se občinska avtonomija toliko razširi, kolikor bi se veliko dragega uradovanja skrajšati in veliko stroškov, to je davkov, znižati dalo, 4. da je na Vipavskem večjo skrb za sadjarstvo potrebno imeti, 5. da naj se zgradi železnica iz Škofje Loke skozi Vipavo v Trst, 6. da vlada da podporo za urejanje vodotoka "Vipava". Zaradi "strašno grdega vremena" je tabor 29.junija odpadel, vršil pa se je 14. avgusta 1870. Bilo je lepo sončno jutro, ko je mirno Vipavsko dolino budilo grmenje možnarjev, ki so oznanjali, da bo v Vipavi nenavaden dogodek. Po deseti uri začno zopet pokati možnarji. "Novice" so poročale: "To je bilo znamenje, da je krilati "Sokol" katerega so vrli razdrški fantje z okusno sestavljenim slavolokom, zastavo, petjem in streljanjem sprejeli, zopet od njih poslovil ter pot čez Rebernice v Vipavsko dolino nastopili. Hrepeneče pričakovanje šentviških fantov pevcev, kteri so se pod svojo zastavo zbrali, ni trajalo dolgo čas; kmalu zagrmijo možnarji in prvi jako okusno okinčani voz planinskih "Sokolov" pridrdra v vas. Cez malo časa se pripeljejo na treh vozovih tudi ljubljanski in postojnski "Sokoli". Po kratkem postanku nadaljujejo pot — ob vzklikih "živio" in pokanju možnarjev - v Vipavo. Pred trgom jih je pričakalo 32 mož mladega vipavskega "Sokola in predstavniki taborskega odbora z godbo. Po pozdravu je združeni "Sokol" - 120 mož - korakal z godbo proti trgu, ki je bil lepo okrašen, posebno grad grofa Karla Lanthierija in prostor pred gradom. Ustavili so se na glavnem trgu (pred staro šolo), kjer se-bili pozdravni govori predstavnikov "Sokola" in predsednika odbora za pripravo tabora dekana Jurija Brabrijana. Dekan Grabrijan je pripravil za povabljene "Sokole" kosilo. Okoli poldneva se je pripravljalo na nevihto, močno je grmelo, vendar se je kmalu zvedrilo, tako da slabo vreme ni preprečilo tabora. Popoldne so pričeli prihajati čez Col Idrijčani in Crnovrhci s krasnimi zastavami, prišli so tudi "dolenji Vipavci". Kraševci, Pivčani in zgornji Vipavci so se ustavili na križišču pri Mančah, kjer so pričakali mladega vipavskega "Sokola" z dvema godbama. Z dvanajstimi zastavami so korakali proti trgu in nato v teku do taborišča, kjer se je zbralo 12 000 udeležencev - "taboritov". Med njimi je vihralo 28 zastav. Tabor je bil verjetno na travniku, kjer je sedaj severna vojašnica. Ob štirih popoldne je zbrano množico pozdravil gospod dekan Jurij Grabrijan in dr. Costa iz Ljubljane je bil izbran za predsednika tabora. Zvrstili so se govori o najavljeni problematiki, vendar je iz programa tabora izpadla _z razprava o zmanjšanju stroškov uradovanja in razprava o prošnji za podporo pri regulaciji reke Vipave. Senožeški župan Jožef Zelen je govoril o "zedinjeni Sloveniji", kar je bila poglavitna razprava in zahteva vseh slovenskih taborov. Uradovanje v slovenskem jeziku in tudi njegovo vpeljavo v šole, je zagovarjal Josip Nolli iz Ljubljane. Rihard Dolenc iz Vipave je razpravljal o vipavskem sadjarstv dr. Radoslav Razlag iz Ljubljane pa je predstavil projekt železniške proge iz Škofje Loke preko Vipave v Trst. Program tabora je bil s tem izčrpan in"navdušeno ljudstvo je začelo taborišče zapuščati in se k zabavnem plesu v čitalnico ali pod grajski kostanj podajati" so poročale "Novice". Časopisno poročilo pravi, da je bil vipavski tabor popoln vrstnik svojim mlajšim bratom, da je neizginij iv spomin narodne zavesti Vipavcev. Odsotnost Goričanov in Tolmincev je sodobno poročilo opravičilo z razlogom, da je bila na programu tabora razprava o železniški progi od Škofje Loke na Trst, kar Goričanom ni prijalo zaradi njih zahteve za progo po soški dolini čez Predel na Koroško. Po drugi strani pa je očitno, da se goriško taborno vodstvo tega tabora ni udeležilo, ker so ga vodili kranjski koncervativci, druge tabore so namreč organizirali mladoslovenci." Tabori imajo v slovenski politični zgodovini velik pomen. Pokazali so, da je slovenski narod prenehal biti narod podložnikov in tlačanov, ki samo ponižno izvršuje ukaze, in da je postal narod državljanov, ki znajo povedati svoje mnenje in zahtevajo od vlade, da ga upošteva. Tabori so zelo dvignili narodno zavest Slovencev. Viri: 1. "Novice", 15.6.1870, 24.8.1870 in 31.8.1870 Tabor v Vipavi 2. Miloš Rybar: Taborsko gibanje na Slovenskem 3. Branko Marušič: Tabor v ViDavi, Primorske novice 4.8.1970 4. Vasilij Melik: Slovenski tabori, Pionir 1968 Vera PONIŽ VOLITVE 1990 VOLITVE 1990 VOLITVE 1990 REZULTATI GLASOVANJA ZA PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE 22.4.1990 KS VIPAVA Volišče glasovalo neveljavni Milan KUČAN Jože PUČNIK glasovi I. - menza 417 6 192 - 46,7$ 219 - 53,3$ II. - KS 362 13 166 - 47,6$ 183 - 52,4$ III.- šola__________________280________________________9_____________________134 - 49,4$ 137 - 50,6$ Skupaj Vipava 1059 28 492 - 47,9$ 539 - 52,1$ Občina Ajdovščina 14 031 478 6278 - 46,3$ 7275- 53,7$ REZULTATI GLASOVANJA ZA ZBOR OBClN REPUBLIŠKE SKUPŠČINE 22.4.1990 KS VIPAVA V0LISCE glasovalo neveljavni Boris JEZ Goran KODELJA glasovi I. - menza 417 22 198 - 50,1$ 197 - 49,9$ II.- KS 362 21 139 - 40,8$ 202 - 59,2$ III.-šola 279 16 111 - 42,2$ 152 - 57,8$ Skupaj Vipava 1058 59 448 - 44,4$ 551 - 55,6$ Občina Ajdovščina 14 032 757 8274 - 62,3$ 5001 - 37,7$ Občino Ajdovščina bo zastopal v zboru občin republiške skupščine Boris JEZ, roj. 1959, dipl. ing. agronomije iz Lokavca. V naši občini je bil v delovnih organizacijah v ZBOR ZRUZENEGA DELA REPUBLIŠKE SKUPŠČINE izvoljen Jože FURLAN, roj. 1940, ing. org. dela, Vipava, Bevkova ulica 14 VOLITVE DELEGATOV V SKUPŠČINO OBČINE AJDOVŠČINA 22.4.1990 REZULTATI GLASOVANJA ZA DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR (DPZ) OBČINE AJDOVŠČINA Iz Vipave sta bila izvoljena: 1. Goran KODELJA, rojen 1963, dipl.ekonomist, na listi ZSMS-Liberalna stranka 2. Jože FURLAN, rojen 1940, ing.org.dela, na listi ZKS - stranka demokratične prenove REZULTATI GLASOVANJA ZA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE AJDOVŠČINA V VOLILNI ENOTI: Vipava, Gradišče, Vrhpolje, Slap, Lože-Manče, Budanje, Dolga poljana in Goče so bili izvoljeni od 23 kandidatov naslednji delegati: 1. Mitja LAVRENČIČ, rojen 1960, ing.gradbeništva, Vipava,Cesta 18.aprila 7 kandidat SKD, dobil je 40$ glasov 2. Ivan JEZ, rojen 1957, agronom, Gradišče pri Vipavi kandidat SKZ, dobil je 36$ glasov 3. Tomaž MALIK, rojen 1961, ing. agronomije, Slap kandidat SKD, dobil je 36$ glasov 4. Branko TOMAZlC, rojen 1961, ing. agronomije, Vrhpolje kandidat KS Vrhpolje, dobile 34$ glasov REZULTATI GLASOVANJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINE AJDOVŠČINA Volitve so se vršile dne 12.4.1990 v delovnih organizacijah. Izvoljeni delegati so predstavniki svojih delovnih organizacij. Iz Vipave je bil izvoljen v volilni enoti FRUCTAL Branko TOMAZlC, rojen 1957, gimn. maturant, Vipava, Kosovelova 10. ZAKLJUČEK V skupščini občine Ajdovščina so iz Vipave v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju štirje delegati: 1. Mitja LAVRENČIČ v zboru krajevnih skupnosti 2. Branko TOMAZlC v zboru združenega dela 3- Goran KODELJA v družbeno političnem zboru, 4. Jože FURLAN v družbeno političnem zboru občinske skupščine in v zboru združenega dela republiške skupščine. PRIHODKI: 1988 1989 Presežek prihodkov iz prejšnjega leta M.MM9.38M.- 11.MM7.119.- din Dotacija iz proračuna občine 2.257.050.- 1.215.000.- »! Dotacija SIS za komunalo 27.000.000.- 20.306.650.- n Dotacija za Društvo prijateljev mladine 250.000.- 400.000.- ti Najemnina za prodajo sadja na trgu 135.200.- 1.215.000.- tt Prihodki od obresti a-vista 3.08M.690.- 2M.211.610.- tt Drugo: od krajanov za asfaltiranje 3.583.219.- 3.862.2M0.- tt od Župnijskega urada - 102.962.M00.- tt za elektrifikacijo Stare gore - 13M.550.000.- tt za "Vipavski glas" 2.697.000.- tt Ostali prihodki 27.8M6.580.- tt SKUPAJ PRIHODKI M0.759.5M3.- 515.498.599.- din ODHODKI: Najemnina za prostore KS in glasbene šole 1.377.117.- 13.087.080.- din Telefon in pošta 16M.117.. 2.746.190.- tt Pisarniški material in revije 110.560.- 1.09M.830.- tt Elektrika 317. M15. - 3.113.130.- tt Odvoz smeti 10.138.- 295.930.- tt Storitve občanov po pogodbi 2.060.000.- - Odstranitev plevela, popr.telef.kabla M.658.M'^7.- - Za cerkveno hišo - 123.M05.900.- tt Za elektrifikacijo Stare gore - 177.168.350.- tt Za asfaltiranje Laurinove ulice - 3.862.2M0.- tt Druge proizvodne storitve 79.483.190..- tt Za ureditev Titovega trga 20.000.000.- 39.717.530.- tt Amortizacija osnovnih sredstev 7.360.- 9.3M0.- tt Banane storitve 67.937.- 1.661.800.- tt Avtor;.ki honorar - 350.000.- tt Dr1. ';i material 335.450.- 3.721.270.- tt Prispevek za invalid.pokoj.zavarov. 200.000.- - Stroški "Vipavskega glasa" - 2.000.000.- tt Zavarovalna premi ja 3.673.- 11.600.- tt SKUPAJ ODHODKI 29.312.M2A.- 451.729.380.-din Razlika med prihodki Ln odhodki za prenos v naslednje leto 11.447.119.— 63.769.219.-din FINANČNO POROČILO SAMOPRISPEVKA 1989 PRIHODKI: Presežek iz leta 1988 dotok sredstev v letu 1989 Obresti M5.29M.665.- din 1.MM6.716.M50.- din 73-129.600.- din ODHODKI: Odvod za združena sredstva 691-035.690.- din Zaokrožitve 50.- " Bančne storitve 5.064.180.- " SKUPAJ ODHODKI 696.099.920.- din RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI 869.040.795.- din Od tega: nakazano IBT 30.467.195.- din, vezava pri VIPI 658.000.000.- din Opomba: Dinarska vrednost je prikazana v dinarjih,ki so veljali v letu 1989- Računovodja: Milka PODGORNIK UTRINKI IZ DELA V KRAJEVNI SKUPNOSTI O zdravstveni postaji Vipava: Na seji občinske skupščine dne 27.3*1990 je bil sprejet sklep o prispevni stopnji 0,4% iz BOD, kar omogoča nakup opreme za ZP Vipava v vrednosti 1.230.000.- din. S temi sredstvi bo zaključena investicija in dana možnost za uporabo objekta. Okolico zdravstvene postaje, to je park z javno razsvetljavo in dostopno potjo bomo urejali še s skupnim samoprispevkom. Ureditev parki- rišča pred ograjo pa bo breme naše krajevne skupnosti. Osnovna šola Vipava: Prispevna stopnja 0,4% iz BOD bo omogočila tudi pričetek gradnje II.faze OS Vipava s spremljajočimi objekti. f Stara šola: Vprašanje stare šole bomo obravnavali na zboru krajanov skupaj z drugo pomembno odločitvijo o trasi avtoceste od Vipave do Vipavskega Križa. Asfaltiranje ulic V mesecu maju in juniju 1990 bomo pričeli z obnovo Vojkove ulice od Zavoda Janka Premrla-Vojka do mosta čez Vipavo pri Perhavcu. Delo bo dolgotrajno in zahtevno zaradi zniževanja cestišča. Na znižanih mestih bomo polagali asfaltno maso v dveh plasteh. Asfaltirali bomo 8150 m cestišča, položili 300 m robnikov, odpeljali 630 m odvečnega materiala ter vgradili 418 m- tampona. Predvidena investicija znaša 750.000.- din. Od robnikov do stavb bomo uredili pločnike s pranim betonom s pomočjo pripadnikov JLA. 0 ukinitvi Krajevnega urada Vipava Na zadnji skupščini občine Ajdovščina je bil na dnevnem redu osnutek Odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe izvršnega sveta in skupščine občine Ajdovščina v katerem je tudi predlog o ukinitvi Krajevnega urada Vipava (matičnega urada) v roku treh mesecev po uveljavitvi odloka. Naša delegatka Ivanka Rehar se je predvideni ukinitvi odločno uprla po predhodnem posvetu s krajani Vipave in drugih vasi ter vod- stvom krajevne skupnosti. Zbrala je tudi nad 200 podpisov proti ukinitvi. Sklep skupščine je bil: Krajevni urad v Vipavi ostane v bodočih prenovljenih prostorih iste stavbe. Zaradi velikih stroškov vzdrževanja prostorov krajevne skupnosti,smo predlagali, naj se poslovanje krajevnega (matičnega) urada v Vipavi in krajevne skupnosti združi. Vipava je pridobila od 25.12.1989 nov gostinski obrat "KAVARNA" v Ulici Vojana Reharja 7. Lastnik Slavko Uršič je obnovil propadajočo "Hribovo hišo" , v kateri je bila gostinska dejavnost že pred zadnjo vojno. S svojim lokalom bo gotovo popestril gostinske usluge v Vipavi. Trgovina "ZLATA" je nova, najlepše urejena trgovina v Vipavi. Odprla jo je 10.februarja 1990 Zlata Starc. Zelo lepo je ohranjen star vipavski vhod "portal" in obenem tudi moderniziran. Tako je zopet ena od starih stavb v Vipavi ohranjena pred propadanjem. 25. aprila 1990 je bila v Ulici Vojana Reharja 18 odprta samopostrežna TRGOVINA Z ŽIVILI. Vipavci pa bi bili bolj zadovoljni, če bi ostala v istih prostorih poslovalnice OPREMA s tehničnimi predmeti in belo tehniko. KRAJEVNA SKUPNOST VIPAVA IVAN SCEK V Vipavi imamo Ulico Ivana Sčeka od Titovega trga pri mesnici MlP-a proti izviru Vipave Podfarovž in do Grabrijanove ulice na Hribu. Ime ima po Vipavcu Ivanu Sčeku, skladatelju in profesorju glasbe na gimnaziji in glasbeni šoli v Kopru. Rojen je bil v Vipavi, 5.8.1925 v kmečko-obrtniški družini ( pri kovaču, sedaj Ulica Milana Bajca št. 10) kot četrti otrok desetčlanske družine. V Vipavi je končal italijansko osnovno šolo, nato pa je moral v očetovo delavnico, da se bo izučil za kovača. Hrepenenje po glasbi pa je bilo v njem tako silovito, da je bil prepričan, da bo prišel čas, ki mu bo omogočil globlje srečanje z njo. Po razpadu Italije je odšel k partizanom, kjer je kmalu zbolel za tuberkulozo. Ko so mu zdravniki odsvetovali težko fizično delo, je takoj pričel študirati glasbo. Prve osnove glasbe mu je dal prof. Emil Komel v Gorici. Takoj po vojni se je vpisal v gimnazijo in nižjo glasbeno šolo v Šempetru pri Gorici, nato pa v srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in jo končal 1954. leta. Jeseni istega leta se je zaposlil v glasbeni šoli v Kopru, ker ni imel sredstev, da bi nadaljeval študij. Po dveh letih pedagoškega dela se je vpisal na akademijo za glasbo - kompozicijski oddelek in diplomiral leta 1962. Dve leti kasneje je opravil še magisterij pri prof. Škerjancu. Zorel je v plodovitega skladatelja. Kljub temu, da ga je redno pedagoško delo močno oviralo pri komponiranju, mu je neusahljiva invencija iz dneva v dan narekovala nova dela: simfonična, vokalno instrumentalna, komorna in skladbe za moške, ženske, mešane, mladinske in otroške zbore. Komponiral je posvetno in cekrveno glasbo za vse instrumente. Za svoje prvo večje študijsko delo "Balada" — kantata za bariton, mešani zbor in orkester je prejel Prešernovo nagrado. Skoraj polnih osmenajst let je nadvse uspešno vzgajal mladino v gimnaziji in glasbenih šolah, vodil številne pevske zbore in nastopal kot odličen komentator. 20.januarja 1972 ga je sredi dela, starega komaj 46 let, prehitela nenadna smrt. Pokopan je na vipavskem pokopališču. Podatke je zbral Vinko PREMRL PRIPIS: Alenka Sček-Lorenz , letošnja nagrajenka Prešernovega sklada, je hči skladatelja in glasbenega pedagoga Ivana Sčeka. Tako je že v mladosti rastla z glasbo. Pianistka Alenka Sček - Lorenz in njen mož violinist Tomaž Lorenz sta dobila letos nagrado Prešernovega sklada za ciklus koncertov "Anatologija slovenske glasbe", ki sta jo izbirala, pripravljala in izvajala z izjemno predanostjo, ljubeznijo in znanjem. KRAJANI VIPAVE JIMA ISKRENO ČESTITAMO ! PET0MAJSK0 PRIZNANJE občine Ajdovščina je na slovesni seji ajdovske občinske skupščine 5.maja letos prejela učiteljica osnovne šole Vipava ADA BAČAR za izredno uspešno delo z učenci na lutkovnem in literarno-novinarskem področju. ČESTITAMO ! KRAJEVNA SKUPNOST VIPAVA SVETLE IN TEMNE STRANI GASILSTVA V VIPAVI "Najbolj boste sebi in nam pomagali, če gašenja našega ne boste potrebovali." Vipavsko gasilsko društvo, ki je najstarejše na Primorskem (ustanovljeno leta 1877), je tudi v lanskem letu opravljalo svoje poslanstvo. Na nedavnem občnem zboru, ki se ga je udeležilo veliko število članov, so podali obračun dela za leto 1989. Iz poročil, ki sta jih pripravila predsednik društva in poveljnik, je razvidna pestra dejavnost društva, ki šteje okrog 100 članov vseh starostnih kategorij, od pionirjev do veteranov. Društvo se ubada tudi z gradnjo in dokončavanjem gasilskega doma. Dom je dokončan do te faze, da so potrebna še finalna dela*. Se toliko manjka, da bi ga slovesno otvorili in predali svojemu namenu. Vendar se ta dela vlečejo že nekaj let, in so vsem nam trn v peti. Ce že iščemo vzroke, zakaj se ta dela ne izvršijo, ne moremo mimo financiranja gasilstva. Naj bo tale napisana misel na to temo dovolj. "Finančna so sredstva osnovni pogoj za delovanje uspešno in vestranski proboj." Drugi zelo boleč vzrok je v članstvu, ki noče ali nima volje, da bi se ta dela izvršila. Ta drugi vzrok bomo morali sami med sabo razčistiti, ker drugače nam ne bo nihče drug pomagal. Z željo in gasilsko vnemo pokažimo, kaj zmoremo in predstavimo ljudem gasilski dom, ki bo ponos vipavskih gasilcev. V zadnjem letu je društvo zelo napredovalo na področju preventive. Na našem območju je sicer bilo nekaj požarov, vendar ti niso povzročili kakšne velike materialne škode. Posebno pozornost smo posvetili izobraževanju članstva in delu z mladimi. Lansko leto se je odvijalo tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Na občinskem tekmovanju, ki se je odvijalo meseca maja na Colu in v Vipavi smo nastopili z devetimi ekipami. Pet prvo in drugo uvrščenih na občinskem tekmovanju se je pomerilo na območnem tekmovanju v Novi Gorici. Na tej preizkušnji sta zmagali dve naši ekipi, pionirji A ter mladinci, ter si tako zagotovili pravico do nastopa na republiškem tekmovanju. Republiško tekmovanje je potekalo meseca septembra v Komendi pri Kamniku. Za ta nastop se je po predhodnih tekmovanjih potegovalo po več sto ekip v posameznih kategorijah. Tako je bila udeležba na tem tekmovanju velik uspeh; pionirji A so pristali na 14 mestu, mladinci pa na odličnem petem mestu, kar je zanje doslej večji uspeh. Skupaj z PGE Ajdovščina smo predstavili gasilsko vozilo TAM 190 za gojence zavoda v Vipavi in praktični prikaz gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. Opravili smo tudi pregled hidrantnega omrežja na našem območju. Organizirali in izpeljali smo tečaj za izprašanega gasilca, katerega je uspešno opravilo devet tečajnikov. Z dvema ekipama pionirjev smo se udeležili kviza na temo znanje iz požarne varnosti. Na osnovni šoli smo za učence 7. in 8. razredov pripravili prikaz filmov na temo: Oktober, mesec varstva pred požari. Na občnem zboru so podelili devetim zaslužnim članom priznanja OGZ. Za 10, 20, 30 in 40-letno požrtvovalno in vestno delo v gasilski organizaciji je prejelo priznanja 27 članov društva. Na koncu pa pesmica za vse tiste mlade, ki bi radi postali pravi gasilci: Gasilci so korajžni ljudje, Jez tudi gasilec sem mlad ki se ognja ne boje, in ogenj bi gasil rad, na pomoč hitijo in ogenj gasijo. zato se pridno učim, da si znanje za to pridobim. Zdaj ko sem gasilec pravi, tole moje je načelo: "Vedno bi bilo veselo, če le v peči bi gorelo!" DREVESA V NAŠEM PARKU Kot sem že omenil, navadne jelke v parku ni, zato pa so posamezno zasajene v mlajšem delu parka: GRŠKA JELKA, KAVKASKA JELKA in SPANSKA JELKA. Vsi trije osebki so stari 10 — 15 let, zdravi in vitalni. Naslednje tri jelke istih vrst so zasejene v levem vogalu levega dela parka pred Zadružnim domom. Jelke so sicer starejše, toda neposrečeno zasajene v trikotnik s premajhno medsebojno razdaljo. Zaradi občasne stojnice so tla zbita, potlačena, kar neugodno vpliva na koreninski sistem in razvoj jelke. Leon KODRE Grška jelka ( Abies Cephalonica) Imenuje se po otoku Kefaloniji. Samoraslo uspeva po vseh Grčiji, vse do Albanije, na Poloponezu, na otokih Kefalonija in Euboea. Grška jelka je zelo dekorativna; je piramidaste oblike, z vodoravno razraščenimi vejami, ki imajo številne gosto skupaj razraščene gladke vejice, svetlo rjave barve. Iglice so dolge 2 - 3 cm in na koncu zelo zašiljene ter ostre. Na zgornji strani so iglice svetleče zelene, na spodnji strani pa imajo dve srebrno beli svetlejši progi, ki se jasno ločita od listnih žil. Storži so pokončni, dolgi 15 — 20 cm, nekoliko koničasti in rjavkasti. Skorja debla je sivo rjava, pri mladih drevesih je gladka, pri starih pa sčasoma po dolgem razpoka. Redko doseže višino 25 metrov. Med vsemi vrstami jelk ima grška jelka najgostejšo krošnjo in najbolj prenaša poletno vročino. Kavkaška jelka ( Abies Nordmanniana) Imenuje se po nemškem botaniku Nordmannu in ne po pokrajini Normandiji, kjer sploh ne uspeva. Na zahodnem Kavkazu in v Armeniji na 400 m do 2000 m nadmorske višine je samoraslo drevo, kjer raste v že čistih gozdnih sestojih. Kavkaška jelka je izredno slikovita vrsta, v naravnem rastišču zraste do 30 m, izjemoma do 50 m visoko. Krošnja je piramidaste oblike in svetleče temnozelene barve. Mlada drevesa imajo dlakave veje. Skorja mladih dreves je siva, gladka in tanka, pri odraslem drevesu pa je razpokana in hrapava. Iglice so dolge 2 — 3cm, krtačkasto razvrščene okrog in okrog vejic, konico imajo topo, nikoli bodečo. Valjasto stošžasti storži so temno vijoličasti in zelo smolnati, z zelo velikimi, bodičastimi luskami in so lahko dolgi več kot 15 cm. Za kavkaško jelko je značilno, da je manj občutljiva za rušo kot druge jelke in da pozno kali, torej je zelo primerna za območja, kjer je spomladi dolgo zmrzal. Španska jelka ( Abies Pinsapo) Ime izvira iz besede "prima paves",tako imenujejo to vrsto v Španiji. Porašča obsežna gorska območja v srednji Španiji, v gorovju Estepina in Las Nievas do višine 1100, oziroma 1800 m, ker raste v redkih gozdnih sestojih. Čeprav zraste do 25 m visoko, je to^tršato, ne preveč elegantno drevo z vodoravno razraslimi in s temno rdečimi poganjski, ki se razraščajo v pravem kotu, tako da so videti kot majhen križ. Skorja je rjavo sivkasta, iglice so dolge 1 do 1,5 cm, sivo zelenkaste in razvrščene okoli in okoli vejice. Storži so pokončni, valjasti, na vrhu široki, dolgi 10 — 15 cm, lahko rastejo posamič ali po dva in več skupaj in so rjavo vijoličaste barve. To vrsto jelke ločimo od drugih po kratkih, na vse strani štrlečih iglicah. Obstojajo varietete — različice. Vir: Paola Lauzora in Mariella Pizzeta: DREVESA, naslov izvirnika ALBERI Pripravil Ivan REHAR PLAN KOMUNALNIH DEL V LETU 1990 V KRAJEVNI SKUPNOSTI Na skupščini krajevne skupnosti Vipava dne 2.3.1990 je bil sprejet naslednji plan komunalnih del: 1. Asfaltiranje Vojkove ulice od Zavoda J.P.Vojka do mosta pri Perhavcu, 2. Ureditev parkirnega prostora pri Zdravstveni postaji Vipava, 3. Nabava 10 svetil za center Vipava, svetila bodo litokovana iz Krope, Turistično društvo bo kupilo 8 svetil, 4. Ureditev kanalizacije na Zemonu - nakup cevi, 5. Javna luč na začetku naselja Zemono, 6. Javna luč na križišču pri bencinski črpalki, 7. Dokončna ureditev parka pri Zavodu J.P. Vojka, 8. Razsvetljava v ulici Gradnikove brigade in ureditev cestišča. ZNAMENJE SV. ROKA Opozori’ i bi rada krajane Vipava na kulturni spomenik na Hribu, na katerega je nalokdo pozoren, je pa zaščiten. Na poti na stari vipavski grad je kamnito, stebrasto znamenje. Sestavljajo ga baza, steber in nastavek. Nastavek je zaključen s piramidasto strešico. V kvadratični niši je frontalni relief sv. Roka; pod nišo je napis SV. ROK ZA NAS BOGA PROSI, na stebru pa napis POSTAVIL ROK MOHORČIČ IZ VIPAVE DNE 16.MARCA 1899. Znamenje je odlično ljudsko kamnoseško delo zgledovano verjetno po kaki stilni predlogi iz konca 19.stoletja in važen prostorski poudarek kot kažipot na grad. Zaščiteno je s prvim varstvenim režimom, ki določa varovanje avtentične podobe znamenja in njegovih prostorskih poudarkov. Vir: Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Ajdovščina (18.2.1987). ( v p ) VABIMO KRAJANE, DA SODELUJEJO S PISMENIMI PRISPEVKI ZA NASE KRAJEVNO GLASILO "VIPAVSKI GLAS" KRONIKA ROJSTEV, SMRTI IN POROK ROJSTVA oce mati 1. Miloš JOVANOVIČ 1.12.1989 Dragan Bernarda Premrl,Gradnikove b. 18 2. N ino STUHNE 18.12.1989 Ervin Slavica Lugarič, " 12 3- Boštjan ŽVANUT 16.12.1989 Ivo Nadja Renar , Tabor 7 4. Anamarija STEKAR 23.12.1989 Karel Ksenija Bolčina,Na Produ 9 5. Karmen CIZARA 28.12.1989 Valter Tadeja Tomažič, Trg P.Rušta 1 6. Amra MISLIMI 2.2. 1990 Arif Rabija Jonuzi, Gradnikove b. 1 7. Matija ZENK0 7.3.1990 Franc Ljubica Gulič, c.l8.apprila 1 8. Rok TOMAŽIČ 27.3.1990 Franc Marija Zgur, Kosovelova 10 9• Irena BUKARICA 1.4.1990 Stevo Radmila Ilič, Gradnikove b. 6 SMRTI 1. Doroteja 2. Jože 3. Danijela PERHAVEC roj. 18.2.1908 v Vipavi, umrla 12.8.1989 v Ljubljani, stalno bivališče: Nova Gorica, Kidričeva 25/B začasno bivališče: Vipava, Vojkova 18 VIDRIH rojen 23.3-1923 v Vipavi, Vojkova ulica 22 umrl 29-11.1989 v Ljubljani. RENAR roj. 22.7.1919 v Mančah, iz Vipave, Vojkova ul.30 umrla 5.1.1990 v Šempetru. POROKE 1. Darjo PEPELKO Patricija NAGODE poročena rojen 2.5.1965 Vipava, Gregorčičeva 6 in h rojena 13.10.1967 Ajdovščina, Zapuže 105 ‘ •^*i990 2. Igor Mojca MOŽINA ČESEN rojen 3.11.1967, Stanežiče 29 in rojena 15.4.1968, Vipava, Milana Bajca 10 /.<-.1990 VABIMO KRAJANE VIPAVE, da se udeležite javne razprave o predvideni gradnji trase hitre ceste po Vipavski dolini (odsek Vipava-Vipavski Križ), ki bo v krajevnih skupnostih naše občine. Datum razprave bo objavljen v Primorskih nociah in s plakatiranjem Krajevna skupnost PRISPEVKI ZA "VIPAVSKI GLAS" od 16.12.1989 - 10.5 .1990 1. Sonja in Vojko Marc Ob Beli 3 35 00 din 2. Zinka Golob Na Hribu 34 10 00 din 3. Irena Vovk Pod Gradom 14 10 00 din 4. Doroteja Bratuš Vojkova 34 5 00 din 5. Marjan Sever Nova Gorica 10 00 din 6. Justa Sever Vinarska 1 10 00 din 7. Ivan Pavzin Šempeter 50 00 din 8. Ljudmila Trlikar Vojana Reharja 3 30 00 din 9. Ivan Petkovšek Tabor 8 10 00 din 10. Alojz Vidmar Tabor 2 10 00 din 11. Frančiška Pižent Kreljeva 3 30 00 din 12. Neimenovana 10 00 din 13. Anton Cizara Na Hribu 16 ^ 50 00 din 14. Zinka Strnad Gradnikove b. 1p 100 00 din 15. Stana Jamšek " 13 10 00 din 16. Boža Tomažič " 21 15 00 din 17. Mira Bajc Beblerjeva 9 50 00 din 18. Zora Hrepevnik Vinarska 2 10 00 din 19- Jože Virant Vojkova 3 100 00 din 20. Avgust Lavrenčič Vojana Reharja 16 100 00 din 21. Marjan Pavzin Kreljeva 9 50 00 din 22. Karmen in Tomaž Hrovatin Laurinova 2 2 .000 00 din 23- Klara Božič Kreljeva 6 20 00 din 24. Jože Jaklič Bevkova 15 50 00 din 25. Alojz Turk Vojkova 20 100 00 din. 26. Nada Kostanjevic Milana Bajca 2 50 '00 din 27. Jožefa Petkovšek Ivana Sčeka 5 30 00 din 28. Leon Kodre Beblerjeva 35 20 00 din 29• Danica Curk Pod Gradom 9 30 00 din 30. Maruška Premrl Tabor 12 40 00 din 31. Dora Seljak Vojkova 10 30 00 din 32. Milan Krašna Na Produ 15 50 00 din 33- Marica Princes Na Hribu 2 20 00 din 34. Doroteja Bratuš Vojkova 34 10 00 din 35. Marija Kostanjevic Milana-Bajca 2 50 00 din 36. Slavka Marca Titov trg 21 10 00 din 3 .215 00 din Delni prispevek za izredno številko-marec - 500 00 din Ostane: 2 .715 00 din VSEM HVALA ! "VIPAVSKI GLAS" - glasilo Krajevne skupnosti Vipava - maj 1990 - 500 izvodov, cena posameznega izvoda 4,00 din za tisk in papir. UREDNIŠKI ODBOR: Janja IRGL, Ivan REHAR, Ivan PRINCES, Magda R0DMAN, Nada KOSTANJEVIC, Peter VRC0N, Mirjam GRAHOVAC, Vlada POPOVSKI, Vera PONIŽ, Branko TOMAZlC in Marija CEKET - lektor. NA NASLOVNI STRANI: VIPAVA leta 1928, sedaj Vojkova ulica, prodaja plina. Naslovno stran je pripravil Branko TOMAZlC.