Leto V., štev. 89 Llublfana, sobota, 12. aprila 1924 rollohia pavSanrona. lzha|a ob 4 z|utra|. Stane mesečno 20-— Din ja inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Cena 2 Din Upravnlštvo: LJubljana, Prešernova ul. št. 64. Telet. št. 36. Podružnici s Maribor, Barvarska ul. 1» Celje, Aleksandrova c, Račun pri poštn. če kon zavodu štev. 11,812. Ljubljana, 11. aprila. Današnjemu ♦Slovencu*, kateremu pripada sedaj važna in edina naloga, da preganja hudega mačka, don »welt-berilhmton«, ki si ga je nakopala na plavo SLS, je prišel včerajšnji sestanek opozioijonalnih poslancev vrlo prav, da je napravil iz njoga za vura-nje slovenske javnosti, zlasti pa v tolažbo svojih bralcev, prav velik tam-tim, s tem, da označuje omenjeno fkromno prireditev kot »veličastno manifestacijo opozicijonalnili posla n-tfv v obrambo parlamenta in ljudskih pravic« kot »prvi odločni korak v o d 1 o č n i akciji opozicije«. Klerikalci poznajo latinski izrek: iSi duo faciunt idem, non eet idem.» Ce dva delata isto, ni isto. Na prvi pogled so mora vsakomur čudno zdeti, da nastopajo sedaj kar naenkrat kot zaščitniki beograjskega parlamenta tor kot varuhi vidovdanske ustave ljudje, ki so se po večini dosedaj pot let borili proti naši Narodni skupščini ter ves čas zatrjevali, da ne priznavajo našo ustave. »Slovenec« objavlja v svojem poročilu, da se je na sestanku opozicijonalcev vzklikalo tudi »Živelo državno edinstvo!« Lep in hvalo-rreden napredek zlasti za radičevce ir. klerikalce. Dosedaj smo le slišali in videli, kako so klerikalci, radičevci in prenagli Nemci izporlkopnvali temelje dr-favnega odinstva. Vsi ti so po svojih najboljših močeh blatili državo na vse pretege ter z notenjem separatizma in plemenskih strasti ovirali sporazum Radič ves čas, kar obstoja Jugoslavija, ni še druzega delal kot opravljal veleizdajalsko službo na uram naši tkupui domovini. Države SHS niti še ipri7.nal» ni, pač pa je na vso mogoče internacionalne forume pošiljal memo-tando veleizdajniške vsebine. Da bi zada! odločilni udarce naši državi, so je podal na pot v London in na Dunaj, in šele potem, ko jo povsod propadel, te mu jc zazdelo umestno, da pošljo ivoje poslanco v naš parlament. T ula ie vnaporj pa je izjavil, da s tem ko-takom njegova stranka no izpremcnl liti taktike, niti programa. Da bi to svoje stališče pred vsem svetom dokumentiral. je priobčil najnrejo v angle-Ikem listu, da znači odhod njegovih poslancev vojno napoved Jugoslaviji, v nemških časopisih je nato izjavljal, Al se zgolj z revizijo ustave ne bo zadovoljil in da vzdržuje v polnem ob-tegu svoj preorani o hrvatski človo čanski republiki. Vos čas. odkar pa Radič rovari proti naši državi, ves čas je bil plačevan od sovražnikov naše mlade državo. Z denarjem so pa zalagali Madžari. Nemci, Italijani, Bolgari in sedaj živi on in njegova stranka od boljšovikov, ki ura iz Moskvo pošiljajo milijone. Naši klerikalci niso bili nikdar mno-fo boljši od Radiča. Glavna razlika med njimi je to, da je Radič eksaltira-tec, ki pa ima pogum, povedati resnico o svojih namenih — klerikalci pa M strahopetni hinavci in pokrite rih-[e, ki kot previdneiši diplomati suče-io plašč po votru. Brezmejna svoboda, H pri nas dovoljuje prosto izražanje ' poljubni meri, pa je vendarle razgalila tudi glavno smeri naših klerikalcev. SLS jo delala vsa štiri zadnja leta v državi anarhijo, širila nezaupanje proti lastni domovini, hujskala Proti narodnemu in državnemu edin-stvii tor vadljala za obliko vladavine. \ avtonomijo, federalizmom in repub-llkanstvom so klerikalci skušali deliti revolucijo od spodaj navzgor proti "stavi, parlamentu in obstoju državo samo. šele, ko so uvideli, da z njihovo revolticiio no bo nič, so se z Radičem ved odločili, da v doseoro »volih namenov začno drugo politiko. Od tod njihova akcija za opozieijonalni blok, naj bi jim dal preko noči vlado in vs« oblast v državi. Ni torej vso eno. kdo sklepa take vdanostne resolucije, kakor so jih včeraj sklepali opozieiionalni poslanci v Beogradu. Klerikalci ln radičevci oiorajo šele z večletnim konstruktivnim in požrtvovalnim delom dokaza- da so iim država brez skrbi za njen Obstoj lahko žanra. Želimo vsi. da bl ^ ljudi vendar že enkrat srečala pa-da bi po koreniti spreobrnitvi začeli posvečevati svoje moči na-Pfodku naroda in države. Federalistl se pa danes zaman t.ru-% dokazati, da je trojanski konj. ki ga z opozioijonalnim blokom postavil v Narodno skupščino, sreča za državo, Naj klerikalci in radičevci še teko kriče, nai šo toliko dokazujeta jvoje parlamentarno pravico, rnunntl jim po dnrrvlkih zadnjih let nihče ne moro in nihče ne smo če nočemo, da Jam bi federaiisti uničili državo, ka-so junaki troj; nskega konla po "sneli iviiači z balzami zažgali Trolo. v v • SAMO ŠE ENA SEJA SKUPŠČINE. - NA NJEJ BO PREČITAN UKAZ O RAZPUSTU. - NOVE VOI.ITVE ZAČETKOM AVGUSTA. Beograd, 11. aprila, p. Nocoj ob 17. je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je Izvršil doiinltivnl sklep o odgoc'ltvi narodno skupščine. Po daljši tebatl jo bil soglasno sprejet predlog predsednika skupščino Liu-i bo Jovanoviča, da naj so 3. maja skliče plenum narodne skupščine z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda. Ministrski predsednik Pašič je odšel nato na dvor, ter jo kralju poročal o tem sklepu ministrskega sveta. Avdijenca je trajala četrt uro, nakar se je g. Pašlč vrnil na sejo ministrskega sveta in prinesel kraljevo odobreni« za sprejete sklepe, nakar so ministri razpravljali še o nekaterih resortnlh vprašanjih. V času, ko jo bil g. Pašlč na dvoru, jo prišel podpredsednik narodne skupščine Dragovič v predsedništvo vlade in čakal na odločitev. Kmalu po povratku g. Pašiča z dvora }c g. Dragovič zapustil predsedstvo. Ka-kor izve Vaš poročevalec se bo dne 3. mala v narodni skupščini prečital kraljev ukaz o tiklnjenju zasedanja narodno skupščine, o razpustu skupščine in o novih volitvah. Volitve se bodo najbrž vršile dne 3. avgusta. Beograd, 11. aprila, p. Vest o sklopu ministrskega sveta o odgoditvi Narodne skupščine ter o njenem razpustu in o razpisu novih volitev, ki se je naglo razširila v parlamentu in po mestu, jo učinkovala na poslance opozicijonalnega bloka porazno. Prav do zadnjega trenotka so blokaši če upali, da se jim bo z intrigami ter tudi s protnjami posrečilo končno odločitev obrniti sebi v prilog. Dasi je bila situacija žo dolgo čisto jasna in ni moglo biti niti najmanjšega dvoma več, da iz nastalo politične situacijo ni nobenega drugega izhoda kakor razpust parlamenta in novo volitve, voditelji opozicijskega bloka toga nikakor niso hoteli uvideti. Iz strahu pred posledicami popolnega poraza njihove politiko so tudi šo danes cel dan držali skupaj skoraj vse poslance opozicijonalnega bloka ter jim zatrjevali, da bo morda vendarle šo nastal preobrat v končni rešitvi krize. Veliko poslancov opozicijonalnega bloka so .io žc danes odpeljalo iz Beograda. Poslanci vladinih strank so po večini žo prejo zapustili prostolioo. Današnji sklep vlade v treznih pol'tičnih krogih ni nikogar presenetil, ker jo bil le formalna zaključitev nastale krizo ter nujna konsekvenca politične situacije, ki io nastala po debaclu federalistov. Beograd, 11. aprila, p. Predsednik zemljoradniškeea kluba Voja Lazič je v imenu opoz.icije danes posetil podpredsednika Narodne skunščino Dra-goviča in zahteval obvestila o sklicanju sojo Narodno skupščino. Dragovič je odgovoril, da so predsednik Narodne skupščine Ljuba Jovanovič tronot-no nahaja pri Pašiču na konferenci. Ko se je Jovanovič vrnil, so jo sestal z Vojo Lazičem in mu naznanil, da se skupščina ne bo sklicala pred velikonočnimi prazniki, temveč šele 3. maja. Največja poplava zadnjih sto let DONAVA IN SAVA ŠE VEDNO NARAŠČATA. — NF.PRFCENLI1VA ŠKODA. Beograd, U. aprila, p. Nocoj sta Sava iu Donava znatno narasli. Sava je narasla \ So za 10 cm. Pri savskem pristanišču je voda vdrla v kleti brodarskega sindikata iu pristaniškega poveljniška. V Beogradu Zo nad 100 let no pomnijo take poplave. Donava jo od Bezd.ma pa do Novega Sa-j da nekoliko padla, od Novega Sada do I Zonama pa šo vodno narašča. Danes so v Zemunu storili vso potrebno, da se zavaruje obrežje, ker bi pretila sicer nevarnost poplave celemu mostu. V Oršovi je Opozicija se še vedno posvetuje NEPRESTANE SEJE KLUBOV. - OPTIMIZEM RADIČEVCEV. - KONGRES ZEMLJORADNIKOV. Beograd, 11. aprila, p. Nocoj eo Imeli' Razpravljali bodo o svoji taktiki in o vo-sejo šeti opozicije, ki so nadaljevali svoje' lilnih pripravah. razgovore in se posvetovali o politični j Beograd, 11. aprila, n. V današnji »Ro situaciji. jči», prinaša minister pravdo dr. Grisogo- Beograd, 11. aprila, r. Danes popoldne I no članek pod naslovom: »Naj so raz-so imeli sejo radičevski poslanci, na čisti«. V tem članku pravi dr. Grisogo-teri sta dr. Maček in Predavcc poročala no: Naj poslanci Itadičeve stranko določ- o politični situaciji. Po seji so izjavljali radičevci novinarjem, da ogorčeno ob« sojajo metode vladne koalicijc, ki po« menjajo popoln prelom parlamcntariz« ma in zakonov. Jutri popoldne bo ve« čina Rndičevih poslancev odšla v svoje volilne okraie, da započne kampanjo ' proti vladi. Dr. Maček in Predavcc sta i 7, največjim optimizmom govorila o u« | spehih pri bodočih volitvah, ki da so za seljačke stranke sigurni. Oba sta iz« ražala nado, da bodo trudi vse ostalo opozicijske stranke pridobile. Prihodnje dni bo še ena seja opozicij, strank, na kateri sc bodo bavili s pri« pravami za volitve. Dr. Maček jo iz« javil, da morajo radičevci način organi« zacije svoje stranke uvesti tudi v ostale stranke opozicije, potem da bo katastra falni pornz vlade zapečaten. Beograd, 11. aprila, r. Jutri dopoldne bo imel sejo Davldoviccv demokratski klub. Beograd, 11. aprila, p. Nocoj je bila seja nemškega poslaniškega kluba. Razpravljali so o sklopu vlnde glede prepovedi Ijoradniškc »Novosti« poskušajo pod naslovom «Ilrvatsko rcpublikanstvo« opravičiti politiko Radiča s tem, da je radičevska po'itika samo izraz nezado> voljstva seljaške hrvatske mase in da ho to nezadovoljstvo izginilo, ko bo Beograd popustil od svoje hegemonistične politike in svojih centralističnih pogrešk. FUZIJA RADI03VCEV IN ZAJEDNI-CARJKV. Beograd, 11. aprila, p. Danes jc dospel z Dunaja dr. Lorkovič tor je poselil radičevce, muslimanski in klerikalni klub. Na Dunaju so je dr. Lorkovič posvetoval ! z Radičem. On trdi, da je na Dunaju razpravljal o zbližanju hrvatske zajednice z Radidovo stranko ter da je popolnoma verjetno, da se bo dosegel pozitiven uspeh. V to kombinacijo bi vstopil tudi hrvatski delavski savez. EN MILIJON DIJET ZA RADIČEVCE. Beograd, 11. aprila, p. Danes je 43 ra-dičevsltlh poslancev prejelo iz blagajne kazalo stanje vode včeraj 6.18 m, dane* pa 5.48 ni. lisa je zadnjih 24 ur narasla za 23 cm. Smalra je, da je voda dosegla danoi kulminacijo. Škoda se ne da Se niti pri. bližno preceniti, je pa vsekakor ogromna. Beograd, n. aprila, h. Zaradi poplave Donavo nižje Beograda jo bil vos paroplovni promet med Beogradom in Smederevom tor vsemi nižjo ležečimi kraji ustavljen. Remšija. povabljena pred reparacijsko komisijo TRAJNO UGODNI ODMEVI STROKOVNJAŠKIH PREDLOGOV. — REPARACIJSKA KOMISIJA JIH BO SPREJELA NESPREMENJENE. Pariz, 11. aprila, j. Repara oljska komisija j« na svoji današnji popoldanski soji soglasno sklenila, da bo zaslišala dne 17. aprila zastopnike nomško vlado. Pariz, II. aprila, s. Kcpararijaka komisija je soglasno odobrila stališče, da ho poročilo strokovnjakov moglo tvoriti praktično podlago za rešitev reparacijsko-c;o vprašanja. Pariz, 11. aprila, j. Kakor poroča »Potit Parisien«, so predlogi strokovnjakov v Parizu napravili dober vtis. Priznava sc nepristranost ekspertov ter občudujo izvrstna utomeljitev argumentov. Pariz, 11. aprila, h. Današnja soja ro- paracijsko komisijo jo imela docela ofl-oiozni značaj. Po Indiskreoijah ekspertno komisijo, so posamezni delegati zelo rezervirani tor odklanjajo vsako objasni-lo o današnji soji. Problemi, o katerih so bo sedaj razpravljalo, so tičejo pred-vsom določitve kompetonce reparacijsko komisijo in zavezniških vlad. Reparacij-ska komisija more predpisati Nemčiji gotova plačila, odnosno zmanjšati ali odgoditi posamezno letne vsote, toda ona nima pravice, zmanjšati celokupno vsoto nomških obveznosti ali v slučaju kako kršitvo od strani Nemčijo, določiti kako protiodredbo. * Imenovan? e velikih županov Beograd, 11. aprila, r. Jutri ho pod« pisan ukaz o imenovanju novih velikih županov. Za Zagreb bo imenovan dr. Ivo Zuccon, za Ljubljano dr. Vilko Baltič, za velikega župana v Karlovcu jc v kombinaciji banslti 6vctnik Ivo Vojsi« lovič. DR. ŽERIAV V AVDIJENCI PRI KRALJU. Becgrad, 11. aprila, p. Popoldne od 17. do 18. je bil na dvoru v avdlicnci minister n. r. dr. Gregor 2crjav, ki je poročal kralju o političnih razmerah v Sloveniji. Kralj je izrazil posebno željo, da bl dobil izčrpno Informacije posebno o razmejitvi z Italijo. D EMISIJA MINISTRA ZAMOJSKEGA. Varšava, 11. aprila, j. V večernih urah se doznava, da jo grof Zamojski stavil ministrskemu predsedniku na razpolago svo i coitfeli. V os t pa se Se ne potrjuje. Pogajanja z JtaHijo Beograd, 11. aprila, r. Druga sckcija naše delcgacijc za trgovinska pogajanja z Italijo, jc na današnji seji pod pred« I sedstvom dr. Rybarža razpravljala o medsebojnih odnošajih na Reki, zlasti i o vprašanjih državljanstva, opciic, raz« delitve arhiva, konverzije valut, kon« verzije privatnih dolgov. Naša delega« cija stoji na stališču, da so morajo ta vprašanja rešiti edino v okviru mirov« nih pogodb. DOBROVOLJCI IN AGRARNA REFORMA. Beograd, 11. aprila, n. Današnji listi objavljajo resolucijo dobrovoljcev, ki za-htevajo gospodarsko in socialno osvoboditev vseh zcmljoradnikov. posebno dobrovoljcev, ki so so borili za domovino, V tej resoluciji se ostro napada vpliv udruženja veloposostnlkov ter so konsta-|tira, da poljedelstvo dobrovoljcev lopo i napreduje. Dr.WiIf anvendar izvolj en Trst, 11. aprila, e. Končni skrutinij je pokazal, da je vendarle izvoljen vod« ja primorskih Slovanov dr. Wilfan, ki je dobil 500 prefercnčnlh glasov več ko dr. Stanger. Natančne številke še niso znane. Največ preferenčnih glasov ima vsekakor dr. Besednjak. Francosko-rumunska zveza? Pariz, 11. aprila, s. «DallyMail» do« znava, da 6C bo ob priliki poseta ru« munske kraljeve dvojice v Parizu skic« 1 nila francosko.-rumunska pogodba po vzorcu francoskosčeškoslovaškega dogo« vora. Tu pogodba bo imela docela de« lenzivni značaj. Obe državi se bosta obvezali, da si bosta pomagali pri izvr« šitvi mirovne pogodbe. Francija bo pre« vzela nalogo reorganizirati rumunsko vojsko. Pariz, 11. aprila, j. Z ozirom na to, da morata Francija in Rumunija rešiti več vprašanj, ki so tičojo obeh držav, bo romunski zunanji minister podaljšal svoje bivanje v Parizu. Prihodnji teden bo imel Poincarč z Duco daljša posvotovanja o teh vprašanjih. Atmosfera za posvetovanja jo bila zelo ugodno pripravljena s posotom rumunsko kraljevo dvojico. Sanacija Madžarske Budimpešta, 11. aprila, j. Na današnji seji narodne skupščine jc govoril grof Albert Apponyi k sanacijskim predlogom. Nasprotoval ie v zakonskem načrtu predvideni diktaturi in izjemni kontroli, češ da bi potem Mala antanta imela vpliv na vse madžarske zadeve, celo v docela gospodarskih vprašanjih. Tudi določena vsota posojila, t. j. 250 milijonov zlatih kron, da pomenja veliko razočaranje. Na jutrišnji scil narodne skupščine ho dcsno-radiltalni poslancc Ulain stavil predlog, da so uvede tudi na Madžarskem rentna krona po vzorcu Nemčije. NOVE DELAVSKE ZMAGE V AVSTRALIJI. London, 11. aprila, s. Po volitvah preteklega tedna v Južni Avstraliji, pri katerih je zmagala delavska stranka, je I vladna stranka včeraj tudi v Zapadni , Avstraliji doživela popoln poraz. Dclav-, sku slranka je dobila 20, vse meščansko stranke 24 mandatov. Ni izključeno, da bo delavska stranka v avstralskem parlamentu imela večino. ST1NNESOVA SMRT — SREČA ZA VFS SVET! London, 11. aprila, j. Večerni Usti ugotavljajo, da jo s Stinnesom izginil Napoleon nemško industrijo in nemških financ, ki sl jc z računoi" Evropo in nemške marke pridobil 6voJa neizmerna bogastva. List izjavlja, da pomeni njegova smrt srečo za Nemčijo in za ves svet. VELIKI FAŠISTOVSKI SVET. Rim, 11. aprila. 1. Veliki fašistovski svet Je sklican za 29. t. m. Na tem zborovanju se bo razpravljalo o političnih vprašanjih ter o splošnih vprašanjih fašizma. Revizija francoske ustave Podaljšanje poslaniških mandatov na šest let. Pariz, 11. aprila, h. Zbornica je včeraj popoldne sprejela z veliko večino osnu« tek zakona, s katerim sc podaljša tra« janjc mandata francoskih poslancev od štiri na šest let. Trctina članov zbornice bo vsaki dve leti obnovljena. V prvi legislaturni periodi tc nove zbornice, ki sc izvoli prihodnji mcscc, bosta dve tretjini poslancev izvajali svoje man« datc do leta 1928, tretja tretjina pa do leta 1930. GOSPODARSKI PREDSTAVNIKI PRI MINISTRU TRGOVINE. Beograd, 11. aprila, p. Zastopniki industrijske konference, kl se ic vršila v Beogradu, so bili danes sprejeti pri trgovinskem ministru dr. Krlzmanu ter sc z njim razgovarjali o prilikah v industriji posebno pa o osnovanju industrijske banke. Beograd, II. aprila, r. Davi jc trgovinski minister dr. Krlzman sprejel dc-putacijo iz Vel. Bečkcrcka pod vodstvom predsednika trgovske in obrtniške zbornice, kl je ministru izročila memorandum o tc/kili prilikah industrijo in gospodarstva sploh v vsej Vojvodini. PARLAMENT IN VLADA NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU. Beograd, 11. aprila, p. Predsednik za« grebškega velesejma Josip Ratkovič jo bil danes dalj časa pri g. Pašiču, Ljubi Jovanoviču in dr. Krizmanu ter jc po« vabil vlado in parlament na otvoritev zagrebškega velesejma. Dobil jc žago« tovilo, da sc bosta vlada in parlament udeležila velikega sejma v Zagrebu. GRŠKO-JUGOSLOVANSKI DOGOVOR PROTI ALBANSKIM ROPARJEM. Rim, U. aprila, s. Po vesti Iz Soluna Je prišlo med grško In iugoslovansko vlado do dogovora, po katerem smejo jugoslovanske straže pri zasledovanju albanskih ali bolgarskih komitašev preiti 20 km na grški teritorij. Isto velja za grške straže. NOVI ITALIJANSKI SENATORJI. Rim, 11. aprila. I. Poslednje dni se Je mnogo govorilo o imenovanju novih senatorjev. »Tribuna* doznava, da se to Imenovanje ne bo izvršilo 21. aprila, kakor Je bilo nameravano, temveč šele prvo nedeljo junija, na dan obletnice ustave. ADMIRAL TIRPITZ KANDIDIRA. Monakovo, 11- aprila, s. Admiral Tirpitz je sprejel ponudbo kandidature nemško-nacionalnc ljudske stranke za volilno okrožje Gornja Bavarska Iti Švabska. ARETACIJE RUSKIH PLEMIČEV. Berlin, 11. aprila, s. Po vesteh Iz Moskve je bilo zadnje dni aretiranih več oseb ruskega plemstva. Prišli so na sled novim nameram reakcionarcev pod vodstvom velikega kneza Nikolaja, kl Je vodil gibanie iz Pariza lo Avstrije. Sokolstvo narodu Vsem bratom In sestram! Borba za državljanske pravice fcvobodščln naBih bratov v neodn m še- usodi parlamenta že sedaj in ako so bili gospodje poslanci poslani domov, da sl ižčejo med narodom novega za upanja. Dejansko razmerje med vladnimi in ■ ni domovini se je zanje končala lo z "ejan^o «»»»» ■ S delnim uspehom, ki je po Številu od- opoz.c.ionaln.nu ^slancije pa tud, že ' danih glasov in po pridobljenih man-Bam°..na !SW eisto drugačno, datih manjši od uspeha volitev v lijanski državni zbor 1. 1021. Vsak, kdor priznava načela pravice in svobode, obsoja besnost in brezobzirnost nasilja, ki je našemu narodu v zasužnjeni zemlji onemo«"čilo noja mišljenja in kakor ita- £a s'"{a 'Slovenec*. Število opozieijo- zemlji potvorjen izraz pravega mišljenja resničnega Suvstvovanja. Vzlie vsemu pa ie vendar dali Julijska Krajina 20.33S jugosloven«kih glasov, kar mrotavlja eelo italijansko uradno poročilo. Ti glasovi so jasna govorica zavedno in zračnjne narodove duše, ki se ni ustrašila nikogar in ničesar v usodni uri, ko je bilo treba položiti izpoved o veri in neveri, o zvestobi. Ta dolga vrsta sinov našega naroda stoji ponosno vzravnana v lin-tom viharju sovraštva — živa priča nezmacrliivci ljubezni do rodnih tal in do svojega naroda, vedno pripravljena na vsako žrtev, samo ne na Judeže v poliub na lice lastne matere! Veselimo se tega uspeha, ki ea .je priborila možatost naših bratov dobremu imenu naSeara naroda, a obsojati moramo Izdajstvo in strast, ki sta zrahljali v narodu enotnost in discipli-. no. prelomili dano besedo, zasadili v tisoče src pekočo bol prevale ia ne zaupanja in ki sta v odločilnem tro-rntku po? ta vil! pred občo narodno korist zasebne, sebične al! strankarske interese. Naj se to pogibeljno dejanje ne maščuje nad narodom, ampak naj pa iztrga iz objema zaslenlleneev, ki hočejo — drveč v temo prekletstva — potecrniti za seboj svoi narod, da razdvojen in razcepi >en utone in izgine v povo lnji tujinstva. Danes moramo dati mi. ki živimo v svobodni domovini, svojim nesrečnim bratom zcnlj moralno opero v pretežkem boju za obstanek. Bratom ono-rn bc li sovražniku strah in onomin! Ako pa hočemo to. moramo biti sami močni zdravi, edini, složni in kreoost-ni, ker so na slabiče, snaiopašneže, liestalneže in koristolovce ne more nihče naslanjati in iz nezdravih, okovanih razmer tudi nihče ne more črpati moralne moči in odpornosti. Vsakega, ki je bil kdaj naš, pa je sedaj prodal sebo in zatajil svoj nn-rod, ie izdajstvo samo za vedno pult-1 nilo iz našega števila! Njegovo iiitj ne | skreni naSe časti! j Vse druge, ki žive v svobod i lo- I movini pozivljimo po l sokolsko za- '^ieV^'" povzčmamoT stave, da bo v eni misli in v eni vo<]i r,...,..«...,*. združen ves narod! Ne razm-tnjmo in no drobimo svojih moči v svobodi, kl se je premnogi ne zavidajo, ki jo premnogi zlorabljalo, a ki po p'-'' hrepeni vplenjcra naša zemlja! Uživajmo svobodo'tako, da dvigajno ln množimo telesne in nravstvene moči v*i-za nnroda. d.» bo sim " polni zavesti svojih pravic in dolžnosti dal svobodo onemu delu samega sobe, ki je dan-a nima! Zdravo' Starešinstvo Jugoslovenskega So!;olr'tega Saveza. V Ljubljani, dne' 10. aprila 1024. mentom, ako je padla odločitev o ministrstva za trgovino in industrijo v .... Zagrebu, je izročil prodsednik Arko mi- nistru spomenico zbornice, v kateri se v intoreau nspošnega razvoja gospodarskega življenja zahteva opustitev likvidacije. Ako se to stališče zbornice no akceptira, piodlaga zbornica, da so zagrebškemu velikemu županu ne, kakor namerava no, prideli le referent ministrstva trgovine in industrije, temveč pri uradu velikega župana osnujo oddelek v enaki postavi kakoT dosedanji oddelek omonje-nega ministrstva, katerega kompetenea naj bl ostala v splošnom v nekaterih zadevah enaka, v drugih pa večja. Iz izjav ministra je bilo povzeti, da s tem predlogom v splošnem soglaša: in iz tega vzroka se začasno likvidacija preloži. Hugo Stinnes inalnega bloka ne znaša 100. kakor po-I roča. »Slovenec«, nego 157. In tudi 157 ni zanesljivih, kor je po informacijah iz Beograda pričakovati, da zapusti Davidovičev klub še 5—0 poslancev. V tem slučaju so naravno izgled! zn vlado opozicijskega bloka Se mnogo bolj neugodni, kakor smo jih zgoraj očitali. Opozicija pa hotoma in namenoma zamolčuje pri seštevanju svoiih poslancev šo eno okoliščino, ki je pa glavna in bistvena. Dane« še ni verificiranih 63 radičevih poslancev in teh glasov no sme nihče Šteti k opoziciji izdaistW aH pri (lanaSn? politični situaciji. Vlada ' • ' ima danes v vsakem slučaju za seboj trdno večino in nihče drugi kot ona ne moro po parlamentarnih principih — ž samo z ozirom na številno raz- ' merje poslancev — imeti v rokah po-' litične situacijo. Argumenti, ki iih navaja opozicija v svoji včerajšnji resoluciji za markiranje svojega poraza, so najmanj denlacira.nl ln zelo preura-njenl in bi bili kvečjem aktualni takrat, če bi bili verificirani radičevski mandati. A v tem slnčaiii je tudi Se vprašanje, ali bi opoziciji uspelo doseči verificiranje vseli 63 mandatov: zelo verjetno je, da bi se to Število tudi Se zmanišalo. Obračajte Številke, kakor jih hočete, o-pozieiia je preslaba, da bi mogla kaj doseči. Svoiega debacla blokaSi tudl s slabo matematiko ne morejo več popraviti in naj bi imeli za seboj še vse drugo, kar se sme in mora zahtevati od parlamentarno skupine, ki reflektira na oblast v državi. Bitka za hlokaSe je definitivno in absolutno izgubljena. Razumljivo je bolestno zvijanje opozieijonalnega bloka tor njegovih ^gla,sil: kajti strah pred novimi volitvami jo pri njem opravičeno zelo velik. Gospodje so bili prepričani, da bodo oni volitve »delali*, sedaj pa vidijo, da iz te moke no bo kruha. dcmantljlli Iu pojasnilih tako ekonomično kratek, da se na generalni konferenci opozicije v četrtek sploh ni oglasil k besedi... -f Dr. Korošec demantlra. Beograjsko »Vreme* objavlja izjavo dr. Korošca, da so vesti zagrebških listov o snovi njegovega razgovora s kraljem v avdijenci, Izmišljene. O. Korošec trdi, da 0 svoil avdijenci na dvoru ni dal nikakih Informacij, tako da novinarji niti z one niti z druge strani niso mogli ničesar doznati o cclem razgovoru... Dr. Korošcev demaiit! je prav raflnlran. »Rl-ječ* poroča Iz Beograda v zvezi z dr. Koroščevlm demantijem da se v informiranih krogih trdi nasprotno ter sc po-trfrilc točnost vesti, ki so jlli objavili zadevni listi. + Radičeve lustrukclje. Dr. Ivan Lorkovlč, predsednik Hrvatske zajedni-ce, ki se je mudil pri Radiču, radi federacije svoje stranke s HRSS, se je v četrtek vrnil v Zagreb In se zvečer odpravil dalje v Beograd, da sporoči ra-i dlčevcem merodajna šeiova navodila, po ; katerih bodo uravnali svoje nadaljnje j postopanje. Kakor navajajo »Novosti*, 1 sc v radlčevskih krogih nikakor nc prl-i čakuje, da bi Radič zahteval povratek svojih posianccv v Zagreb ln v nadalj- katoliško in socialistično društvo v Sacco nazu, katoliško društvo v Rescaldini In tri društva v Milanu. Poleg tega navaja »Corriero della Sera* še 88 krajev, kjer so bila zadnje dni opustošena popol.n. ska in socialistična društva. — Novi bavarski deželni zbor. Po oh. javljenju izidov deželnozborskih volitev na Bavarskem iz posameznih volilnili okrožij je sedaj končno ugotovljeno, ,h so dobile posamezne stranke sledečo število glasov: Bavarska ljudska stranki 910.587, Ljudski blok 419.862, socialde-mokrati 498.821, Kmetiška zveza 207.42:.', komunisti 203.017, Združoni nacionalni desničarji 197.509, Demokrati 78.818, Xu. cionalnl liberalci 29.410, Centrum 22.920, Uradniška stranka 19.480. — Diktatura v Španiji se maje. Pati-ški »Petit Parisien* poroča, da pripravlja vojaški direktorij v Španiji povratek k parlamentarnemu režimu. Direktorij je od redil, da morajo podati ostavko vsi guvernerji, ki so od puča do danes vladali nad provincami. Nadomestili jih bodo politični uradniki iz prejšnjo dobe. Vojaška diktatura de Revere se polagoma pripravlja na svoj konoc. Sirijo ee vesti, da išče direktorij stikov z meščanskimi strankami. — V Carigradu zaprtih 38 Inozemskih i no abstinenco. Zdi sc, da Je to »prepri- gol. Turška vlada je dala zapreti 38 od | čanjc* deplasirano. Z razpustom skupšči- j inozemstva vzdrževanih šol v Carigrad«, ne bo vsem poslanccm omogočena absti- i ki te niso pokorile vladni odredbi gledi inenca... j odprave verskih znakov. Okoli 14.0f»i j -r Beneški Slovenci za slovansko otrok jo ostalo vsled te odredbe brez po-listo. Italijansko časopisje ic v zadnjih juka. Inozemski zastopniki so poslali skupno protestno noto angorski vladi, ki ju jo odgovorila, da vztraja na svojem stališču. Minister dr. Krizman o tekočih gospodarskih vprašanjih »Zagrebcr Taghlatt* prinaša o posetu predsednika zagrebške trgovinske in obrt niške zbornice g. Arka pri ministru trgovine in industrije dr. Krlzmanu poro- Prcdvčerajšnjlm se je nahajal v Beogradu g. Vladimir Arko ter interveniral pri ministru dr. Krlzmanu v različnih tekočih zborničnih zadevali. Dr. Krizman je pri tej priliki podal zborničnemu predsedniku nekatere Izjave, ki bodo gospodarske kroge nedvomno zanimale, Kar se tiče trgovinske pogodbe z Ita- Kakor smo Ze včeraj poročali, je umrl v četrtek zvečer v Berlinu »Napoleon nemške industrije* Ilugo Stinnes. Bolehal je že dolgo časa na žolču. V marcu se mu je bolozon tako poslabšala, da se jo moral podvroči operaciji, ki pa tudi ni mogla več pomagati. Ko so nastopile še komplikacije — dobil jo obojestransko vnetje pljuč — jo podlegel. Umrl je obdan od svoje žene in svojih petero otrok. Državni kancelar dr. Mars jo izrazil vdov! sožaljo nemške vlade. Isto je storilo tudi na tisoč drugih javnih in gospodarskih korporacij. svojih poročilih o volilnem Izidu v stari videmskl pokrajini zatrjevalo s posebnim zadoščenjem, da nI niti eden beneški Slovcnec glasoval za slovansko listo. Iz doslej objavljenih ugotovitev glavne volilne komisije v Trstu pa izhaja, da Je bilo oddanih za slovansko listo v Vidmu 28 glasov, v Čedadu 1, v Tarčentu 1, v Pordenone 8, v Palmnnovi 4, v S. Olor-gio dl Nogaro 6, v Trlceslmo 5, Povo-cctto 2, Premeriacco 3, Prepotto 1, S. Oiovani di Manzano 3. S. Leonarls 2, Suvogna 2, Strcgna 2, Torreano 2, Demona 6, Artegna 1, Bordano 2, Buja 3, | Osoppo 3, Trasaghis 2, Venzone 1, Ca-i pacco 4, Clserils 2, Lusedera 4. Limls 5, ! manjkajo pa še rezultati iz raznih krajev. Iz demokratske stranke + Slovenčeve skrbi radi interesov dinastije. Včerajšnji »Slovenec* se v svojih predalih prav veliko peča tudi z interesi dinastije. Nekoliko pritiska, nekoliko gladi, nekoliko dcnunclra. Med drugim namiguje -.Slovenec* za vzgled, kako so grški In turški revolucionarji izprcmcnili krono v brezpomemben okrasek. Tako «Slovercc-< v Avstriji nI nik- V nedeljo, dno 13. t. m. se vrši sestanek demokratske stranke ob pol 8. uri __ !™LV tfE&iK Bukarešta ^"do 4^^1117^10M03 Borza 11. aprila. I ZAGREB. Na efektnem tržišču je tea- | denca dalje zelo slaba. Promet Je bil v I splošnem jako slab. Na deviznem tržišču | je bila istotako slaba tendenca. Tečaji «o | začeli na včerajšnji bazi iu so pod konec I sestanka popustili. Izplačilo Italija je bi- I lo takoj v začetku na nižjem tečaju po I 358 lu je bilo končno zaključeno po 857.5. I Blaga jo bilo dovolj in tudl Narodna bau- I ka je uasloplla. Promet je bil nekoliko I živahnejši, kar Je pripisati koncu tedna, j a trgovanje se je kretalo največ v devi-1 zah na Dunaj, Italijo, Prago in Švico. | Notirale so devize: Amsterdam 2993 do I 3023, Dunaj 0.11305 do 0.11505, ček I 0.113 do 0.115, Bruselj 382.5 do 887.5.1 gospoda Vahčiča. O konjereji predava g. Gliha, o političnem položaju pa gospod Janko Tavzes. Na Studencu so vrši javen shod ob 7 uri zjulraj v gostilni Alojzija Janca. Govori dr. Kap6. Na Logu pri Slnder.cn se vrši ob 3. uri j popoldne javen shod v gostilni Ivana j Rožmana. Govori dr. Rapč do 359.3, ček 356 dO 359, Kristijanija | 1105 do 1115, London ček 849.5 do 852.5, j New-York izplačilo 0 do 80.75, ček 80.? ! do 81.2, Pariz 476.5 do 481.5, Praga | 239.3 do 242.3, Stockholm 0 do 2145, Švica 1714.5 do 1424.5, ček 1413.5 do 1423.5; valute: dolar 79.625 clo 80.625, aK 0.1132S do 0.11525, Kč 235.5 do 238.5, lire 854?. dar pisal. On se meeda tudi ne zaveda, tifL,a sovori ), j ga Vodi dr. Ivo Potokar, da pada scnca njegove primere na fedo i or. nape. j Treobanka 48 do 50, Eskomptna ( V Mengšu so vrši ob 3. uri popoldne Hipotekama 73 do 78 5,' Jugoslavenska 123 do 124, Ljubljanska j gostilni pri gospodu Koscu javen poli- raliste, kajti pri nas so tisti kovarji, o katerih piše »Slovenec., klerikalci in radičevci. »Siovencc« naj bo raje tiho, ker on sani dobro vč, da bi krona slabo gie- lijo, potekajo pogajanja prcccj povoljno. dala na svoje interese, čc bi sc Izročila Slabi matematiki »»Slovenec* bi na vsak način rad' s pomočjo matematike dekazal, da ima j opozicijonalni blok dovolj poslancev j za seboj za sestavo blokaške vlade in delovanje v parlamentu. K skupini opozicijonalnih poslancev prišteva 03 radičevcev, 34 davidovičevcev, 21 klerikalcev, 18 muslimanov, 11 zemljo-radnikov. 8 Nemcev in 2 nevtralca, skupaj 100 poslancev. Dovoljujemo si opozoriti »Slovenca*, rla so zemljoradniki onetovano odklonili vstop v vladno večino opozicijskega bloka. Izdavili so. da so eni napram vsaki vladi v opoziciji. Radiču niti na misel ni prišlo, da hi vsto-p;l v vlado in je le obljubil, da bo podpiral eventnnlno vlado blokašev samo v toliko, kolikor bo to ugninlo njegovim interesom, da pa v ostalem on stremi le za skornišnjimi volitvami. Tudi se no "pa trditi «Slovenec», da bi blokaško vlado podpirali za vsako reno Nnmei. razven če bi blokaSi ugodili njihovi zahtevi po ustanovitvi posebnega ministrstva za narodne manjšine. Vsa opozicija, ki jo danes štejejo na 100 mnž, hi torej v trenotku. ko neha biti opozicija, radi svoie hetero-genosti hitro š!a narazen in kakor vidimo, bi ostala od nje kompaktna masa k več,jem le iz družbe dr. Korošca. Snahe in Davidoviča. Da pa 76 teh pn pomaranč itd. Vso te stvari pridejo posebno prav za velikonočne praznike. Pri zasliševanju pa sta mlada nepridiprava razkrila kar ce! register tatvin in vlomov. Dno 26. marca sta odnesla iz izložbenega okna trgovko Pavlo Podboj na Sv. Petra cesti nokaj usnjatih torbic, doz itd. Nokaj dni pozneje sta odprla ponoči barako branjevke Mn rijo Steblaj na Grubnrjcvom nabrežju, dno 3. aprila pa sta zlezla v barako Franceta Grdadolnika, kjer sta si nabrala sadja, klobas in čokolado. Poleg Flor,jonsko ulice stoji baraka Ane VVestermajer. Tudi to nista prezrla in nakupila tamkaj za 450 Din bombonov, seveda proti plačilu o sv. Nikoli. Nekega dne sta se pojavila v veži Uranove trgovine na Mostnem trgu. Čutila sta se nomotona in zato naglo vlomila v izložbono okno, pobrala 60 kosov toaletnega mila, p.i no morda, zato, da se opereta in očistita svojih grdoblj, ampak, da bi pe čistili drugi z njimi. V Din, kar jo zopet vso pognal v veseli družbi. Pri trgovcu Mallviu v Tržiču jo na enak način prišel do 1100 Din, nakar so jo odpeljal v llorovnico. kjer jo pri [trgovcu Antonu I.ehnu naročil 187 polš-Ijih kožic za tvrdko Stancer v Karloveu, | ki pa je seveda poslal pošiljate? kot ne-| naročeno nazaj. Lehen io ime! pri tem okoli 1300 Din škodo. Varnostno oblasti so žo dolgo zasledovale Klomena, toda ptiček lo ni hotel na lim. fiim so mu postala v Ljubljani tla provroča, jo jo popihal na deželo. V Metliki «o pa orožniki žc enkrat prijeli, znal pa se jo tako spretno zagovarjati, da jo bil kmalu kot, popolnoma nedolžen izpuščen. Na to so jo odpeljal v Zagreb, kjer jo živel vedelo, razmetaval denar in ljubil žensko vse v prek. Ravno, ko jo bil ropot v prav veseli «štimnnrri», so ga povahlli k schi detektivi, ki so na podlagi opisa ljubljanskega policijskega dnevnika ugotovili, da je ravno Klemen dotičm ptica selivka, za katero se tako zanimajo ljubljanski policijski ptičarji. sc ugotovilo, da so njegovo hčerko v resnici pokopali živo. Očetovi želji se je siccr ugodilo, a ljudstvo jc kljub temu prepričano, da jc nuisllmanka po strašnih mukah Izdihnila šele v — grobu. Opozarjamo dame na prvovrstne in vsakovrstno ' nogavice, jumpcrjc, ter drusro modne prodmeto po izredno nizki ceni v konfekciji in modni trgovini Fran Luklč, pred Škofijo 19 Afera s ponarefenimi kolki v Maribora Maribor, II. aprila. Afera s ponarejenimi kolki, o katerih smo 2e svoječasno poročali, zavzema vedno večje dimenzije. Mariborska po- JE7.ICA. Preteklo soboto nas jo zopet obiskal predavatelj «Zvczo kulturnih dru štev« p. prof. Dolžan. Nazorno nam jo prikazal vpogled v zgradbo vsemirja in obenem tudi razvojno pot našega planota, kakor jo razlaga moderfto zvozdo-slovje. — Danes dno 12. aprila ob 8. uri zvečer pa prido predavat na Jožico br. savozni načelnik M. Ambrožič «0 Sokolstvu«. Predavanje je sicer namenjeno predvsem članstvu in naraščaju domačega Sokola, vendar vabimo nanj tudi osta le našo prijatelje. SKOFJA LOKA-. Danes, v soboto ob llcija le po več tedenskem poizvedova-' 20. uri prodava v Sokolskem domu g. nju izvršila nekaj hišnih preiskav, in dne 1. marca aretirala uradnika neke mariborske spcdicijske tvrdke, pri katerem sta se našla dva eksemplarja ponarejenih kolkov in nekega I). M., ki je bil na- meščen pri trgovcu K. K. kot uradnik. V zalogi sena imenovanega trgovca so našli 1400 faiziflciranlh kolekov po 10 Din, katere je skril M. Trgovec in njegova soproga sta bila Istotako aretirana. Preiskava pa se je nadaljevala potem še v Bosni in sleer na podlagi neke karte, s katero jc nekdo naročil 2n00 taksnih mark. Nadaljna sled ie vodila v Oradec, kjer je policija ugotovila, da je koleke Izdeloval tiskar Rabič, pri katerem so našli 20 tisoč komadov ponarejenih kolkov po S Din. Eden glavnih faktorjev v tej zadevi je tudi D. J. iz Ptuja, ki jc izdeloval kolke skupno % Ral.ičcm in jiii razpečaval potem po Mariboru in okolici. Policija sa je dolgo zasledovala !n končno Izsledila v Lelteršpcrgu, kjer se jo skrival v hlevu posestnika Oeršiča. Pri hišni preiskavi so našli pri niem dva paketa ponarejenih knlekov po 10 in S Din. Dalje je bil aretiran viničar L. I*., ■ -.i.-mii.i i lini.,. . -■. .*■'■ -Ul' primorske slovensko dolavco. 5.) Priporoča, da zavzame JDS stališče za vpoko-jonce iz inozemstva, ki šo po preobratu iz inozemstva niso prejeli nobene pokojnine. 6.) Priporoča, da se izenačijo dravinjsko doklado javnih nameščencev iz trga Laško z onimi most in to iz razlo. ga, ker so v kopališču Laško plačujejo višje takse, ki podražijo življenjo. ST. JURIJ OB J. 2. .Mirno in smotre-no kulturno delo našega Sokola kažo kljub besni protigonji od strani klerikalcev lepo uspehe. Dokaz je ustanovni občni zbor stavbeno zadrugo »Sokolski dom« v St. Jurju ob j. ž., ki se jo vršil ob veličastni udeležbi Sokolov in prijateljev Sokolstva iz trga in okolico dno 21. marca v prostorih brata Horman Kin-cl. Občni zbor jo otvoril predsednik pripravljalnega odl ora brat Josip Drofenik s pozdravom zastopnika celjsko zadružno zvezo in utemeljevanjem žive potreba lastnega doma, kjer naj bi našla zavetje vsa naša narodna društva. Iz, poročila jo razvidno, da jo žo prod občnim zborom vstopilo v zadrugo čez 60 članov s 100-dinarskimi deleži. Komaj ustanovljeni zadrugi so darovali dobrotniki Sokola obširno stavbišee na najlepšem mostu v trgu. Pri volitvah jo bilo soglasno izvoljeno sledeče načolstvo: načelnik br. Josip Drofenik, namestnik br. Franjo Mastnak, tajnik br. Fran,jo Seručar, blagajnik br. Vekoslav Recelj, odborniki: br. dr. Franjo Svetina, Josip Saveli star., in Joško Zupane. V nadzorstvo so izvoljeni bratje: kmetijski svetnik Ivan Belio, Anton Sivka, Rudolf Kincl, Janko Liška in Blaž Urlet). Registracija zadrugo pri trg. sodišču se jo izvršila dno 1. aprila. Vodsivo nove sokolske zadrugo so obrača tem potom do eonj. denarnih zavodov, do prijateljev Sokolstva, osobito do vseh Sokolov, ki so doma iz St. Jurija. Dra-melj in Ponikve, Sirom našo lopo domo-| vinc. da s pristopom k zadrugi in s pod- prof. I. Baj/.olj, podstarosta ljubljanskega Sokola, o pomenu in ideji Sokolstva. Udeležba jo za vso obvezna. TRBOVLJE. Sokolsko gledališče upri-'pornimi zneski pripomorejo k Čim hltroj-zori v nedeljo dno 13. aprila, točno ob ši udejstvitvi plemenitega nacionalnega pol 8. uri namesto dramo »Pri Hrasto-1 namena zadruge. inseriraj za V-eMfea noč v — Za Veliko noč izide ,,Jutro" najmanj v 20,000 izvodili. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Sobota, 12.: »Ana Karenlna»», Prcmijera. Izv. Nedelja, 13.: »Ana Karenlna«. Izv. Pondeljek, 14.: Zaprlo. Ljubljanska opera. Sohota, 12.: «Plcsni večer, in Možiček. E. Nedelja, 13. ob 15.: «Poljub». Ljudska Predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 14.: Modna revija. Izv. Mariborsko gledališče. Sobota, 12.: »Divji lovec«. A. Nedelja, 13. ob 15.: «2X2 = 5». (Zadnjič v tej sezoni.) Ob 20.: »Travlata«. B. Naše glasbena prireditve V glasbenem pogledu je Ljubljana še daloč zn Zagrcliom, kjer jc glasbeno življenje bujno razvito in bogato dife« 'encirano. Predvsem nam nedostajc či« 8te, absolutne komorne muzike; na tem Polju smo zadnji čas storili šele prve koiake. Upamo, da bomo polagoma tudi 'ukaj shodili — treba je samo vztrajati Jt pa podjetnosti nc smemo opustiti za aobeno eeno. S koncerti smo precej siromašni. Velika vokalna produkcija »Glasbene Ma« tice», ki sc jc napovedovala za začetek aprila, sc je morala preložiti in sc bo vršila šele prvo dni maja. Ljubljana pričakuje tega dogodka 7. veliko napetostjo — snj ho imela po dolgem času enkrat priliko, da čuje konccrt, na katerem se hodo izvajale rokopisne skladbe, katorih občinstvo še nc pozna. V nedeljo zjutraj imamo v «Unionu» matinejo Zveze godbenikov. Ponavljal se bo Smetanov cikcl «M» v!astj>. Marsikateri ljubitelj iskrene muzike in ča-stilcc češkega mojstra je bi! ob prvem izvajanju zadržan, ker jc isti večer kon« ccrtiral v dvorani Filharmonije zagrebški kvartet. Zveza godbenikov so torej upravičeno nadeja, da bo njena nedelj« ska matineja številno obiskana. Smetanove simfonične pesnitve so tako pristne globoko občutene in lahko umljlve da bi jih naša za glasbo navdušena jav« nost morala slišati vsaj dvakrat, da si jih vtisne v trajen spomin. Zvečer istega dne pa sc ponovi v fran čiškanski cerkvi Dvofakova »Stabat Ma« ter«, delo svetovnega slovesa. Ta veličastni oratorij, pri katerem sodeluje or« kester in zbor s solisti, damama Borovo in Zikovo ter gg. Bctcttom in Šimencem bo imel v ncdciio to posebno nrlvlačno stran, da se bo pel s spremljanjem or- j stave v Švici. Razstava, ki so pripravlja pisani odločili ustanoviti svoje lastno gle- __i T -1... i__r,___----------j,.' J«..-.,,«1-- toi-min hr» rtr»fiMi7.imnn v rt.i1i£?fft. Knvr» flrnmr, n?ii f/rnfflln nilnHf gol. Tako ho Dvofakova glasba donela za jesenski termin, bo organizirana v še voličastnojše in napolnjevala duše pn- Beogradu, odkoder so pošljejo dela iz re-slušalce r. mojstrovo izvirnostjo in | lo države skupno v Curih. silo, tembolj ker bo delo jutri vodil na mojster Hubad. V prvi polovici maja nastopi v Ljubljani zadnjič zagrebški kvartet. Želeti jc, da bi ta njegov nastop no bil zadnji, in da nam o priliki predstavi še kaj druge glasbe. Lotos je bila vodilna misel aranžerjev teh koncertov v Ljubljani ideja domač?, komorne glasbe. S tem. da smo spoznali svoja najmarknntncjša dela v tej panogi, pa smo prišli tako daleč, da pričakujemo v prihodnje podobna dela iz splošne slovansko in tudi svetovne glasbene literature. Koncert v ljubljanski frančiškanski eorkvi. Jutri, nn cvetno nedoljo zvečer ob po! 8. url sa vrši v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani cerkveni koncert, knterega priredi Glasbena M-»' a ljubljanska. Kakor žo javljono, so poje pri tej priliki Dvofakova . 10. t. m. so poda hrvatsko pevsko društvo cKoloj pod vodstvom knpolnika Smodoka na turnejo v Dalmacijo in Bosno. 21. t. m. nastopi v Sarajevu, dan pozneje v Mostam. 24. v Dubrovniku, 26. v Splitu, dan pozneje v šibeniku. Na turneji se bodo izvajali moderni moški in ženski z.bori jugoslovenskih skladateljev. Straussovo svečanosti na Dunaju o priliki skladateljevo S estdesetletnlco so bodo vršilo lelos od 2. do 14. maja. V tom času so uprizore Straussovo opere, izvajala so bo njegova komorna muzika in pelo se bodo njegovo pesmi. Svečanosti prično z »Jožefovo legendo« in se zaključijo s simfoničnim koncertom. Literarno gibanjo v sovjetski Rusiji. Zadnja šlovilkn praškega ruskega tednika n,Tni» prinnša pregH-l literarnega gi- Domače vesti L' ART POUR L' ART. Na oglu je nekdaj stal klošter kar-jmelitarie. Po starodavni lokalni tradiciji je bilo pod kloštrom več tajnih hodnikov v svrho lažjega občevanja b eosodi. Poznejši k. u. k. Militarver-pfiegsmagazin te tradicije ni odpravil. Sedaj, ko se dviga na zgodovinskem mestu palača Ljubljansko kreditne, je umnim gospodarjem pri gumastratet prišlo na misel, da nemara kdo sveti z lastno elektriko, ko ni mestne do- j ilalljansko-jugoslovenske zbornice v Rimu ie pričela italijanska vlada pogajanje z nnSo vlado v svrho sporazuma za znižanje žolezniških voznih cen v prid italijanskim trgovcem, ki nameravajo poseliti zagrebški in jugoslovenskim trgovcem, ki si hočejo ogledati milanski vzorčni sejem. * Otvoritev telefonskega prometa i Italijo. Dne 10. aprila t. 1. so otvori neposredni telefonski promet med nnSo kraljevino in Italijo, iu sicer za sedaj 6a-Heograd in in Reko. so določeno takole: Bonetko Ljubljana SO Din, Vi- volj. Pa so šli brihtne glave avtonom- ™ *» Ljubljano Zagrebin Rt ne unrave v Gajevi ulici luknjo vrtat, Benetka-Udme, Gorico, Trst t da doženeio, če ni nekdanji podzem- j ne za govor, uo enoto s eki hodnik karmelitaric zlorabljen za ' »« <";. Bone koLjubljana 50 novodobno elektriko, ki se po dratu den,-Ljubljana 84 Din, Gorica, /rst-LJub-pretika in pretaka. Sredi ljubljanske »Jana 28 D,n Reka-Ljubl awi 18 Dm. S ilovico so izkopali jamo. ki se jo km.o-11- aprilom 60 1°. za otvoril telefonski lu zalila z vodo. V to lužo je visokemu mestnemu fitnkcijonarju padla j fajfa, ko se je prenizko sklonil. Sedaj 1 doma požvižgava: «.Iaz som pa rev-j ček fajfco zgubu ...» i Jaz mu pa odgovarvim: »S'm vidu mesta in vasi, . . . nikjer ni takšnih, j kot ste vi S Vaša kunšt ie samo za te 1 J3 umrl včeraj dijak V. razreda realke cev. Imena ponesrečenih naših rojakov] u— Policijske prijave. Od četrtka na so: Tono Spendal, Antou Tekač, Alojzij; petek so bili prijavljeni policiji sledeči Petri, Jurij Sluga in Janez Slovenski, i slučaji: 1 prepovedan povratok, 1 pone. Ime šestega ponesrečenca še ni znano. | verba, 7 prestopkov cestnega policijske. Nesrečnim trpinom naj bo lahka ameriška: ga reda, 3 prestopki prekoračenja poli« zemlja 1 cijske ure, 5 prestopkov pasjega kontu« * Opozarjamo na oglas o nadaljevanju, moča, 1 prestopek prevoznega reda, 1 prodaje konlt. maso v Ljubljani, Mestni: lahki telesna poškodba in ena najdba ptpinet med Reko in Sušakom, Bakrom ter ICraljevico. * Smrtmi lio-a. V fekoiji Loki jo umrl trg št. 25, I. nadst 3pje. Iz Ljubljane u— Napredno gospodarsko ln pro« svetno društvo za Krakovo in Trnovo priredi dne 15. t. m. ob pol osmih zvečer v šoli na Prulah javno predavanje o jetiki. Predava g. dr. Tone Jamar. u— Československa Obcc v Ljubljani V sohotu 12. t. m. večer v rest. Nar. domu loučime se s odchdzcjicim členom p. V. MnchAčcm. P rosi me P. T, členv, by naše každesobotnl pf.itciske vcčirV.y v hojnejšim počtu navštevovalo. V ne. deli 13. t. m. v 18. hod. loutkovi divad. Io: Kašpirek hlcdl princcznu. u— Društvo «Atena» naznanja, da sc bodo razdeljevali danes, v soboto, 12. t. m. od 3. do 5. preosta'i dobitki src« včeraj popoldne v starosti 83 let g. Ja- e0iova, Nodvignjcne številke zapadejo nez Zilicrl, trgovec iu posestnik. Pokojnik je bil vrl narodni človek. Pogreb bo v nedeljo ob 4. popoldno. — V Mariboru kunšti l'art. samo voljo, ali I' a rt pour M. A. C. * Poliklinike za šolsko mladci V ministrstvu za narodno zdravje je dovršen pravilnik o poliklinikah za šolsko mla-dež. V Beogradu že obstojata dva tako zavoda, tekom 1. 1. pa se jih še neknj osnuje v Beogradu in ostalih večjih mestih! unše držuve. Foliklinike Imajo nalogo, da nudijo šolski mladini prvo zdravstveno pomoč ter nadzorujejo nje snago in zdravje. * Odlikovanje. Inšpektor agrarne di-, rekcijs v Ljubljani inženjer Viljem Pn-1 tick je trajno upokojen ter- je bil pri tej priliki odlikovan z redom sv. Savo III. razreda. * Francozi ia našo omladino. Francoski prosvetni minister je ua predlog pariškega prosvetnega odelenja nakazal jugoslovanskim dijakom v Parizu ln drugih francoskih mestih izredne podpore, ki v celoti za zadnje tri mesece iznašajo nad 140.000 frankov. Podpore je bilo deležnih nad 200 siromašnih In odličnih dijakov vseh strok, ki študirajo na Francoskem. Tekom t. m. se razdelijo nove podpore v vsoti 47.000 frankov. * Izprememke t državni službi. Na podlagi zakona o uradnikih in ostalih civilnih državnih nameščencih so trajno upokojeni: Štefan Blažič, okrajni tajnik pri okrajnem glavarstvu v Siovenjgradcu; Matevž Simonišck, vladni kanclist pri okrajnem glavarstvu v Celju; Mihael Bo-bek, pisarniški pristav pri okrajnem glavarstvu v Mariboru; Fran Vldic, Fran Gulin, Josip Svajger in Ivan Senica — pristavi pri policijskem komisarijatu v Mariboru; Josip Slrmšek, policijski pristav v Celju; Ivan Knrara, policijski ofi-cijal v Konjicah in Karel Kalin, sluga pri okrajnem glavarstvu v Krškem. * Z zagrebškega vscnčiliifa. Gimnazijski profesor in privatni docent na zagrebški univerzi dr. Stjepan Matičevič je Imenovan za izrednega profesorja. * Spominska ploSča padlim vojakom. V Selcih nad škofjo Loko bodo dne 18. maja ob vhodu na pokopališče odkrili dve g. Milan Kavčič. Pogreb bo v nodeljo ob 18. url iz Kejžarjeve ulice št. 1. Blag jima Bpomin, žalujočim naše sožaljel • Ruski begunci t Jugoslaviji. Po službenih podatkih se nahaja ruskih beguncev v Jugoslaviji še okoli 20.000, kakll, 10.000 se jih je pa že vrnilo v Rusijo. V zadnjem času se no vračajo več begunci v večjem številu v Rusijo nego po kakih deset tedensko; to pa zato, kor so se razširile prav alarmantne vesti o njihovem sprejemu v domovini. Te vesti pa so naj-brže pretirane. • Poprava progo Za r'b-Beograd. Prometni minister dr. Svetislav Popovič je odredil, da se važna železniška proga Zngreb-Beogrud čimprej popravi in izboljša promet. Slabi in izrabljeni progi nn tej progi se zamenjajo ter nabavijo nove tračnice, in sicer po možnosti na račun reparacij iz Nemčije. Z delom se prične že letošnjo pomlad in bo proga do jeseni popolnoma popravljena. • Smrt narodne delavke. V Beogradu je bila v čotrtek pokopana znana dobrot-nica Natalija Munk, ki je kot bolničarka z veliko vnemo sodelovala v humanitarnih institucijah v srbsko-bolgarski vojni, v balkanski vojni 1912.-1018. ter v svetovni vojni 1014.-1918. V dobi okupacije so jo preganjale avstro-ogrske oblasli. A tudi po vojni jc delovala še neumorno na polju dobrodelnosti ter v polni meri zaslužila neizbrisno hvaležnost vseh onih, ki so čutili njeno blago roko. • Žrtev alkohola. Posest,lica Jozela Petrič se je vračala le dni precej vinjena iz Šoštanja proti domu. V bližini doma bi morala skočiti čez 00 centimetrov širok jarek. Pri tem pa ja padla z levim sencem na kamen in obležala, l-ozneje so jo našli mrtvo v jarku. Kakor se je dognalo, je postala žrtev alkohola. Edino pravi in zanesljivi pecivni prašek in vanliln-sladkoi'znamke s tem dnem v korist ortopedskemu za vodu. u— Uradniško menza sprcicma na hrano po'eg državnih n lmcščenccv tudi zasebne namcščencc uradniškega zna« čnjn. Informacije se dobivajo v pisarni Prešernova ulica 9 od pol 19. do 20. u— Družabni klub «Bosanccv» vabi vse bivše »Bosance« na običajni družin« ski sestanek, ki sc vrši danes oh 8. uri zvečer v saionu restavracijo Mrak na Rimski cesti. Poschna vabila se niso razposlala. — Vabljeni vsi. — Po članih vpeljani gostje dobrodošli. u— Preporodašil Danes se vrši v či» talnici «Jndrnna» točno oh pol 6. preda« vanje g. prof. Jcrana o »Kulturno zgo« dovinskem razvoju naših številk po poj« mu in njega podobi!« Vsi tovariši in gostje iskreno vabljeni. u— Dramatični odsek Sokola v Ste, panji vasi priredi v nedeljo dne 13. t. m. «Naraščajne predstave®. Na sporedu je petje, deklamacija, dramatične igre: Čista vest, Pcpclka in Dnevnik. u— Invalidom in drugim vojn. žrtvam v vednost. Ker je celokupni odbor Udru ženja vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnicc Ljubljana podal ostavko, jc po odredbi izvršnega odbora v Ljublja« ni začasno od občnega zbora prevzel vse posle tov. Bcncdik Miroslav, katc« remu bo pridcljen sosvet treh članov. Poslovanje podružnice vsled tega nc bo trpelo in sc člani kot doslej šc vedno luliko oglašajo v društvenih prostorih radi informacij in drugih poslov. Uradne ure bodo od 14. t. m. daijc oh pondelj« kih, sredah in sobotah od 9. do 14. ure, druge dneve razvcn nedelje pa od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. O občnem zboru podružnicc bo članstvo pravočasno obveščeno. u— Sneg v Ljubljeni. Starka zima sc letos očividno nenavadno težko poslav« lja od našega mesta, čeprav smo jc siti vsi žc čez grlo in je letos prinesla v družine žc dovolj gorja. Ze dolga leta Ljubljančani nismo imeli toliko sitnosti z njenimi muhami, kakor letos. Vse je kazalo, da je aprila žc prestopita naše meje in se vrnila v svoj rojstni kraj. V zadnjem trenutku pa sc jc šc obrnila samokresa. Iz Celja • Morsko kopališče Ulcinj. Nedavno so in stresla svoj zimski plašč. Tudi Ljub« je v Beogradu ustanovila akcijska druž- ljančani smo čutili te nične «kaprice«, spominski plošči s 117 imeni mož in ton- i ba »Ulcinj*, ki si je stavila nalogo, da v ki so se pokazale v obliki debelih sne« lov selške župnije, kl jih je 6vojcem in obrežnem črnogorskem mestu Ulcinj ure-! žink, padajočih med dežjem na mesto, domovini iztrgala svetovna vojna ter jih ! di moderno morsko kopališče. Ulcinj leži Kdor jo slekcl zimski plašč, sc je vče« v tujini položila v prezgodni grob. ob Jadranu jugovzhodno od Kotora, kjer! raj zvečer zavil zopet v zimsko suknjo. Novi kolki. Uprava državnih mono-j pristajajo ladjo, ki vzdržujejo promet z U. aprila sneg — tega gotovo marsikdo polov je odredila, da se izdelajo osnutki ta novo emisijo kolkov. Ko bodo dotiska-ni novi kolki, se vzamejo stari kolki takoj iz prometa. * Njegoševa pr.ihnira na Lovfenu. Priprave za prenos zemeljskih ostankov črnogorskega vladike in posenika Petra Njegoša so v polnem teku. Grobnico na Lov-čenu zgradi ltralj Aleksander na lastne troške. Izgradnja jo poverjena kiparju Ivanu Mcštroviču. * Znižana železniška vožnja za poset Castle Gatc, je, kakor smo že omenili, iz-sejmov r Zagrebu in Milanu. Vsled želje | gubilo življenje ludi 0 slovenskih delav- Albanijo ln Grško. Po mnenju strokov- nc bo verjel. Pa je vendar resi njakov ima Ulcinj vse pogoje, da postane čislano morsko zdravilišče. * Vlom t ZabukoTci. Naknadno se nam poroča, da ima trgovcc g. Anton Ma-lus vsled vloma, o katerem smo poročali pred nekaj dnevi, 0000, ne pa 5300 Din škode. * 2rtve eksplozijo v rudniku. Ob priliki strašne eksplozije, kl se je pred tedni dogodila v severonmeriškem rudniku no. Prav posebno srečen večer je imela sinoči ga. Voscl-Polla: bila je sijajna ter »Knjiga* v Moskvi je začelo izdajati serijo del za odraslo mladino. — V Petrogra-1 du se jo osnovalo državno nakladništvo »Svetovna literatura* po vzorcu Ottove »Svetove knihovne* v Pragi. Kolekcijo ureja literat Azov. Doslej so izšla v zbirki dela VVeilsa, A. Francea, G. Hauplmanna in Maeterlincka. Opera v Ljubljani. Ker odide nekaj pevcev in pevk iz našega opernega an-Bnmbln, jim bo treba angažirati naslednike. Ti pa bodo norali biti vsaj enake, če ža no boljše kvalitite, kakor današnji 6olistI. G. A. Waisar, ki je sinoči nastopil kot Alfred v »Traviati*, je popoln EnČelnik in ne bi mogel nadomestiti naših prvih tenorjev. Sinoči je baje sploh prvič nastopil na odru, zalo je imel seveda budo tremo. Priznati je sicer treba, da se je držal prav dobro, zlasti če upoštevamo, da ni Imel nobene pravilne skušnje, ne z orkestrom, ne s solisti, igra pa mu Je še nezrela, višine težko, nuiterljnl zn veliko partijo še ne zadošča, ima pa ugodno zunanjost. Morda so razvije kdaj še v izvrstnega pevca. Toda naši opera ne moro biti praktična šola češkim pevcem znčetnikom. Cujemo, da mu je partija Alfredova Čisto nova in dn mu slučajno ne v Opatiji. V soboto, 5. t. m„ v noči pred volitvami v Itall.il, so se neznani zllkovcl vtilioh. pili v poslopje «Zorc» v Opatiji, kjer j« sedež raznih slovanskih društev, poi-:| oder z bencinom In zažgali na enen kraju, nakar so zbežali. K sreči so ljudi« pravočasno opazili dim ln ogenj omeji [, sicer bi nedvomno zgorelo vse poslop % To je dosedaj že tretji poizkus, da u «Zoro» Izprcmenlli v pepel. Poziv našim športnikom! Ves jugoslovanski narod gleda v Vas jedro, kl naj na letošnji Olimp!jadi v čin, večjem številu In s čim lepšimi usp:'<.| pokaže kulturnemu svetu, da naš nare j nl zadnji med svetovnimi narodi, ki pni. mujejo važnost športnega razvoja ln ti:. lujejo za Izpopolnitvijo naroda v vs;'i panogah duševnega ln telesnega uslvat. janja. Skromna so sredstva, s katerimi razpolagamo Jugoslovani v primeri s naravnim bogastvom In denarnim blago, staniem drugih narodov. Znaten del uvidevne javnosti Vam stoji že od vso:, početkov neutrudljlvo ob strani In Vam skuša lajšati brojne težkoče... Na je sedaj, da pridobite slednjič šc ost.i i del, kl dosedaj nl hotel uvideti sportr.civj razmaha in nl hotel upoštevati Vaših teženj. Pokazati Je treba takemu narodu, da se Vaša ideja širi vztrajno In ste od dne do dne številnejši in samozavest, nejšl... Olimpijski pododbor Vas poziva v nedeljo na manlfestacijskl obl,od po bc.l Ljubljani. Pokažite naši prestolicl po petih lctll, osvobojenja, da Je zdrava In vzvišena Ideja te'esne In dušne vzgoj« rodila obilen sad ln našla tudi Vas pripravljene, da jI sledite s prerojenimi močmi.., Združite se na ta dan — cd prvega do zadnjega — v mogočno po-vorko, kl naj pokaže našim someščanom silo Vaših Idealov... Smatrajte nedeljski obhod za praznik, Vaš praznik, cd čigar impozantnejše proslave zavisi uspeh Vas samih oziroma Vaših najbolj?;:;! Dvignite se torej polnoštevllno In pon,-.-site svojo moč pred vso javnost, ki bo potem po svojih močeh prispevala, da ponesete modro-belo-rdeči prapor na svetovna tekniovallšča! Poslano.* Pojasnilo podpisanega o krivih obdolžlt-vah glede volitev v mariborski gostili ii-čarski zadrugi. Podpisani Franc Zemlji«, 'astnik gostilne pri »Črnem orlu», podajam z ozirom na napad v »Orjuni« št. 14 in drugih časopisih ter z ozirom na agitacijo, ki te vodi proti meni iz konkurenčnih razlogov, sledečo pojasnilo: Ni res, da bi bil jaz prišel v Maribor iz Gradca, tudi ni ,es, da bi bil imel tam v najemu Ornigovo gostilno. Imam p.i3 hišo Gradcu, kakor jih ima mnogo Slovencev, ki volja jo za odlične rodoljub:. Jaz sam pa nisem v Gradcu nikdar bival, marveč sem bil vedno na svojem doma na Murščaku, kjer imam še danes posestvo. Z ogorčenjem zavračam očitek nemška tarstva. Bil sem žu pred vojno delaven v slovensko - naprednem smislu iu siccr tako, da so tne po izbruhu vojno hoteli aretirati, pa sem bil k sreči že na bojišču. Toda tudi tam so me kot političnega osumljenca zasledovali in so mo vojn« sodišča zasliševala. Ni res, da bi bil volil v odbor gostil-ničarsko zadruge nemško listo. Volil sem slovensko listo in sem le namesto g. Veljaka zapisal g. Klešiča. G. Klešič je l il par mesecev poprej, pri nadomestni ,o-litvi po umrlem Roschanzu, kandidst Slovencev. To vso se lahko dožene iz volilnih aktov. Od tako zvano slovenske strani pa se nikomur ni vredno zdelo, da bi mi položaj pojasnil in jo tedaj razumljivo, da nisem dal glasu g. Valjaku, kateri prosi meni nastopa. Žalostno je, da so pri nas t« konkurenčne spore izrablja za narodnostni moment. To pojasnilo podajam enkrat za vselri in ostajam tudi za naprej, kar som veu-no bil — slovenski demokrat. Maribor, 10. aprila 1924. Franc Zemljlč. Za vsebino uredništvo ni odgovorno ©MLSlatO Ljubljana U aprila 1924. poročilo Ljubljana 906 nad moriem Kraj opnzovania Ljubljana Ljuliliana . Ljubljana Zagreb . Bnograd Dunaj , 1'raga . laomost V Lfubiiani barometer nižji temper. nižja Zboljšanje vremena, ki se je pred tednom bližalo od zapada srednji Evropi, je seglo samo do Alp; na njib severnem vznožju so imeli vendarle par lepših dni, dočim jo pri nas ostalo ves čas grdo. Nizek zračni tlak se drži z malimi presledki že nekaj tednov nad f?rrv ob Zračni tlak Zračna temneratura Veter Oblačno 0-10 Padavino mm 7. 753 8 f>'3 vzhod dež 122 14. 762 4 84 — 21. 750 8 82 Bnetf —. 7. 763 7 70 jag. vzhod oblačno 40 7. 762-0 60 11-0 7. 761-fi 10 »ever del. obl. — 7. 762 5 00 jug. zap — ■ 7. 74J9 10 zapad BBOg 8-0 Solnce vihaja ob 5'19, zahaja ob 18.41 hlad; — prav tako tudi Rusija, kjer pa se drži mraz samo že na skrajne® severu. Prehladno pomlad ima vsa .Evropa; nekoliko topleje je le na jugu, ali tu« tam mnogo premalo za sredo aprila Zakaj povečini prevladujejo hladni ^b-verni ali vzhodni vetrovi, kl neprestn-zemskim morjem in to je glavni vzrok ! no dovajajo mrzlejši zrak. Naposled .1« trajnega hladnega, večinoma mokrega vremena. V zadnjem tednu se je vrh tega razširila velika zračna depresija od Skandinavije do Adrije, tako da je zavladalo slabo vreme tudi po vsej srednji Evropi. Lepšo vreme ima lo rapadna Evropa, Anglija in deloma Francija, toda, tudi taiu vlada dež celo' prešel v sneg. Staro vremensko pravilo trdi, da pomeni pomladanski sneg pričetek lepšega vremena; upajmo, da se nam obnese tudi to pot- Dunajska vremenska napoved za soboto: Hladno, večinoma nejasno vremo, Deloma padavine, a in sveta General dr. J. červiček "f" V Pragi ie umrl eden tistih redkih mož tii so kljub svojemu visokemu vojaškemu dostojanstvu Je v bivši Avstriji ostali vedno neupogljivi, dobri Slovani: dr. lan Cervifiek. General Cervlček je bil rojen leta 1864. v Hronovu in je bil sorodnik slavnega pisatelja Jiraska. Na univerzi je bil navdušen češki študent, :lan praškega Sokola pod dr. Podlipnim, po doktoratu pa je moral takoj za kruhom ln Je posjpl vojaški zdravnik. V celi avstrijski armadi je bil znan kot trda, neupogljiva Češka glava. Kljub temu ie med vojno postal general In vrhovni nšpektor zdravstva na vseh Irontah blv-!f Avstrije. S svojo uvidevnostjo, pravičnostjo In skrbnostjo Je storil nenavadno mnogo dobrega. Po prevratu se Je takoj priglasil v češkoslovaško službo In Je bil Imenovan za načelnika zdravstva za Češkoslovaško. Oeneral Cervlček Je bil eden tistih Jav-nih delavcev, o katerih delu Javnost malokdaj Izve, ki vedno delajo, brez oddiha, a ne govore o sebi, zato pa tudi nihče ne piše In ne govori o njih. Ruski aristokrati in dolarske princese Marsikateri ruski arlstokrat, ki je potegnil pred boljševlkl, se Je naveličal bili Čevljar v Parizu ali natakar v Berlinu in bi rad osrečil kako bogato Američanko. Dama z milijardo dolarjev lahko takoj postane ruska kneglnja. Toda Američanke so muhaste. Letalci, šoferji, klno-igralcl jim ugajajo bolj nego aristokrati. »Kralj ruskega podlistka). A. Amfitea-trov pripoveduje žalostno zgodbo uglednega ruskega gtofa in nekdanjega ministra Matveja Zarinskega. Ko Je zapravil grof v Parizu zadnje brlljante, se Je obrnil na «urad za sklepanje srečnih zakonov.. Imel jc srečo. Dva tedna pozneje se je oglasila na njegovo ponudbo neka amerlčanska vdova z milijardami, lepo zunanjostjo In komal 40 let stara. Grof Mat vej pa Je imel že 56 let. Vdova je postala zamišljena. Ugajate ml, ie odvrnila, a ste za me prestar. Bolj praktično pa bo, čc se omožlm z mojim šoferjem Johnom. Toda ne bi rada pogrešala tudi vas, ker ste res lepi. Stavim vam drugo ponudbo. Kupila sem zadnjič zgodovinsko palačo v Cliamps Eljsees In jo !>reuovim, da bo popolnoma starinska. Potrebovala bi tudi uglednega vratarja, katerega zunanjost bi odgovarjala slogu palače. VI ste kot nalašč ustvarjeni za to službo. Dam Vam dobro plačo. Pcvej-!c Vašo številko... itd. Grof se ie razburil. — «Jaz naj bom vratar?« je zakričal. — Ali veste vi nesrečna Mlsslsippi, da je delal moj pra-praded kot tesar z Velikim Petrom na tlolandskem? Ali ste slišali, da jc užival moj praded dva meseca naklonjenost Katarine? Ali vam ni znano, vi nesrečna Mlssourl, da Je izgubil moj ded dve velike bitke proti Napoleonu? Jaz sem carski svetnik in Imam vse rede, celo Belega Orla imam,. Baš to ml je všeč, — je sanjavo odgovorila vdova. Ponavljam Vam, da je denar postranska stvar. Povejte koliko plače zahtevate. Groi Matvej se ni vdal, bil je preveč razburjen. Toda težko sc je premagal in ;elo obžaloval svojo lahkomiselnost potem, ko je že bilo prepozno. Vendar ta žalostna zgodba šc naj ne ho povod za obupavanjc. Drugi ruski aristokrati so šli naravnost v Ameriko n so tam našli nove vire zaslužka. Bo-cate Američanke niso v stanu izhajati brez dragocenega nakita in ga morajo imeti veliko več nego dame v Evropi. Američanka Ima vsak dan novo obleko. Prikazati sc dvakrat na teden v isti obleki, Je pod njeno častjo. Glavna stvar pa ie barva. K modri obleki spadajo tudi čevlji iz modrega usnja, moder klobuk ln Iste barve morajo biti dragulji: satiri na vratu, safirl na prstanu, satiri na zlati torbici za pudro in šminko, safirl na zaponkah pri Čevljih. Drugi dan se nosi zelena obleka In krasni smaragdi. Črna In siva obleka zahteva bisere, rdeče rubine. Nl čuda, da se zovejo lože prvega nadstropja newyorŠke Metropolitan-ope-re kratkomalo .brlljantne podkve.. Ob premijerah so tc lože posejane naravnost z dragulji. Oledalke v ložah Imajo na sebi polovico vsega svetovnega zaklada biserov ln brlljantov. Toda uvoz dragih kamnov v Ameriko Je malodane prepovedan. Vlada podpira domačo obrt, ta pa ne nudi bogatašem pristnega kamenja. Carina na dragulje znaša 40 odstotkov njihove VTednostl. Nastal Je zato poseben poklic tihotapcev z dragulji. Ce Ima dama krasno garderobo, nebroj služabnic ln grofa, sira ali kneza za inoža, se lahko izogne carini In pripelje brlljante kot svojo .rodbinsko lastnino*. Nekateri parčki potujejo radi tega v Ameriko pet do šest krat letno. Vsak carinik v Ne\v Yorku Je Sherlock Holmes In dobro pozna svoje klljente. Ce bo zahteval carino, Je treba plačati, in ne pomaga nič. Neki tlhotapec-gentlcman Je nosil sabo trt rubine velikanske vrednosti. Cariniki so vedeli o tem že takrat, ko jc od potoval po dragulje v Evropo. Parobrod je spremljal poseben detektiv — lepa gospodična. Skrbno so preiskali celo prtljago na carini In šc poprej tajno na parobrodu. Razparali so vsak šiv. Našli niso nič. Lady-detektlv Je bil mnenja, da so bili skriti rubini v čokoladnih siad-korčkih. Obupani tihotapec je vrgel nekoč v occan celo škatljo In ona je to videla. In vendar je tihotapec prekanil cari-narje. Prekanil jih je ker nI nihče vedel o njegovi skrivnosti. Ce bl Imel vsaj enega zaupnika, bl ga lahko Izdal. Gentleman jc Imel klnematograllčno podjetje. To je potrebovalo filme, za katere je bilo potrebno pristanišče In oceanski parobrod. Glavna oseba — sin milijarderja se loči od neveste, Igralke. Oče je prott zakonu In ga odpelje v Evropo. Ona stoji na pristanišču in mu pošilja zadnji pozdrav. Parobrod odhaja, oddalji se od mola nekoliko metrov. Takrat si natakne ženiti rešilni pas in se vrže v vodo. Parobrod odpluje. Junaka potegnejo na molo, kino-fotograf dela posnetke, ona ga objemu, odpeljeta sc v hotel. Klno-podjetje si je naročilo Isto kabino, v kateri se |e pripeljal tihotapec. Junak si je nataknil pas, ki ga je našel v kabini. V tem pasu pa so bili zašiti rubini. Zadnjic se je vršila v Londonu zanimiva obravnava. Obubožani lord jc prejel tisoč funtov za to, da je spremil v New York kot svojo soprogo neko damo z velikimi brlljanti. Plačala inu je vse izdatke, prvovrstno kabino In še tisoč funtov povrh, ter ni bil primoran vršiti zakonskih dolžnosil. Vsi Rusi, ki hočejo postati bogati in vsaj malo razumejo francoski, se prijavljajo zdaj v hotelih kot grofi, knezi, markizi. V Ameriki to nikogar ne briga, policijo pa najmanj, ker ima dosti drugega posla. Torej dobro srečo! Kako nastopajo francoski ministri svojo službo Ob priliki zadnje spremembe v francoskem ministrstvu ko je bilo imenovanih nekaj novih ministrov, objavlja neki berlinski list način, kako sc nastopi na Fran coskein nova ministrska služba. Dočim je bilo nekdaj In še cclo pred svetovno vojno na Francoskem ob takih prilikah neverjetno mnogo ceremonij, pa se izvrši nastop ministrstva danes kolikor sploh mogoče enostavno. Nlkakih ekvipaž, nikjer častne kompanlje »republikanskih straž«; brez velikih govoranc In podobnih ceremonij pride minister na svoje novo mesto. Ko izide v uradnem listu "Journal offlciel« dekret o imenovanju novega ministrstva, je imenovanemu ministrskemu predsedniku na prosto dano, ob kateri url se hoče podati v urad. Pogosto prihajajo ministri celo peš In ker so to neredko nepoznane osebe, pride večkrat med novim ministrom In podvor nikl do prav zanimivih incldcnčkov. J Bivši naučnl minister g. Bčrard je pri-1 šel prvič v svoj urad neko nedeljo. Do ' koridorja je prodrl še srečno. Tu pa ga napade neki uradnik: »Gospod, al! ne veste, da so uradi ob nedeljah zaprti? Minister vpraša: »Ministrov urad tudi?« — «.Iasnol.» — »Kaj pa, če hoče minister sam v urad?» — »Prosim nc zbijajte neumnih šal!, se odreže uradnik. G. Bc-rard' izroči svojo Izkaznico in odide v kabinet. Malo iieprijetnejši je bil nastop poljedelskega ministra Capusa, ki si jc uaro-ril avtomobil za ves dan iu dal odstraniti štcvec, da bi ugledalo, kot da Ima gospod svoj avto. Toda smola, avto so mora na poziv stražnika ustaviti. Ko vpraša stražnik jjorer.ia, čemu Je odstranil štcvec, odvrne ta ponosen: in ima označbo «309», ima sledečo komplicirano sestavo: urca meta - aminobcnzyol - paramethy-la meta - amino - benzyol - 1 - amino-aphthalenetrlsul - phonat sodlja - 4 - 6 -8. Na pravo sled ga je dovedel študij sta rih patentov tvornlc za likerje ln drože «Bayer-Kompanie>>. X V katerem času umre največ ljudi? Neki učenjak, ki jo proučaval vprašanje, v katerem času umre največ ljudi, je ugotovil, da umre razmeroma največ ljudi okrog fi. zjutraj. X Sto redovnikov zastrupljenih. V samostanu sv. Gabrijela v MOdlingu pri Dunaju, kjer je nastanjenih okoli 1000 redovnikov, je nenadoma zbolelo okoli llnskc Reichsbankc. Zdaj je zahteval kronprinc pusodo zase In navedel kot vzrok svoje slabe snioine razmere. Imel pa je smolo, ker svoječasna spremljevalna listina nl bila potrjena po notarju In torej nl bila uradno veljavna. Nekatera mesta, k! so prispevala za darilo, ko« Gdansk, Klajpeda (Mcm»l) in mesta v Zgornji Šlezijl niti nc spadajo več k pruski državi. Ostali pruski župani so končno sklenili prirediti v Berlinu posebni sestanek in tam določili nadaljno usodo darila, ki ima poleg umetniške vrednosti tudi znatno denarno ceno. Oblshovalcem Milanskega velesejma (U'. do 27. aprila) se priporoča zastopstvo lu komisija: Ooldeohneider & Cavaliero Milano, Via Viscouti 14. Tolefon 771« Brzojavni naslov: Goldalioro, Milano V nedeljo olimpijski dan Edicije zagrebške Narodne knjižnice Naše kulturne zveze v Jugoslaviji tako [>o5asi napredujejo, da moremo v tem oziru zaznamovati lo inalo uspehov. Saj smo v prejšnjih časih skoraj ravno toliko vedeli drug o drugem, kakor sedaj. Koliko smo gledo tega napredovali v šoli, kjer bi se morala podajati prva podlagi za spoznavanje vseh treh jugoslovanskih literatur, o tem hi se dalo obširno pisati. Resnica jp. da izložbo naših knjigarn no Izgledajo skoraj nič bolj jugoslovansko nego pred vojno in da jo v njih večina nemških knjig. To nc velja, samo za Ljubljano, velja (udi za Zagreb, Beograd in druga naša mesta. Seveda knjigarnarji poreko: prodajamo to, kar ljudje kupujejo. Publika pri nas lo malo vprašuje po hrvatskih ali srbskih knjigah kakor v Zagrebu ali Beogradu ne sprašujejo po slovenskih. Tujo literaturo — tudi in predvsem rusko — spoznavamo iz nemških prevodov. Treba bo še mnogo časa in dela, predno bomo sami sebi najbližji in Ivi nam srbohrvat-ska knjiga ljubša od nemške. Kašo časopiejo mora vršili v lom oziru važno dolžnost. Poročati mora o knjigah na uašom književnem trgu. Treba pa bi bilo Se več sistematičnega dela, ki bi ga morale pospeševati tudi vse knji-garnc in knjižnico. Naj opozorim danes samo na nekaj knjig <.Nar. knjižnice^ (Zagreb, Vojnička ul. IS), ki jo ureja in izdaja Mil. G. Jan-kovič. Predlansko leto jc izšla v prevodu dr. Milana Preloga «Povijost Rusije*, ki jo jc napisal dr. J. Bidlo, profesor slov. zgodovine na praški univerzi. Bidlovo delo j« izflo v Ottovi »Svet. KnlhovnU. Delo obsega zgodovino Rusije od začetka 1». veka do naših dni. Prof. J. Bido .ie strokovnjak v zgodovini severnih slovanskih narodov in jo podal temeljit pregled dogodkov v Rusiji od Aleksandrove dobe po 1, 1812., ko je Rusija premagal;!. Napoleona pa do najnovejših časov. Kdor hoče razumeti dogodke današnjo Rusije, raj prečita to delo. Dr. Prologov prevod jo krepak, tisk lep; knjiga obsega 350 strani in stane 25 Din. V isti založbi je izšel dr. Milana Prologa: «RepotItorij povijesti Srba, Hrvata i Slovenaca*. To je nekak pregled našo skupno zgodovino po najvažnejših letnicah. Jugoslovanski Ploetz. Obsega 150 strani in stane 15 Din. Knjiga bo dobro služila tudi našim profesorjem in učencem. Polog Melikove zgodovino jo to najboljši pripomoCek za pregledno spoznavanje našo zgodovine, ki jo žal, šo vedno premalo poznamo. Pisatelj je razdelil letnico v važno in manj važne, kar izraža že s tiskom, da nain nudi 6 tem lažji pregled. Skratka: to je važna in dobro uporabna knjiga za vsakega. Istotako jo za nas važna knjiga ;i-narjev. Toleg uavedenih pesnikov sta •/.• šli antologija Laze Kostiča in Strossnn* rerjeva čitanka (20 iu 15 Din), ki nudita gradivo za spoznavanje dvoh velikih jugoslov. mož. Dokler no dobimo kak« stalno zbirke, Iti nam bo v pregledu nudila glavno predstaviteljo našo kulture, bodo tn in nadaljnjo antologijo pomagalo iz prvih zadreg. Vsi so pritožujemo nad tem in onim, pozabljamo pa, da jo vedno in povsod treba skupnega dela. Imamo marsikaj v svoji domači literaturi, a marsičesa no opazimo. Dokler no bomo v eebi premagali npatijo do medsebojnega spoznanja, dokler no bomo poznali vsaj glavnih del in iinon jugoslovanske literaturo, toliko časa nc moremo prav govoriti o našem «jugoslovanstvu». Naša založništva bi morala pri izdajah domačih de! vedno misliti tudi na širši jugoslov. književni trg in vsaj nekatera glavna dela, ki hočemo, da jih vsi po. i.najo, bi morala iziti tako, da bi bil» vsem dostopna. V tem bi premagali prvs ovire, ki jih dela čitatcljstvu naš neorganizirani književni trg. —il— Fr. 2.: Za prospeh domače drame Pepe, ta ki sodi v uredništvu, jn fpisal igro, in so jo tudi igrali enkrat ali dvakrat. Potem so ga Štirinajst dni trgaJi po listih, da so kar cunje letele, in neusmiljeno so ga zmerjali, kakor da je župan, veliki ali mali. Kritike so se počasi polegle, pa je nesrečni Pope napisal strupen odgo-yor. Zdaj so z vso silo udarili po njem ia je bil boj ljut in krut. Se meni jo jemaJ spanje in tudi jod mi ni več dišala ka.kor drugače. Pepe je moj prijatelj. Pepe ne ravna vedno tako z mano, kakor bi moral, vendar se mi je smilil, in sem si mislil, kako mu mora biti pri srcu — mene bi bilo sram na cesto! Pa sem ga srečal in sem bil presenečen: imel je nov klobuk in v ustih smodko in Široko so se mu režali zobje. Ton naSega časopisja jp žali jako oduren in mc je pozdravil Pepe: «Ser-"is intelektualec!* — dar-i mu nisem Hi Btoril nič zlega. Zdi se mi, dn hi l'ila naSemu časopisju le v prid obil-nai&i mera ahinmvia in bara in veli- komestnih manir! Pa, sem se jako čudil, ko me je Pepe povabil k Božjemu voleku — dejal sem si: Odkod ima toliko denar-ja? — In sem se Čudil Žo bolj jako: : pri Božjem voleku je že sedel Janko, ki tudi piše v uredništvu, toda v dru-'gem, in ima gledališki referat in je bil baš on tisti, ki je bil najsrditoje inrcvaril Pepetovo igro. Bal som se: Zdajlo si bosta drug drugemu skočila v pleši — kajti vlada jako oduren ton v našem časopisju. Toda sta se prisrčno pozdravila: «HohohoU in smo sodli vkupe: »Hohohol* in smo bili najboljši prijatelji. Natakala sta mi iu si je Pepe potrkal po prsnem žepu in je dejal, naj sem brez skrbi, denarja da ima kakor peSkd, slavna njegova igra da mu je vrgla v naročje nedoglednega bogastva in no bo treba, da bi suh intelektualce, kakršen da sem jaz, gagnil od lakote in žeje. Pepe se bo moral odvaditi odti(-nc-mu časniškemu tonu! Seveda, ne vem, ali ne bo potom ob krub, to bi bilo tudi -hudo. Veselilo mc jo pa njegovo blagostanje in da niu izvin iz igro in | da so potemtakem naši dramatiki ja»s-ine vremena. Tudi jaz načelno nisem I nenaklonin. da spišem kro. čim K i odločim za snov — P«pe je. rekel: I Skratka, njemu da nudi gmotni temelj .Snov jc poglavitno! j— kritika! Kritika, ta je tista., ki mu Krepčali smo se in je bil Pepe jako i je kupila klobuk in smodko, kritika je, zooložen in .ie vso povedal zastran kupila ta-le kozarec vina — Bog naj jo živi, kritiko'. j razpoložen in je vso povedal jigre in da si zajema snovi iz sanjskih ■bukev, sanjsko bukve da so neizčrpen zaklad dramskih snovi. »Kača — ura — mlin& ali »-Redkev — možnar — mrtvaška glava* ali pa »Bik — krčma — turška sablja*. Kar se pa tiče gmotne strani našo dramatike, je dejal, da je ta, stran bila dosedaj bolj tužna in to po lastni krivdi gospodov igropiscev. Ta gospoda da so ovce, vrhunec želja, da so jim one desetodstotne gledališko tan-tijerne, višjemu poletu jim mršava do To jo bilo zelo zanimivo in smo trč-nili iu je Pope rekel: »TIohohnN in mi je polil eno hlačnico in jc tudi Janko rekel: »Hoholiola in mi je polil drugo — škoda se mi je zdelo dragega vina, hlače pa so že stare, hlačam se nobena reč več no pozna. Iu potem je Pepe razodel, da je stvar taka. da mu tantijem nn plačuje gledališče, nego mu jih morajo plačevati kritiki! Čudil sem sc jako in jn to res ime- misljija ni kosi Toda so naša gleda- nitna misel'in si obeta Pope o23. nastopno bilanco: kot imetjo: posojila in kredite v tekočem računu 3,471.288 lc .Miške tarifne politike. Slovenski le ni industrijci morajo zi« 'htevati od železniškega ministrstva v Beogradu, da nam zmanjša prevozne stroške po žclcznici Iiuhljana«Kar!ovac« konfosijo kot, zemljcmercl. Sprejemali sn bodo v to šolo le dijaki, ki iinajo najmanj 6 razredov gimnazijo. Študiranje trajs 2 leti. Dobave. Pi i upravi državnih monopolov v F f ogrado so bo vršila dne I. maja ofcrtalna licitacija gledo dobavo 20.000 ton kamene soli. — Pii odelenjtt za mornarico v Zemunu se bo vršila dno 20. aprila ponovna ofertalna licitacija glo do dobave 12 čolnov za potrobo ročne flotilje v Novem Sadu. Natančnejšo v Trgov, in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Razstava živil v Amsterdamu. V Amsterdamu so bo vršila od 11. do 28. septembra razstava živil. Razstavo so smejo udeležiti tudi inozemski razstav-ljalci. — Gospodarski vestnlk«, glasilo Slovenskega kmetijskega društva v Gorici, Slovenske čebelarske zadrugo v Gorici, Pin 18 p., naložim in vrednostne listino Tržaško kmetijsko družl>o v Trstu in Za- rS69.78 Din. obresti 6422.68 Din. premič- lliri.ia; službujoči odbornik LNP. je g. Gosar, reditelje postavi SK. Ilirija 3, SK. Hermes, SK. Jadran in SK. Primorje po enega; po enega stranskega sodnika postavita SK. Ilirija in SK. Jadran. Komb. team nastopi v dresih SK. Hermcsa, obutev in bele hlačke Ima prinesti vsak Isra-Icc seboj. — Tajnik. Nogometna tekma na Olimpijski ilan v Ljubljani. — V nedeljo Igra 1. moštvo SK. Ilirija proti kombiniranemu moštvu klubov Hermes, Jadrati, Primorje iti Slovan. Kombinirani team tvorijo z nekaterimi Izjemami igralci, ki prihajajo v po-štev za postavo v reprez. moštvo Ljubljane oz. LNP. Tekma ho brez dvoma vplivala na sestavo bodočega reprezentančnega moštva Ljubljane, ki bo moralo v kratkem nastopiti proti Zagrebu ter kasneje v Cclovcu. Kvaliteta posameznih igralcev kakor tudi dobra sestava obeh moštev jamči tudi za lepo športno borbo. — Igra se prične oh 15. Pred pričet-kom priredi lahkoatlctskl podsavez Olim pijsko štafeto in v odmoru damsko štafeto 4 X 60 m. S. K. Ilirija. Sestanek nogometašev danes ob 18.15 v garderobi na igrišču. Važno, pridite polnoštevllno. — Načelnik S. K. Jadran v Ljubljani poživlja vse člane na razvitje klubske zastave, ki se vrši danes ob 20. v salonu »pri Rožb. Vabijo sc tem potom tudi zastopniki drugih športnih klubov. — S. K. Slovan v Ljubljani poziva vse kot odbornika poziva, da ukrenem vse potrebno, da se do 13. t. m. osnuje pod-savez za Slovenijo, linaka poziva sta tu-dl sprejela oba druga ljubljanska odbornika JKS., ki pa — vsaj kolikor jc meni znano — v tem oziru nista ukrenila šc ničesar. Ker je preostajalo le še par dni, sem smatral za svojo dolžnost, da sklicem ustanovni občni zbor za soboto zvečer. Občni zbor sc bo vršil v napovedanem času. Ali je bila kolesarska .Iliri-ja» upravičena na tak način napasti Saveznega odbornika, o tem bo Imel priliko odločati Savez sam. O občnem zboru Laska, o katerem smo na kratko že poročali, bl bilo na. vesti še nastopno: Klub šteje letos 7g ustanovnih, 46 podpornih, 110 rednih članov, 14 rednih in 10 Izrednih senlorjev ter 23 mladinskih članov. Iz poročila tajnika je razvidno, da jc odbor pridno delal na izvedbi stavljene naloge. Blagajna izkazuje 16.000 Din prebitka. I. nogometno moštvo Je igralo od Julija 1923 štiri prvenstvene tekme, in sicer je dve dobilo, dve pa izgubilo. Razmerje golov lo : 4 za Lask, ki jc preteklo sezono zavzel 3. mesto II. razreda. Rezerva kluba zavzema prvo mesto rezerv 11. razreda. Napredek te sekcije jc predvsem omogočila Ilirija, ki je stavila klubu na razpolago igrišče za t.ening. Plavalna sekcija sc je udeležila tekme Ilirije In LSK Odnesla je dva druga ln tri tretja mesta. Zlmskospi rtna sekcija je poslala svoje člane v boj za prvenstvi Jugoslavije in Slovenije. Dosegla je prvenstvo Slovenije. Tudi mladinski odsek je zelo pridno deloval. Najbolj agilna jc bila lah-koatletska sekcija, kl šteje 30 verificiranih članov. Atleti kluba so se lani udeležili petih lahkoatletsklh tekmovanj in dosegli nastopne rezultate: Propagandna štafeta skozi Ljubljano: drugo mesto. — Prvenstvo Slovenije: Samo 4 tekmovalci četrto mesto z 8 točkami, in sicer v teku na S00 m in 1500 m tretje mesto, v olimpijski štafeti drugo mesto. Štafeta Kranj-Ljubljana drugo mesto. Lahkoat-Ietski turnir Lask-Jadran: Lask je zmagal z 59 : 54 točkami. Tekmovalo se ic v 11 disciplinah v katerih jc klub dosegel 4 prva, 8 drugih in 5 tretjih mest. 20. oktobra jc klub priredil tekmovanje za kluhovo prvenstvo, pri katerem le v 7 disciplinah zasedel prvo mesto Danilo Oruntar. — Predlog za fuzijo z LSK se .ic sprejel v principu Določil se jc pripravljalni odbor od obeli klubov, kl bo vodil vsa tozadevna dela. Prihodnji občni zbor se skliče aprila meseca pred cv. fuzijo. Sušak. dokler nc dobimo direktne žc« I tiino 540 Din in gotovina 20.713.01 Din, lc.Miške zveze Slovenije / morjem. Da skupaj 3J50i).342.65 Din: kot dolg: vlogo se bodo primerno znižale tarifo preko na, vložno knjižice in tekoči račun vsoto K.-rlo--vi, so dali svojčas zagotovilo na« 13,107.(113.04 Din- deleže 4K.500 Din, obre-ši cospodje ministri: Pašič, Ninčič in I sti 1292.78 Din, rezervo 108.875 Din, za-Stanič. — Seveda jc ostalo to zagoto« | ostali davek (52.702.20 Din in čisti dobi-vilo le obljuba. Mi izvažamo z ogromni« čok 120.700.03 Din, skupaj 3,500.342.05 mi stroški les preko Trsta, podpiramo j Din. čisti dobiček se pripiše k rezervi, ki ' ■o s tem zviša na 229.144.03 Din. Denarni promet jo znašal 14,130.086.65 Din. Zadruga poseduje mod Wostenovo in komuno tovarno ter cinkarno v Gaberju 16.026 štirjaških metrov stavbišč. Podpira nadalje malo obrt in trgovino, uradnlštvo in delavske sloje na ta način, da dnjo pod ugodnimi pogoji kredite. Načclstvo so jo dopolnilo z nastopnimi gg.: Janko Božič, trgovec v Celju; Al. Knez, zlatar v Gaberju, in Josip Majdič, restav-rator v Celju; nadzorstvo: Greg. Gobec, trgovec v Gaberju: Iv. Majdič, posestnik v Medlogu in Blaž Sodin, trgovec z lesom v Bukovem žlaku. -r: Nazadovanje cen stavbnim potreh- družne zvezo v Trstu št. 4 ima zanimivo j j vsebino Iz raznih kmetijskih panog. List | redna članstvo br« izjeme,^ da se tem italijanske žcleznice in brodar« stvo. Naše žclcziiicc nimajo več kaj vo« žiti in še ta mala trgovinska mornarica, kur jo imamo, počiva. Na progah po Sloveniji dostavijo da« res reflektantu za pet naročenih vago« nov žc kar celih deset voz. Po vojski je postala solunska luka zelo važno lesno tržišče, kjer si konkurirata Romunija in Jugoslavija za pr« venstvo. Iz Soluna se danes zaklada z lesom vsa Grška, deloma Mala Azija, izvozi pa sc velika količina lesa iz tega skladišča tudi v Egipt. V zadnjem času je več slovenskih tvrdk izvažalo les v Grčijo. Izkazdo sc jc pri teh dobavah, da so-cene naših izhaja enkrat na mesec in stano 10 lir letno. Uredništvo in uprava v Giosuč Carduoci 7, I. nadstr. Tehnifni odbor JiijjosloTenskega Sokolskega Saveza. 7« ozirom na objavo iz tehničnega odbora JSS., ki je bila priob-čena dne 9. t. m., so uradno popravlja, da se vršs seje T. O. vsak četrtek ob 7. uri zveier in ne ob pol osmih, kakor je bilo pomotoma poročano. Istotako je bila za namestnico tajnika izvoljena sestra Urbančičeva Rezka, ne pa sestra Babnikova. Izmed vseh navedenih članic je pomotoma izostalo imo članice sestre Angelice Preskarjeve. Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) poživlja svoje članstvo, kl hoče ščinam v Sloveniji. Denarna, kriza in pa »MloPUi Pri, ^ruš-veni javni telovadbi posebno draginja stavbnega materiala sta | ?0;, maJa.,j- J; lesnih izdelkov kljub ostri konkurenci bilo za Grčijo dokaj povoljne. Naša razvita lesna industrija bi rumunsko umumum i«« uiv,™.^ j" i i , , j, , ■,. , „„ ..„,„ „„ _„„ konkurenco cclo lahko prilično obvla« podoba, se stavbna delovnost pri nas čati toiovadbo. kajt obvezne vaje so raz dala, da ne hi ogromna železniška to« tudi lotos oo bo oživela. Zato so cone mer0™ ezke in rok zelo kratek. Zdravo 1 vornina do GjcvdjeUja (iz Slovenije stavbnega materiala napram lani močno . Sokolstvo v južni Srbiji. V zadnjem 1300 km) onemogočala nadaljni eksport. !popustilo, zlasti opeki, cementu itrl. Ka- '""!ret tudl v -'uzm Srbi' Tovorninski stroški za 10 ton znašajo čuna so lahko, da so napram lani padlo n. pr. iz Kočevja v Solun franko naša državna meja, to je do Djevdjclije, okrog 5000 Din. Vsak lesni strokovnjak bi lahko izračuna, koliko procentov jc to od vrednosti blaga. Tako veliko to« vornino prenašajo morda proizvodi diu gih industrij, nikakor pa lic lesne. Železniška uprava bi morala organizi« rati za toliko razdaljo direktne tovorne vlake za Gjcvgjclijo. Za veliko lesno trgovino preko Soluna bi no za železni« Sko upravo gotovo dobro rentiralo. Kolikor poznam ljubljansko železniško rav nateljstvo, sc bo to z veseljem oprijelo tc misli, ako mu nc bodo metali od dru« jjod polena pod noge. Skrb železniškega ministrstva hi mo« raki biti, ako mu jc kaj na povzdigi na« še največje izvozne trgovine, t. i. lesne, da zmanjša tovorne postavke iz Slove« nije tlo Gjcvgjclije vsaj za 30 do 3.5 odstotkov in nam tako omogoči konku« reneo z Rumunijo. Kakor čitam v listih, je ministrstvo za trgovino in industrijo na svoječasno ceno povprečno za 30 do 40 odst. Preprodajalci, ki so si lani v nadi, da bo stavbna delovnost ravno tako živahna, kakor se jo pokazala predlanskim, nabavili precejšnjo zalogo, so prisiljeni prodajati lftos svoje zalogo pod cono. Znižano ceno bodo mogoče znova poživilo stavbno delovnost., to so pravi vsaj manj- j" j leži sestanka v soboto 12. t. m. ob 19. letno. Uredništvo in uprava v Gorici'"^* i "'i v kavarni Prešcrn, kjer se urede vse: podrobnosti za nastope. Udeležba za vse dolžnost! — Tajnik. S. K. Primor/e v Ljubljani. Jutri v nedeljo, na našem igrišču ob 13.30 trening med Primorjcm II. In S. K. Mladika Kodcljevo; ob 15.15 trening med Primor- jcm komb. proti Jadranu komb. Za ju- trišnji obhod se slači nogometno moštvo v gostilni RelnhiKhaus. Istotam postavi moštev za nedeljski popoldanski trening. Tajnik. Nov športni klub v Zagrebu. Nedavno se je ustanovil v Zagrebu »Policijski sportski klub». Aktivni člani tega kluba morejo biti Io nameščenci (uradniki, detektivi in stražniki) policijskega ravnateljstva v Zagrebu. Za začasnega predsednika kluba je bil izvoljen tajnik Kune. Novi klub bo že nastopil na Olimpijski dan, in sicer na dopoldanski manifestaciji s 40 člani, popoldne pa z nekoliko lahkoatletl. Čehoslovaki v Parizu. Kot odposlanci Češkoslovaške na kongresu FIFA so določeni prof. Lehenhart, dr. Pelikan In F. Sclieinost. Po kolegiju češkoslovaških nogometnih sodnikov so bili določeni za sodnike na ollmpijadi gg. Herites, Cej-nar, Hebak in Zenišck. K zadevi kolesarskega podsaveza. Na včerajšnjo poslano kluba kolesarjev in motociklistov »Ilirija« nam je poslal g. dr. Birsa daljše pojasnilo, ki ga zaradi pomanjkanja prostora ne moremo prinesti v celoti. Njegov tenor je nekako sledeči: Napadi proti meni so neutemeljeni. Ko sem se vrnil 7. t. m. iz Inozemstva, som dobil v roke dopis Jugoslovcnskega Koturaškcga Saveza v katerem sc me že lani povzročili velik "zastoj stavbno Itvn1'- zl«sti na Pokrajinskem zletu v Za-dolovnosti po celi Slovoniji. Kakor jo i Erebu' da nemudoma začne redno pose-podoba, se stavbna delovnost pri nas tudi btos no bo oživela. Zato so cone ji lepo razvija. Sedaj se nahajajo sokol-ska društva v sledečih mestih južne Srbije: v Skoplju, Štipu, Kumanovu, Bitolju, Kičevu, Kratovu, Berovu, Radovi-štu, Carevem selu, K"' nih, Strumlci, Ne-golinu, Velesu, Prilepu, Totovu, Prizre-nu, Djakovu, Peči, Prištini in Novem Požaru. Vsa la društva pa nimajo dovolj strokovnega osobja, a tudi ui telovadne' ?o hišo Fo bodo pričele v večji meri gra- ! Ka orodja ia krojev. V kratkem so olvori d iti. Gradnjo večjih poslopij pa bo no- i v Skoplju tečaj, da so teorotic.no m teh- 1 nično izuri potrebno število telovadnih dvomim še ovirala denarna kriza . , Glavna skupščina gorajcl;a5Ulh ir,- ! "»teljev. Uprava sokolske župe v Skop- mojo pismeno pobudo žc v tem smislu »čini. dustrijccv se jo vršila tn dni v Suboiici. Za predsednika, jo bil izvoljen "Mi i ko Uottman, r.a podpredsednika pa Duško Manojlovič. Ta zveza štejo 72 industrijskih podjetij s 400») delavci in obsega Scnt.0, Staro Kr.n."/.o, Topniški srez.. Son-čanski srez in občino P.ajmr.k. — Izkoriščanje državnih gozdov. Iz Pcogradit poročajo: V ministrstvu za šume in rudo se izdeluje zakonski načit o izkoriščanju državnih gozdov. Osnutek ho kmalu dovršen in pn pregledu po st.ro 1 kovnih komisijah predložen narodni skup ! interveniralo pri železniškem ministrst« vu. Uspehi te intervencije pa so nc« Znani. A. Kajfež. (Sledi Ja en žlanek.V D d. morsko kopališče lllclnj. V svrho Izgradbe 1'loinja v morsko kopa-lifče so je ustanovila delniška družba, utn.ini leži oh Jadranu iužnovzhod. od Ko- liu so trudi, da se vsi Ii nerlostatki člm-proje odpravijo in do so omogoči tudi bratom iz južno Srbije, da se udoležo sokolskega zleta v Zagrebu. Uprava sokolske župe je tudi naprosila denarne zavode, da jo podpro z gmotnimi sredstvi, ker ie na ta način bo moglo Sokolstvo v polni meri realizirati svojo velike ideje. Zbirajte m daruj ie, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! Evgen Betteto tajnik Jugoslov. olimp. pododbora za Slovenijo in eden naših najagilnejših športnih dclavcev. Mojstrski turnir v New-Yorku. V XVII. kolu je dr. Lasker v briljant-ni igri porazil Yatesa. Reti je dosegel s svojo zmago nad dr. Tartako\verjeui enako število točk kakor Aljehin. Maroczy, ki je imel zelo ugodno šance, da doseže ugoden končni rezultat, je bil poražen od JanoNvskega. New-Yorško poročilo pravi sicer, da je bil njegov poraz posledica prekoračeuja določenega časa za premišljevanje, toda znano jo že iz izkušnje, da je časovna' zadrega vedno zvesla spremljevalka slabe pozicije, kar jo biio očividno tudi v partiji Maroczy-Jano\vski. Edvard Lasker je remisiral z MarSbal-lom. Partija Bogoljubov-AIjehin je bila odgodona, Capablanca je imel prost dan. Stanje po XVII. kolu: Dr. Lasker lt in pol, Capablanca 10, Aljehin in Reti 9i Maroczy. Marshall in dr. Tartako\ver 7 in pol, Bogoljubov 7, Edvard Lasker 5, Yates in Jano\vski 4 in pol. Tiifci v JSLiJi^tolf E&miA Od četrtka na petek je prenočilo v Ljubljani 145 tujccv in siccr v hotelu: UNION 51, rned njimi: Adloff Alfred trgovcc, Dusseldorf; Adler Manfred, tr« govcc, Gradcc; Bosnjakovič Milan, tr« govcc, Novi Sad; Bock Ernst, potnik, Dunaj; Braun Alfred, trgovcc, Drcsdcn; Davičo Samuel, trgovcc, Beograd: Dclla Torrc Angelo, potnik, Busto Arsizlo, Delth Engclbcrt, trgovec, Dunaj; dr. j Fnachv Gabriel, trgovcc, Bukarcst: Sicg« l fricd Priseli, trgovec, Dunaj; Kaplan J„ trgovcc, Dunaj; Chaitowlcz Karol, ind-i« i strijalcc, Dunaj; Mchler Maks, trgovce, Duuaj; Miinstcr Filip, trgovec, Milan; Marle Viljem, uradnik, Prosnitz; Rcis Josip, potnik, Dunaj; S^mek Ignac, pot« nik, Brno: Taubcr Emil. trgovec, Dunai Težak Marko, trgovcc, Zagreb; Vito Ubaldinl, uradnik, Trst; NVcitzman Vi« ljem, potnik, Dunaj. SLON 20, med njimi: Capriz Anton, trgovec, Udine; dr. Vajda Koloman. di« rektor, Budapešta. LLOYD 5. JUŽNI KOLODVOR 9. SOČA 3. ŠTRUKELJ 10. TRATNIK 7. Poleg tega v gostilnah: De Schiava 15. Stari tišlar 14. Amerikancc 3, Kajfež, Kovač ln Možina po 2. Lastnik In izdajatelj Konioreij . Odgovorni urednik Fr. Broio'1® Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubliiat rMki hM*d» M p*r. ta plataal * HpnJ. Plato M .DoplMTftD)«" la JbattT«" M nftnM naka b*u4t 1 Din. — PriohAoJ.Jo 1* mali oglul, kl lafcko tudi v ■a.mh.b. N. *»r*i..). Miourji uprava I«, to Ja vpraaanjv prlloi.o. iudU a» odgofoi Ur aulpilHllrtt prlat»JklM (I DI.V Doktor, Ncraec [t-,- mlajšo ueltcljico I« bolj-i-. hiyo za pouk t sIovenAfil-vent. (udi za konverza-. r, v ironoofiClnl ali aa-f iflnl. Zglaolll se Jo osebno ; or. Brenner, Sp. Slflka, Macjeva cesta 231 (samo [,1 pol 6.-pol T. ure). 7804 Mesto inštruktorja .-cvznme pod ugodnimi po-Oli učitelj, kl ee Je vrnil a Ii'tn»J» Tonudbe pod ftlfro Inštruktor" na upravnistvo „Jutra". 7678 ra Zanesljiv, solleitatorja ev. spretnega sodnega uradnika, ififte odvetniška pisar-na izven Ljubljane. Ponudbe pod ftlfro ..Izvežban pisarniški ravnatelj" na Aloma Company, Ljubljana. 7464 Kontoristinja perfektna. ee sprejme. — V prošnji je navesti dosedanje službovanje, znanje Jezikov tor zahtevo plaCe. — Celje, poštni predal 77. 7447 jva Siller — modistinja prlporcča za nakup iu po- i vilu modernih slamniKov p fvornlfiklh cenah. Btojni-,/ na Bv. Jakoba trgu — {•■2'il dan. ^__ 711 (d obe) Opekarii! fprojmeip samostojnega moj-r!» 2 delavci za roftuo izdo-mje Ilovnate zidne opeke, fuiudbe na naslov: Karel Kovač, S'ari trg pri Rakeku. 7813 Spretna služkinja r kuhinjo, se takoj sprejme V restavraciji „6". 7800 Prekajevalca (pomočnika) eo takoj spreJ-p*. KJ*. pove upr. ,,Jutra". 7736 F. I. V. E. R. frabbrlca Itallaas Vslvolo :«lrtrlphe Rotat.:ve> v Fi-*nze (Italija), iftčo krajevno nmozartopnike r; i prodajo roMh interesantnih patenti-:ib izdelkov. — Solventne '-me dobro vnel Jan p v elok-rtfnl atrokl, kl bi moglo vo-{'1 vrstno trajno poslovanje. Irajo prednost. 738<5 Vrtnar f prakf-o v gojlivl cvet Ur, t.iiia in zelenjave, po mož-t samski, se išče. Biti posten in prvovrsten. — P-r.udbo s priloženimi Irpri-■••voll naj se pošljejo na ra-.• : Pero K o 1 I A. Komoiae. toJ Dubrovnika, Dalmacija 7247 Išče se dve spretni stenotiplstlnji, »•na z nomfiko in slovensko stenografijo ln znanjem srbohrvaškega jezika Čimprej, ali Junija ca pisarno v Mariboru. Ponudbe s sliko na Aloma Company, Ljubljana pod šifro »Maribor". 7446 Novosti. AmcrlEkt gladiole, kaktus-dali je, došle pravkar z Nizozemskega, visokostebelno vrtnice najnovejših vrst, plezalke različnih barv, sadno ln cvetlično grmičevje, tpargljc-vo sadike ln sadike cvetlic in zelenjadi ima vedno v zalogi Ivan Šimenc, trgovski vrtnar v Ljubljani, GradlSče št. 12. 7701 Služkinjo (sobarico) t starosti 20—26 J let, dobro, sdravo In zanoflji-vo, k 4 otrokom (3—13 let), išče trgovska družina. Vešča mora biti vseh potrebnih hišnih del in nekoliko šivanja. Predpogoj: veselje do otrok. Nastop takoj ali po praznikih. — Ponudbe pod ..Stalna služba" na upravo „Jutra". 7405 Črni koren (Schwarzwurz) okusni kakor gpargelni po 25—30 Diu kg se dobiva na vrtu na Poljanski ce6ti št. 12. — Istotam mnogo lepotičnlb grm I če v ter različne trajne (pereniereno) rastline. 7607 Dobro ohranjen klavir ..Mignon" se takoj proda. — Amerik, registrirna blagajna In dve omari (Schubladka-ston) Iz dobo Marije Terezije in Ludv. XIV. Naalov pove uprava ,,Jutra". 77B8 Amerikanske trte ,,Izabela" sajenke, se dobe v trgovini usnja F. Pletcrskl, Ljubljana, Vodnikov trg «t. 5 7765 Pomožni motor D. K. W., dobro ohranjen, ceno produm. — Ciril Jeršin, Primskovo, p. Kranj. 7722 fl (išoejo) Potnik vinske in alkoholne stroke. po celi Sloveniji dobro vpeljan, želi namelčenja pri prvovrstni zmožni tvrdki. — Ponudbo pod ,.Dober prodajalec" na upravo „Jutra". 7790 Korespondent v slov., nem. In srbohrv., uren strojepisec in knjigo-vodja • bllanclst, dolgoletna trgovska praksa, išče name-S*«nja v Ljubljani. Ponudbe pod ..Korespomlent" na upr. „ Jutra". 7703 Mesto blagajničarke sprejme pridna ln zanesljiva gospodična, najraje- v trgovini. — Ponudbe na upravo ..Jutra* pod ..Vestna". 7713 Pozor! Pozor! Kovači, ključavničarji Nov 6ele tri mesece rabljen ventilator s patentiranim ognjem in gonilnim jermenom, se ceno proda. — Vpraša in ogleda so pri lastniku Francu Plntarlču na Rtikl pri Kr-Mcem. 7797 2 amer. pletilna stroja okrogla, št. 7 ln 8, ee ceno prodastu. — Ogledata se pri čevljarju Zupancu, Predtrg-Radovljlca. 7811 Otročji vožiček se proda. — Ulica na grad 5. 7789 3 tonski tovorni avto c dobro gumo, prodam po ^elo nizki ceni. — Pojasnila daje Leopold Trobcvšek, trgovina, Blanca pri SevuUI. 7816 PohiStvo dobro ohranjeno, so proda. — Naslov povo uprava ..Jutrn". 7755 Kuhinjsko posodo, razna okovja, orodja, lito ! e.majlirano in surovo posodo, tehtnice, pilo in vso druge U tej stroki spadajoče predmete j dobite uajceneje vedno le pri : tvrdki Stanko Florjan-č 1 č. LJubljana, Sv. Petru cesta 35. 7749 Več različnih motorjev in dvokoles. rabljenih ln novih. poceni naprodaj. Ljubljana, Karlovska efeta št «. 72-'.': Fotografični aparat tO x 12 s Zelsovlra dobi. astlgmatom, kupim. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Šifro „Zcls Aparat". 7794 Šivalni o troj dobro ohranjen, kakor tudi stroj za gumbne luknje (Knopfiochmaschlne), kupim. Ponudbo z označbo znamko In cene pod ,.Plačilo tekoj" na upravo „Jutra". 7776 Sode kupim večjo množino, noro ali rab« IJene, velikost od 100 do 700 kg in sicer iz črno In pocinkano pločevine. Najnižjo ponudbo in množino naj se sporoči Francu Msjdiču, trgovcu v Kranju. 7701 VeveriČne |poihove kože in od vso ! drugo divjačine, k u p u J o za Inozemstvo v vsaki množini D. Zdravič, trg. uunjs, Ljubljana, St. Florijana ulica 0. 439 Euouadslr. trg. hi? a t vrtom, v prometnem trt'U na Sp. štajerskem, se poceni j«rodn V hibi se nabaja velika lepa trgovina na nsjpro-inetnoJSrn prostoru v bližini erltve. Prikladna Je zu vsa- ko obrt. Naslov pote uprava idovo brez otrok s nehal „Jutra". 0779 premoženjem v nvrbo ž*ui ?>eni(e v. i ollatnl državni i>oduradnlk j 1 OSret>reUje { .'eli znanja i gospodično ali ;.. velikim vrtom, zraven so lahko kupi fle njivo in pcozd. — Natančneje povo lastnik Onot-nllc, Slov. Bistrica. «39< lova'.' . Trgovina r meSanlm blagom v Mariboru dobro vpeljana, se rodi selit-vo proda. — Plača se samo Inventar. Naslov pove oglasni zavod S u š n 1 k v Mariboru. 7670 Večii lokal p stanovanjem v sredini mesta. pripraven tudi za pisarno. se oddo takoj. — Naslov pove uprava ..Jutra". 7431 Izvanredno ugod. prilika se nudi solidni tvrdkl. kl hI hotela na Sušaku odpreti po-slovnlco. Moro dobiti dve nll tri sobe s pohištvom ali bro/. istega, na najlepšem prostoru nredi mepta. TočnoJSe podatke daj« Aloma Company, anončna družba v LJubljani, Kongresni trg o. 73S5 Znanja želi mlad, dobro situirau gospod j v svrho večerne zabave r. ' mlado. Inteligentno damo. — i Ponudbe pod ..Tamara" nn upravo ..Jutra". 7777 • Dopisovanja s tremi pospodičnami veselo- j ga značaja, žele 3 elektro- ' mon4erJI. — Ponudbo pod: i ..Komanda Inžinjcrijs, Kar- , lova'.". 7770 i za mlaoino Fr. Milfinski: ZGODBA KRALJEVIČA MARKA. Vez. 18 Din, po poŠti l'&0 Din reč. J. Šorli: ČIRIMURCI. Porent s slikami. Broš. 20 Din, tos. 25 Din, po poŠti l'&0 Diu y«č. Fr. Milčinski: TOLOVAJ MATAJ. Pravljica n slikami. II. natin. Ceu:i bro5.13 Diu. vea. 25 Din, po pošti 150 Dia foč. J. Sorli: BOB IN TEDL Dva neuguanea. Povest s slikami. Bro5.12Dic, voz. IttDin, po poŠti 125 Din več, J. Waschtetova: PRAVLJICE. Z večbarvnimi slikami. Ve«. 22 Din, r.o nofiti 1 25 Din vei. Cika Jova: PISANI OBLAKI. Ve«. 14 Din, po poŠti 125 Diu tat. Cika Jova: KALAMANDARIJA. Von. 12 Din, po poŠti 1 Din več. Vse lo knjige se naročijo pri Tiskovni zadrugi v Ljubi Prešernova ulica st. 54. Jffll j ______l Zahvala. Tnžnira srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jo naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Jbh@I trgovec in posestnik danes ob '/414. uri po mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 33 let mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika s« vrši v nedeljo 4, uri popoldne na tukajšnjo pokopališčo. Bodi mu prijazen spomin. V Skofji Loki, dne 11. aprila 1924. ob 1724/a Žalujoča rodbina Ziherl. Potrti globoke £a1o«ti naznanimo \som sorodnikom in manccm, ilu so jc v cvetu mladosti, star 17 let, preselil v veJnost naS ljubljeni siu in brat ciljali 6. razreda realko dne 11. aprila po dol';i mnkepolui bolezni, previden s svetimi zakramenti i ogreb nepozabnega bo v nedeljo 13. :iprila ob 13. liri ie hi=e žalosti, Kejžarjova ulica 1. LSaribor, 11. aprila 1324. Anton in Jožefa Kavčič, stariši; Rafaela, seslra; rodbina Kobal Za mnogoštevilne izraze iskrenega sožalja. ki smo jih prejeli ob smrti našo dobre, nepozabne tete, stare tete, sestre in svakinje, gospe Nežike Kiissl, roj. Lipovec trgovko in hišne poaestmee v Novem meatu izrekamo tem potem vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti se pa zahvaljujemo 6č. duhovščini, zdravnikom dr Kii-slu, dr. Gostiši in dr. De Franceschiju z:i f.krbno nogo, gospem Adamovi, Ulagovi, KUsslovi in gospodičnama Miri in Viki KUsslovi ter častiti sestri Jožefi za pomoč in tolažbo v bolezni in smrti, tvrdki Premolč i/. Ljubljane za krasno cvetje in vsem sorodnikom in prijatelivni ter linio^obrcjncmu noromoškemti občinstvu, !;i so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti. V Novem rnoitn, dne 10. aprila 1924 1716/n Žalujoča rodbina Hočevarjeva. «JUTKO» St. 89 »ODOia IZ. IT. TfM Don Luis pregleda lilcve, potem koraka čez dvorišče, se ogleduje in nazadnje zdolgočasen odide v svojo veliko sobo, kjer se postavi pred veliko, v bližini pisalne mize postavljeno poševno ogledalo, v katerem vidiš večji del Burbonskega trga in pa lastnega dvorišča. »Vidiš jih,» zamrmra, «ta vražja agenta .še vedno postajata tod. To traja že dva tedna in presedata mi že...» Slabe volje sede in prične Citati svojo pošto. Pisma, ki so se tikala njega osebno, odvzame ter pripisuje svoie opazke na druga, v katerih ga neznanci prosijo podpore, ali mu ponujajo karkoli v nakup, itd. Ko konča, pozvoni in pravi slugi: »Prosite gospodično I.evasseurovo, naj mi prinese novine.» Gospodična je pri prejšnjem lastniku, rumunskem grofu, bila tudi čitutcljica novin in Perenna jo je bil v teli štirinajstih dneh navadil, da je zanj eitala v novinah vse, kar je zanimalo njega, ter da mu jc tudi vsako jutro pripravila na pisalno mizo posnetek preiskave proti gospej Fauvilleovi. Tajnica jc bila vedno črno oblečena, sicer pa elegantna in ne samo lepa, marveč tudi izredno simpatična. Izgledala je zelo resno, mirno, spoštljivo; z resnim obrazom jc prišla, rekel bi neprodirnim, in izgledala bi skoraj preveč resna, da jej niso obrobljali obraza zlati kodri, ki se niso hoteli pokoravati disciplini in kl so silili samovoljno izpod jarma ter delali obrazek poln svežosti in miline ter mladosti. Njen glas pa je imel nekaj mehkega, zvenečega, sladkega in je Pcrcnni še prav posebno ugajal. «Nič novega?« vpraša tajnico. Ona mu prečita informacije, tikajoče sc gnspe Fauvllleovc, i:i Don Luis ic mogel posneti iz tega referata, da se preiskava nikamor ne gane. Ana Marija F.iuville ni opustila svojega sistema in je ali plakala, ali izražala svoje ogorčenje, aH pa kazala popolno nevednost o dejstvih in okolnostih, o katerih so jo vpraševali. «Pa saj to je absurdno!« glasno misli Perenna. »Nikdo se nl doslej tako neokretno zagovarjal!« «Pa če je morda le nedolžna?« Prvikrat se je sedaj zgodilo, da je gospodična Levasse-urova izrazila lastno mnenje o tej stvari. Don Luis jo pogleda presenečen; «Torej tudi vi mislite, da je nedolžna?« Izgledalo je, da bi ona hotela pojasnili svoj medklic, da pa se nekako z naporom zadržuje in končno odgovori enostavno: »Nc vem ... prav za prav nimam mnenja ...» »Morda ...» pravi 011 in jo radovedno ogleduje ... »Toda zdi se mi, da dvomite v njeno krivdo, in takšen dvom bi bil vsekakor upravičen, čc bi ne imeli v rokah listih ugrizov njenih zob na dveh predmetih. Ugriz jc nedvomno od njenega zobovja... Ti znaki so opasnejši kakor lastnoročni podpis, so pravcati dokaz... Dokler o tem ne bo mogla dati zadostnega pojasnila...» Pa ravno o tej točki ni Ana Marija Fativille mogla dati nikakršnega pojasnila, kakor sicer niti o drugih. Še nadalje je ostala molčeča in nedostopna. Na drugi strani pa se tudi policiji ni posrečilo odkrili njenih «sokrivcev« ali enega njih, in sicer niti onega gospoda s palico z ebenovine, o katerem je Mazeroux-ju povedal strežaj kavarne Pri novem mostu, in čigar vloga je bila silno sumljiva, izkratka, v to temno zago-netko ni od nikoder prisijalo pojasnilo. Ravno tako je bilo zaman vsako iskanje za Viktorjem, tistim izginolim bratrancem Rousselovh, kateremu bi pripadla dediščina, če bi se direktni dedič ne našel. »Drugega ui?» vpraša don Perenna. «Ničesar!» odgovarja gospodična Lcvasscur. «Samo članek v Echo de France ...» «Ki se tiče mene?« »Mislim. Ima naslov: ,Zakaj ga ne primejo?'« «To sc zares tiče mene!« se zasmeje l^ercnna. Potem naglo vzame dotični izvod in čita: »Zakaj ga ne primejo? Zakaj se v nasprotju z vsakršno logiko nadaljuje abnormalni položaj, ki mora vsakega poštenjaka navdajati z globoko skrbjo in največjim začudenjem? Vsi izgovarjamo to vprašanje in naša lastna poizvedovanja nam dovoljujejo, da na to vprašanje sami odgovarjamo. Leto po navidezni čeprav ne resnični smrti Arsčne Lupina je Pravica odkrila, ali vsaj mislila, da jc odkrila, da je Arsčne Lupin bil res neki Floriani, rojen v Bloisu, ki je pa pozneje nekam izginil. V registru je dala vpisati pri imenu Floriani. jevem opazko, da je umrl, 111 sicer pod imenom Arsene Lupina. Da bi torej sedaj iznova oživel Arsfenc Lupin, tako rekoč uradno, bi bil potreben sklep ministrskega sveta, in sicer nu temelju podrobnih uradnih novih poizvedovanj. Izgleda pa, da se takšnim poizvedovanjem upira gospod Valcnglay, nekdanji ministrski predsednik, in pa gospod policijski prefekt, najbrž zato, ker se bojita odkritja kakega novega škandala, ki bi še bolj koinroinitiral našo policijo, kakor se je to že zgodilo nekoč... Da bi se torej iznova morala pričeti borba proti tej diabolični osebi?! Ne in tisočkrat ne! Le tako je mogoče, da se ta bivši tat in ropar, ta izredni zločinec more baviti pred vsem svetom, tako rekoč javno, čeprav pod drugim imenom, s strašnim podjetjem, najstrašnej-šim in največjim, kakršnega se jc kdaj lotil, in da je že odstranil štiri osebe, ostale pa šc bo ter se namerava na ta način polastiti ogromne dediščine, kakršne so na tem svetu redke. Evo, to je vsa nečastna istina, katero je treba izpovedati, Upamo, da bo ta izjava tudi primerno vplivala.« «Sevcda bo vplivala, vsaj na onega tcpca, ki je ta članek spisal!« pravi Perenna smeje. Potem odslovi gospodično Le-vasseurovo in stopi k telefonu ter pokliče komandanta d' Astrignaca. »Halo! Ste Vi tam, komandant?« »Zdravo, jaz! Kaj je novega?« «Ste Ii čitali članek v ,Echo de France'?« »Sem!« «Ali bi hoteli biti za mojega svedoka, da naučim pisca inanir?« Bar srn© ts,ako¥©) N a j s t a ro i Sa slovouska pleskarska ln livarska de!avnlo» \m BGIGEL3 Dunajska ccsta 16 »o priporoča, is Izvrilte« lotila Cene zmerno. Trboveljski premog in drva t» dobavlja Družba ILIRIJA, Linbljana, Kralja Petra trg 8. T'IT1 po znižani ceni priporoča Tovarna periia „TRIG-LAV" G. VOJSKA 5: DRUO Ljubljana., Kolodvorska uiica 6tov. 8 (nasproti hotela Štrukelj). 700 a Najboljša FUCH-KOLESA nuve konstrukcije z garancijo po znižanih cenah priporoča IGN. VOK ™.a Ljubljana, Sodna ulica 7, podružnica Novo mesto. Pozor lastniki Čuvajte so slabih aparatov in nadomestkov, ki jih je mnogo. Vsak aparat, ki v resnici ni posnetek in ki jo popolnoma vreden, kakor tudi vse sestavino imajo zgorajšnjo zaščitno znamko in samo za te jamčimo in sprejomamo i3te v popravilo. Stroji kakor tudi posamezni sestavni deli brez to zaščitna znamko so po-naredbo nižjo vrste. Glavno zistopništvo Krupp-SrnomaDn-Ktno-"OTcrke S. m. b. H. Drcsdsn za vso državo SH8, „Kinematik<ž ZAGREB, Marovska u?. tO Tolcfon 26-46 1259a Br*z kvarjenja blaga komično nnaženja iu vsako vrstno barvanje oblek Anton Boc Ljubljana, Še!en!mr[]0!a al.. I. nsdsir. «»/* Ciinss-iliS IS. Pravi l:Goi8er"-Savljl, čovljl za smuči ter lovski ieviji tseh Trst m> izdelujejo v zaaui solidui fievljarakl dcl&vnlol 27 LJUBLJANA Ttirfalkl trg (Greg) 1. Istotarn so izdelujejo tudi vso vrste drugih obuval, od najpreprostejšo do najtinojše Izdelave. Gena solidne! Poslrežto totiial Prva precblikovalnica damskih slamnikov in moških klobukov iifilliHl LJUBLJANA Mestni trn 1 izdeluje po najnovejših modelih. mi/j Velika zalona damekih slamnikov, praznili., nakitenih, in raznovrstnega nakita. Pri tO do 20%nem popustu lelofiin prodaja pri 0. Sinkom naši. ii. Soss LlubUana, M2 tr>5 trg 1*. 1 Došle novosti 1 Za dame: Svila za klobnko in obleko; modui trakovi; barvasti etamiu in satiu; svileni in v >lneni jumperji; bluzo, rokavice, uogavico itd. Za gospoda: Srajce, najnovejši vzorci, kravate itd. Cene konkurenčne! Ob ugodnih pogojih urejujemo konsignacijsko skladišče. arhitekt Jesenice Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžale, Zagreb. tB, Izvršujo privatne tn Industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek zn arhitekturo manufakture, zlasti batiranih odej, trikotaž itd. v Ljubijani, Mestni trg št. 25, P. nadstropje, se nadaSJuje vsled preuredbe skladišča zopet v ponedeljek dne S4. aprila 1.1. o» 9. url in nadaljnje dni. Prodajat« se foo odslej tudi v maliSi partijah in posamezno po nizkih co naSU. liSS/a ssMB&fftHi: Najceneje edino Iz Trboveljskega revirja Samo dobro znani reflektanti in Btroliovnjnki naj izvolilo poslati svoj naslov poil šifro ,.Svjetaka ku6a II-I- 48'' Interreklam d. d. Zagrob, Palmotičcva ul. ltt. Prodam 280 delnic Zadružne gospodarske banke najboljšemu ponudniku. 1664 a Ponudbo pod „' elntoe" na Aloma Company, anončna družba z o. z. v Ljubljani. so med dobrimi najbi 15-letna garancija. Predaja na obroke. Dobe sc le pri tvrdki Ljubljana, Sodna «1. V. i Podružnica: NOVO MESTO. LJUBLJANA Jr&aa.*^ J& A ^ iL Dunajska cesta št.40 Telefon šl 379 mestni tesarski mojster Tclefo» 8t 370 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, 3topnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža a. s Tovarna furnira. NajvBČja Izbera zadnjih novosti spomladanskih klobukov in slamnikov ravnokar doSla v modnem salonu Odvetnik dr. Vokoalav Kukovec v Mari boru naznanja, da se jc ii>47/a »» ® flB 1 JL z odvetniško pisarno iz Vrazove ul. 2. na .SLle&ciss.msia.a^o^o