Lxxn, L)aM]ana, torek Gena Din 1.— SLOVENSKI tahojo vsak dan popoldne* tzvzom£ «K»d«Jk« t* praznik*. /J k»—u* do 80 usta «r* d Din Z do 100 vrst 6 Din 2 50, od 100 do 30T HarotT *efjo V Jugoslaviji Din 12.—, so moiemOvo Din Or flf " UREDNIŠTVO IN UFtAVNISTVO tJUBIJANA. Kr>afWvo občo ihsv. 3 ftMMi JI-22. 31-33. J»-U 31-25 te 31-31 ^odiuinicti MAJNBOe. Groisto trg it. 7 // NOVO MESTO Ljubi|on»ko cesta, SSjIaSOSi h 26 fl CEUE celjsko uredništvo Stro**inayen«vo ulico 1 »elefor it 651 podružnico upravo. Algen:bc je rešila včeraj 22 članov moštva parnika >Ar-mington Courth«, potopljenega blizu irske obale. Glavni strojnik je umrl, preden je pr plul rešilni čoln, in so njegovo truplo spustili v morje. 11 članov moštva, ki so jih spravili v drugi rešilni čoln. je izgnJo In jih doslej Še n so mogli najti. Kodanj. 21. nov. s. Ust »AftenbJa/*et« prinaša uvodnik ob priliki potopitve Simona Bollvarja, v katerem pravi, da tu ne gre za plavajoče mine temveč na mine, k. so bile tajno položene. Za Anglijo pa bi pomenilo samomor, če bi polagala mine na poti. ki se je poslužujejo njene trgovinske ladje. Kodanj, 21. nov. s. (Havas). Danska admiral teta je objavila, da bo danska vojna mornarica ob danskih obalah zlasti v Beltu položila m ne v »viho zavarovanja danske nevtralnosti. Mine ne bodo ovirale redne trgovinske plovbe. London, 21 nov. s. (Reuter). 8 holand-ske ladje »Simon Boi var« so našli se nekaj pogrešanih potnikov, tako da znass ateviio ž-tev samo 86. Amsterdam. 21. nov. e. (Reuter). Pr katastrofi parnika »Simon Bouvarc Je iz- gubilo življenje 86 potnikov in «icer 18 potnkov prvega, 27 drugega in 41 tretjega razreda, poleg tega tudi 16 mož posadke. Mrtev je tudi kap tan, ki ga je pri eksploziji ubilo. Haag, 21. nov. s. (Reuter) 20.000 tonska holandska ladja »Oranje«, ki je v portugalskih vodan in bi morala na Holand-sko, je zaradi nesreče parnika »Simon Boli var« dobila naročilo, da ostane do nadaljnjega na Portugalskem. Tik* tri druge bolandske ladje so svoje potnike izkrcae v Lizboni hi niso nadaljevale vožnje na Holandako. Ukrepi angleške admiralitete LOndOn. 21 nov. e. Po naredbi angleške admiralitete so pričele svojo akcijo posebne patrulje za iskanje min. Na morje ao bili poslani številni iskalci min ki morajo ugotoviti mesta kjer ao mine. Admirali te ta ne pr kriva, da ae je začela na morju vojna brez kempromisov. Min'rana polja ao od angleške vzhodne obale do tistih krajev belgijske obale, kjer *e končuje redna pomorska prometna crta. Ti ukrepi so bili potrebni glede na to, da Je v zadnjih ineh 8 ladij naletelo aa m ne. V zvezi s trditvijo z nemške strani, da so te ladje zadele na angleške mine poudarja admiraliteta, da n! verjetno, da M Angleži z min*mi potapljali lastne ali nevtralne ladje, k| prevatajo za Anglijo blago al1 pa ga Izvažajo H Anglije v nevtralne države. Poleg tega aa angleške mmc konstruirane tako da takoj tegobe »voje eksplozivno silo, če ar odtrgajo od svojega, sidrišča. To je tudi popolnoma v skladu s predpisi o mednarodni plovbi in o mednarodnem pravit glede vojevanja na morju. London, 21. novembra. AA. fReuter). Današnji londonski Jutranji Usti trda, da so ladje, ki so ae te dni potopile zaradi m-n, žrtev nemških »Times* pravijo, da je Nemčija kršila I mednarodno pravo, ker Je spustila takšne Une v morje. »Daily Heialdt misli, da nora Velika Britanija na polaganje min v tokavskem prelivu odgovor ti s pooštre-io blokado. »Daily Express« pravi, Ja raz-x>laga Velika Britanija z orožjem, ki bo nočnejse od min. Angleška ladjedelska industrija London, 21. nov j iTas). Strokovni list .ngleškega pomorstva »Daily Mor ker« obavlja zanimive številke o naglem napredku angleške ladiedelske industrije ji fu-:inarslva l^adjedeln ce »Fairfield sh:pbuil-iing and engineering Cy.< je imela lani 194-OOOfnTitov šter'ingov dobi'-ka. ^ocim se je letos dobiček povečal za 48 odstotkov. Tovarne »Howtorn« so podvojile svojo proizvodnjo od 1938 do tretjega tromesečja letošnjega leta. Rusija kupuje nemške ladje FAK1Z, £1. novem b. o. (l'nlted 1'res^ »Temps« poroča, da bodo angleške in fran coske pomorske sile smatrale za sovražno ladjo vsako nemško trgovsko ladjo, ki bi bila Izročena v last P.u-ije in ki bi plu'a z ruskimi znaki To opozorilo je bilo izdano bržkone zato, ker se je izvedelo, da je Rusija v zadnjem času kupila od Nemčije več trgovskih ladij, med njimi tud* »Bremen« za vsoto 20 mi;iJonov dolarjev Te vsote Rusija sicer ne bo plačala v go tovlni tem već bo kot protivrednost uvo žila v Nemčijo svoje surovine. Obsedno stanje na češkem in Moravskem traja dalje Protektor dr. Neurath in dr. Frank poklicana v Berlin — Tudi v Brnu je bilo aretiranih mnogo dijakov Berlin, 21 nov e. fExc hange) Z navadno dobro obveščene strani se doznava da sta protektor dr Neurath in državn: podtajnik v protektoratu dr. Frank pozvana v Berlin, da podasta poročilo o zadniih dogodkih v Prasi. Hkratu so bili v Praao oozvani na i v šji predstavniki SS. ki so po svojem prihodu na Češko in Moravsko pričeli delati red. Dr Frank je bil pred kratkem imenovan za skupinskega vodio SS in ie s tem dosegel čin generala SS Na podlagi t^gq 'ma sedaj isti položai kakor nrotektor Neurath, čigar čri ie samo časten Dr Frank ie namreč v aktivni službi SS Po miš 'jeniu o^litičnih krofov Domeni to. da dr. Frank ki ie st:det*k: Nomec in 1e mno go rad'kalneiši od drugih vodHnih fu^k-c'^ariev d^b'1 mnogo večia roob-a^tila Ncw York, 21 nov s (Press As~o'ia-tion) Po nenotrien'h vesteh ie bil n*>^an v Praffo šef nemške ta1n» T->o^"ciie W?m-mler. da o«ebno vodi preiskavo o nedavnih nemirih. Akcija se nadaljuje Praga, 21 nov i. fHavas) Gestapo po vsej Češki in Moravski nadaliuje svoio akcijo. Tud: v Brnu ie bilo aretiranih mnogo dijakov. V Pragi sami ie bilo aretiranih in suspendiranih več polici isk*"h uradnikov Prepovedane so vse orireditve in zb ran j a oseb Več tisoč čeških dlakov je bilo aretiranih in de-norti ranih v koncentracijska tabor.šča Med d.iaki. ki so bili ustreljeni zadnie dni ie tudi ored-sedivk dijaške zveze v Pragi Obsedno stanje po vsei Češki in Moravski traia dalje V Pragi je zbranih okrog 10 000 mož SS in SA. Praga, 21 nov. e. (Havas> V oro-torih mane praške banke Petschek ie nastanlena Gestapo, v istem prostoru ao oa tud4 začasni zapori, kjer ie več aretiranih diia-kov. Pankračka ka7nilnica ie b"la rzoraz-njena in pripravljena za one. ki b~do internirani V Melantrrhovi ulici ie prišlo do izgredov, ki so zahtevali tr žrtve Lordon, 21. nov s Ancleški radio lavlja, da so češki dijaki izdali tal-n manifest, ki era razširjajo po vsei Ce§ki in Moravski Manifest orav. da bo češka mladina nadaljevala borbo. Nemški uradni glas o dogodkih v Pragi Berlin, 21. nov. AA. (DNB). Nemška diplomatična korespondenca ptse v zvezi z nedavnimi praškimi dogodki: Ker je diplomatsko prizadevanje zahodnih držav med kontinentalnimi državami rodilo samo pakt a Turčijo, se vrše po malem poskusi s tistimi narodi, ki so morali same sebe žrtvovati britanskim koristim in so sprevideli, kaj se pravi biti v angleški službi, In ao ae odrekli taksne nevarne naloge. Pozornost zbuja, kako ae zadnje čase kažejo na prizorišču tiste marionetne figure, ki jih med propadlimi poljskimi In češkimi politiki vzdržujeta Anglija to Francija. Pri tem seveda nima nobene vloge, kakšne posledice bodo te intrige 'mela za prizadeto prebivalstvo. Glavno je, da se uresničijo njihove želje, da ae ti narodi spet kako nahujakajo proti Nemčiji. Ce n. pr. danes češki emigranti trde, v zvezi z nekimi umetno povzročenimi neredi v Pragi, da je bilo vse to spontano, bi bili bolje storili, če bi ae bili pobrigali da se sto prezidenta Ma-aarvka ne bo hvalil v Londonu s svojimi dobrimi zvezami, M Jih Ima z nekimi neodgovornimi elementi v PragL Nemška odgovorna mesta ne bodo londonskim hujskačem storila te usluge, da bi dovolila da se vkorenlnijo razmere, ki bi mogle napraviti škodo nemškim koristim in dobro pojmovanim koristim glede češkega naroda. Najmanj so pa poklicani soditi o nemških ukrepih proti umetno povzročenim nemirom tisti, ki podpirajo agitatorje In nosijo odgovornost za posledice In ki vrhu tega v Palestini in Damasku kažejo, kakšnih metod se sami poslužujejo Odmev v inozemstvu Amsterdam. 21. nov. p Vsi nizozemski :isti objavljajo poročila o dogodkih na Češkem in Moravskem in o izredno stroeih ukrepih Berlinski doosnik lista »Alae-meene Handelsbladet* trdi da ie bilo v protektoratu aretiranih doslei zarad' zadnjih dogodkov več deset tisoč ljudi Berlinski dopisnik lista »Te'euraaf« ie odpotoval v Prago ter ie sedai snoročil 'z Draždan. da križariio po praških ul'cah oddelki SA in SS v oklopnih avtomobilih s strojnicami. Bern 21 nov. z. Po inform»H1-.h poro Čevalca šv?carskeca lista »Volksrecht« so nemški ukrev v Prasi in dr^o-Jh ^ej«ipiv, mestih *rem.tno do*o za d niih i"«t;fikacijah *n drugih ukrepih ore oi^Spno. L«wd«*n 21 nov o Fent<»riev u»-»d po -oča da so če*ko~lr»v--$ko n*v^~*Rfvn v Wa«:hfnc7tnnu ter vs; če'k s^va^k' k nn-l*ti v z<»d:niAnih državah irrhes'li v znak ^a'nsti zarad1 d*~»w~duov v Pt*7 Jasen. Ostanimo takt, kakršni smo bili pred vojno in med vojno, to Je glavno! Vse drugo Je pestransko. Ako pride do tega. da se neke reforme Izkažejo potn-bne, jih lahko izvedemo, ako ostanejo pri tem temeljne sokolske misli nedotaknjene. Glavno Je, da skupno preprečimo vsako zlo našemu sokolstvu. Pisem z bolestjo v dusi, v težkih prilikah, v katerih so nasa sokolska društva (na Hrvatskem). Ć-EZ MESEC ALI DVA TAJNE VOLITVE Na nedeljskem zboru zemijoradnlkov v fačku Je rekel poljedelski minister dr. B. ruluilovič med drugim: »Srhi Iz Bosne In Srhi Iz predvofne Srbije smo bili vedno eno In bomo ostali eno tudi v bodoče. Ljudstvo želi danes svobodo, Id ne bo odvisna od orožnikov, policijskih pisarjev, banov in ministrov. Ml v vladi smo pričeli te temeljito čistiti In Ae bomo čistili z železnimi metlami. *- i «11 * * » PROTI DRAGINJI IN SPEKULACIJI NA HRVATSKEM '•c lr«1ala banska oblast naredbo vsem s reskim načelnikom in mestni županom, da se morajo strogo ravnati po zadevnih zakonskih predpisih. Zakon proti dražitvi življenjskih potrebščin In brezvestni spekulaciji od SO. Jan. >9?1 Je Ae vedno veljaven na Hrvatskem tn določa, da mora oblast skrbeti za zadostno množino življenjskih potrebščin prebivalstva po zmernih cenah. Vsak trgoves mora označiti ceno posameznim predmetom In ne sme kopičiti blaga. Kdor ne oznaki cene, se kaznuje z zaporom do treh mesecev In z globo do 10.000 dinarjev. Kdor •v1«a ceno aH kopfrl žlvljenske potrebAČIna zato. da se podražijo, se kaznuje z globa do 50.000 dinarjev In z zaporom do Aest mesecev. Isti zakon prepoveduje obrtnikom pretirano ceno pri opravljanju svoje »rtL Oblast ima pravico, da vsak trenutek ■hko prerleda trgovine, skladišča ln cela asebna stanovanja. Banska oblast v Zagrcbn J> ž> začelm i praktičnim Izvajan iem te nsredbe pri rgovclh, ki so neonravičeno zvlAall cene »r s tem eAkodovali interese naj&irsih na- '.-!nlh slojev. jf s«-^rvsr«v »«m BANOVINE HRVATSKE se rhlrajo okoli spPtskega »Narodnega lista«, ki Je vzbudil zanimanje tudi med nacionalnimi Slovenci. I Ist Izha la tedenska ter se naroča pri upravi v Splitu. Naredni trg, bivša knča Kamber. Celoletna naročnina znaša din 100. do konca tekoč>«ra leta pa samo din tO. Glavni urednik lista Je dr. B. G. Angjellnovlc. V svoH tretji številki pile »Narodni T1st«?t »Nadaljevali bomo svofe delo. Pripravljeni smo doprinesti največje žrtve, da zberema vse naefonafl«te banovine Hrvatske na realni podlagi ln na starih načelih jutroslo-venskem narodnega edlnstva In državna celote. Prosimo vse »vole prijatelje, ds nani svobodno posijefo svoje opazke. Potrudili ae bomo, da upoštevamo v mejah možnosti vse, kar ho primerna In opravičeno. Toda prosimo, da tudi oni upoštevajo nase Izjemne pritfke. Ml moramo pisati, ker naAi na-ročnlkl ne tele, da Jim dostavljamo besi & papir. . ii I ■ 43^028 Stran 9 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 31. novembra 1989. Srev f>5 Kolandska je bila rešena v enajsti uri Ameriško poročilo o ozadju nedavne napetosti v času, ko je Holandska odprla svoje zatvornlee CHICAGO. 21. nov. k. (Associated I Press) Poseben dopisnik lista »Chicago j Daily Ne\vs< Edgrar Ansel Movvrer je pti- j občil zanimiv članek o tem, kako Je b:la j Nizozemska v zaonjem trenutku rešena vdora nemške armade. Po Informacijah Ansela Movvrera je bila Nizozemska rešena samo zaradi deklaracije Belgije, ki je bila izročena nemški vladi. V tej deklaraciji je Belgija izjavila, da bo Belgija avtomatično intervenirala, če bi Nemci vdrli na Nizozemsko in da bi takoj sledila tudi intervencija Francije in Anglije. Ko ce jc zvedelo, da namerava Nemčija začeti vojaške operacije okoli 15. t. m,, je belgijsKa vlada začela pogajanja s Francijo in Anglijo ler je dobila vsa potrebna zagotovila glede pomoči, nakar je belgijska vlada takoj obvestila nemško vlado, da ne bi mogla smatrati vdora v Nizozemsko kot lokalno zadevo, ki se Belgije ne tiče. Po tem obvestilu je vodstvo nemške vojske odložilo napad na Nizozemsko. V trenutku, ko bi prve nemške vojaške edinice vkorakale v Nizozemsko, bi stopila v akcijo tudi belgijska vojska. Gotovo je tudi da bi Anglija priskočila Nizozemski na pomoč takoj s svojimi letali. Belgijske, fr ^rr^sko in angleške tankovske edivizije bi se postavi Nemška SsSria nad Asi2">|o Berlin. 21. novembra AA. (DNB) Nemško letalstvo ie včerai nada'ievalo svoie polete nad Ansliio in Francijo. V hudi burji in dežiu so Nemci izvedli ogledne polete nad zalivom Scapa FIo\v, nad Škotsko, nad južno angleško obalo, nad Ro-kavskim prelivom in nad severno Francijo. Letala so ostala v zraku 6 do 7 ur in so prinesla s seb.)i dracocene r>. dntke Na severnem in iužnem Angleškem ie bil alarm, ki ie trajal dali časa. V okolici Londona so se sovražna lovska letala in protiletalsko topništvo zaman borila oroti nemškim letalom, ki so letela izredno visoko in jih ni dosegel sovražni osen i Poleti nad severno Franciio so poteki: brez sleherne sovražne obrambe. London. 21. novembra. A A. fRouter) Angleški jutraniiki prinašalo obširna noroči-la o polet h nemških letal nad britanskim ozemljem in v svojih iron'čnih komentarjih poudariaio. da so se letalski napadi na Veliko Britanijo pokazali kot nemogoči. Ker se je že prej pokazalo, da nemška mornarica ne more napast? Anglije z merja. je jasno, da se mora NemoMn odreči načrtu o bliskoviti vojni proti Angliji. NemšM cšgovsr na šy?cš?xskl protest BERN, 21. nov. br. Švicarska brzojavna agencija je objavila uradni komunike, v katerem poroča, da je švicarski poslanik v Berlinu Froelich protestiral zaradi poslednjih kršitev švicarske nevtralnosti po nemških letalih in letalskemu topništvu. Nadalje poroča, da je bil včeraj nemški poslanik v Bernu v zunanjem ministrstvu ter je izrazil v imenu nemške vlade obžalovanje zaradi letov nemških letal preko švicarskega ozemlja. Kar pa se tiče nemških protiletalskih granat ki so eksplodirale v Baslu, ni mogel podati nobene izjave, ker od svoje vlade v tej stvari še ni prejel nobenih navodil. Zastoj pogajanj v Bukarešti BI KAntaTA, 21. nov. e. (Havas). Nem ško-rum unska gospodarska pogajanja »o še vedno v zastoju. Diference so nastale zaradi plačilnih teikoč. Nemčija še vedno upa, da se bodo pogajanja uspešno zaključila in da bo lahko iz Rumunije izva~ žala gospodarske pridelke, zlasti žito. Kakor prooča Havas, pa Rumunija nima dovolj žita na razpolago, ker mora zaradi iazmeroma slabe žetve kriti lastne potrebe, a glede izvoza nafte in petroleja so nastale težkoče zaradi tega, ker Rumunija ne dovoli izvoza lastnih cistern v inozemstvo. Baltski Nemci se upirajo HELSINKI, 21. nov. z. Finski listi poročajo, da si je pri zadnjem nemškem transportu s parnikom »Sierra Cordobac iz Talina v Gdinjo 420 potnikov v zadnjem hipu premislilo in ostalo v Talinu. Tako je parnik krenil na pot le s 380 potniki. Listi so mnenja, da so se Nemci skesali zaradi tega, ker so prejeli vesti, da njihovim rojakom, ki so se že izselili iz Leton-ske, na Poljskem ne gre dobro ter da so nekateri izvršili celo samomor. Tudi estonsko poslaništvo v Berlinu mora dnevno zavračati prošnje repertrii ranih Nemcev, ki bi se radi znova vrnili na Estonsko. le v bran na nizozemski meji, tako bi se takoj razvila splošna vojna, kateri se nei. Ski generalni štab hoče za vsako ceno izogniti. Na skoraj odprti nizozemski m bi se razvila takoj odločilna bitka. Verujoče ae države bi postavile svojo usodo taki »rekoč na eno kocko. Napadi angleške stilnikih združenj nabavil nov inventar, ki nudi gojen kam soliden in zdrav lom poleg najboljše strokovne izobrazbe šoli. Oskrbnino učenke lahko zmaguje->. saj je nitja kakor v drugih podobnih nternatih. Na zborovanju, katerega so se udeležili Predsednik Zveze gostinskih obrti g. Maj- n, predsednik Združenja gostinskih pod j tij g. Dolničar in zastopnica Jugosloven-ke ženske zveze ga Minka Govekarjeva. > bile na kraju tudi volitve. V bodoči po- slovni dobi bodo v odboru sodelovale predsednica Minka Kroftova, podpredsednica Marija Habjan, tajnica Amalija Mlinar, njena namestnica Slava Suttersić. blagajničarke Anica Gogola, njena namestnica Marija Žagar, gospodarica Minka Ga&per-lin. njena namestnica Pranja Kačič. Nadalje odbornice Rosana Plefttvčnik, Ivanka Kane, Franja Cirman in Petelinčeva V nadzornem odboru bodo Minka Govekar, Cirila Stebi in Mara Kozamernik ter njih namestnice Frančiška Novak in Marija Kramer. Ostaneta kot ravnateljica iole Marija Plesko in voditeljica mterrtats Ana Lušin. Omejitev prodaje bencina Prizadevanje Avtokluba, da se preprečijo neugodne posledico Ljubljana, 21. novembra Glede na jutrišnji sestanek trgovcev s tekočim gorivom v Ljubljani in na pomanjkanje bencina smo prejeli od Avtomobilskega kluba sporočilo o njegovih prizadevanjih, da bi bile preprečene neugodne posledice zaradi omejene prodaje bencina. Cim je Avtomobilski klub zvedel, da je pripravljena uredba o omejitvi porabe bencina v državi, je po svoji centrali v Beogradu interveniral na pristojnih mestih, naj bi uveljavitev uredbe zadržali. Dokazovali so, da bi omejitev porabe bencina nikakor ne prinesla državi večjega prihranka na devizah, a da bi bila nasprotno zelo škodljiva vsemu gospodarskemu življenju. Centrali se je tudi posrečilo, da do zakonske omejitve porabe bencina še ni prišlo, kljub temu, da so številne države omejile porabo že zelo zgodaj n. pr. Italija, kjer je povsem ustavljen promet 2 osebnimi avtomobili. Zadnje dni pa so prodajalci tekočega goriva sami omejili prodajo, čeprav uredba še ni bila objavljena. Bencinsko mešanico prodajajo v omejenih količinah za avtobuse, tovorne avtomobile in avtotaksije; avtomobilisti se pa lahko oskrbe z bencinom za potniške (osebne) avtomobile le v zelo majhnih količinah pri nekaj črpalkah. Avtomobilski klub jc ponovno 'nter-v eni ral, naj bi ne prišlo do tako rigoroz-nih omejitev prodaje bencina in predlagal, naj bi dovolili a vtomobi listom za potniške avtomobile nabavo določene količine bencina na dan ali teden (n pr. 20 litrov na dan). To bi bilo mogoče urediti, ne da bi država trpela kaj na devicah. Pomisliti je treba, da je v naši državi samo okrog 15.000 osebnih avtomobilov in da je pozimi avtomobilski promet že tako zelo omejen. Predvsem bi pa morala biti omogočena nabava bencina zdravnikom in drugim poslovnim ljudem za nujne posle. Seveda bi pa bilo trebt ape'irati na av-tomobiliste, naj bi ne zlorabljali te ome jitve in naj bi se ne za]aga!' brez potrebe z bencinom, če se jim ni t:eba voziti. Tslovaf Hace ]e dobil dobrega pemcčmki? Z Dolerr magača in tatinskega pajdaša, v oserv nekaj let starejšega in po postavi večjega neznanca, ki sicer ni tako drzen kakor on, vendar mu je pa zanesljiva opora. Pred dnevi so ju videli v Soteski pri Sv. Jakobu, kamor sta prišla najbrž iz kamn škega okraja tja pa iz okolice Braslovč. kjer sta 13. t. m. okrog enajstih ponoči vdrla v hišo Marije, Terezije in Cecilije Prislan, v Malih Braslovčah. Razboj n ka sta napadUa dekleta ter zahtevala od njih denar in :!atnino. ženske, ki same stanujejo v hiši. so se razbojnikov silno prestrašile, vendar se je eni posrečilo umakniti se v kuri njo, odkoder je zlezla Lz hiše in odhitela k bližnjim sosedom po pomoč. Preden pa so ti prišli, sta se razbojnika, ki sta bila oborožena in sta skušala s samokresi v rokah izsiliti od žensk plen, umaknila in pobegnila v noč. Sestre so natanko opisale razbojnike, izmed katerih je bil mlajši nedvomno Hace, drugi pa je bil nekaj starejši, visoke postave in podolgovatega, drobnega obraza. Naslednjo noč sta se razbojnika pojavila v bližini Mozirja, kjer sta ponoči vlomila skozi okno v kuhinjo posestnika Antona Steblovnika v Podgori. Iz kuhinje sta prišla v sobo, kjer sta ukradla več obleke in iztaknlla v omari nekaj stotakov ter nekaj kovanega drobiža. Polastila sta se tudi dveh denarnic, v katerih pa je bilo samo nekaj drobiža dočlm je bfl ostali denar spravljen pod blagom v omari. Ker sta razbojnika povzročila precej ropota, so se domsči zbudili, a sta razbojnka tedaj že poskakala skozi okno. Iz ljubljanske okolice, kamor sta se zatekla po vlomih na -tajerskem, sta Hace in njegov pajdaš izginila v litijsko okolico, nato pa krenila po cesti in deloma čez hribe proti Trebe-ljevemu. Hace je spotoma nekje ukradel kolo in oni dan počakal na cesti tovorni avtomobil, proseč šoferja, naj ga vzame na avto, ki je vozil proti Mokronogu. Že je hotel vreči kolo na avto in sesti k šoferju, ko se je nenadoma pokazala v bližini orož-n Ška patrulja. Hace je bil v hipu spet na tleh Ln že je s samokresom ustrelil na orožnike- Potem se je pa obrnil in zbežal v gozd. Nanj je streljal tudi eden izmed orožnikov, pa ga ni zadel in je ostalo tudi zasledovanje zp njim brezuspešno. Naslednji dan se je pojavil Hace v Mokronogu in nakupi po trgovinah nekaj malenkosti, prišel pa je tudi v pekari jo, kjer se je založil s kruhom. V pek ari jI so ga spoznali, a je Hace spet pravočasno izginil ln najbrž na dogovorjenem mestu poiskal svojega tovariša, s katerim sta se prebila preko Dolenjske nazaj prot; LJubljani in se skrivala nekaj dni pod Krimom. Oni dan pred večerom pa sta se naenkrat pojavila na Rakitni in vlomila v hišo po-sestnice Frančiške Brence, kjer sta ukradla nekaj prtov in dežnik. V znani Kerž:-čevi gostilni sta se nadejala večjega plena, a jima je spodletelo in sta odnesla samo prazno steklenico. Tolovaja sta bila očl-vidno lačna, zato sta iste noči vlomila ie v hšo posestnice Frančiške šuštaršič, kjer sta ukradla dva kozarca marmelade, nekaj kruha in borih 2 din drobiža. Žalostna zadeva Ljubljana, 21. novembra Že več dni »Slovenec* dan za dnem piše o zelo žalostni zadevi: bolnica za duševne bolezni je ostala brez kreditov, tako da uprava ni mogla več kupovati niti najpotrebnejših živd za bolnike m osebje Pristojne oblasti so bile beje obveščene, da bo kredit za bolnico jesen — izčrpan že poleti. Toda ko so bolniki te dni jedli samo še krompir, in ko je »Slovenec« poročal o evropskem škandalu še ni prišlo do »■ešitve. 1 * t " f » i ' t • r v j ♦ .*. / Danes smo pa čitali, da je ministrstvo v zadnjem trenutku preprečilo razpust zavoda z akontacijo, ki je odgodila najhujšo krizo vsaj za 14 dni. Ministrstvo za socialno * politiko je nakazalo 100.000 din kredita, kar je pa le 10% zneska, ki ga je vlada spomladi v zvezi z redukcijami v drugih resorih črtala Vedeti moramo, da je v bolnici na Studencu in v Ljubljani 845 bolnikov in 221 uslužbencev ter da znašajo stroški na dan 7.500 din. Vlada je reducirala proračunane izdatke za okrog 2909 tisoč din. Če bi zdsj ponovno odobrila ta znesek, bi bila bolnica preskrbljena a hrano samo do novega leta, a za naslednje tri mesece do novega proračunskega leta bi bilo treba poiskati poseben kredit ali zavod razpustiti. Zadeva je dovolj žalostna sama na sebi, da ni treba nobenih pripomb. Učiteljsko zborovanje Krško, 20. novembra Te dni je imelo učiteljstvo krškega sreza svoje zborovanje, ki pa nI bilo baš najbolje obiskano. Vzrok so pač slabe železniške zveze, pa tudi slabe ceste marsikomu ne dopuščajo udeležbe. Zborovanje je otvoril predsednik g. Hrovat Ivo, ki je obširno poročal o položaju učiteljatva in posebej krškega društva Sledilo je tajniško poročilo gdč. Tjršič Zore. Društvo je imelo v minulem poslovnem letu Štiri zborovanja, tri skupaj z brežiškim društvom. Blagajniško poročilo je pokazalo, da društvo ni v najboljših gmotnih razmerah in da ima v tem pogledu precejšnje težkoče. Končno je podal nadzorniški odbor razrešnico sedanjemu odboru, nakar je bil izvoljen nov odbor, v katerem so: Hrovat Ivo, Herbat Pavel, Vanič Janko, Bavdek Dušan, Zde-šar Henrik, Bere* Vladimir ln Pire Jože, namestniki Perko Marija, Gabrovsek Marija in Gajšek Stanko. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Jurančič Josip, Lipovž Peter in Koman Leopold, namestnika Plehan Albin in Podgornik Franc. Novi odbor je prevzel takoj svoje posle. Stedilo je obširno poročilo predsednika g. Hrovata Ivota o glavni skupščini v Ba-njalulci. Med slučajnostmi je bilo sklenjeno, da se poveča obisk članstva, da se bodo vršila zborovanja izmenoma v Krškem in Mokronogu. Prihodnje zborovanje bo 9. decembra v Sevnici, kjer bo predaval g. Jurančič o vprašanju naših abecednikov. Po zborovanju je imel novo izvoljeni odbor takoj prvo sejo. Iz Radeč — Boj proti šušmarjem. V zadnjem času se je zelo razpasla po Radečah in bližnji okolici razvada, da ljudje oddajajo dela, ki spadajo v področje gradbenih obrtnikov, osebam, ki nimajo obrta, ali pa dela izvršujejo kar sami. Dogaja se, da šušmarji komaj sproti izvrše naročila, mojstri pa brez dela čakajo naroČil, dasi plačujejo davke ln razne druge dajatve ter imajo vse potrebne izpite in obrt. Zato opozarjamo na stroga določila čl. 47 zak. o obr-tih, ki določa da nihče ne sme opravljati takih del po osebi, ki se ne more izkazati, da ima obrt za dotično stroko, ki jo izvršuje. Pa tudi sam zase teh del ne sme nihče opravljati. Kdor bo taka dela zase sam izvrševal, bo kaznovan z globo do 1.500 din, oziroma z zaporom do 30 dni. V korist prebivalstva je, da gradbena dela opravljajo izkušeni obrtniki, ne pa ljudje, ki nimajo potrebnega znanja in zato dela Izvršujejo slabo. Kdor bi kaj vedel o šušmarsklh delih, naj to takoj javi prvi instančni upravni oblasti, kar bo v korist našim obrtnikom. — Cene življenjskim potrebščinam. Protekli teden, ko je bil pri nas Martinov smjernu, smo poročali, da je cena goveje živine poskočna od 4.50 do 5.50 din. V soboto pa se je pojavilo v naši okolici precej živinskih Drekirpcev, ki so prišli iz Italije. Na Zidanem mostu je bflo prodan'h par volov težkih 1.400 k« po 7.75 din šive vage (!), kar je za naše razmere skoroda neverjetno. V nekaj dneh je poskočila cena goveji sivini kar sa celih 2.25 din pr kilogramu * ve teže. Na splošno pa so prodajali govejo živino v ponedeljek po 6.50 do 7 din. Vsak dan je odpeljejo po več vagonov v inozemstvo. NI čuda, da se je temu primerno podražilo tudi usnje in s tem tudi čevlji in S cer pri paru za 30 do 40 din. Rejeni prašiči so po 10 do 11 din kg žtve teše. Našim kmetovalcem, ZJjasti pa živinorejcem se obetajo boljši ca s«., kar je popolnoma v redu. Nujno potrebno pa bi bilo. da bi obtoatJ draginji primerno tudi povišale shišbene prejemke nam esc en ceni. ker so le-ti najbolj prizadeti. Znano je, da plače že prej niso odgovarjale življenjskemu m nimu in da se je ualušoenstvo prebilo skozi Življenje le tako, da se je venomer zadolževalo. Sedanja draginja pa ga SOI v obup. Zima je pred durmi 1 Treba se bo oskrbeti s kurivom n Uvežem. Otrokom je treba kupiti, tople obleke m obutve, a denarja ni. — Odprta n°č in daa m> groba vrata. V zadnjem času so prt nas na Vrhovem umrli kar trije domačni. Najprej je umrla Rodič Helena, stara 62 let. Potem je umrla znana gostilničar ka ga. Bu^keljc Marija mati g. Leopolda Burkeljea, znanega pobornika gasilstva Ln napr?dne ideje na Vrhove m. Njeno smrt objokuje tudi hčerka ga Marija v Trbovljah. Te dni pa je za vedno zatanil oči Ivan Sotlar, star 78 let. Bolehal - Že d>M časa na naiuhi Naj počivajo v miru! Preostalim naAe iak jvn i i ožaJ je 1 ffreC etttica KOLEDAR Danes: Torek. 21. novembra katoličani: Darovanje Device Marije DANAŠNJE PBIRED1TVE Kino Matica: Človek — zver Kino Sloga: Vragi neba Kino Union: Gunga Din i Indija gori) Kino Moste: Tajni agent X 9 in Herojski čin poročnika Perrva DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec šed . Ce«ta 29. oktobra 31. Slovenci smo mml narod, pravijo in pravimo Na splošno sicer kržemo, kakor bi nič kaj radi ne bili ta »mah narod*, toda v dejanjih pm pokažemo tvojo majhnost ob \saki možni priliki. Dovolite, gospod urednik samo primer iz današnjega dne Sušega, tako našega skladatelja Zorka Prtlovca vsi dobro poznamo. Kar je ie odrajial med krilatce so nekateri dobre volje mislili, da bi mu postavili spomenik pred Matico. Toda — kat naenkrat so nastale nepremagljive ovirel ln še čujte, gospod urednik, ne le gleae s pome-n'ka samega, ampak celo glede prostora. Proti naturi se je res težko boriti! Iz Celja _c V ciklu pedagoftKih predavanj na ljudskem vseučilišču bo predaval drevi ot> osmih učitelj g. Miloš Ledinek o temi v Razumevaj mo mladostnika ^ pomagajmo mu!«, v sredo 22 tm pa bo predavala prof Anica ćernejeva o temi >Kako vzgojimo deklice za življenje«. —c Andrejev sejem v Cel jo. V četrtek 30. t m. bo v Celju letni kramarski sejem. —c Sejem na Teharju. V petek 24 tm. bo na Teharju pri Celju živinski in kramarski sejem. —C Nadaljevanje p<>d*ave*ne tekme 8K Celje : SK Hrastnik, ki jo je 5. t. m. poplava v 28. mnuti prvega polčasa prekinila, bo v nedeljo 26. t. m. ob 14.30 na Glaziji. V podan vezni tekmi med obema kluboma ki je bila v nedeljo v Hraetnl-ku, je SK Hrastnik nepričakovano, a zasluženo zmagal s 3:1 '1:1), v tekmi, ki je bila 5. t. m. zaradi poplave v Celju prekinjena, pa je enajstorica SK Celja vodila 1:0. Ker je SK Hrastnik v dobri formi ln bo moštvo SK Celja prihodnjo nedeljo gotovo napelo vse sile. da se po porazu, ki ga je doživelo preteklo nedeljo v Hrastniku, rehab litira. bo nedeljsko srečanje gotovo polno zanimivih m napetih momentov. —c Nesreča ne počiva. Ko se je vračal 3 4 letni inkasant Martin Zupane iz s t. Jurija ob juž. žel. s kolesom domov, je padel na klancu na Teharju a kolesa ter se močno poškodoval po glavi in obrazu. Ko se je peljal 221etni posestnikov sin Ivan Runovc iz Trnove!j pri Celju v petek z vozom iz Vojnika proti Ceiju, je privozil nasproti neki avtomobil. Konja, ki sta bila vprežena v voz, sta se splastla. Runovc je hotel sko*ti z voza h koniema. a je izgubil ravnotežje in nadel pod voz. Kolo je šlo čez Runovca in mu zlomilo levo n' to v gležnju. Pri delu v apneniku v Pecovniku pri Celju je padel v nedeljo zjutraj težek kamen na 321etnega delavca Jurija ljeska iz Doblatine pri Laškem in mu presekal levo roko v zapestju. V Loki pri Zidanem mostu si je 731etna dnina-rica Neža Francetova pri padcu doma pred hišo zlomila desno roko v komclcu. Ponesrečenci se zdrav jo v celjski bolntni. _e Na avtomatsKo telefonsko centrale v Celju bo treba se dolgo čekati. Postno ministrstvo je pred meseci v svojem inve-jSJMM***« ~r^er*irmi določno 115 milijo-1 izboljšanje telefonskih naprav v državi odnosno za uvedbo avtomatskih telefonih central. V tem programu je upoštevano tudi Celje, toda šele na desetem mestu. Telefcnske razmere pa so v Celju postale že tako nevzdržne, da je človeka včasih kar strah poalužiti ae telefona. Celjski telefon je samo še za one, ki imajo dobre živce. Te mizerije so krive iztrošene telefonske naprava in nezadostno štev Jo osebja v telefonski centrali. Uvedba avtomatske telefonske centrale v Celju poslaja vsak dan numejia. _c Ali bo tudi ljubljansko Narodno gledališče gostovalo v Celju? Celjska »Nova doba« poroča: »Letošnje gledališko sezono v Celju je otvorilo Narodno gVd liSče iz Maribora, ki je priredilo pri nas že tri dobro uspele predstave. Ker pa je že več let zaporedoma gostovalo v Celju ljubljansko Narodno gledališče, smo bil letos nemalo začudeni, ko sme čitali, da bo odslej gostovalo v Celju mariborsko gledališče. V neki tajinstvenosti je bila kar preko noči razveljavljena pogodba med mestno občino celjsko in upravo Niro nepm gledališča v Ljubljanf. ter j> b'la namesto tega sklenjena nova pogodba z mariborskim gledališčem. Sedaj pa slišimo da želi gostovati v Celju tudi lfciblj-nsko Narodno gledališče m da se vršijo za ta gostovanja na pristojnem mestu že pogajanja. Izgleda torej, da bosta naše mesto in celjska gledalska publika v tej sezoni prišla vsestransko na svoj račun. —e V eelj**! bolnici sta umrli: v četrtek šestletna hčerka vojnega invalida Zofija Kuglerjeva z Galicije pri Celju in Stletna dninar ca Terezija Zoherjeva Jas Oreta pri Celju. CEJLJ* k '▼.RDALlftCE ni a i? 11- Štev. »SIOVEMSKI NAtOD«, torek, H. novembra ItSt. Stal I [ DouRlas Fairbanks jr. Predstave danes ob 16., 19. tn 21.15 Kino gJOgg, teh zz-Zl Po znamenitem KIPLINOOVEM romanu G U N G A DIN _INDIJA GOBI! SunW^^f!nff^d^S^W!n^iPur^^^^^^^^^^ Največji avijatiSki film sedanjosti! — Film, ki na pretresljiv realističen način prikazuje vratolomne in življenjske nevarnosti pilotov. Nabavite si vstopnice v predprodaji. Jutri : Jeanette MacDonald in Allan Jone* mm VRAGI NEBA v "TARANTELI«! Samo še danes Francoska umetnina odlikovana na bienalu v Benetkah. Mladini lzpoo 16. leta Je film prepovedan. — KINO MATICA, tel. 21-24. Ob 16., 19. in 21. uri. M cti£ DANS* C Dm ■ ■ ■ m h b h mm i m-m ■ I ■ ettt DNEVNE — Se 500.000 mark za naea Jabolka. V izvozu jabolk v Nemčijo je nastal zastoj zaradi znižanja že odobrenega kontingenta. Posledica je bila pocenitev jabolk. Po posredovanju naših oblasti je pa Nemčija iapremenila svoj sklep in dovolila naknaden kontingent 500.000 mark za uvoz naših jabolk v tekočem četrtletju. — Zahteve kmetijskih zbornic, V Beogradu je bala včeraj seja izvršnega odbora nedavno ustanovljene Vsedržavne zveze kmetijskih zborne. Sklenjeno je bilo stopiti v stik z merodajnimi zastopniki banovine Hrvatske, da se tudi tam ustanovi kmetijska zbornica, ki bi se pozneje pridružila Zvezi. Zveza kmetijskih zbornic zahteva v glavnem, da se obenem z revizijo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov ured tuči vprašanje novega kmetijskega kredita. — Nag uvoz tekočega goriva. "Naša država uvaža večino tekočega pogonskega goriva iz Runv.inije, in sicer 96 odstotkov. Ker si zadnje čase nekatere vojskujoče se države prizadevajo, da bi jim Rum unija dobavljala čim več nafte, je razumljivo, kako izredno važna so trgovinska pogajanja na&a države z Rumur.ijo glede nakupa nafte. Lani je naša država uvozila skupno 128.227 ton surove nafte, od tega 125.050 ton iz Rumun je. V sej-a petroleja je bilo uvoženega 9403 tone, iz Rumuni-je 8.411; bencina skupno 4.692, iz Rumu-nije 4 263 ton; plinskega olja 3.S73 t, iz Rum unije 3.194 itd. V mirni dobi potrebuje naša država 160.000 ton tekočega pogonskega gor>va na leto, v vojni hi pa bilo potrabno 500.000 ton. — Obnovitev pomorskega prometa med Jugoslavijo in Italijo. V začetku vojne so italijanske parobrodne družbe uk nile mnoge trgovske proge med italijanskimi in našim pristanišči. Italijani so rabili trgovke ladje kot pomožne vojne edlnice. S 1. decembrom bodo pa obnovljene vse pomorske zveze med italijanskimi in našimi pristanišči, — Pred ponovno podražitvijo r'ža? Po nekaterih vesteh se bo riž v Italiji zopet podraži. Ker naša država uvaža večino riža iz Italije, je upravičena bojazen, da bo prišlo do podražitve tudi pri nas. V Italiji določajo cene riža vsake tri mesece. Zdaj nameravajo v Italiji določti ceno uvoznemu rižu na 212 lir franko naša meja. T>oslej je bil po 197 lir. — V°lna *e še vedno pod ražu je. Letos pridobljena ovčja volna v naši državi bo kmalu pokupljena. Povpraševanje je zelo veliko, pač zaradi tega, ker tovarne delajo a polno paro in ker je uvoz volne zelo otežkočen. Zdaj morajo tovarne tudi uporabljati najmanj po 2 odstotka domače volne, kakor je predpisano. Zato se je volna precej podražila in cene še vedno rase jo. Zdaj je neoprana volna tu in tam že po 28 din kg. To je skoraj 100 odstotna podražitev od lan4:. Izpod 22 din kg volne sploh ni več naprodaj. Značilno je, da se je volna najbolj podražila, čim so jo pokupili prekupčevalci in je kmetje niso ime 11 več v rokah. — Našemu kralju in Jugoslaviji posvečena nemška revija. V Leipzigu izhajajoča nemška ilustrirana revija •- Illustrierte Zei-tunge je posvetila svojo zadnjo številko s dne 16. t. m. našemu kralju Petru n. to Jugoslaviji. Na uvodni strani priobčuje veliko sliko kralja Petra IX, potem pa sledi obširen članek o našem kralju, opremljen z mnogimi slikami iz njegovega življenja, dalje slika kneza namestnika Pavla kraljice Marije, blagopokojne ga kralja Aleksandra I., regentskega sveta, lepe barvaste slike z našega Jadrana in se več drugih slik ter člankov. — Vprašanje izvoza lesa v Nemčijo. V zvezi 8 poročili naših listov o zastoju izvoza našega lesa v Nemčijo, piše dunajski gospodarski tednik »Siidost Echoc, da se nanašajo te informacije samo na maloštevilna nearijska podjetja. V dokaz, da se razvija izvoz našega lesa v Nemčijo normalno, omenja dunajski list velike dobave železniških pragov, ki jih je naročila Nemčija v Jugoslaviji. — Motorna vozila na plinski pogon. Pomanjkanje bencina je napotilo zagrebške avtobusne podjetnike, da so dali instalirati na svojih avtobusih in tovornih avtomobilih naprave za pogon na zemeljski plin, ki ga v zadostni množini pridobivajo v Bu-javici. V Zagrebu imajo že okrog 60 tovornih avtomobilov in avtobusov na plinski pogon. — Zagrebško gledališče dobi 3,000.000 din kredita. Glavna kontrola je odobrila zagrebškemu gledališču 2.000.000 din kredita. Zdaj bo lahko gledališče nemoteno delalo do konca proračunskega leta torej do marca 1940. — Nemci niso zadovolmi s cenami naše moke. s cenam, ki so jih zahtevah* naši mlini preko Prizada za moko, izvoženo v Nemčijo, Nemci niso zadovoljni. Prisad je zahteval od poedinih naših mlinov dobavne pogoje. Mlini so odgovorili, da morajo vezati svoje ponudbe na avtomatično povišanje cen, če bi se ž to podražilo. Moke torej ne bo mogoče poslati v Nemčijo, dokler se ne določilo cene. kar se bo moglo zgoditi šele po stabilizaciji cen na žitnem trgu. — Izvoz živine v Italijo. Včeraj zjutraj je prispel na Sušak šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgov ne dr. Petrovič s šefom odseka za živino Popovi čem. Odšel je takoj na Reko, kjer je bil sestanek z zastopniki italijanskega društva za uvoz sivine. Govorilo se je o iz ~u goveje živine la Jugoslav je. Naša država ima z Italijo v tem pogledu posebno pogodbo, po kateri izvažamo vsak teden v Italijo okrog 800 glav goveje živine. Pogodba pa poteče z novembrom in zato je bil potreban sestanek, da se podaljša ali pa sklene nova. Razen tega se bo na sestanku obravnavalo tudi vprašanje izvoza naših prašičev .n zaklane goveje živine v Italijo. — 33.000 cigaret zaplenjenih v vlaku. Fnančni organi v Šibeniku so oili obveščeni, da tihotapci nameravajo vtihotapiti v Zagreb večjo količino cigaret, ki bi jih prepeljati tja z vlakom. Cigarete so bile vt;hotapljene iz Zadra, po večini same boljše znamke. Finančni organi so natančno preiskali vlak ter odkrili tr. velika zaboje, 35.000 vtihotapljenih cigaret. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, hladno in precej stanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Kumboru ln Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala 18, v Dubrovniku 17, v Splitu 14, na Visu in Rabu 12, v Ljubljani 11.1, v Beogradu Ln Sarajevu 11, v Zagrebu 10, v Mariboru 8.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.3, temperatura je znašala 4.9. — Utopljenko so spoznali. Poročali smo da je 14. t. m. nap^vila Sava v Lazah truplo neznane utopljenke,- ki je bilo pokopano na pokopališču pri Sv. Heleni. Truplo je priplavalo v Savo po narasli Ljubljanici. Sedaj so ugotovili orožniki v Vevčah, da je bila utopljenka Franc ška Gre goric z Drenovega griča, v vrhniški občini. — Zastrupila se je. V bolnico so sno:i prepeljali 28!ctno zasebnico G z°Io B. iz Javorn ka na Gorenjskem. Doma je izpila večjo količino neke strupene mešanice, v bolniei ni hotela povedati, kaj jo je pognalo v obup. Zdravniki so ji bjpfSli ž?lodec. — Naboj iz možna rja v obraz. I91etru posestnikov s n Alojz Hribar iz Hrastnika je v nede1^ z drugimi fanti rt.eljal iz možnarja na bregu nad Hrastnikom. Ko se je pa sklonil tik nad možnar, je prezgodaj nastala elcspiozija in mu je ves naboj udaril v obraz. Hribar ima obznano lice in poškodovane tudi oči. — Nesreča ne počiva. Ko je včeraj popoldne stekla čez Tržaško cesto 121etna krojačeva hči Maiija Meke, je ps i vozil po cesti neki avtcmofciiist in jo podrl. Deklica je obležala z zlomljeno desno nogo. — 28-letni posestnikov sin Janez Potočnik iz Ovš'š je v gozCu podiral drevesa, pa ga je oplazila debela veja in mu zlomila desno nogo. — Kljaičavničarski pomočnik Bernard Lenartek iz Tržiča pa je na vožnji domov padel s kolesa in si zlomil desno ključnico. — Zaradi dekleta ga je ubil. V nedeljo popoldne sta se v Dugopolju pri Splitu spoprijela Jožo Bosančič in Dujo Vučković zaradi dekleta. Vučković je Bosančica ustrelil. — Samomor znanega rokoborca Ukana Pavloviča. V nedeljo ponoči si je končal v Borovu življenje znani rokoborec Tikan Pavlovič. Skočil je pod tovorni vlak. Z njim je šla v smrt tudi njegova nevesta Mara Mikanova. V nedeljo je Pavlovič v Borovu še nastopil na tekmi in bil je zelo dobre volje. Nihče ni mislil, da se pripravlja na samomor. V veseli družbi je ostal do polnoči, potem je pa odšel s svojo nevesto na železniško progo, kjer se je odigrala strašna tragedija Vlak je oba razmesaril. Najbrž gre za nesrečno ljubezen. — Harakiii premožnega kmeta. V vasi Poredje blizu Varaždina si je v nedeljo končal življenje ugleden kmet Filip Gašpar, star 28 let. Razparal si je trebuh in kmalu je v silnih mukah izdihnil. Vzrok samomora so bili domači prepiri. — Pred poroko pobegnila z dragim. V nedeljo bi se bila morala v Zemunu poročiti delavka Anica Krmpota z mehanikom v tovarni letal »Zmaje Bojo Boškovičem. Naenkrat se je pa pojavil lepši fant Dobrija Dedič, skladiščnik v tovarni, kjer je Anica zaposlena. Ko so bile že končane priprave za poroko je Anica z njim pobegnila — Neurje v Dalmaciji, v Dalmaciji so imeli včeraj silno neurje. Pihal je močan veter, tako da so imeli vsi parniki velike zamude. Prekooceanski pa mik »Neptunia« je prispel v nedeljo ponoči v Split. Na poti v Južno Ameriko ni mogel vkrcati potnikov pred glavnim pristaniščem, temveč je moral kren ti v severno pristanišče. Vkrcalo se je 37 potnikov in to je trajalo 3 ure. — Sneg v Bosni. Kakor nase. talko Je tudi bosanske planine zopet pobelil sneg. Na Trebeviču ga je zapadlo do 15 cm, na Jahorini pa 20 cm. Temperatura v bosanskih planinah je znašala včeraj —7. Iz LJubljane n— Prof. dr. M. Rog iz Carina, naš ožji rojak, se mudi trenutno v Zagrebu, kjer prisostvuje obtežilni preizkušnji novega železniškega mostu čez Savo. Gospod profesor, ki je svetovno znan strokovnjak, se bo na povratku ustavil tudi v Ljubljani, kjer bo pod okriljem Udruženja Jugoslovensk h inženjerjev in arhitektov predaval o rttvah deformacij na Izvršenih in njihov pomen za •mvbarstvo. O tej temi Je profesor dr. Ros pradavni te v gra<*~ ln Parizu. Snov predavanja m naša na stavbe iz kamna, betona železo-betona, lesa in železa ter je izredno zanimiva ta aktualna Predavanje bodo pojasnjevale tudi skloptične stike. Udruženje ju-goslovens)c£h inženjerjev in arhitektov sekcija Ljubljana, opozarja in vabi vse gg. kolege na to predavanje, ki ho v četrtek, 28. t. m. ob 18. uri v društveni predavalnici v Kazini, Kongresni trg 1, H. nadstropje. Po predavanju bo Udruženje Jugoslovan- Ljubljana, priredilo na čast predavatelja, n sitemu znamenitemu rojaku, ki je pred kratkto slavil OOletalco svojega rojstva, nepr.slljen tovartftki večer v salonu rostav- acije »Slamičc. —Ij Letošnji novinarski koncert v proslavo praznika ze din jenja bo novo prijetno presenečenje za vso veliko množico prijateljev ž« tradicionalnih, novinarskih koncertov. Tol ko sodelujočih in tako pestrega sporeda ne vidimo na nobenem koncertu v Ljubljani, pa tudi druge tako velike, prijetne družabne prireditve ne poznamo, kakor se razvije vsako leto po novinarskem koncertu. Rezervirajte si že zdaj večer 1. decembra za novinarski koncert! —1 j Opozarjamo na krstno predstavo Mrakove meščanske tragedije »Stari Rimljan«, Jutri ob 20. Predprodaja vstopnic od 10. co 13. in od 15. do 17. v vež. Delavske zbornice. —lj Pred zimsKim počitkom je treba opraviti na vrtu se polno dela. »O jesenskem delu na sadnem drevju« bo v srečo 22. L m. predaval pri Sadjarski In vrtnarski podružnici za mesto Ljubljano g. nadzornik Jo»ip Strekelj in podal praktična navodiia za to delo. Pričetek ob 19. uri v kemijski rr\*oraai na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici. Po predavanju vprašanja in odgovori. Vstop prost. —lj Sestanek v zadevi omejitve prodaje tekočih goriv. Osre:'nji odsek trgovcev s tekočimi gorivi pri Zvez: trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani sklicuje -ostanek zaradi uredbe o omejitvi prodaje tekočih goriv. Sestanek bo v sredo 22. t. m. ob 10. dopoldne v Trgovskem domu v Ljubljani. Na sestanek vabi osrednj odsek vse svoje člane, dalje zastopnike organizacij (vse Slovenije) trgovcev z motornimi 1 ožili, trgovcev z avtomobilskimi potreb-činami. avtomob listov, avtotaks'j-ev, avtobusnih prevoznikov, prevoznikov s tovornimi avtomobili in šoferjev, daljo letnike avtogaraž in mehaničnih delavni^, avto-mehan Carje in vse ostale z uredbo prizadete stroke. Navedene organizacije prosi osrednji odsek, da se sestanka po svojih rredstavnikih zanesljivo udeleže ter da o sestanku obveste svoje članstvo, ki naj se ~<\stanka po možnosti tndl udeleži. KAVARNA h STRITAR**" DANES V TOREK VSO NOČ ODPRTA. — Vsak večer OB 8. TRI KONCERT Z ODLIČNIMI MLADIMI PEVKAMI. —lj Virtuoz na čelu Enrico MaJnardi je prvovrsten umetnik, ki ima povsod, kjer Tssstoni na koncertnem odru, ogromne jspehe. Spoštovan je kot solist-če-list na samostojnih koncertih, pa tudi na koncertih s spremijevanjem orkestra. V teh dneh nastopi v raznih kultura h sredincih naše države, deloma na samostojnih koncertih, deloma s spremljevanjem beograjske odnosno zagrebške filharmonije. Kot umetnik-koncertant je izredno priljubljen. V Ljub'jpni bo nastopa' v petek, dne 24. t. m. ob 20. uri v Ve'.iki filbarmon čni dvorani. Na klavirju ga bo spremljala ea. Ada CoVIeoni-Mainardi. Sedeže in podrobni spored dobite v knjigarni Glasben? Matice. —lj Tatvine. Iz I avrenvičeve žage v Voš-njakovi ulici je bil te dni ukraden 17 m dolg in 17 cm š rok sronilni jermen, vreden ~o00 din. — Justini Mikičevi. stanujoči na Mišičevi cesti 23. je bilo ukradenega 500 kg premoga, pol metra drv in nekaj desk. Ukradeno kurivo je bio vredno 360 din. — V Drenikovi ulici 25 je nekdo ukradel Gustavu Dvoržaku več moških srajc, vrednih 300 din. — Rudolfu Lampicu je tat odnesel s kolesa na Krakovskem nasipu 180 cin vredno dinamo svetilko. — Tatvino dinamo svet Ike je prijavil tudi dijak Alojz Dolmoiič. s klasične gimnazije v Toma-novi uHci. Jersev obleke KARMČNIK Nebotičnik. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 21. novembra: zaprto Sreda. 22. novembra: Striček Vanja. Red A Četrtek, 23. novembra: George Dandin. Premiera. Premierski abonma Petek, 24. novembra: zaprto * V Molierovem »Georgu Dandinu« je orisal pisatelj na duhovit, tragikomičen način prevaranega soproga Dan dina, meščana, ki se je s pomočjo svojega bogastva prižemi v aristokracijo. Mollere je podal sliko o moralnih kvalitetah enega in drugih in s tem družabno kritiko svoje dobe. Igrali bodo: Danes, M. Danilova, Lipah, Nablo-cka, Gregorin, Gabrijelčičeva, Sancin in Brezigar. Režiser: dr. B. Kreft. Inscenator: tog. arch. Franz. Premiera v Četrtek bo za premierski abonma. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 21. novembra: Figarova svatba. Red B Sreda, 22. novembra: Kjer škrjanček žvr- goli. Red Sreda Četrtek, 23. novembra: Sabska kraljica. Red Četrtek. Gostovanje Josipa Gostiča 2o protituberkuloziiih dispanzerjev Stevcatta ln t aH* )« pod zaMto Ljubljana, 21. novembra Le redki so znali ceniti izreden pomen protituberkuioznih dispanzerjev pred leti ob začetkih velike, socialno zdravstvene organizacije proti socialni bolezni, jetiki. Se zdaj nekateri nočejo razumeti, da si brez protituberkuioznih dispanzerjev ne moremo misliti učinkovitega boja proti jetiki; mislijo, da vse zavisi le od bolnic ter zdravilišč in da bo nevarna bolezen zatrta že. če bomo imeli dovolj bolniških postelj. Toda dokazano je, da bolniške postelje v nekaterih dragih zdraviliščih niso niti vselej zasedene. Čeprav jih je glede ns število bolnikov premalo. Kdorkoli se psč ne more zdraviti v dragih zdraviliščih. Seveda pa dispanzerji ne morejo nadomestiti zdravljenja jetičnih bolnikov v bolnicah in sena torijih. Dispanzerji so prav za prav le straže, ki iziledujejo sovražnika, odkrivajo jc-tične ljudi in najbolj kričeče primere bede. pomagajo revnim bolnikom, ki »e vračajo iz zdravilišč okrcvani. a so v nevarnosti, da se jih v starih razmerah, v bedi, zopet loti bolezen. Vendar dispanzerji nudijo neštetim bolnikom tudi zdravniško pomoć in ne le druge podpore. O delu protituberkuioznih dispanzerjev se pri nas še vedno premalo govori. Da ima boj proti jetiki tudi dandanes svoj pomen, jc upravičen in >e posebno plemenit v času, ko človečka življenja izgubljajo ceno. ćutimo vsi, ki imamo se smisel za vekovit človekov boj proti zlu. Nihče bi naj ne prezrl besed, ki jih je zapisal dr. T. F. v glasilu Protituberkulozne lige v Ljubljani. »Delu proti tuberkulozi«: »Če ne iz ljubezni do bolnega brata, pa se bomo iz protesta proti krva\omu duhu da-na:njih dni brigali za življenje enega samega bolnega! Da. iz protesta proti mno-žmskemu ubijanju zdravih. Tako ima naše delo. naš boj, naša skrb za tuberkulozne lepšo osnovo kot kdajkoli poprej.« V Sloveniji deluje zdaj 20 protituberkuioznih dispanzerjev. Lani jih je bilo 17. Kako silno potrebni so ti dispanzerji, ki nudijo revnemu prebivalstvu brezplačno zdravniško pomoč, sprevidimo že iz tega. da dispanzerji nudijo zaščito pred boleznijo ali pomoč v bolezni posredno ah ncp*~ sredno okro« 700.000 ljudem. To se pravi, nad polovico prebivalstva Sloven ie užV. a b'aijodati dispanzerjev. Točno rečeno pa ima koristi od dispanzerjev vse prebiva' stvo. saj smo od jetike ogroženi vsi. £V spanzerska organizacija v Sloveniji napre duje tako razveseljiv«da bo kmalu vse prebivalstvo naše banovine uživalo zaščito dispanzerjev pred jetiko. V mnogih kra j'h v Sloveniji, kjer so oddaljeni od di spanzerjev. se pripravljajo na organizacijo tako pomembnih ter potrebnih socialno zdravstvenih ustanov. Z zadoščenjem lah ko že celo napovemo, da bo organizacijska mreža protituberkuioznih dispanzerjev v Sloveniji kmalu celotna ter izpopolnjena. Ko bo dovolj stalnih krajevnih jev, bomo pogrešali samo ie nekaj potujočih, a smemo upati, da bo kmalu tspopol njena tudi ta vnel. Potujoči djspanierj potrebujejo posebne priprave, n. pr. m are vos rentgena. Diepanfcrski stroški skupaj z izdatki as državna dispanzerja v Celju m Mariboru znašajo na leto nad 800.000 din. Ljubljen »ki dispanzer vzdržuje mestna občina, Z vzdrževanjem dispanzerjev ao še vedno velike težave, prav za prav od leta do leta večje, čeprav bi človek pričakoval, da se na pristojnih mestih zavedajo, kako bom to se obrestujejo izdatki za zatiranje tak > nevarne bolesni. Država ptispoio k skup nun izdatkom m dispanzerje v Sloveniji sa mo 18%. banska uprava skupno • podporo za Proti tuberkulozno zveao m sasčernr sestre 20%, OUZD I2*/C. bratoveke sklad niče 10*/«, mestni občmi ljubljanska In ptujska podeželske občine 11 V«, m dustrijska podjetja 7% in protituberkmor ne lige 7°r (Podatki po »Delu proti tuberkulozi«). Boj proti jetiki bi bil lahko V mnogo bolj uspešen, če bi vse občine iapoinieva le predpise zakona o zatiranju neJeaijrHb bolezni. Ta zakon pred penije, da mora imeti vsaka občina, ki rma nad 10.000 prebivalcev, svoj dispanzer. Pri tem je najznačilnejše, da zakon izpolnjuje v Sloveniji izmed obvezanih občin samo Ljubljana. To pač jasno kale, konko srnina je ▼ naših občinah za najbolj potrebno eocialno delo. V Trbovljah bi moral delovati rum občinski dispanzer, a po poročilu dV. Neu bauerja občina plačuje santo dtspottsersko sestro Maribor in Celje se ne menim, m boj proti jetiki. Zdaj mora umogo dela, ki bi ga morali financirati mestni občini, prevzemati higi« nski zavod m razumljivo je, da zaradi tega trpi drugo zdravstveno delo. Na <>bi- n-«h ho najbrž slepi aa veliko in i/redno potrebno delo nsaih dispanzer jev. Naj samo ornem mo. d« je bilo lani v dispanzerjih 20.01 K) prvih m 12.000 ponovnih zdravniških pmjlrJnv, zaradi posvetov pa ie bilo sprejetih ljudi. Skupno je di- spanzerje obiska o 36.000 ljudi. Rentgen skih preiskav je bilo opravljenih 27.000, kliničnih 28.000 in 12.000 drugih. Dispan zerski zdravniki so odkrili lani 1100 dotlej šc neznanih primerov odprte jetice in 1600 bolnikov z zaprto pljučno jetiko ter 100 bolnikov z jetrko drugih organov. V oskr bi dispanzerjev je bilo 2000 bolnikov z odprto in M)00 7. zaprto jetiko 700 bofaflcom so dajali v dispanzerjih pneufnotorakae (zdravljenje pljuč z delno napolnitvijo p rs ne« a koša z zrakom). Sestre so oonr**-te 3800 htfnih obiskov. To so suhe številke, ki ao pa dovolj zgovorne, če jih znate čitati in če vsej nekoliko poznate splošne socialne rarmere v naši banovini. Vzgoja matere Ljubljana, 21. novembra Kakor že tri leta prej, si je odbor Splošnega žen. društva tudi v letošnjih zimskih mesecih nadel nalogo, da bo po vzorcih materinskih sol nudil staršem priliko, spoznati se z najbolj perečimi vprašanji glede nege in vzgoje otroka z zdravstvenega in pedagoškega vidika. Tečaj se bo vršil na Ženski realni gimnaziji na Blelweisovt cesti, vedno ob četrtkih ob 20., izvzemši božične počitnice, ko ostanejo šolski prostori nezakurjeni. Odbor je že pridobil najuglednejše in že priznane predavatelje in predavateljice: zdravnike. Šolnike in druge strokovnjake, tako da ostane tečaj »Vzgoja matere« na isti višini kakor so bili vsi dosedanji, ki so bili vsi vseskozi zanimivi in poučni. Prvo predavanje se bo vršlo v četrtek. 28. t. m. Predaval bo mestni zdravnik g. dr. Franta Mis o snovi Uspeh in neuspeh otroka v družini ln Šoli. Iz Logatca — N©v odbor učiteljskega »reškega društva JtJU za »rez Logatec. Na občnem zboru učiteljskega društva JTJU za srez Logatec je bila vložena samo ena lista. Na predlog šolskega upravitelja g. dtravsa Karla ao se vršle volitve z aklamacijo. Soglasno izvoljen odbor je: Nosilec liste Jože fiuštaršič. dalje Strava Karel, Sarto-ri Milan, Novrjan Stanko, Hrastnik Rado. Modic Alojzija, Dol jak Valentin. Namestniki pa: Krist en Jote, Dernač Vladimir, Oražem Angela Nadzorni odbor: Kenlč Andrej, Volk Viktor, Modic Marija, namestnika: Bezeljak Marija, Dolenc Matilda. Finančni odbor: Sartori Milan, fitravs Ka- rel. Vončina Jože. nam. KoooJ Joaftpmn. Stanovsko častno i az?»ociišoe: Suštarslč Jože, Jelinčič Ciril, at. ČL Dol jak Valentin. Hrastnik Rado, nam. Justin Obrti, Deneln Davorinka. Sekr.: Novljan Stanko. Predlagatelj liste je bil g. Kenlč Andrej. Vano podpisnikov je bilo devet. pir po 2 din Ljubljana, 21. novembra Cene krompirju se dvigajo od dne do dne. V soboto smo poročali, da so osne krompirju poskočile med dvema tržnima dnevoma za 10 par in so ga prodajan kmetje na trgu v soboto Že po 1.70 dO 1.80 din. Ljudje so ga pa plaosveii celo dražje. Sredi dopoldneva sta pripeljala rat-mo Prešernove kavarne na Sv. Petra nn-sip nekaj vreč krompirja dva kmeta ni daJjne okolice. Nista pa prispela prav aa trg, kajti že prej so ju preatregie žensko, ki so planile k vozovoma in ponudile kmetoma po 2 din za kg krompirja. Krompir, btto ga je nekaj nad 500 kg, sta kmeta hipoma rasprodala po ceni, kakor ao Je ponudile kupovalke same .ki niso niti pogledale, kakšno je blago. Ta primer jasno kaže, da so često krivi podražitvi najpotrebnejših živil kupci sami. Okrog obeh kmečkih vozov so stan seveda tudi drugI Interesenti, ki so na glas dajali duška svojemu ogorčenju. TO pa ni bilo toUko kmetoma kakor ženskam, ki so se trgal- za krompir in ga lahko preplačale. Tudi v takih primerih bi morala nastopiti oblast Oblast je poklicana, da nastopa proti navijalcem cen, prijeti in občutno kaznovati pa bi bilo treba tudi take, ki blago proetovoijno preplačujejo, ker imajo dovolj denarja, s čimer še sami pripomorejo k večji draginji. MALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov sa male oglase ne priznamo. Otomane vrhnje in spodnje modreca, dobre posteljne odeje dobite najceneje pri a. SEVER, Lfribljaaa, Marijin trg Prepričajte itmll RAzno 50 par. iavek posebej Najmanje, mesen Din. Male oglase »Slov. Narod« 50 PAR ĐiTLAlIJK ažuriranje, rila Velika taloga perja po 7.*- din. KJuUjana«, Gosposvetska a IX S. Te dobro idočo oddam poročenemu paru. Kavelja din 5.000. Naslov ▼ opravi »SIot. Katodne. Wli INSERJBAJTB ▼ »SLOV. NABODU« PRODAM Beseda 00 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. OREHOVA JKDBCA nova, sortiran cvetlični med m medico dobite najceneje v MED AR NI Ljubljana, židovska u L 6. 4S.T. DVE IZLOŽBENI OKNI m vrata (Schergitter) komplet, s škarjaetlml ograjami, prodam 1500. — Hotel Paar, Jesenice. POSEST KRASNO POSESTVO • oralov, gospodarsko poslopje je novo zidano, četrt ure od mesta Ptuja, prodam za 120.000 dinarjev. Osojnik Ivana, Mestni vrh 100, p. Ptuj. 3341 SLUŽBE UČENKO ALI UČENCA s meščan ako solo vzamem v uk v trgovino z mešanim blagom. Vaa oakrbe v hiši, predstaviti se je osebno, aoper Franjo, Hrastnik. SMO ^nMHBiMi Najboljši vodnik po radijskem sveto Je „NAŠ VAL1* postaj aa vseh valovih, ntankl roman, novela, aovtee tn televizijskega sveta, filmski natečaj, smeenlea Stron 4 »SIOVENSKI NAPO D«, torek, 21. Stev. 2^5 V nedeljo otvoritev meščanske iole na Vite Nova šola je veljala 4,690.000 din Ljubljana. 21. novembra Meščanska šola na Viču je bila ustanovljena pred 10 leti: prav ob proslavi lOlet-mce bo izročeno svojemu namenu novo, moderno poslopje meščanske šole ki lahko v marsikaterem pogledu služi kot vzor Šolskim poslopjem. Viška me:čanska šola dosiej ni imela svojega šolskega poslopja kakor pač pn nas še marsikatera šola ne staro poslopie Da komaj ustreza potreban; ljudske šole Pomislir? je treba, da je Vič z GImcami in Rožno dolino eno največjih ljubljanskih predmestij in da ima najbrž največ otrok. Bivša viška občina je nameravala zidati poslopje 7a meščansko šolo že pred devetimi leti Parcelo so izbrali na voglu Tržaške ceste in Ceste XV ob viškem živilskem trsu Izdelanih je bilo več načrtov, a do odločitve ni prišlo Končno je bila priključena tv-.i viška občina k Ljubljani Lam spirhla.ii je razpisala mestna občina natečaj za *>de!avc idejn-h osnutkov nove meščanske šole Udeležba je bi'a lepa saj je sode i v*a!o S arhitektov i obrali so načrt mž arh V Glanca Detajlne načrte so 'zdelali na mestnem tehrčnem oddelku, zidati pa so začeli lani ° novembra Cez leto dni je bilo de'o končano, tako da bodo novo šolo lahko slovesne- izročili svojemu namenu že v nedeljo. Nova viška šoTa je nedvomno najlepše por.lt p je na Viču. Toda ne samo najlepše temveč tudi največja Posebno mogočen vtis naprav* cd južne strani od železnice Najlepši pogled se nudi na šolo z vlaka ko vozi pit.t: Ljubljani. Sicer sta pa tud lepi in zani r.ivi proč jI i i ob obeh cestah Poslopje je vedro že po barvah pročelij; ob zgornjih etažah je pročelje belo. žlahtni omet, ob spodnjih dveh pa je ob cestah Obloga iz r>rrcbno dobro žgane opcKe. ki *.» imenujemo prepeko. Temno rdeča barva prepeke se lepo sklada z belim ometom Pročelja poživljajo posebno široka okna in ob 1 ržaški cesti še glavni vhod z veliko strešno ploščo in stopniščem Strehe poslopja so po'ožne. krite s pločevino V talnem načrtu 'ma poslopie obliko črke L. Ob Cesti XV »e dolgo 58 m. ob Tržaški cest« 45 m Toda vzdolž Ceste XV je h glavnemu poslopju prizidana telovadnica kot povsem samostojno krilo, precej niže (7 m visoko) od 15 m visokega glavnega trakta Pročelja pridejo še tem bolj dj izraza ker je poslopje umaknjeno od obeh cest ter zaradi tega tudi ne stoji v stari sta\bni črti s staro, sosedno šolo. Ob Cesti XV je nastal zdaj lep prostor ki ^a bodo izrabili za živilsk" trg. Prostor bo spomladi še tlakovan, tako da bo ustrezal povsem v zdravstvenem pogledu Zato je tudi v bližini ob telovadnici pnzidano javno straii:če. Ob Trža'ki cesti pa bo pred šolo lep vrt. §ola je odmaknjena od cestnega hrupa in prahu. Za poslopjem je nastal tudi lep prostor, ki ga bodo izrabi h za !gri*ča in šolske vrtove Ob njem je napo' odprt prostor vzdolž telovadnice, ki bo lahko služil ob slabem vremenu za telovadbo in odmore. Dvorišče men 2.400 m2, vsa parcela pa 5.200 m5. Projektant je delil prostore po načelu, naj bodo šolski prostori ločeni od upravnih m stanovanjskih Zato le določil zgornji dve nadstropji za učilmce. visoko pritličje za upravne prosiore In ravnateljevo ter hišnikovo stanovanje, prizemlje pa za gospodinjsko šolo delavnico za rokodel-«k> pouk, kurilnico in druge stranske prostore V visokem pritPčju pridemo na levo do ravnateljeve pisarne, peleg nje je konferenčna soba in govorilnica, kjer se bodo roditelji sestajali z učitelji, naravnost od glavnega vhoda pa pridemo v veliko avio m od tam drže na desni stopnice v nadstropji. Iz avle pridemo v zdravniško sobo in v manjšo dvorano. namenjeno šolski knjižnici Na voglu obeh cest v tej etaži je dvosobno hišnikovo stanovanje s kopalnico in posebnim vhodom Stanovanje ie po posebnih stopnicah neposredno zveza no s kurilnico Ravnatelj pa ima stanovanje na koncu glavnega trakta ob južni strani Tuli to stanovanje ima poseben vhod Zelo prostorno je, ima tri sobe (razen poselske sobe), res velike, saj največja meri celo okrog 40 m*. Telovadnica je najlepša in prav za prav edina dvorana na Viču. kjer lahko tudi prirejajo večje gledališke predstave. Dobro bo služila tudi za kinematografske predstave ker je v ta namen posebno urejena Telovadno orodje pn drug h priredit vah ne bo nobena ovira Posebnost so po-grczljivt drogovi, ki jih zaprejo v tla. ko jih ne potrebuicjo Da je dvorana res lepa, sprevidimo že po tem, da je 24 m dolga, okrog 12 široka a oder men 7 6X5 metrov Dvorana ne bo dobro služila šoli le kot telovadnica, temveč tudi kot šolski kino. Šola ima 9 navadnih učilnic m razen tega še risalnico in fizikalno dvorano. Učilnice so povprečno po 6.25 m dolge in 9 metrov široke. Nalašč so nekoliko manjše, da ni v enem prostoru preveč učencev ter da je pouk uspešnejši. Pri vsej šolski opremi so skrbeli, da bi bila črm bolj smotrna, zato so tudi dobro proučili, kakšni sedeži in mize so najboljši za učence. V učilnicah ni zloglasnih klopi, temveč prostorne mize m ob njih udobni, a trdni stoli, vse iz bukovine. Sploh je vsa oprema, vse omare v knjižnici, konferenčni sobi, pisarnKke mize itd iz bukovine. Večji od navadnih učilnic sta fizika1 na dvorans in risalnica (12X6 m). Fizikalna dvorana je posebno dobro opremljena in razen mize za fizikalne poskuse je v nji rudi popoln digestorij. Marsikatera višja šola pri nas nima tako lepe fizikalne dvorane. V zgornjih etažah je povsod položen li-nolej. kar ni prednost le v zdravstvenem pogledu; linolej g'uši ropot. V učilnicah bodo povsod povoščena parketna tla. V učilnicah bodo učenci obuti v copatah, čevlje bodo pustili na hodniku, ki je praktično prirejen za garderobo. Vsi prostori so prijazni svetli ter zračn' Okna se za-nirajo skorai hermetično, tako da ni nobenega prepiha. Tudi zračenje vseh prostorov je centralno kakor ogrevanje. Da ne bo v učilnicah nresuh ziak zarad' ogrevanja po radiatorjih, ga bodo po potrebi vlažili s posebno pripravo v kleti. Stavba je v vsakem pogledu solidna in na prvi pogled bi se morda zdele, da je tudi razkošna, vendar so morali zelo varčevati. Kjer so se odločili za dražje gradivo al* opremo, je odločala trpežnost ter trdnost, vendar tudi cera. Z u red* t vi jo vrtov in igrišč vred bo nova šoia veMala 4.600.000 din. Vsa dela so opravila domača podjetja: zidarska in betonska A. Mavric tesarska A Majenč kleparska A. Fuchs in Fr Ko-šenina. kamnoseška Iv. Sedej. pečarska Kalmus & Ogorelec. slikarska J. Marn pleskarska S Mrak in Fr. Rebemik elek rrične instalacije mestna elektrarna, steklarska dela I. Jeran mizarska I Umek in Prva zadruga ljubljanskih mizirjev. insta-acije centra're kurjave T Kom vodovod ne instalacije A Korenina, polaganje par ketov A Bokal. po"ao kotpnaH ood iezom Da bi se tako izognili nenril'kam n do-manikanju vode. so Dostavili motor na bencin, ki je ob suš* In noma»*fka»»1o vode čmal vodo naravnost iz irv'rka. d3 zdravilišče n' bilo ob času clavne kooališke se-i'*> brez vode Kliub t*»mn ie- v»»čkrat nnmai 'kovalo vode. zlasti ted^i k cev* ~>~rv=*n n^v-.iie. no katerih razpokah ie ''hajala voda. Da bi se tem neori*h"knm odoomoejo. so ^red šestim' leti s oomočio in nodooro hi-^i.ien^ke^a zavoda vodovod temeH'to rxv nravili in Drelo^li in na novo vlažili vse revi od reT-ervaria dalie Vodovod ie oar 'et z mM'mi nenri^am" dobro deloval kljub temu. da i*5* b:lo ob S"u*H večkrat •reba snraviti v delovanie motor ki ie rxvab:1 precei bencina Da bi se izoe^ili vel"k"m stroškom za benrin. 90 oredelali motor na op''e w*vfaT r»a ie leto? v zad oiem £**su od^vrved^l Ker so n**no v terr (asa Dol T^nliro rJoh'ip pl^Vt-'i'o -*Kran* ^k'h deželnih elektrarn iz Ve^en'a sr *>-kkv?»*-"«*ni motor zamoniali z rn°toHor<~ Vo~al"ške unrave. k* "° H~ ?afrebuiejo dobre Ditne vo-de V bližni ie sicer Dar srh'denoev katerih eden ie neraben. Da jih t'"di zlasti v°dr>,m se tudi že nr^m-fo]<2o vtore Tool'SId r*~s*»ctni-ki. ki so dolžni vwkn tetn nlačevati orerp" visoko vndovodiK) nristoib'no '°'p d- bi se vorl^voH nni"o o*wn wf\ ("*a cn»-o; ne mnrpin nait" ri^r^Vo. r*a^ s«1 rv^^ve strokovnjak ki bo p-iS^I n-^n^ko ;n cn^_ vil vodov^vi v red Pri vsakem "o'noH^r-s+vu se rwf*-obii'o nrr^-oi dob'-e n"tnQ VOnV> tako za Ib'dJ kako- t"n: m ž*v*no. in ♦'»Hi fo^rVvi I n I n ni ie nerr'Tno. ko frop'i-» ?p itak dovoli deta. nnsitl vodo od d^l^č. m*»Hfpm ko b: jo imeli lahko doma ali Dri bližnii cisterni. Vodovodne cevi. ki so bile Dr**d nar leti novo vložene nnd fiad»*vstvom h'^'^n^ke-ea zavoda moraio biti r>^<* še dobre, sai se v^Hgr rie mor°io v t^ko Vti^Vpiti čn^i "TTab**" Ce ie 5*» kat sl^b'h t^rtn* o'so b'le nadomeščene nai se tem^ii^o nre^ledaio in non-av'io da bo vodovod npvnfttetm mo^ei d°Tovati Ker imaio Dol Tonl;re s^dai el«»ktr"k^ vi se naDeli'ne tnd" v sosedne va^i. bi b:-'o. oač nainrim^rneiše da s«* črn^oif* vo-uredi s ry>m^io el*S'*V«w>t^ka da ne bo vp** n^nnlik z ra^n:m; vn*****f\i. saj bi bil električni tok tudi nsiceneiši Mesec dni v zraku Nedavno so mnogi listi poiodaii o novem letalskem rekordu, v Long Beachu na kalifornijski obali sta \ držala dva letata v zraku 30 dni Sest ur ali 726 ur, ne da bi se spustila na tla. Ko sta končala svoj polet, sta se zgrudila in morali so ju odnesti. Dosegla sta nov rekord. Za vsak dan svojega poleta sta dobila 100 dolarjev, Lako da sta zaslužila precej denarja. Pred leti je pa plačevalo za letalske rekorde mnogo več. Zahteve so bile manjše, nagrade pa večje. Zadostovalo je ostati v zraku nekaj minut, pa je dobil zmagovalec lovorjev venec In bogato nagrado. Letalec, ki zdaj vzdrH v zraku mesec dni, pa dobi za vsak dan samo 100 dolarjev. Njegovo ime se sicer zabeleži, toda kmalu je pozabljeno. Pri tem se najbolj vidi nagli razvoj m r azmah letal r tva v času enega človeškega pokolenja. V začetku našega stoletja je zadostovalo vzdržati v zraku nekaj minut in to je bil uspeh, o katerem so pisali Usti vsega sveta. Sledili so banketi, recepcije in laskave ponudbe iz drugih držav. Zdaj pa mnogo večji uspehi niso nič posebnega. Rekord ameriških letalcev, ki sta letela nepretrgoma nad mesec dni, bo prav kmalu pozabljen, ker mu bodo sledili drugi važnejši dogodki. Torpedo je nevarno orožje Gradnja modernih vojnik ladij s tem orožjem Ze računa - Značilna za sedanjo vojno so letala in podmornice. Ideja podmornic je zelo stara Na poskuse s podmornico naletimo se preden se je dvignil v zrak prvi balon bratov Mongoltierov. Toda šele proti koncu preteklega stoletja so jeli pripisovati podmornicam praktičen pomen. Leta 1897 je raz pisalo francosko vojno ministrstvo natečaj za model podmornice. Prijavilo se je 47 konstrukt er je v in izumiteljev. Tudi ideja torpeda je že zelo stara. Zv prvi konstrukterji in izumitelji podmornu so vedeli, da je pomen torpeda zelo velik Toda podmornice so bile takrat še zelo pn mitivne. Narejene so bile bodisi iz lesa ali iz pločevine, poganjati jih ie bilo treba / rokami ah pa je bil pogon na parni stroj Sele električni akumulatorji z eksplozijskimi in zažigal ni mi motorji so dali podmornicam večjo silo Podoben ]e bil razvoj torpedov Sedanji torpedi trna jo obliko cigare, dolge 7 ali več metrov, široke pa po: metra ali nekaj več. Poznamo že celo vrstr torpedov, naibclj se ie pa obnesla VVhiteo-va ideja torpeda. Ta torpedo poganja zrak stlačen na 150 in več atmosfer. Nekater. torpedi so rabili namesto motorla kondenzirani zrak kot gonilno silo energijo nekakšnega mlinčka na veter, ki so ga hitro pognali preden te bil torpedo izstreljen V spr^dniem delu torpeda je razstrelivo kl raznose čim zadene v ladjo Poseben me hantzem skrbt za to. da se torpedo pogrez ne na dno. če ne zadene ladte Sirer bi bih lahko taki pfcrvatnči torpedi nevarni vsem ladjam. Iz velike posode za kondenzirani v Indokini Pri nas postavljamo na grobove trajne spomenike, v Indokini pa zgrade nad vsakim grobom čez nekaj časa celo hišo. Tc pa ni zidana hiša v našem pomenu besede, temveč samo lesena koča, v kateri žive samo domačini. Koča je pa precej velika in zlasti streha naj ojo ie zelo visoka Prebivalci Indokine pripadajo sicer različnim bojevitim plemenom kakor so Biet. Džaral. Rade in Banhr, vsi se pa nazivajo skupaj Moi. Pogrebni obredi in spoštovanje mrtvili ie pa skoraj povsod enako. Ce v Indokini človek umre, mu najprej napravijo skromen grob s pristreskom m ga skrbno negujejo. Vsak dan prihajajo h grobu in ga posujejo z rižem in drugimi živili, da bi imel pokojnik kaj jesti. Skrbe tudi. da ni žejen. Grob polivajo z riževim pivom. Pokojnika se neprestano spominjajo in na grob mu ne prinašajo samo žrtev, temveč ostanejo na njem cele ure in prepevajo v srce segajoče žalne pesmi. Tako žalujejo za pokojnikom po več mesecev ali celo dve leti. kakršen je pač bil njegov družabni položaj žalovanje pa ni vedno iskreno. Svojci m prijatelji se silijo vanj zlasti iz strahu, da bi se pokojnikov duh ne razjezil in povrnil, kar bi pomenilo smrt enega izmed živečih. Ko se približa čas žalovanja h koncu se to primerno proslavi. V ta namen zakoljejo več bivolov in njihove glave polože na oltar pred pokojnikovim grobom, da bi tudi on imel kaj od tega. Ograjo okrog groba okrase z izrezljanimi figurami prednikov in po- zrak Je napeljan zrak v motor, ki poganja dva propelerja torpeda. Važne so pri torpedu naprave za vzdrževanje stalne smeri in določanje globine, v kateri se torpedo premika. Stalno smer vzdržuje giioskop, ki neposredno vpliva na smerno krmilo. Podobno se prestreza vodni pritisk in prenaša na globinsko krmilo. Notranja ureditev torpeda Je zamotana. Važna je pa tudi oosadka ladje ali podmornice, kajti torprdo >»am ne zadene cilja, če ga posadka ne zna oravilno izstreliti Čeprav pluje torpedo po vodi precej hitro, traja vendar le nekaj minut preden zadene svojo tarčo Te pomeni, da mora poveljnik podmornice računati tudi s premikanjem ladje proti kateri noče izstreliti torpedo, da jo zadene v določeni globini. Torpedo se sestreli Iz cevi bodisi pod pritiskom močno konden/liMigi zraka ali pa s. slabim nabojem Ali Je možna obramba proti torpedom ? Gradba modernih vojnih ladij že računa s tem nevarnim orožjem Ladjo razdele v več oddelkov, ki se dajo vo-dotesno zapreti in ločiti drug od drnre *a, tako da voda ne prodre v vso ladjo, če jo zadene torpedo So tudi druga obrambna sredstva, recimo zaščitne mreže iz Iekl- ne žice ob ladji, v katere se torpedo ujame. Toda te mreže znatno zmanjšajo hitrost ■ ad1e Zadnja leta pa delajo poskuse s tor-pednlmi letali Letalo Ima spodaj kov?n«sto cev. v kateri leži torpedo Letalo se opusti nad morsko globine in tako izstreli torpedo. dobami svetih pavov Obenem znova postavijo nad grobom čim lepšo kočo. zlasti štreno okrase z rezbari jami in poslikajo z različnimi prizori iz pokojnikovega živlunja. Okrase jo tudi tako. da jo prevlečejo z belo bomhaževtno. Tudi skrb za okrasitev groba Izvira iz vere da se je pokoimkeva duša trajno naselila v nJem in da se ni treba več bati da bi se vrnila med žive. In tako polože pokojniku na oltar Se eno izdatno žrtev, potem se pa za njegov grob In za kolibo nad njim sploh ne zmenijo več. Zob čas kmalu optavi svoje ali pa mu pomagajo tudi termiti, šele potem je pokojnik za domačine zares mrtev in povsem neškodljiv. Icklama in televizija Ravnatelj amer ške televizijske družbe tiaker je predaval nedavno o velik h možnostih reklame s pomočjo televizijskih aparatov. Baker domneva, da bo televizija predvsem izpremenila sedanji način trgovine. Na temelju televizijske oddaje si bo lahko odjemalec nenpo-sredno ogledal za željeno blago in ga telefonično takoj naročil. Po Bakerjevem mnenju se bodo v bodoče tako kupovali zlasti avtomobili, damske obleke in razni v gospodinjstvu potrebni predmeti. Telev zijska družba hoče uvesti tu-*! kuharske tečaje, v katerih kuharica ne bo samo slišala opisa pripravljene jedi temveč bo tudi vse videla. Toda vse to je zaenkrat še pesem bodočnosti, kajti najcenejši televizijski sprejemni aparat stane v Ameriki 2.000 dolarjev. To je pa za povprečnega človeka tudi v Ameriki še mnogo preveč. Le* VTadvka: 32 MOŽ. KI JE UGASNIL SOLNCE FANTASTIČEN ROMA1N Sprejo) je Paulusove besede z notranjim olajšanjem in slednjič je bilo sklenjeno: Počakati še en dan v temi, morda se pa ta čas oglasi Havel. Obenem sta oba inženirja povedala, da so prebivalci Krone mirni in zadovoljni. Pogovor je bil končan. — Hvala, gospoda. Počasi, drsajočih korakov sta odšla proti vratom. V zadnjem trenutku se je začul njen glas: — Gospod Paulus, še trenutek, prosim. Paulus je čutil boj njenega glasu. Razločno je dejal: Prosim! _Prosila bi vas še, da bi uredili izdajanje hrane. Tisti hip so se vrata zapahnila in ropot avtomatičnega zapaha je jasno povedal, da je njena soba od znotraj zvočno izolirana od predsobe. Obmolknila je. Paulus je takoj spoznal, da je bila to samo besedna igra, da bi zaslepila Herana. Vse telo mu je prešinila prijetna toplota. Hipoma je pozabil na svojo ledeno zunanjost, ki jo je hotel od včerajšnjega dne vedno kazati ob vsakem srečanju z njo. Ko je dobro premislil globino te sekunde - bože moj, ne samo da ga kliče k sebi, temveč ga kliče tudi tako, da bi Heran ne vedel — se mu je zazdela tema najkras-nejši pojav sveta. Drhtel je... drhtel od prekipevajoče sreče, toda molčal je, umetno je zadrževal to napol gotovo nepričakovano srečo z molkom, dokler ga ni prekinila sama ... — Gospod Paulus, oprostite, da vas kličem nazaj. Toda razmišljala sem o vaši prejšnji ponudbi. Oprostite mi moje včerajšnje vedenje, bila sem preveč -azburjena. Ce dovolite, bi danes hvaležno sprejela ašo družbo. — Njen glas je bil za spoznanje Hiehkejši nego malo prej, vendar pa še tako trd, da je imenitno m as ki ral ta umik na vsej črti. 26. Paulus se je vračal domov šele čez štiri ure. In še to z obljubo, da se bo čez dve uri vrnil. Bil je razvnet liki meteor, kar izžareval je blaženo toploto v velikem krosru okrog sebe. Vse to je prišlo tako nepričakovano, da ni mogel biti pripravljen, še včeraj je zapodil od sebe vse te blazne nade. Da, — ona gospa — jaz pa samo ubogi uslužbenec njenega moža. Danes pa odhaja z ognjem zmage v srcu. Ne, — nima še pi avice do tega. Saj se ni med njene besede zapletla nobena, ki bi mu dajala to pravico. Kramljala sta v mejah običajnega pogovora, niti z besedico nista prekoračila te meje. Paulus je v polni meri uveljavil svojo teorijo o te mi in ko se je vnela o tem debata, je našel toliko dokazov za svojo trditev, da nazadnje niti sam ni dvomil, da mora biti tako. Potem pa ... Da, potem je brenkal na klavir pol-fantazije raznih mojstrov, pripovedoval ji je mnogo zgodb, več zabavnih nego resničnih iz življenja politikov in umetnikov, pravil ji je o svojem posetu svetovne galerije v Parizu... in če se je slučajno namignilo na karkoli, je jel takoj nevsiljivo vihteti rapir svojih izkušenj. Zdenka je naenkrat spoznala, da je ta navidez vsakdanji mož, zakopan v labora- torij njenega moža. izredno mnogo videl in še več čital, pri vsem tem pa ohranil svoje lastne misli in nazore. Bila je zelo prijetno presenečena. To je bilo pa tudi vse, kar se je med njima zgodilo. In vendar je bil Paulus navdušen. Ce bi bila to samo izprememba po včerajšnji mučni pustinji dneva, proti današnji duhteči oazi njene prisotnosti, bi bila že to redka osvežitev. Paulus je ljubil Zdenko že od prvega srečanja. Ljubil jo je z vprav otroško strastjo, pa tudi otroško čisto. Bila mu je višek lepote in čutne naslade ... toda samo tako, kakor očara gledališki oder garderoberko. Ni se mogel ločiti od nje. Drugih žensk ni poznal. Le redko je zapustil grad. Tu pa tam se je napotil v mesto in pošteno je po-krokal. Zapravil je mno^jo denarja in mnogo noči z ženskami. Vračal se je strt, izmučen, kakor zver — bal se je pogledati Zdenko, njegov pogled se je proseče lizal k njenim nogam liki pritepen pes, — toda nikoli ni omenil tega niti z besedico. Bili so trenutki, ko je nesreča neizprosno pritisnila nanj, toda kmalu je zopet premagal s svojo neverjetno žilavost jo svoio tragedijo. Na obraz si je nataknil kamenito krinko prijaznega nasmeha, kipečega preko snežno belih zob in kdor je bil vsak dan z njim, ni mogel prodreti v to trdnjavo. In vendar je bilo enostavno razbiti ta oreh. Lahko bi bil preizkusil njeno zvestobo. Hm — to je bilo najhujše, česar se je bal. Vsem ljudem na svetu bi bil lahko storil to — samo Havlu ne. Ko je videl Havlovo prizadevanie za pomiritev vsega sveta, njegovo neskončno ljubezen do vsake žive celice ter njegovo spoštovanje in ljubezen do Zdenke, je zaklenil ta napadalna vratica na tri zapahe, ključ pa vrgel na širno stepo svojih misli. — Ključavnica je bila že davno zarjavela in Paulus se ni upal niti ozreti po tej zaraščeni in zapuščeni stezici. Tako je bilo do včeraj. In sledil je udarec za udarcem, kakor Če bruha strojnica svoja jeklena povelja: Havel je bil ugrabljen — Tema se je spustila z neba, zagrnila svet... Štiri ure z Zdenko. Štiri ure, polne štiri ure, to je polnih štirinajst-tisoč štiristo sekund. Paulusova ljubezen, toliko let teptana z neizprosno krutostjo, se je uporno vzravnala v razgaljeni lepoti. Morala Paulusovega srca je bila pretrpela težak udarec. V na lednjih dveh urah, ko je bil Paulus oddaljen od njenega središča, je nepričakovano brez vsake priprave ta razpoka povsem počila in prej tako mogočni steber njegove nravstvenosti se je rn7klal v trske. Kajti... ... vsaj to je jasno. Da, Havel jo ljubi. Toda kaj ji pomaga njegova ljubezen? Havel je sanjač, miren blaznež. Vsemu svetu bi r-d prinesel srečo in ljubezen — neumnež ne ve, da je ljubezen tako velika stvar, da jo moreš dati samo enemu člo.oku. Ta žarek njegovega srca, ki pada pri tem na Zdenko, je torej samo beraški odpadek. Osrečil jo je povsem. Nji morda to zadostuje, ker je bila vedno samo otrok in ne pozna globine tega krasnega vrtinca. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno Nskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christot // Vsi v Ljubljani