229. mM i uasm i pmfcotft. it is. trnu m. Cma 4 vinari«. Letnik XU!L leto . K mm E£s: : : : : : & Dopisi naj se kan kua/o Rokopisi te sc vračajo itšne: Kmaftova saća it. k (v afiUkji levaV tekel« ti. M. Izhaja ¥tak in potraj. inseuti rvS mm sunka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni biser d j i po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vpo&latve naročaiae ae ne ozira. tarnala izdaja po posti za Avstro-Ogrsko: vse leto............... K 18 — pol leta............... „ 9*— četrt leta............... „ 4 50 na mesec............... ,, 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28"— Uaravaištvt: Kaaflava nlica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. mm Najnovejša vastL — Brzojavna In tololonaka poročila „Slov. Narodu11. r.lit Zupan Hribar. Frača, 15. a\gust.«. V či-ških parlamentarnih krogih ae sar veruje, ua bi centralna vlaula lian era vala predlagati odklonite* Hribarjev** po- Ker je m m rev M»!<»*n»» zna->per iupana Hriuarja ui snsv ^«Hf najti stvarnih ugovorov, morala bi p.epotrditev napravili nt is. da je hotelo disciplinirati opozieijo-na I ne a: a držat nega poslanca Hribarja. Take neprevidnosti -»e pa tu baro-lli« nertha ne smatra za aposoh nega. kajti zoi**r tak prejudie politične k<>ru|M'ije bi morale izvajati •-. . — • -Kediee \ >e • •pozicijo-nalne strank**. Zlasti se tu ne dvouai, • ia bi to stališče zavzela tudi socijal-nodemokratična stranka. Požar na Verda pri Vrhniki. Vrhnika, 15. avgusta. Včeraj po-iioidce ob 1. je bila na k rat bivša Kot-i. i ko v a. setlaj Leuan-ičeva tovarna v ognju. Goreti je pričelo v sušilnici. Veva rn os t je bila velika, da pogori vsa tovarna in tudi v njeni bližini -•ahajajoca se druga poslopja zlasti : tega. ker je bila večina članov :-./arne hrami** odsotna udeleži-; se namreč gasilskih slavnosti v Ljubljani vendar se je i*» napornem in trudafsdnem dela posrečilo občinstvu en kako dobro uro požar lokalizirati. Skoda je precejšna, vendar se jo dosedaj se ne da natančno določiti. Tudi — :> n»* ve pravega vzroka, kako je ogenj nastal. Domneva se. da radi kakih defektov pri rušilnih aj»aratih. Češki izletniki na Dunaju. Demonstracije nemških nacijonalcev. Pretepi z dunajsko policijo. Težko ran-cn policijski nadzornik. Ne me i ukročeni. Dunaj, 15. avgusta. Posebni > lak s češkimi izletniki iz Prage, ki -o prišli ogledat -i dunajsko mednarodno lovsko razstavo, so dospeli • raj zjutraj ob 7. do postaje HI. Stadt. Od tam se je ranžiral njih vlak na državno železnico, po ka'eri - se peljali do kolodvora na Gum-eedorferski cesti. Tam je prieako-: «'e-ke izletnike -kupina dunajskih Cehov in jih prisrčno pozdravila. Iz kolodvora so ae podali izletniki v spremstvu dunajskih svojih ne jakov do češkega društvenega doma Tiirnergasse. Kolodvor na Oum-iorfski cesti in pa društveni doni Turnergasse ter najbližjo okolico /a-tražila najizdatneje dunajska 'olirija. deloma s stražniki na kon-h. fleloma s pešci. V varstvo Cehov '•ločena policijska četa je štela V«) mož. Nemški nacijonalci so ni ''»ločili za *voje taktično mredišre o»e| , F'»u'hw- na Marijah i Iferei. 1 Oc roar pol 10. so prvo k rat poskn«ili r* .dreti proti Tu rneriTRsse. vendar hrezn-*t>ešno. Policija jih je pognala *zaj. Med tem časom je prišel v hotel »Fnchs* tudi poslanee Weiden-r offer ter pričel s navzočimi nena-• nacijonaJnimi demonstranti navidezno zborovati. Službujoči policijski komisar je opozoril poslanca \Vei«lenhofferja in njegovo »lično družbo, da je \si'mi zborovanje izključeno, zlasti radi tega. ker >c | m • 1 i -• :a o kakem zborovanju sploh ni obvestila. Omenil j«* tudi. da ima ktn? nnb»g. takoj izprazniti dvo-»i nadalje zborovalo. M d temi fNigajanji policijskega k«» *arja -* p*»siancem \Veidenhof fer-jem se je nabralo pred hotelom Kuch-* t»reeejšno število nadaljuih t*i u ^konacijonalnili demonstrantov, ki so pričeli obkladati |iolieijsko ♦'-a/.o z različnimi, rn- |st>ehiin izbranimi p-Mt\kami in metati na njo gnili jajea. Vsleil teira je naskočil |sdi-eijski Kordon demonstrante in jih hotel prethoditi izpred hotel« Fueh^'-. V tem trenotku oa je »»rič«-!<» različnih vrčkov. vžigalnikov, irnilih jaj<- in |m>d'd»nih takih l»redm»Tov. da je bilo veselj«-. Straž 11 i k i na konjih «m, vsled tega j*>ska-kali raz k<»nj in poskušali vdreti v hotel F'uchs< . odnosno v zln»r »val-no dvorano. V tem trenotku i»a ^e je borahardement iz dvorane še f.ove-eal. Pri t^m je bil polif ljski okrajni nadzornik Herzmanu zailet fu\ vžigalnika nad levin im.^..ih in težko M»škoo!ovan. Poliki nadzornik je pri tem |»ad< 1 na tla. Komaj so do-monstranti to zapazili, m -*e navalili sa njega, ga strahovito pretepi*, iztrgali mu iz rok sabljo in ka|M» ter ta dva pred1 meta nato nosili v slavnostnem sprevodu med urnebesnim kričanjem. Policiji ^* ni posrečilo izprazniti zborovalne dvorane. Pri teh poskusih j*' prišlo do krvavih pretepov in več policistov je bilo močno ranjenih, tnko da so jih morali odpeljati z rešilnini vozom v bolnico. Izvršilo se je tudi 11 aretacij, od teh dve radi jav tra nasilstva. Končno >e je pol i ji j^osrečil«. vsaj toliko, da je iz| aznila neposredno (&it. lico hotela 'uchs« in potisnila demonstrante i stranske ulice. Demonstracije so tr jale celo dopoldne in eez ofS)ldn#' ter ^o poneltnlr šele pozno |>of>oldne. — f'eške izletnike so rned tem časom njih dunajski rojaki v Narodnem domu naj prisrčne je prv-rdravili. Po|ioldne so si ogiedali v manjših skupinah zanimivosti dunajskega mesta. Do večera s«» potem ni nič posebnega pripetilo. j»ač T a se ls»ji fs>1icija, da se ponoči de monstra*'ije prmovp. Med drugim ho dopoldne razbili demonstrant je v eni češki knjigarni in v »Viilenski založnic okna Danes obiščejo češki izletniki lovsko razstavo. Izletnikov je vsega skupaj okroglo 350 in so večinoma žene in otroci. Nemški nacijonalci so se istotako odločili, da obiščejo jutri tudi razstavo in radi tega se pričakuje, da pride danes na razstavi vsaj do mučnih prizorov, ako že ne do spopadov. Kosjfei Zagreb, 15. avgusta. Za včeraj določena konferenca stranke prava j« bila preložena na prihodnjo soboto, ker je sedaj večina članov odsotnih iz Zagreba. Stavka v Hi I ha o. Madrid, 15. avgusta. Položaj v liilbao s«* vidno slal*ša. Posamezm skupine od dela odpušči nilj delavcev l»oskušajo vdreti v nicst« ris hi tam manifestirale. Ceste, .* wouijo \ mesto, so zastražene }s> konjenici in [>e-lioti. Na ta način m- hoče preprečiti dohod stavkujočih v mesto. Posamezni lastniki rudnikov, ki so nameravali ta torek delo v i.jili rudnikih znova pričeti, ^o radi ogroženega nastopa delavcev to svojo namero opustili. Računa z generalno stavko. o^lpuščenih ilelavcev je sumilo, da je nameravala družba Galdames po železnici trans}k>rtirati v plavžih ldne grozovito razmesarjeno žensko truplo. Domneva se. da gre za umor iz pohotnosti. iN »sedaj m» >e ni moglo dognati imena umorjene. Vendar se je že javil nek stražnik, ki baje umorjeno pozna navidez. Tmorjenka se je namreč proti njemu pritoževala, da ji nek kurjač nekega j»odonavskega parni-ka grozi z umorom. Sestanek ruskega earja z nemškim cesarjem. Petrograd, 15. avgusta. Tu se raztrošajo vesti, da se sestane car Nikolaj z nemškim cesarjem Viljemom dne 27. avgusta v Danzigu. noj med ruskimi in finskimi delavci. Petrograd, 15. avgusta. Pri Ino je zaposlenih večje število ruskih delavcev. Delajo namreč na utrdbah. Meti temi in finskimi delavci je prišlo radi zavisti do pretepa, v katerem so se na obeh straneh iztegnili noži. Obe stranki sta se uredili v skupine, tako da je prišlo do pravcate bitke. Težko ranjenih je na obeh straneh nad 100 oseb. Boj ni ponehal preje, da je poseglo vmes vojaštvo, ki je bojišče izpraznilo. Sloranski narodnogospodarski kongres. Prvi dan slovanskega narodno-gos|»odarskega kongresa je za nami. Bil je to dan resnega, smotrenega deda; dan v resnici epohalne važnosti v zgodovini zblizanja slovanskih narodov v Avstriji. Pri eni misi so sedeli Cehi, Poljaki, Rusini, Hrvat je, Srbi, Bolgari in Slovenci, da se posvetujejo, kako naj se sistematično lotijo razrešitve slovanskega narodno - gospodarskega vprašanja Naloga je res ogromna in važna, po prvem dnevu kongresa pa lahko trdimo, da je v zanesljivih rokah, ki nam jamčijo sa na ▼ splošnem naj poudarimo prod a ogromno udeležbo Cehov kongresu. Cehi so v narodno - gospodarskem deln med vsemi Slovani na prvem mestu. Oni so v tem oziru naši učitelji, voditelji in podporniki. Brez njih si tega niti misliti ne moremo. Zato so veljale prisrčne ovacije zlasti češkemu smotreiiemu narodnemu delu. Prav tako pa so veljale prisrčne ovacije vseh udeležuikov kongresa možu, ki je prvi med Slovenci spoznal, da je treba vse narodno delo postaviti na trdno narodno - gospodarsko podlago, ki je predvsem iskal gospodarske slovanske vzajemnosti in ki je tej ideji — in to je glavno — žrtvoval največji del svojega obširnega delovanja: ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju. Znamenito je, da so se te ovacije izvršile ravno v sedanjem trenutku, ko županu Hribarju z združenimi močmi mečejo pod noge polena vlada. Nemci in klerikalci. Kongres je pokazal, kako visoko čislajo /.-.ipana Kri barja vsi Slovani in ga soglasno pripoznavajo za najboljšega glasnika slovanske vzajemnosti med Slovenci. To ni bil bizanti-nizem in osebni kult, to je bilo priznanje požrtvovalnemu delu — to priznanje naj bo odškodnina županu Hribarju za trpke trenutke, ki mu jih pripravljajo nasprotniki. Slovenski klerikalci se kongresa niso udeležili. To je seveda čisto njihova stvar. Konstatiramo samo to, da jih nihče ni pogrešal, da ni nihče niti vprašal po njih, mnogo pa je bilo takih, ki jih je odsotnost slovenskih klerikalcev prav iskreno veselila, akoravno je dejstvo, da so se iz malenkostnih, iz trte izvitih vzrokov absentirali. samo na sebi v resnici prav žalostno . . . Otvoritvena seja. Kmalu po 9. uri se je začela polniti velika dvorana »Narodnega doma«. Pri predsedniški mizi so zavzeli mesta predsednik »Slovanske narodno - gospodarske družbe« dr. J. Lenocli, dalje moravski deželni od-!*>rnik dr. Šilenv, ravnatelj Pokor-ny, poslanca Frano Ivaniševič in Afatko Mandić, posl. dr. Fr. Novak in dr. Med udeležniki kongresa smo opazili predvsem: župana Hribarja, ravnatelja trgovske in obrtne zbornice Lenarčiča, zastopnike mesta Prage Vanho in posl. Jirouska, konsu-lenta Andela, zastopnika mesta Plz-nja in plzenjske »Cesko - slov. jedno-te« Za luda, poslance Švejka in Vo-trubo, konsulenta Hatlaka, ces. svet. Mašo. prof. Krejso, preds. nar.-gosp. jednote v Pragi dr. Chudobo, zastopnike Poljakov, Rusinov in Bolgarov i. t. d. Kongres otvori dr. Lenoeh. Ravnatelj Pokornv pozdravi v imenu predsedstva udeležnike, predvsem župana Hribarja in zastopnike posameznih slovanskih narodov in poudarja nalogo kongresa: zedinjenje Slovanov na narodno - gospodarskem polju. Zupan Hribar, borno pozdravljen, povzame nato besedo: V imenu mesta Ljubljane vas iskreno pozdravljam. Veseli me, da ste ravno Ljubljano izbrali za prvi narodno-gos|»osiN»darskcm polju. Kongres bo imel nalogo, da ta napredek pospesL Želim v imenu mesta Ljubljane kongresu uspona in kličem posvetovanju > Na ztbir!« V imenu trgovske in obrtne z Is krnice je pozdravil kongres predsednik Lenarčič nekako tako - le: Odlično občinstvo se je danes tu zbralo, tla se j* >>vetuje. Pri nas ae je vršilo mnogo shodov; ali ti shodi niso imeli vedno zaželjenega uspeha: navdušenje je bilo pač kakor goreča slama < in ostalo je le malo |»epela. Od današnjega kongresa pa pričakujem obilnega sadu. zato ga v imenu trgovske in obrtniške zbornice prav iskreno (»ozdravljam. Posl. Ivaniševič prinaša pozdrava iz Dalmacije: Dalmacija je dragi kamen v kroni Slovanstva. Prinašam vam bratske slovanske |*»z«lrave. Vsa naša politika mora stremiti za tem. da se gospodarsko osamosvojimo. Postaviti se moramo proti ipe kula* 'jam Madžarov in Nemcev Za bvaljiijem se vam za to. kar ste že do danes v korist Ihilmaeije storili in vaa se enkrat iskreno pozdravljam. Nato predne— - j uvodni refe rat. i »o ln krasnih misli, moravski de-želni iNllM»ruik dr. V. Šileu>. Poudarja predvsem potrebo gosinstarskega zbližanja slovanskih nansiov v Avstriji. To zbližanje doslej ni bilo tako, kakor bi bilo treba. Ni bilo nobene organizacije in zato vlada ni finančno podpirala slovanskih gospodarskih akcij, kakor je podpirala neruske. Treba je energičnega dela za iT'^podarsko |*»vzdig«» Slovanstva. Podrobno se bodo z vsemi vprašanji pečali pitsamezni referenti. Mi hočemo biti enakopravni, hočemo, da se slovanski nan>di povzdignemo. Tisto go^(MMlar^k«i in kulturno delo. ki so ga doslej opravljali med nami naši neprijatelji, hočemo opravljati mi sami. Vlada naj pride do prepričanja, da je v interesu države in dinastije, da — »lovanski narodi okrepe. Slovani pa naj se združijo v eno falango in stojiajo z združenimi silami naprej. Takoj nato so se kon-tituirale fiosamezne sekcije: trgovska, kmetijska, obrtniška in sp|«»šna. Nato pa >e je zbon »vanje prekinilo. Banket v hotelu Tivoli . Na povabilo župana Hribarja so se zbral: ideležniki kongresa ob 1. LISTEK. Vestalkina ljubezen. (Dalje.) Njene oči so -trmele v mladeniča. Obsojen k smrti?« Reklo ai, o svećenica.« 7a\i. mladenič! .Jaz te ^»milostim v imenu varuhinje rimskega -ta. Lica -o zaplamtela vestalki. % Odšle ^o. Se j** zrl mladenič za odhajajočo. Zaprla so se vrata sveti-šea. < hi sine živeti f Poveljnik pretorijanske straže je dal povelje in razuiakiiila se je strahovita vr-ta. ki je nalik živemu zidu ločila Valerijana od sveta in življe nja. Začuli so s*- v»--eli vzkliki mimo-idočih: i Zdravstvu^, rešiteljica!« Mladenič je ie stal kakor ▼ nav njah in zrl za vestalko. Kakor sladko |»etje So zvenele lijene besede. Preko trdih obrazov pretorijanccv je dahnilo nekaj mehkega. Že so se jele zgrinjati sence nad Rimom. Tihera je temnela. Valerijan je -tal na bregu. Tu ob Tiberi je bilo , večer najprijetneje. tušem se je zgrinjal oddaljeni šum svetovnega središča nalik valovom, ki plnsknejo sedajpasodaj visoko na obrežje. {»opoldne v hotelu »Tivoli« k banketu. Pogrnjeno je bilo za 120 oseb. Hotelska velika dvorana je hiio okusno dekorirana z zelenjem in cvetli-eami; prevladovali sta mestni barvi Iftela in selena. Banket dela vso čast hotelu »Tivoli«, oziroma hotelirju g. Ivanu Kendi, ki je pokazal s prireditvijo fin okus. Vrsto napitnic je otvoril župan Hribar, ki je nazdravil prirediteljema kongresa tir. Lenochu in dr. Sileneuiu. Pt*ižu|»aii dr. Tavčar je nazdravil slovanskemu zbližan ju na narodno - gos|>odarskein polju. Dr. Svejk je napil žufiauu H n barju in slovanski prihodnost i. Nazdravljali no še dež. posl. dr. Novak, zastopnik mesta Prage, zastopnik Rusinov, Poljakov, Holgaurov iu Hrvatov ter v imenu gasilcev dež. posd. Turk. Med banketom je svira I oddelek »Slov. Filharmonije«. Zborovanja sekcij. Po|»oldiie ob \\ s«» začele zborovati sekeije. Zl*o rovanja so bil** zaupna. \' debatah s«» izrekle marsikatere krasne misli, ki se ImmIo gotovo prej ali slej uresničile. V sledečem podajamo le glavne poteze iz I »os veto van j. Trgovska sekcija je imela svoja (»(»svetovanja v ta namen, da priprav i resolucije za glavno sejo v |m»-nedeljek. Predsedoval je tej sekeiji ravnatelj gosp. Tv kač in jo je jako m»r»-tin» v«slil. (hI slovenskih trgov-skih (»rganizaeij s<» bile zastopane trgov-k i društvo »Merkur«, društvo s, t rudnikov, trgovsko društvo iz MariU»ra. društvo trgovskih |»*»tniko\ t M »širna in temeljita razprava se je vršila glede osnove centralne zveze trgov stva na Dunaju Po stvarnih poročilih gg. Cenoka \ (»trube. V i lema Votrulie, ravnatelja Pokornega za Cehe ter gosp. dr. XVi udiseherja za Slovence, s** je sklenilo, izreči se za nujno potrebo ustanovitve take organizacije. Potem se je razpravljalo o delokrogu take z\ e-ze. Nato je podal ravnatelj sfM»ro-banke v Trstu Pokornv dovršeno poročilo o slovanskem denarstvu. O j redn etu se je raz v il živa1 en razgovor, v katerega sta od Slovencev posegla gg. T> kač in dr. Lavš. Sklepi se ugotove pri jutrajšnjem glavnem zltorovanju. Kmetijska sekcija je zlM>rova!a <»d do im>I 7. po|m»ldne. Predsedni-kom se je izvolilo državnega posl. Mandiča. podpredsednikom ravnatelja Sedlaka. zapisnikarjem Vil. Con-peka in Ivana Rozmana; navzočih je bilo v ee čeških agrarnih poslancev, kakor starosta Dvorak, Sejk itd., ravnatelj Maša. kakor sploh mnogo uglednih za-t »pnikov slovanskega kmetijstva. V dalji se je gubil zlati pas in šumel pravljice o l»ogatem, razkošnem Rimu. Valeri janove oei so plule on«»~ stran Til»*re. jer se beli Vest i no sv»»-iee -»redi m rja hiš. V tem svetišču je njegovo s- e . . . pri njej. ki ga je vzbudila v iovo iirei»emnje in mu vdahnila san . ki so bile b»|w. kakor bi prihajale neznanega sveta 2e so s. užgale prve zve/de na nebu, ko se je spomnil na dom. Ci-ore»e in pinije m» temneh hlad je za- « i iz rek«-, zlaio na Tih—ni!, valovih je ugasnilo. rcl dan je hodil |s> mestu. še| ne- . t- k rat mimo Vestiuega svetišča in sedaj na rimski forum, sedaj na Tra janov trg Obiskal je tudi »lomači grob ob apijski cesti, kjer sta snivala ded in praded pod kanifianijskim soincem in cvetjem. Povsod so šle z Valerijaiiom sladke sanje. Postal je otožen, ko so plule njegove oči preko širne krasne Kampanije. kajti ona ni stala ob njem, ni čul ljubeznivega, čistega glasu. Kaj je s ^-stro, z materjo in očetom ! Valerijan se je napotil čez most v domačo hišo. Služabnik je peljal mladeniča v atrij. Vse tiho je bilo povsod in mračno. Le atrijski prostor je razsvetljevala mala svetilka. Tiho. oprezno je odprl vrata. Opazil je mater, ki je sedela vsa zamišljena in ni opazila prihajajočega sina. Zdrznila se je, ko jo je pozdravil. Razpravljalo se je o položaju, organizacijah, potrebah in sredstvih za zboljšanje kmetijstva. Ob zaključku odaekovega zborovanja je predsednik poslanec Mandič ostro bičati odsotnost slovenskih klerikalcev, kateri so iz strankarske zagrizenosti za i »ostavili vitalne interese kmetovalcev. Čehi, kateri so bili napačnega mnenja, da so klerikalci mogoče le odkriti prijatelji kmetovalcev, so ogorčeni obsojali postopanje klerikalcev. V splošni sekeiji je bil za predsednika izvoljen posl. Gabršček in za podpredsednika dr. Šromota. Tu so se razpravljala vprašanja splošnega značaja. Govorilo se je o gos(iodarski literaturi, o gospodarskem šolstvu, o gospodarskih razstavah itd. Danes dopoldne oh isd 9. je pro-klamacijska seja kongresa, na kateri InmIo referati posameznih referentov in resolucije. 2c zdaj pa lahko z mirno - estjo trdimo, da je kongres do segel popolii us|»eh. Višek netaktnosti. Včeraj so se zbrali v Ljubljani zastopniki vseh slovanskih narodov v Avstriji, delavci na gos|>odarskem in humanitarnem polju. V njihovih |k»svetovanjih ni bilo ničesar političnega, nasprotno, vsa njihova razmotri van ja so se vrtela okrog ene točke, kako se naj pospeši razvoj narodno - gos j »oda rs k e in humanitarne stroke med avstrijskimi Slovani. A ti Slovani tvorijo pretežno ve«* prebivalstva v avstrijski državni Jelovici. Človek hi torej menil, da mora biti tudi državi kot taki ležeče na tem, da je uspešno delo teh gospo-«larskih in humanitarnih činiteljev, čeprav so Slovani. Navadni takt bi torej zahteval, da hi deželna vlada {mi svojem odposlancu oficijalno pozdravila tako gasilski, kakor narodno - gc»s|m»«larski kongres. Toda deželna vlada tega ni storila in je s tem pokazala. «la nima niti pojma o čisto navadni dostojnosti iti kurtoaziji. Naj bi prilezlo v Ljubljano najot*-skurnejše nemško društvo. baron Schwarz bi ga hitel pozdravljati, se-ve«la za Slovane, ki tvorijo pretežno v«»čino v Avstriji, pa ima samo preziranje, de tudi dobro! Samo vprašamo barona Sehwarza, če misli, da se tudi s takim postopanjem utrjuje med avstrijskimi Slovani avstrijska misel ? Sicer pa smo napram ignoriranju <»l>eh velevažnih prire«litev s strani deželne vlade ftopolnoma rav-nodušni, ker vemo, «la ml ljudi, ki go-spodarijn na Bleivveisovi cesti, ni pričakovati ničesar drugega. Cehi — in naša vina. A gro - Merkur« je }>ovabil v nedelj«*, «lne 14. avgusta zvečer Cehe Tiho je vstala in stisnila sinovo glavo k svojim prsim. Na mladeniče-v«' las** so padal«' s«»lz«». Včeraj in danes d«»{m»l«lne ga je objokovala k«>t mrtvega. Koliko j«» pretrpela v kratkem! >^Zakaj te ni bih* takoj k meni, <* sin .* Valerijan j«* molčal, nlečica je <»blila vse njegovi* obličje. »Šel sem na apijsko cest«* h gr«*l»ovom.« d«»jal je čez nekaj časa. »In kj«> sta sestra in «mV ! »Sestra j«1 skrita pri mojem bratu v A pu le ji. oče pa je v Konstant i-n«*vi zaščiti. Tam je tu«li K lav t lij in Apicij. Postali so kristjani. Alt si čul, Konstantin se pripravlja na boj proti Maksenciju ?« < 'mino se mi ne zdi, da so zgrabili za «»rožj«* vsi j m »št en i Ijmlje. A kje je Konstantin?« »Mi še ni znano, izvem pa kmalu, ker pride semkaj sel iz Konstantino-vega tabora.« Tiho je i m »stalo v atriju. Svetilka j«* plapolala in temne sence kipov so se premikale po stenah. Maske umrlih pr a dedov so strmele v polumrak. Skozi strt »pno odprtino je gledalo v atrij nočno nebo, ožarjeno z zvezdami. Iz i m* ri stila se je čulo vodometovo žuborenje, od tam je prihajal svež cvetlični vonj. Zdelo se je Valerijanu, da je šele sedaj tu našel pokoj. Mirno je jel pripovedovati, kako je rešil sestro s svojimi tovariši in kako so ga v jeli. in druge slovanske goste v svojo zadružno klet, v kateri ima najboljša vina slovenskih vinarskih zadrug. — Slovanski gosti so občudovali slovenska vina, dosedaj niso prav vedeli, da raste na Slovenskem taka kapljica. Cehi so obljubili, da se zavzamejo povsod za uvoz slovenskih vin na Češko. Baron Sehwarz in včerajšnje prireditve« Da se je včeraj, ko sta se vršila v Ljubljani slovanski narodno - gospodarski in slovanski gasilski shod, naš deželni predsednik bor. Seliwarz od strahu tresel, kakor bilka na vodi, nam pač ni treba še po sebe nagla-šati, saj to se je moralo pričakovati po vsem tem, kar se je zadnje dni slišalo o njem. Bilo ga je tako strah, da si še z doma ni upal. Celo svoje krščanske dolžnosti, da bi šel pobožno zbran k sveti maši k nunam, kakor je to njegov običaj, to pot ni storil. Kaj bodo k temu rekli njegovi prijatelji klerikalci? Ali mu bodo dali odvezo? Da je moral prevzvišenega gosp« »da ves dan stražiti njegov telesni l>erič Gerlovič, je odveč, da bi nagla-šali. Takšnega deželnega predsednika imamo na Kranjskem. Cehi in Poljaki. Malorusi in Hrvatje, Bolgari in Srbi, ki so prihiteli v Ljubljano, l*odo pač čudne pojme odnesli domov o možu, ki v imenu avstrijske vlade gospodari na Kranjskem! Gasilske slavnosti v Ljubljani. u. Kakor smo že v včerajšnji jutranji številki poročali, so došli h gasilskim slavnostim Hrvati. Čehi z Morave in Cehi iz kraljevine Češke že v soboto zvečer. Velikanskega pomena za slovansko idejo je vsekako dejstvo, da je h gasilskim slavnostim poslal v napredno slovensko prestolnico tudi i*oljski narod svoje zastopnike. Trdno smo prepričani, (ia bo ta prvi večji poljski poset napredne Ljubljane blagodejno vplival ne samo na čim ožjo zvezo med slovenskim in ]M»ljskim narodom, marveč tudi na čim tesnejšo vez med vsemi slovanskimi narodi. Želimo, «Ja bi nastal«* meri Slovenci in Poljaki tako prisrčno in tako veliko prijateljstvo, kakor vlada med slovenskim in hrvaškim ter srbskim in slovenskim ter češkim narodom. K včerajšnjemu poročilu moramo še pripomniti, da se je za prisrčni pozdrav deželnega -poslanca. «*b-činskega svetnika in podnačelnika Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reš«'valnega društva, g. -Josipa Turka, v navdušenih bese- »Nikoli, o mati. ne pozabim te noči! Ko so pretorijanci napadli našo hišo. sem ušel semkaj in se skril za onile spomenik. Za menoj sta pritekla oče in sestra. Gledati sem moral, kako so zvezali očeta in odvedli sestro. Težko som se vzdržal, da se nisem vrgel z gidimi pestmi na Maksencijeve vojake. Ko so odpeljali očeta in Placido, sem se splazil za njimi z bodalom v roki, kakor senca. Očeta so vrgli v ječo. sestro pa so peljali v cesarjevo palačo. Tekel sem klicat, skrit v temni noči, Placidine-ga zaročenca. Zbudila sva kmalu iz spanja prijatelje. Pridružilo se nam je mnogo oboroženih meščanov, katerim je krivica, storjena od krutega nasilnika, potisnila v roke orožje. Čudil seru se, koliko se nas je nabralo. Neki kristjanski duhovnik je pregovoril celo četo sovernikov, da so nam šli pomagat, češ, da store svojemu bogu dopadljivo delo, ako ubijejo zver, škodljivo božji cerkvi. Kako so se oči svetile duhovniku, ko je podžigal kristjane na boj! Zbirali smo se na skritem vrtu nekega rimskega pokristjanjenega velikaša. Komaj smo stopili z vrta, smo zadeli na pretorijance. Bili smo kratek boj, v katerem so se osobito izkazali kristjani. Mrtvim smo vzeli obleko in orožje. Novi pretorijanci, v celi bojni opravi, so korakali skozi noč proti cesarjevi palači. Pred njimi je šla velika truma ljudi. (Dalje prihodnjič.) dah zahvalil v imenu Cehov g. Jos. M o h a e e k. Koncert v »1'nionu«, ki je bil iloločcn v soboto zvečer oh osmi uri. je postal živahen šele potem, ko so došli tudi Čehi iz kraljevine Češke, ki so dospeli v Ljubljano cb tri četrt na. deseto uro. Goste je v prisrčnih besedah v imenu Ljubljanskega gasilnega društva in v imenu napredne LJubljane pozdravil občinski svetnik T u r k. Na | sadra v u se je zahvalil za Hrvate gosp. I) i m i t r o-v i č, za moravske Cehe g. Vozah in za Cehe iz Češke praski podžupan g. J i r o u se k. Na koncertu je vladalo velikansko navdušenje. Vsi Slovani so se čutili kot eno samo veliko 11 nižino. Slavnostno s ho rovanje. Včeraj dopoldne je bilo kri »g dc-\ete ure dopoldne slavnostno zborovanje Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Mestnem domu. Zborovanje otvori k«>t častni predsednik imenovanega društva državni |»oslaiiec in žui»aii ljubljanski, g. Ivan Hribar. Predstavi magistrat nega zastopnika, komisarja g. Semena, nato pa v prisrčnih besedah pozdravi zborova lee približno sledeče: K«»i častni predsednik Ljubljanskega p r* »sto voljnega gasilnega in reševalnega društva pozdravljam vas vse. ki ste došli, da proslavite -RHetnieo tega društva. Pozdravljeni bratje iz vseh slovenskih dežel; j »ozdravljen i zastopniki nar o oa češkega, hrvaškega in poljskega! J-krcn i n. zdrav očetu slovenskega gasilstva, g. TV»her!etn. kakor tudi navzočemu podžupanu ljubljanskemu, g. ilr. Ivanu Tavčarju! Krepke ni 11 in jedrnatemu is »zdrav u so sledi-1: burni na zilar- in živioklici. Podnačelnik ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva g. T u r k se zahvaljuje v imenu društva vsem zborovalcein za tako mnogobrojno udeležbo. Pozdravlja * *« he, Hrvate. Poljake ter Slovence iz štajerske in Primorske. Kliče jim krepek na zilar in na pomoč! In dvorana je is! me vala odu-v ljenih na zdar in živ 10 - klicev. Predsednik župan Hril»ar naznani natn. da je medčasn » d«»šel tudi pr*-«U«-dnik trgovske in obrtne zbor-uiee. g. J os. lV-narčie. katerega zborovale! pozdravijo s krepkimi na zdar - klici. K l»esedi se oglasi deželni odbornik in podžiiiiati ljubljanski g. dr. Ivan Tavčar. Izvaja približno sledeče: Slavna sku|»šei»ia! V imenu « In-inskega sveta in v imenu mesta ljubljanskega prinašam i-kreno zahvalo društvu, ki ima največ- zaslug za naše mesto. Društvo fe humanitarno, stremilo je vedno za tem. da j pomaga soobčanom. Prevzelo je velika bremena mestne občine, ki bi jih sicer morala sama nositi. Zahvale niste iskali, ampak ste vedno nesebično prihiteli na pomoč, kjer je bila sila in potreba. Zahvaljujem torej v imenu mestnega zastopa in želim, ria hi prijateljstvo med gasilnim društvom in mestno občino ostalo ne-* kaljeno ne samo se 4*1 let. marveč vedrio! Na i»oiiioč! Po dvorani so zadoneli navdušeni na zilar- in živioklici. V imenu češkega gasilstva in češkega naroda pozdravita eesarski svetnik Vozah in predsednik če--ke gasilske zvcz» M a v r. Ols-ma zahvali župan Hribar ki izroči Dobertetu, Strielju in Turku zlate svetinje, dar češke gasilska zveze. Obema govornikoma se zahvali župan Hribar v češkem jeziku. V imenu Hrvatov prinaša po-/drave gosp. D i m i t r o v i e, in to 't rajši, ker smo si Slovenci in Hrvati tako blizu, da vidimo takore-•*** ilrtig drugemu v srce. Zeli, da bi -alo prijateljstvo med hrvaškim . n slovenskim naro«lom tako prisrč-iio vse čase. Zupan Hribar se govorniku v hrvaškem jeziku v imenu ga-Inega društva najpri srčne je zahvali. V imenu (»oljskega naroda čestitata k -MHetnemu jubileju Josip ^ r o k a . instruktor okrajne gasilske . *-ze v Lvovn. Za |»ozdrav se istota-zahvaJi župan Hribar v poljskem jeziku. S tern so bili pozdravni govori r oričani. Poudariti je treba, da so vsi go- vorniki izzvali s svojimi kratkimi, toda jedrnatimi nagovori in pozdravi velikansko navdušenje. Mestni dom še ni videl toliko in tako navdušenih zastopnikov avstrijskega Slovan st va. kakor včeraj dopoldne. Kadar bo večina slovenskega naroda tako navdušena za slovenstvo in za slo-v a ust v o, kakor je napredni češki narod, potem se nam pač ni treba bati za svoj obstanek. Naroda, kakor je češki, ne uniči nolieii sovražnik in kadar bo tudi slovenski narod tak k«d je češki, potem se pač tudi nam ne ho treba nikogar bati. Nato se župan Hribar v toplih )»esedah spominja bližajoče se cesarjeve osemdeset letnice ter predlaga, da ^e odpošlje sledeča brzojavka: Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo izraža oh priliki svoje -lOletnice in ob navzočnosti slovanskih gasilcev njegovemu Veličanstvu povtHlom Njegove osemdesetletnice najiidanejše čestitke ter želi, da ga bog ohrani še dolgo in dol go vrsto let zdravega in čilega * blagor avstrijskim narodom. Ob kratkem nagovoru razdeli »•ato župan Hribar častne svetinje v /i:ak izrednih zaslug na polju gasilstva. Odlikovani so bili načelnik DolsTlet. |m»dnaeeliiik Turk in |m>-mrni ravnatelj Strieelj. Nato pozdravi načelnika Dol»erleta načelnik Absae iz Karlovca za Hrvate in g. Maver za Cehe. Načelnik Dol»erlet se v prisrčnih l»esedah zahvali za d likovanje, kakor tudi za pozdrave zastopnikov hrvaškega, češkega iu -laroda. Nadalje s** zahvaljuje za venec, ki mu ga je podarilo Ljubljansko gasilno in reševalno društvo. jh»v darjajoe. da ni njegova zasluga, marveč zaslugi članov. ki s,, tr;l vedno z veseljem podpirali. Zahvaljuje s** bratom Cehom za odlični red, kakor tudi bratom Hrvatom /a častno diplomo. liosp. župan Hribar poda nato sliko o društvenem delovanju tekom 44) let. navajajoč vse znamenitejše d«»-ifodke v društvu. Končno še izjavi, na smatra za posebno čast. ila zlioruje Slovanska gasilna zvezi v slovenski Ljubljani. 2cli. da bi gasilna društva čimdalje bolj napredovala. P« m I načelnik in deželni poslanec Turk zahvali župana za spretno vodstvo slavnostnega zborovanja. Veseli ga. da je na čelu napredne Ljubljane mož. ki je bil vedno naklonjen gasilstvu. Njemu - in a društvo zahvaliti za Gasilni dom. za reševalno I k »stajo in za neštete druge dobrote in usluge. Teh zaslug gasilno društvo m* more in ne sme prezreti, ampak jih hoče ohraniti v večnem spo-ininu. Med krepkimi na zdar- in na ?*>-moč-klici se je dvorana polagoma izpraznila. Nastop društev. I'" slavnostnem zltorovanju so se vsa društva sešla na Hleivveisovi cesti, odkoder odkorakala v Zvezde* k masi. Pri nastopu se šele videlo, kako ogromna je armada gasilcev. V spre\ du .je bilo 4*2 zastav in - - *Jtl s|< riskih in hrvaških gasilnih dri* ev. N'ajšt« \ ilnejše so bila zaslona? •. kar je pač ob sebi umevno, kr- jska društva. Bilo jih je v sfirevfM 115 s približno 501)0 člani. Prišla so tudi bratska društva iz Primorske. Štajerske in Koroške. V sprevodu je bilo 11 Poljakov. 814 Cehov iz Češke, 351 Cehov iz Moravske in Slezije. 230 Hrvatov, 56 Pri moreev. *2 Štajercev in krog 5000 K ran je«* v. Po maši *>o vsa društva defilira ia pred deželnim dvorcem, kjer so bili navzoči zastopniki vlade in deželnega odl»ora: glavar pl. Šuklje, dvorni svetnik grof Chorinski, vladni svetnik grof Kiinigl ter predsedstvo Slovanske gasilne zveze. Pri nato ršečem se obhodu so bili gasilci pri-te prisrčnih simpatij, ki jih goji za nje napredno ljubljansko meščanstvo. Po vseh ulicah in cestah proti magistratu jih je spremljala nepregledna množica, iz oken pa so sipale narodne dano* cvetje in šopke na drage slovanske goste. Naj pri srčne -je je pa bil sprejet sprevod pred magistratom. Oduševljeni živio- in na # dar-k lici so pretresali ozračje iz oken pa *e je vsifialo e vetje. Tu je načelnik Strieelj pozdravil mestno za- stopstvo, zahvaljujoč se za naklonjenost, ki jo je vedno izkazovalo gasilnemu društvu. Posebno toplo se je zahvaljeval načelniku mestne uprave, gospodu županu Hribarju, kateremu se ima gasilno društvo ljubljansko zahvaliti za neprecenljive dobrote. V imenu Hrvatov je govoril Dimitrovič. Naglašal je, da je treba delati eden za vse, vsi za enega. V imenu Cehov je govoril Maver. Proslavljal je zasluge župana Hribarja. Njegove zasluge za narod slovenski, kakor za celokupni narod slovanski so neprecenljive. V imenu Poljakov se pokloni g. Sroka iz Lvova. Vsem govornikom je zbrano oltčinstvo hrupno pritrjevalo. Klici: Zivio Hribar in na zdar Hribar! so pretresali ozračje, kakor menda še nikdar pred starodavnim magistratom. Zupan Hribar se najprej zahvali za jKizdrav načelniku Strielju. V svojem govoru povdarja velike zasluge ljubljanskega gasilnega društva, ki si jih je steklo za ljubljansko mesto. Ne gasilno društvo mestni občini, marveč mestna občina bi se morala pokloniti gasilnemu društvu. Zeli, da hi ostalo razmerje med gasilnim društvom in med občino ljubljansko vedno tako dobro, kot je bilo doslej. Nato {»ozdravi g. župan brate Cehe, Hrvate in Poljake približno sledeče: Pfedevšim pozdravuji mile bratry češke, jenž v poete pfimo obdivuho-dnem dostavili se mezi nas. Statečny narod česky kračel vždy nejenom v ćele civilizace ale i v čele Ifdskosti. V dobe, v ktere veškeru u^tatni Evropa vezela^v stfedovčkem barbarstvi, jenž vpeholil ve vynalezu norimberske zde-zne panny vztyčyly „česti bratfi" bily prapor lidskosti a lasky k bližnemu. A tradice tyto z vlasti českych nikdy nevymizely. Což divu bedy, že novoveke ha-sičstvi, jehož uspešne pusobeni umožnil teprve skvely vyvin technicky, našel v narode češkem tak znameniteho pro-zumčni. Vždyt inštituce tata zaklada se na sebepovrhani, na obetavosti a nežistne lasce k bližnemu. Vytejte nam proto statni junaci ze staroslavneho kralovstvi českeho a z družne Moravy! Zvvlaszcza radnja sie, iž moge przy-witač ogniobroricow polskych uprzej-mym : czobem ! Rzadki sq stosunki po-mi^dzy Polakow i Stowienc6w; dla tego jest tym wi^ksz^ radošc nasza, že brada P61acy poslaly swojych za-st^pcow na nasza uroczytošć. Spodziewam si^, iž z perwiastkow zobopolnvch stosunkovv czsasiem roz-wyn4 sie_ stosunky codziennie ; bo Slovvia^ne tejto rzeczvpospolitej jeste-šmv przedcwszystkiem nawi4zany jeden na drugiego. Ne szukajmy brackiej milošci ni przvjacielskiego uwažania u przeciwnikow Stowiaristwa! A Tebi, mila mi braćo hrvatska, I »o susjedstvu nam najbliža i po srcu najmiliju, moj iskreni »Poinoz bog«. Kako je naša sudbina dosele bila nzko sko|K*ana. pa makar su izmedju nas }m»dizali državopravne granice, da nas tirne (»diela. tako je takodjer razvitak našeg vat roga sačtva uzko skopčan sa razvitkom gasilačtva hrvatskoga. Slovenac naš dični starina Doherlet bio je prvi promicatelj plemenite ove ideje u Hrvatskoj. Pa zato razumjevam. da ko Sv. Petra cesti pred Prešernov spomenik, kjer so se razšla. — Med sprevodom so izborno igrale »Slovenska Filharmonija«, godba iz Kranja in iz Domžal. > Zvesa kranjskih gasilnih društev« je imela včeraj popoldne ob pol petih v »Mestnem domu« svoj občni zbor. — Ker je bil Zvezin načelnik odsoten, otvori zborovanje podnačelnik Petrič s prisrčnim pozdravom zhorovalcem, zlasti Cehom in Hrvatom. Za pozdrav se zahvalijo: Ceh Vozah, Hubalek in nek Ceh iz Šlezije. Nato f»ozdravi v navdušenih besedah brate Čehe, Hrvate in Poljake načelnik in deželni poslanec Turk. »Srce vaše, je srce naše in ene misli smo in ene krvi. Vedno nam ostanejo v spominu ure, ki smo jih prebili med vami, naj ostanejo tudi vam v trajnem spominu!« Ta nagovor načelnika Turka je izzval viharje navdušenja. Nato poda tajniško poročilo tajnik T r o š t. Obžaluje, da ni med slovenskim gasilstvom toliko inteligence, kakor na pr. med Cehi. V preteklem poslovnem letu se je Zveza pomnožila za 21 novih društev, dočim se jih je na novo ustanovilo 23. Lansko leto je Zveza štela 145 društev, letos jih šteje 166. Vseh članov je v Zvezi 5124. Izven Zveze je 13 društev; upati je, da se tudi ta pridružijo Zvezi. V deželnem odboru kranjskem se je bil sklenil 3% prispevek zavarovancev', toda tozadevni zakon še ni potrjen. Storili so se primerni koraki, da se to čim preje zgodi. Društva delujejo po večini zelo marljivo. A pel uje na zborovalce, naj jih politični boji kot društvenike ne razburjajo. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da ima Zveza 2354 K 93 vin. naloženih v »Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico«, 161 K 45 vin. v poštni hranilnici in 200 K 30 vin. v blagajni. V imenu pregledovalcev računov poroča gosp. B a r 1 e, da so vsi računi v najlepšem redu, ter predlaga, da se podeli blagajniku absolu-torij. Nato omenja tajnik T r o š t ju-bilejske ustanove za onemogle člane, vdove in sirote, ki se je ustanovila 1. 1907. Ta ustanova ima zdaj 5543 K 43 vin. premoženja, kmalu pa bo narasla na 6000 K. — Nato poroča g. T ros t o pravilih okrajnih zvez in premembi pravil. Osnuje se okrajne zveze, brez ozira na okrajna glavarstva in sodišča tako, kakor je krajevno bolj primerno. Predlogi so bili soglasno sprejeti. Daljša debata se vname radi odškodnine za pri požarih poškodovano gasilsko opravo itd. Povod za to razpravo je dala papirnica v Medvodah, ki se je izkazala povodom letošnjega požara skrajno umazano. G. Lavtižar naglasa, da je imela požarna hramba iz Pirnič povodom gašenja ognja v medvodski papirnici na svojih gasilnih pripravah 3000 K škode, toda papirnica je društvu nakazala samo 320 K. Pripomniti pa je, da sta takrat ponesrečila tudi dva člana imenovanega društva in da je eden še danes za delo nezmožen. Gasilno društvo v Sori je imelo takrat 800 K škode, odškodnine se mu je nakazalo samo 230 K. Ljubljansko gasilno društvo je imelo 560 K škode, odškodnine je dobilo 228 K. Društvo v Tacnu je imelo 100 K škode, odškodnine je dobilo 32 K. Društva s temi odškodninami niso zadovoljna in bodo storila potrebne korake, da pridejo do popolne oškodnine. Nato se načelnik Doberlet spominja cesarjeve osemdesetletnice, nakar zborovalci stoje zapojo cesarsko pesem. Pri nato vršečih se volitvah so bili izvoljeni: načelnik Doberlet. podnačelnik Petrič, poslovodja Trošt, odbornika Turk in Mrhar; za Gorenjsko: Rus, Debeljak, Toman; za Notranjsko: Petrič, Maver, Smole; za Dolenjsko: Ogorelec, Tratar, Hude. Na zborovanje so došli brzojavni pozdravi gasilnih društev iz sledečih krajev: Vinica, Varaždin, Zagreb, Sleska župa iz Opave, Zlonice, Češko, Bled (deželni predsednik Schvvarz), Požega, Gradac, Mokronog, Spljet, Lvov in Gospić. Pismen pozdrav je poslalo gasilno društvo zi Frvdlanta na Moravskem. Za kratek čas. Hišina: Tukaj je pa zvonec, če bi kaj potrebovali. Fajmošter Jaka: Izvrstno! Prosim, kadar bom jutri zjutraj pozvonil, pa me zbudite, pa zanesljivo, da ne bom vlaka zamudil. Izdajatelj ln odgovorni uredniki Kasto Puitoslf msek. \ KliiMarlD jutift m »prejaae m W\ Fr. SlljKIl. JfitUL fiir večjih in manjših je naprodaj kakor tud; več HV4 se da ¥ naj Pojasnila date PotOT atetolic, metna pisarna, ikofja mlica 10. Telefon st 155 ===TBI VMnm4nmn4ainB«Uk Mirnu Ljubljanska povest. Spisal Fr Remec L »trezaje mnogostranskim željam, je podpisano založništvo izdalo ta krasni roman, kt ga je občinstvo z največjim veseljem čitalo, ko je izhajal \ podlistku .Slos Naroda*. Dejanje, zajeto iz domaćega življenja, je jako zanimivo in se razvija v minljivih in veselih, vedno interventnih prizorih do pretresljivega konca. . V Student., v skih ulicah* je Iju-tn: cn>ki roman, ki je -pi^an ;• • resničnem dugodku in ima zgodovinsko ozadje. (lanuo L irsir i XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX v X (hojam si vljudno opozoriti, da setn prevzel 9 «j- * Dnu nmnifi fm W Tiflmte zifamliia. £ § najcenejši zavod na kontinentu. X Nadalje opozarjam, da preskrbujem kula&ino Jn£ :•; W vsakovrstna posojila in kredite X 3lC kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške m menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, L nadstr. J I slovaška j« uska i ■ v Ljubljani. Prešernova ulica štev. 3. N en denarni promet znata koncem leta 1909 SIS obstoječe vloge nad S S NsIltiOBOT K, * rezervni zaklad nad 1 miliinn krta. Vsaka tapeta vlofeoesa denarji ;e aOeBOf Ota, ker je pri tej hranilnici lzkl|aftoaa fTOenaa e^OlUnneCftja s tem denanem. Vl'ge se obrestujejo po § **tz ▼sakega odbitka. Ima vpeljane elaaoaFa hf»aflilfiike m k F m elitni S) ett*«fStWO. Posoja na posestva po 5** » obresti m proti odplačilu po najmanj 1 na leto. i Jnmb-ftki tata i Ueiiata 44 mM: tatann ilia 9.7. nspitj \\mt mt' Sareiena vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pa 4' ,u „; rentni davek plačuje zadruga sama — Ssrejeaa vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Dlje posojila na najrazličnejše načine — Eavaolnm onea|alntca: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eiienatira trgovske menice — Preskrbaje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča — Izdaja nakaznice. Vaa pojasi i la se dobe bodisi nstmeno ali pismeno v zadružni pisanu. 10 trt rak lu letiM* li 9. da 12., popeli ed 3. do i ! Meso ceneje! Srni nfiKtn » luiaojaJa se bode od torka, to je 16. t. m. naprej na stojnici gosp. Žana na Vodnikovem trgu poleg Mahrove niše prodajalo meso mlade živine in telet kg. po 1 K 20 vin. Priporočata se za obilen obisk A. Anžič & K. Černe. 105 Kmetska posojilnica IjutiTjanske okolice v astmi zatožna len v Lfnbijani u tanajski cesti it. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K £3,116.121-11 upravnega premoženja................K 20,775.510-59 je hranilne vloge po 41(20|0 davka, katerega plačuje posojilnica bo efoanike. ▼ zvozi s 6okoTnim prota tik okrootajo od teo ▼loaje do šmm Maja. Stanje hranilnih vlog nad...............K 20,000.000 po l'^il'/, no amortiaacijo oll pa po a* ooaoi Haauijo | no menice po S . toei vsak dragi načrt glede amortizovanja dolga. •« t.—11. ia o* 3.—4. izroa. nedelj *t 028.405. Rezervni zaklad 1 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubliami U Detaitka gtraica: i Stritarjeva u Ho a štev. 2. 1= Dolžnost k-ga Slovreea j*, da zavarovalno pogodbo b»*di*t sa ti vijanja, ali pa proi* po*«re le pri slovanski baaki .SLAVIJI*. Podpiraj me torej (iosaae slovenski savod, da more nalaga, ki si jo je stavil, izpolniti v aajiireeei ol banka v Pragi fiaMIA** ,ma povebao ugodne ta prikladne atMaVJJn učim za zavarovanje življenja. f i ■BUl* razpolaga z mK«ik|M ceniki za l>JUISWn prMkrbl]j«n)e za atatoet, aa atataj JUKUT* JBLttUtT jumur zavarovalnica z vse-slovansko - narodno upravo. poofrtra narodna droStva, in prispeva k narod- na izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. m jtnriinat Slovenci! Oklemmo se s vsemi «K>čmi gesla: »Svoji k svojim! * Osamotvej imo se na narodno - gospodarskem polja! Ne podesnjajmo se? Bodimo odločni« mlečnost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami masčnjejo, asorajo isgiaHI. Osvobodimo se tujega jarma t 4606 3677 0 15 359785