198. številka. Ljubljana, petek 31. avgusta. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. lihaj* vsak dan, isvaemli pouedeljke in dneve po prasnicih, ter volja po polti preieman ta avitro-ocerike dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., sa Aetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 #1(1., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na iom te računa 10 kr. ca mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode uditelje na ljudskih iolah in ta dijake velja sultana cena in ticer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po polti prejeman ta četrt leta d gld. — Za oznanila te plačuje od eetirittopne potit-vrst« 6 kr., će to oznanilo enkrat tiska, 5 kr., 6e te dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopiai naj te izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo j« v Ljubljani v Franc Kolmanovej bili It 3 „gledalilka stolba". Opravniit-ro, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej bili. Telegrami „Slovenskomu Narodu". London 30. avg. „I)aily News" imajo ta-le telegram iz Gornjega Studena od 28. avgusta: Turki nijso ponavljali napada na Šibko-sotesko. Aroj-niška položenja Rusov in Turkov so ostala nespremenjena. Turške baterije nekoliko protivijo in žugajo ruskim krilom na des-nej in levcj. Rusi so dobili zadosti pomoči in podkrepljenj. Carigrad 29. avg. Sulejman nadaljuje še vedno napadanje na Šibko-so-tesko in ruske šance. ' Namyk-paša je imenovan za predsednika vojnega svetovalstva za vojaške operacije. Feterburg 29. avg. Kakor zadnja poročila od Šibke* soteske poročajo, so Turki pri svojih napadnih gibanjih uže vidno otrpneli in onemogli. Dunaj 29. avg. „Pol. Corr." poroča: Rumunska divizija, ki pri Plevni jstoji, je bila sprijela se uže s Turki in se je hrabro držala. Belgrad 29. avg. Gruie je imenovan za načelnika generalnega štaba srbske vojske. Vojska. Turki bo se v krvavih in „horaeričnih" bojih pri Šibki po devetdnevnem nezaslišanem prizadevanji upehali, in so, kakor telegram pravi, o t rpneli, da si še zmirom poskušajo Ruse izriniti iz tega važnega balkanskega prehoda. Če so res dobili Rusi, kakor londonski naš telegram poroča, dovelj pomoči, bodo se valjda tudi na dalje srečno vzdržali in cela 0 nervoznosti. (Spisal dr. Edvard Šavnik) (Dalje.) Koliko se greši dan denes v tem smislu pri narastojočej, mladej generaciji, zlasti po mestih. Otroci v mestih vidijo in poslušajo mnogo, hitro se jim vzbujajo želje in nade, ne manjka jim hvale, dobrikovanja in ljubkovanja, domišljajo si in zahtevajo veliko in po-stajejo sužnji svojih trm, poltnih nagnjenostij in strastij ; — oni doživljajo v teku življenja veliko bridkih izkušenj in prevar, njihov čut-niški stroj, uže bolehen in nervozen, zboli lehko do blaznosti. Še ocividnejše se nam prikazuje to pri ž e n s t v u. Deklico, katera je izrejena le za golo, praktično posvetnost, polasti se kmalu, ko izgine mladofat, nekaka nezadovoljnost, cmeri- turška ofenziva s premočjo ne bode ničesar Turkom hasnila, pač pa se bodo vojne stvari kmalu obrnile narobe. Ker smo zdaj devet dni s strahom in pričakovanjem opazovali zversko divje-hrabro naskakovanje in loputanje turške Sulejmanove vojske na to prvo rusko stražo, denes z nekim pomirjenjem zapišemo, da se nam zdi nevarnost odvrnena. Zdaj je bil vsak posamezni dan za RuBe velevažen. Ne le, da so pokazali, kako majhen oddelek njih vojske s smrtne hrabrostjo zna stati v hrambi proti številnemu prevosju neprijateljske moči, in kako se ne straši še tako silnega prekrižnega ognja; zdaj je bil vsak dan za Ruse važen zarad tega, da nijsta mogla turška poveljnika Osman-paša niti Meh-met Ali prej ofenzive zoper Ruse povzeti, predno so ti dobivali dan na dan več pomoči. Kakor se poroča, prestopila je naposled tudi rumunska vojska v akcijo in sicer je prišla pri Plevni Osman-paši v hrbet ali v stran in pri prvih bojih so se Rumuni hrabro držali. To nas tem bolj veseli, ker Rumune ti nemški judje in nemškutarji grdo psujejo, kadar le utegnejo. Sploh pa so se nemški Turki od „Neue fr. Presse" in od .N. W. Tagblatta" i. t. d., kateri so uže osem dni vsak dan nesramno in trdovratno poročali, da so Rusi iz Šibke vrženi, dozdaj grdo osramotili in blamirali. Kako morejo verni bralci teh nemških listov še kaj držati na njih poročila? Nemško novinarstvo v Avstriji je res strašno sprideno in lažnjivo. O ruskej gard ne j vojski se piše „Nordd. A. Ztg." iz Peterburga 20. avg.: S koncem tega meseca bode cel gardni korpus uže blizu podunavske armade, razen teške kavost in trmasta izpremenljivost; dekle pa, katera je vedno le gojila svojo domišljijo, katera se je zibala le v poeziji in sanjarstvih, ki je vedno le popevala in „rožice nabirala", ona začuti kmalu, ko pridejo leta, osamljenost, katera jej vznemirja čutnice, ona postane nervozna in histerična. Iz tega, kar smo sedaj premišljali, sledi nauk, da je trefta človeku premagati in nadvladati strasti; — čem bolj se mu to posreči, tem srečnejše in prijetnejše je njegovo življenje. Ako je človek dospel do tega, da je otel samega sebe, svojo bartieo iz viharnega morja strastij in jo dopeljal v mirno luko premiseluosti, ako je dospel do srečne dobe, ko so mu strasti le predmet psihologič-nih študij, ako je izpoznal, da je pravi blagor človeški zdrava duša in mirna vest, potem dobi življenje zanj še le pravo veljavo. Všečnost in zadovoljnost človeka, kateri je stresel strasti in zatrl poželjivosti, je podobna onej nebrigi starega vojaka, kateri sedeč za gorko pečjo z mirnim srcem in dopadajenjem čita v kavalerije, katera tu ostane, ker za njo nijso tla v Bulgariji ugodna. — V kasarnah je valed dospe h a reservistov vse živo in prepol-neno. — Prvega novembra pride zopet 218.000 novih rekrutov v rusko vojsko. — Za hrano skrbeti in na bojišče pošiljati je silno teško. Judje delajo velike dobičke. Oricijalno se iz Peterburga poroča vspešno križanje ruske jahte „Livadije" pri Varni, ki je pri Gari, na severno-iztočnej obali Črnega morja turšk monitor v zrak strelila. In Turki so se tako ha h ali s svojo Moto! Amerikanski vojni dopisnik Mac Gan, ki je bil uže v več vojskah kot dopisnik, popisuje boj pri Eski-Zagri sledečimi besedami: Na strani Rusov je bilo v Eski-Zagri in okolo nje, z Bulgari vied, 3000 mož; na te so padli Turki s 30.000 možmi. Rusi in Bulgari so se borili kakor levi, čemur je dokaz to, da so a« celih osem ur proti desetkrat močnejšemu sovražniku branili. 830 mož in 30 častnikov je pokrivalo tla. — To spričevalo, dostavlja dopisnik, dajo Rusom in Bulgarom brez najmanjšega pretiranja lehko vsi dopisniki, kar so nekateri uže tudi storili. Nič združenja!? V jednej zadnjih številk „Slovenskoga Naroda" smo v posebnem članku odgovarjali nečemu „Slovenčevemuu dopisu iz Štajerskega in ob jednem rekli, kako je mogoče, da bi se dva večja slovenska lista zjedinila, to je, da bi se „Slovenec" združil s »Slovenskim Narodom" v en sam slovensk dnevnik. Povod temu našemu razgovarjanju je bilo uže prej privatno ugibavanje, katero je popolnem dobro in resnično naglašalo, da Slovenci smo še premajhen narod, da bi mogli dva dnevnika, ali časnikih, kako ljuto se bijejo „narodi tam doli na Turškem." Omeniti hočem pri tej priložnosti še nekaj navad, katere nain je donesla civilizacija in katere so važne za čutniško žive-nje. Ako se oziramo na ženski spol, navedem le, da čepi vedno in vedno po izbah, pije namesto dobre kave cikorijuo vodo, prebira romane, Čenčari v cirkljih redkozobnih tereijalk, pritrdili mi bodo bralci, da te in enake navade gotovo nijso sposobne pripomoči, da si organizem po fizijologičnih postavah priredi čvrsto kri, dobre soke, da si pomnoži telesno moč, razvedri srce in izčisti pamet. Ako se žena navadi še zaužitka alkohola, ako jo dotira do tega revščina, kruhoborstvo ali razuzdanost, potem nij le nervozna, ona je v velikej nevarnosti, da zblazni, ker iz te male navade nastane razvada, iz razvade bolezen, katera se poloti pri ženstvu v 13 odstotkih čutnic, inožgan ali razuma. Druga navada, katera, ako postane dva večja lista lehko vzdržavati v tako dobrem stanu, kakor želimo. Na vse to odgovarja zadnji list „Sloven-čev" s sledečim poročilom: ,0 zjedinjenji slovenskih listov imeli so pretekli teden tu bivajoči duhovniki razgovor, pri katerem se je pokazalo, da to zjedinjenje bo ne da tako hitro in tako lehko dovršiti, kakor se je mislilo. Vsi so bili tega mnenja, da se zamore zjedinjenje dognati le na podlagi skupno osnovanega programa, v katerem bi morale sprejete biti vse točke dosedanjega programa raznih Ihtov. Ravno to pa prizadeva največjo težavo. Mej tem, ko hoče .Slov. Narod" ohraniti svoj dosedanji program in v dotičnem članku v št. 191 povdarja le skupni boj zoper ponem-čevanje šole in skupno prizadevanje v narod no-go spo d a rs t v enem oziru, cerkvena in cerkveno politična vprašanja prepu-stivši „Danici", ter obljubivši ogibati se onih stvari, ki bi utegnile te ali one kroge žaliti, zahtevajo vstanovniki „Slovenca", da bi moral novi list, če hoče, da ga bode duhovščina podpirala, pozitivno obravnavati vsa vprašanja, ki jih hoče „Narod" prepustiti „Danici" in se glede šole ne samo potegovati za to, da se ne ponemči, ampak da se ohrani tudi na podlagi krščansko-katoliški. Ker se mnogi duhovniki, katerim se je mudilo domu, zborovanja nijso mogli udeležiti, se je sklenilo, da se bode duhovščina vsake dekanije o tej reči še enkrat posvetovala in konečno določila, kako in kaj." Potem tacem nij nič! A mi lahko čakamo! In razmere, ki so modrejše, nego ljudje, — naša narodna ideja, ki je mogočnejša, nego razni mi vsi, dostikrat malostni njeni nositelji, te bodo nam same prinesle, kar zdaj nijsmo po dogovoru dosegli. Prebili in prestali smo mi pri „Slov. Narodu" najhujše in hude čase, zdaj smo tako daleč, da se nam za obstanek narodne žurnalistike nij več bati. Zboljšali in poveli č al i bi jo pač lehko in bi jo radi, radi bi jo zboljšali narodnej našej slovenskoj stvari za ljubo. Če pa nekateri nečejo pomoči, če Še na vse zadnje rajši podpirajo dvomljive nemške konservativce, — ne ostaje nam dru-zega, nego moževsko vstrajati in delati z dosedanjimi močmi in z zaupanjem, da bode v prihodnjosti boljšo, kadar doraste mlajša ge- neracija. Saj uže zdaj vidimo, da je za naš list od leta do leta spet bolje. „Da se zamore zedinjevanje dognati le na podlagi skupno osnovanega programa", pravijo gospodje. Programa! Kateri narod je koval uže več „ programov", nego mi Slovenci?! V Mariboru, v Celji, v Ljubljani, v Bledu, po vseh taborih, po vseh živečih in uže v Bogu zaspalih slovenskih novinari je vse polno bilo slovenskih programov! Pa jih še nemarno dovolj ? Ali nij naše pisanje, naše delovanje, naše skupno agitiranje pri zadnjih volitvah programa dovolj ? NaS program je sila kratek: Delo za vse uvete obstanka in razvoja našega naroda na slovanske j podlogi. To nam je vsem skupno, kdor če delati še za to ali ono, svobodno mu bodi, če več dela, večja mu zasluga pred Bogom in pred ljudmi. Če dovolite, mi smo včasi slišali, da se zjedinjenje dveh, ki prej nijsta bila jedina, navadno in najlepše tako zgodi, da vsak nekaj postranskega na stran ali za drugo raz-govarjanje pušča, oba pa se skupno poprimeta tistega, kar je obema vzajemno, skupno. Pri nas je to boj zoper germanizem, ali nemški liberalizem in za naš narodni značaj kot Slovani. Od nas se pa terja podvrže nje, ne zjedinjenje po dogovoru; od našega lista bi se terjalo, kakor gori stoji zapisano, da bi „vsa vprašanja," katera mi prepuščamo „Danici," potem „morali" obravnavati. To pa ne pojde! To je preveč zahtevano, „Danica" rohni včasi še na naše slavjanske brate Ruse; iz Bulgarije smo uže čudne neslovan-ske stvari brali v njej; o necih čudežih pri boleznih, katere verovati od nas ni katekizem ne zahteva; dalje napade na narodno zjedinjeno Italijo, na republike, na svobodo, itd. A, to in tako da bi mi „pozitivno" pisati „morali," — to ne ide. S tem bi mi, v čast našim dosedanjim podpornikom, naročnikom in bralcem bodi rečeno — Bvoj list uničili, ker bi stare prijatelje izgubili, novih pa malo, in še te nezaupljive pridobili. Sicer pa konstatiramo, da je sam „Slovence" v svojem dopisu iz Štajerskega priznal, kar se prej včasi nij hotelo priznati, da „Slovenski Narod" nij nikdar proti veri pisal. Mi to zopetno naglašumo. Da, in če hoče ta ali oni bogoslovski učenjak nam po- slati kak temeljit cerkveno-politični članek in se podpiše, mi bi ga priobčiti se nič ne branili. Slovenski edini dnevnik bi lahko tudi predal imel za resne članke, o katerih bi ne terjal od vsacega bralca, da mora prisezati nanj. Le preveč naj so ne terja od vsacega. In necessariis unitas! Mi smo z več slovenskimi duhovniki rodoljubi govorili poslednji čas, ki so rekli, da 80 z našim listom zdaj, kar je domača polemika prestala, popolnem zadovoljni. Število teh se bode množilo, ko bode vidno, da bo-demo mi po svojem zdanjem narodnem pota dalje hodili. Prijatelje svoje in prijatelje slovenske stvari pa prosimo, naj nas in stvar našo materijalno in duševno še na dalje podpirajo. To smo kratko hoteli omeniti, zlasti, ker so uže celo tuji listi o stvari govorili (to 80 ve, mnogo fantazije zraven resnice). Polemizirali dalje o tem predmetu z nikomur ne bodemo. Politični razgled. V Ljubljani 30 avgusta. V gnliikevn deželnem zboru se Je adresna debata baje zaradi ovir pri tiskanji, ali prav za prav na višji ukaz, za nekaj dnij odgodila. Namestnik grof Potočki je dobil baje od ministerstva ukaz, zbor takoj razpustili, ako bi kaj Rusiji sovražnega sklepal. Adresna debata se ne sme dopustiti, nego Bamo opravljenje deželnega proračuna. Vlada t. j. dvorski krogi nečejo^te adrese, ker je Rusiji sovražna. w TniaBje ve. Prejšnji tnt-iki minister vnanjih poslov, Savfet-paša je imenovan za justičnega ministra na mestu 1 lasi tu-paše, ki je postal sena-tovi predsednik. — Tudi se poroča, da je veliki vezir Mithad-pašo pozval v Carigrad, kar je pa še nepotrjeno. Tudi denašnji naš tele-* gram poroča premembo v turškej vladi. Torej v Turčiji nij nič stalnega. Sir Northcote je v imenu amgMeSk€ vlade zopet ponavljaje zatrjeval te dni, da Anglija ima politiko mini, da bode nevtrali-teto držala, sicer pa želi konca krvavega boja. Sklep ffutncosiee vlade, Gambetto zavoljo njegovega govora v Lille pred sodnijo klicati, vzbudil je veliko pozornost povsod, posebno mej republikanci v deželi. S tem postopanjem se Mac-Mahon ne bo prikupil. Mtteiijfttiski uradni list prinaša kraljev ukaz 25. t. m., v katerem se naroča Rim utrditi. Italijani se torej na vse pri-godke pripravljajo. Prepolni želodec trpinči čutnice in iz-buja v duši jako mučilne občutke, človeka se polastita nekaka tesnoba in nemir, on postane nezadovoljen sam s soboj in 8 svetom, je naglo jezen, čmeren, zabavljiv, sodi o drugih nepremišljeno in nepravično, in hvala, ako v takem položaji ne stori ničesar, česar bi pozneje popraviti ne mogel. Nervoznost sedanjega naobraže-nega sveta izhaja mnogokrat iz relativno preobilega použitka kave ali čaja. Kava in čaj kasnita se svojim „empyreumom" prehitro menjavo organične snovi in z alkaloidoi „ka-foinom in Theinom" dražita čutnice; kdor tedaj hoče piti kavo ali čaj brez škode za svoje čutnice, mora skrbeti za zdatno, dobro in tečno hrano; kdor pije cikorijno vodo in slabo živi, postane nervozen, in kdor na večer pije le čaj in prigrizuje presušeni kruh ali „cvibak", ne kaže mu nič boljšega. Znan mi je o slabem vplivu preobilo zavžitega čaja sledeči slučaj: strastna, moti človeško pamet, je igra, jaz menim hazardno igranje. Strastnega igralca poloti se omamljenost, on postane nesposoben za duševna dela, čutnice so mu zelo razdražene, polasti se ga splošna bolehavost, vrti se mu v glavi, vidi iskre, šumi mu po ušesih, začne bljuvati, in kaže druge še nevarnejše simptome, da mu je skaljeno duševno življenje. — Še hujši je vpliv strastnega igranja za žensko, ker jej odvzame vse, kar je pri ženi lepega in plemenitega in razvije najzlobnejšo Btran ženskega značaja. Ozka zveza animaličn^ga organizma b čutniškim strojem in duhom terja tudi, da premislimo vpliv hrane na čutniško životarenje. Sedanji rod, kakor je postal sicer luksu-rijozen in gizdaven, postal je tudi izbirčen glede hrane, — dokaz temu množica knjig o ume-teljni kuhariji. Odgovorilo se mi bo morebiti iz kroga krasnega spola: zakaj pa delamo in se trudimo toliko, da pripravimo dobra in okusna jedila? Da zadostimo nervoznej koČlji- vosti Bvojih soprogov, sinov, strijcev in svakov in kar je še družin tacih družhinskih veljakov. — Naj bo uže temu, kakor hoče, resnica je, da se dan denes ozira več na užitnost hrane, kakor na tečnost. Te dve potrebni lastnosti hrane bi se sicer lehko zvezali, ko bi se komu posrečilo, vedno razširjajo čemu ubožanju zapreti vire. Ker je pri večini ljudij dandenes zaslužek prepičel, da bi si nadomestili po delu porabljene moči z dobro, tečno hrano, da bi 86 svojimi malimi dohodki redili še družino, prisiljen je človek poseči po cenejšem, pa manj zdatnem zavžitku. Ako si človek želodec napolni se slabo hrano, ako so se prebavni organi trudili izvleči iz nje ono, kar morajo asimilirati organizmu potrebnej snovi, potem se ti organi lehko utrudijo in ne morejo odpraviti neprebavljivih ostankov, kateri zaostajejo v čreve-sih, se začno razkrojevati, tako, da kislinski gazi napihujejo Čreva, kalijo človeku dobro počutje in vznemirjajo čutniški stroj. Dop 181. Iz tr>.a*k«» okolice 27. avgusta [Izvirni dopis.] Do nas Slovanov nijso imeli dunajski židovski Časniki uže od nekedaj posebnega nagnenja, zdaj pa, kar so začeli b r a t j e Rusi sveti boj za osvobojenje balkanskih Jugoslovanov, uže ne ve ta podkupljena časnikarska druhal več, kako bi svoj gnjev in strastno sovraštvo do vsega, kar je slovanskega, izrazila. Lani je v tem obziru „velik zvonec" nosila Židinja „N. Fr. Presse", vsled £esar smo jo Slovani tudi „novo mohamedanko" imenovali, letos je našla zvestega Ijub-ceka v „demokratičnem (1!) organu" „N. W. Tagblatt". Ta „novi mohamedanec" je šel popolno v turški tabor. Ko so Rusi še v Umnimi ji bili, je imel ta list v ruskem taborn za glavnega korespondenta znanega češkega novinarja Lukeža. Pa prišli so drugi časi, Lukež je izginil in njegovi dopisi so utihnili, a toliko bolj kričeči so postali dopisi iz turškega tabora, kateri so tako ,,a r d a h a n s k o - laŽnjivo" pisani, da, če bi bila le desetina resnice na njih, bi moral uže zdavno turški polumesec na petrogradskej stolici blesteti. Koliko da je tem dopisom verjeti, to je njih pisatelj sam večkrat pripoznal, rekoč, da se mu je v turškem taboru pod kaznijo se smrtjo zažugalo, da mora o turškej armadi le pohvalno pisati; objektivna pisava mu tedaj nij dovoljena, če bi jo tudi sam želel. Iz tega vira pa zajem -)je uredništvo svoje znanosti, katere potem v uvodnem članku in spisu „vom Kriegsschau-platze" svojim čitateljem podaje. Če je uže originnl lažnjiv, koliko bolj pa še te uredniške kombinacije, katerih podloga je le srd do Slovanstva. Odtod vedni krik in vpitje o „panslavizmu", „ruskih zverstvih", itd.!!! Zastonj bi bilo iskati onih uzrokov, zakaj da ti ljudje svoje nazore tako hitro spreminjajo, a vendar si upam trditi, da bi oni gotovo vse drugače pisali, če bi jim bili Rusi kako stotino rublje v v dar poslali. Jezi pa tudi menda te ljudi mnogo, da Rusi nobenega tujega korespondenta v svojem taboru ne trpe. „Slovenski Narod" in drugi časniki so lani večkrat svetovali, da naj so „N. Fr. Pr." iz narodnih krogov izključi, ker tako lažnjivo zoper Slovane piše. Letos je našla vrednega pajdaša v dunajskem „Tagblattu", ki se je do sedaj mej omikanimi Slovenci mnogo čitah Zato smo sklenili okoliški Slovenci, ki smo bili nanj naročeni, ga popolno popustiti; naročili se bodemo rajši na „Fremdenblatt", staro „Presse", ali na kak drug objektiven nemšk časnik. (Prav. Ur.) — n. Is Šmarju na Vipavskem 28. avg. [Izvirni dopis.] Potovaje s prijateljem po le-pej Furlanskej, sem si mej drugim tudi grof Laturjeve izgledne vinograde v Rusiču ogledal. Tu vidi človek vspeh umnega kmetijstva. Žlahtne sorte trt, kakor: renski in italijanski rizling, burgunder, bordeaux in dr. po umnej odgoji, pridnem oskrbovanji in žvepljanji kaj bogato rode. Mej tem, ko druge nežlahtne sorte, zanikrnost in nevednost niti truda delavcev ne poplačajo. In prav zato bodo letosFur-lani razen Krminčanov (v okolici krminski je grozdje prav lepo) kaj piškavo trgatev imeli. Izneverila se jim je pa tuli, kakor ve-čim okrajem naše mile Avstrije, narava sama. Okolo Dvina, Turijaka, Akvileje, Fiumicella, Gradiške je vse toča poklestila. Drugi glavni pridelek, turšica, pa lepo kaže. Tretjega dne svojega potovanja stopiva na slovenska tla — v prekrasna Brda. Bila je ravno nedelja in v večin srenjah (v Medari, pri Št. Lovrencu, Gonjačah) naroden ples. Ker je imel moj prijatelj pri Št. Lovrencu znanje, greva tedaj tje, kjer sva bila prav uljudno sprejeta, posebno pri gospe JakončiČevej in gospodu Erzetiču, za kar se najtopleje zahvaljujeva. Tu se udeleživa narodnega plesa in še le drugi dan — ponedeljek — dalje odlaziva. Iz tega, kar sem v Brdih videl in slišal, moram reči, da Brici napredujejo v kmetijskem in narodnem smislu. Gibati so se začeli v umnem kmetijstvu in zavedati svojo na rodnosti. Iu prav to je najsigurnejša podlaga, na katero se more vse drugo zidati. — Brici bodo imeli letos po vsem slabo letino Glavna pridelka sadje in vino sta odtegnila njihove bogate zaklade. Brda zapustivši, podava se proti Gorici, kjer se v petek, t. j. 24. t. m., slovesne sv. maše v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, pri katerej je društvo „Slavec" pelo in po poludanskega „Slavčevega" koncerta v Kata-rinijevem vrtu udeleživa. O tem bodemo kaj več v „Soči" slišali, ali pa vam je uže kdo drug pisal. Drugi dan, t. j. 25. t. m., hodim (moj prijatelj je ostal v Gorici) po Vipavskem in v nedeljo po Krasu. Žalostno potovanje ! Spomladni mraz, trtna bolezen in pozneje toča je vse totalno pokončala. Zadnje upanje stavi ubogi Vipavec v ki-savo (zelje, repa); Kraševec v ajdo. A še to žuga uže dolgo trajajoča suša pokončati. Po šibkih njivah je uže deloma pokončala. Ajdo žanjejo — prešičem, turšico pa — govedi. Zadnje smokve (fige) in breskve so lepo kazale, a sedaj padajo radi suše raz drevesa. Če je o^tal kak grozdič, sedaj vene in se suši. Kjer bi imela hiti kaka repa, žuga na tisoče gosenic pokončati jo. Prežalostna bode zopet letos za kmeta, posebno za uboge delavce. Niti dela, da bi si potrebnega živeža prislužili, ne bodo dobili. Mej premožnejšimi se sliši, da se ne splača delavce najemati, kar jim je po vsem opravičeno v tako žalostnih časih. Popotnik. Ik Iftimitfit 28. avg. [Izv. dopis.] Slavjansko pevsko društvo napravilo je zadnjo nedeljo izlet v prekrasen Pressbaum na zahodnej železnici, kamor je bilo od svojega častnega uda gospoda Srpka na vilo povabljeno. Krasno je bilo jutro, ko smo v mnogoštevilnem društvu uže zgodaj odrinili na zahodnej železnici. Ne bodem na široko opi-8aval prekrasnega kraja, kamor.smo došli, tudi ne petja, govorov, napitnic, posameznih prizorov, o zabavanji društva, kako je neizmerno dobro dišalo pilzensko pivo, kako pečenem in svinjina itd. itd., opomnil bodem le, kar sera v velikem tem društvu priliko imel opazovati. Bilo je v društvu več elegantnih čeških dam, gospodičin. A kako lepo so vse te dame in otroci „muliviliupo č«ški. Ne jedna nemška beseda nij se izmuznila iz nvežnih ustic. In opozoril me je tudi navzoč Slovenec na veliko razliko mej slovenskim in češkim žen-stvom. Koliko se na Slovenskem nemščina lomi najbolj od „narodnega" ženstva, kako se v slovenskih društvih na slovenske j zemlji na škodo slovenščine šopira nemščina. Bil sem v mnogih elegantnih ro-dovinah na Štajerskem in Kranjskem, kojih očetje in matere so vneti za svoj rod, mej so-boj govore večjidel po nemški in njih otroci se prej v vseh jezicih vadijo, nego v slovenščini. In nasledek je ta, da mej srednjim stanom in elegantnim slovenskim svetom, kjer ima prvo mesto še zmirom nemščina, nij one rodoljubne kreposti, ki se je toliko nahaja mej Čehi. In Čehi na Dunaj i so v tem oziru Slovencem na Slovenskem lehko lep izgled. — Gospe in gospodu Srpku pak Mladi mož, rahle konstitucije, prišel je k profesorju Kornerju, jako čislanemu in slove-čemu zdravniku v Gradci si pomoči iskat in je tožil, da se ga je uže nekaj časa sem lotila čudna klavernost in otožnost, za katero on ne more uzroka najti in katere ne more več dalje prenašati, ker se boji, da bi se ta ne razvila v popolno melanholijo. Použiljeuže veliko zdravil, a vse mu nijso nič pomagale. Izpraševaje ga, našel je prof. Korner kmalu, da mladi mož pije veliko čaja na dan. „Opustite čaj," glasil se je zdravniški svet, bolnik je ubogal in se kmalu boljšega čutil. Slučaj nanese, da nekaj tednov pozneje temu bolniku pošlje jeden njegovih prijateljev za darilo čaja najboljše kvalitete. Bolnik skušnjave nij premagal in še tisti in prihodnji dan jako veliko izvrstnega čaja použil. Otožnost in klavernost sta se takoj povrnila, izgubil je spomin, tre-Bel se na vseh udih, najmanjši nemir je vzbudil v njem veliko razburjenost in trpinčile so ga še druge čutniške težave. Tieba je bilo zopet zdravniške pomoči, katera je bila vspešna, ker je bolnik izpoznal, da je jedini in pravi uzrok njegove bolezni preobilen zaužitek čaja, katerega je opustil in popolno zdravje zopet pridobil. Enake slučaje bi tudi o vplivu kave lehko navedel. — Čem bolj se širi revščina, tem več se porabi kave, tem bolj se materijalno stanje družine slabša, tem večje so posode, v katerih se pripravlja kava, katerej se s časom pridruži še alkohol. Kako pa je z drugo hrano V Ali hasni organizmu bolje mesena hrana, ali Čisto vege-tabilična, ali mešana V Po tizijologiji je toliko dokazano, da animaličen Živež prebavne stroje več draži, kakor vegetabiličen, da pa v ena-kej meri použit prvi popolnejše in hitrejše nadomesti porabljeno snov, dalje časa in bolj gotovo ohrani moč, kakor vegetabiličen. Pri [odgovoru na prejšnje vprašanje se morajo v poštev jemati navada, klimatične razmere, rokodelstvo in konstitucija posameznika; nervozen lehko postane vegetarijanec, kakor tudi oni, kateri uživa po večini mesna jedila. Najbolj vplivne glede hrane so klimatične razmere; — kdor hi se hotel preživiti na Laplandskem z jabolčnimi krhlji, ali v Španiji z ribjo mastjo, kdor bi užival v izhodnjej Indiji le meso in bi si hotel ohraniti svoje telesne moči v Rusiji le z rižom, razdrl bi s časom gotovo normalno življenje svojih čutnic, postal bi nervozen. Enaka se godi delavcu, kateri dela na dan po 12 ali več ur, in se mora s krompirjem in žganjem preživiti. Ravno tako je tudi Škodljiva kočljivost in izbirljivost v hrani; ako človeku, kateri je razvadil svoj okus z dišečimi koreninicami, ne prideneš k vsakej jedi tacih dišav, pravi, da ne more jesti, da jed nij zaužitua, in dokaže s tem, da nij le razvajen, teuiuč uže nervozen. (Daljo prib.) izrekam najtoplejšo zahvalo za gostoljuben sprejem in vrlo pogostilo. Poljsko delavsko društvo „Silau irnelo je 5. avg. zborovanje, kojega se je udeležil znan poljsk emigrant grof Ladislav Plater, in pri kojem je tudi poljsk publicist Vladislav Golimberski imel predavanje. Zgodilo se je, da se je v tem dmštvu mnogo zabavljalo tre z Rase, da protestirajo proti ruskim „krutostim*tt ter so tudi javno proglasili vsa-cega Poljaka, ki bi imel simpatije do Rusov, za izdajalca itd. Dunajska policija pak je radi tedga poljskega neumnega zabavljanja nu Ruse — društvo razpustila, kar sicer res nij preveč škoda. Poročal sem vam o policijskem preiska-vanji pri predstojniku necega katoliškega zavoda. Ker dotičnega nij bilo na Dunaj i (radi bolehavosti bavil se je bil v toplicah v Ea-denu) je policija njegovo stanovanje na Dunaj i strogo preiskala, a potem ga celo na deželi pohodila ter v veliko njegovo začudenje vse škrinje in omarice preobrnila. In našla je : jeden katekizem v rusinskom jeziku, molitveno knjigo tudi v rusinskem jeziku in s cirilico pisano pridigo (dotičnik je namreč rusinsk duhoven), ter to vse konfiscirala. Policist nij ruskih črk znal čitati, zato je pa takoj nepoznato si tiskanje in pisanje v cirilici imel za „revolu-cijonare" knjige in brošure. Avstrijsko patrijotično pomagalno društvo izdalo je oklic za ranjence ruske in turške v 8edanjej krutej borbi. Uže se je nabralo fi&rpije, vračil in denarjev in odposlalo se je na dotična mesta. Nedavno je tukajšen nemšk časnik prinesel opis osode necega slovenskega vseu-čeliščnika. Janez Jekovec, doma iz št. Vida na Koroškem podal se je brez podpore na Dunaj. Bil je uže več let na tukajšnjem vseučilišči ter se je z lekcijami prebil življenje in plačeval za študije. Nesreča hoče, da je bolezen, ki jo je imel od rodu, izbruhnila. Nij si mogel pomagati. Bil je več časa v bolnišnici. A nij ozdravel. Iz bolnišnice bil je šel zopet na lastno stanovanje — a od tod je izginil, da se ne ve kara. V obče se sluti, da je morebiti pripetila se mu nesreča pri Dunavu ali kje drugod. Siromak bil je v obupnem stanji — brez podpore — bolan. — Ako se Srbija poda v boj, ho£e več mladih tukajšnjih Slavjanov ustupiti v legijo srbskih prostovoljcev. Če ima tudi zdaj Turčija nekaj več sreče, nego Be je mislilo, vendar prevladuje vseobče prepričanje, da bode končna zmaga vendar slavjanska. Radovan Perunov. Domače stvari. — (Seje mestnega zbor a 21. t. m.) se je z županom udeležilo 20 odbornikov. Župan se spominja odlikovanja deželnega glavarja in mestnega odbornika viteza Kalteneggerja in povabi zbor, da v priznanje vstane. — Čuvajem na gradu so zvikša letna plača od 280 na 300 gold. — Poročilo, da se je Marija Krašner za definitivno učiteljico potrdila, se vzame na znanje. — Učitelju Andreju Pra-protniku se dovoli povikšanje stanovniuo za 80 gl. — Letna poročila mestnih šol se vzamejo na znanje s pristavkom, da naj se tudi poročilo okrajnega šolskega nadzornika mestnemu odboru daje na znanje. — V realki se dovolijo nekateri popravki in nekatere nove lzdatelj m urednik Josip Jurčič. naprave. — Katehetu mestne šole na mahu g. Kilarju se letna nagrada od 30 gold. po-vikša na 50 gld. — Glede preustroje tivoljskih njiv v travnike se to v principu sprejme, ponudba Činkeljnova, da bi to delo izvršil, se pa kot preveč neugodna zavrže, magistratu pa se naloži za to skrbeti, da tivoljski komite reč vzame v pretres in mestnemu odboru poroča, kako da bi se reč najlaglje in najceneje prestrojila. Poročilo, da ministerst\o nij uslišalo prošnje za povrnitev nekaterih stroškov za mestno policijo, se vzame na znanje. Za siroto J. Čiča se dovoli prepis letne podpore 12 gl. En diurnist se sprejme za 3 mesece. Sprejem za posipanje mestnih cest potrebne šute za 4375 gl. se dovoli. Prošnja stavbene družbe in Alojzija AValdherra, da bi jima v Knafeljuovih ulicah ne bilo treba narejati ob svojih hišah kamenitoga tlaka, se usliši s pristavkom, da morata za zdaj napraviti ma-kadamiziran hodnik, če bi se pa ulica kedaj vezala s Šelenburgovo ulico, da bosta morala napraviti kamenit tlak. — Kanala v Krakovskih in Razpotnih ulicah vzela se bosta v delo precej, kanala na Cojzovein grabnu in v Trnovem pa ne bOBta sprejeta v proračun za 1. 1878. — Nekemu ribiču naložena kazen, ker je bil prestopil postavo, ki prepoveduje pred določenim časom reči kupovati, se odpusti. — (Suša.) Od vseh krajev je tožba, da je strašna šuša, ki škoduje ajdi in polju sploh. Tu v Ljubljani so uže nekateri vodnjaki usahnili. — (Tatii,) ki je okradel one dni v g03-podskej ulici črevljarja Volto, je policija uže dobila. Zalomil se je bil namreč ponarejeni ključ v ključanici; nesli so ga potem okolo vseh ključaničarjev in eden od njih je povedal, komu je ta ključ naredil. Tat ne taji in se izgovarja b tem, da je žena bolna in in da mu je otrok umrl; pa je potreboval denarja. Tat je znan pisač. — (Čuden komandant.) Piše se nam od tod 30. t. m. Denes o pol enajstih dopolnilne je Šla kompanija lovcev z vaj domov po cesti mimo „Zvezde". Mej gledavci je bil tudi zamazan črevljarsk učenec. Ko vojaki mimo njega pridejo, zaupije dečak na debelo in prav po vojaško: „Halt!" In res se ustavi okolo 40 vojakov, ki so menda tako zmešani bili, da nijso vedeli da se pred komando vselej postavi še ime oddelka „Com-pagnie, Zug" i. t. d. Poredni bosonogi komandant pa je šel, kakor bi se bil kje iztrgal, pa je bil menda vendar vesel, da se je na njegovo povelje ustavilo toliko odrašenih mož. — (Cvetoča jablana.) Iz Št. Petra na Notranjskem se nam piše 29. avgusta: Na tukajšnjem šolskem vrtu cvesti je jela komaj sežen visoka jablana, katera je imela na pomlad samo par cvetov; a sedaj, koncem meseca avgusta, ima nad dve sto lepih cvetov po malih vejicah. No, letošnji sv. Miklavž bode lahko jabo lka kar z drevesa delil. — (Velika kmetijska tombola) bode dne 8. septembra t. 1. to je, na malega Šmarina dan v Vipavi. Osnuje jo vipavska kmetijska podružuica. Dobitki bodo sledeči: 1. amba, zbirka sadjerejskega — cepilnega orodja, vrednost 0 gld. 2. terna, ročni stroj za turšico žuriti, vrednost 8 gld. 3. kvaterua, zbirka kletarskega orodja, vrednost 12 gld. 4. činkvina, grozdni mlin in mreža za grozdje robijati vrednost 25 gld. 5. Tombola, železni Vidačov plug vrednost 40 gld. Karta za tom- bolo stala bode 20 kr. S tombolo v zvezi bode razstava in poskušinja vin deželne vino-sadjerejske šole na Slapu, in razstava v Vipavi rastočih sort grozdja. Vse to pa v Vipavi. Zvečer bode v čitalnici gledišna igra, pevska produkcija pevskega društva „Slavec" in ples. K obilnej udeležitvi vabi p. t. občinstvo Odbor kmetijske podružnice vipavske. Kazne vesti. * (Požar.) Trg Tahava na Češkem je 25. t. m. pogorel. V kratkem času je bilo 120 hiš v pepelu. Nesrečni pogorelci so komaj nagi život rešili. Pravijo, da je kaj malo njih zavarovanih. Cesar je pogorelcem podaril 4000 gld. * (Nesreča.) V Zeptavi na Moravskom je baron Klein ustrelil po nerodnosti nekega kmeta, ki je oče šestero otrok. * (Posebnost.) Te dni so v Prago prinesli žlahtno jablano, ki raste v kadi. Polna je najlepšega zrelega sadja, druge veje pa cveto. * (Zastrupljen.) V Lički je nek gospod zažigal cigaro, pa mu je glavica od klinčka padla na roko, ter ga spekla. Mož se na majheno rano nij oziral, a roka mu je začela otekati in zdravnik je prišel prepozno. Mož je umrl, ker se mu je kri zastrupila. M fatalen oi>ruvui*tv»: Goap. M. K. v Planini. Vsak poštar iuia p<> postavi pravico, za zahtevano donašanjo časopisov v hišo od dotičnoga naročnika pristojbino 1kr. za vsak list za col mesec naprej pobirati. — Za plačano pnstojbiuo ima dolžnost, do se zahteva, potrdilo napraviti. — To smo zvedeli pri tukajšnjem poštnem uradu, sicer se lehko obrnete sami do c. kr. poštne direkcije v Trstu. _____ „ . 28. avgusta: Evropa t BrUH iz Tr«ta. tri Mlonui VVerner iz Dunaja. — Lavrič iz Nove vasi. — Obveger iz Dunaja. — Sclnvach-hofor iz Trst«. — Lohuer iz Dunaja. — Goldener iz Gradca. — VValcher iz Dunaja. — Mazzoti iz Trsta; — Steska iz Litije. Pri Mulići: Rosenborger iz Dunaja. — Kron iz Kočevja. — Kornbastčl, Ste»any iz Dunaja. — Belo var iz Kranja. Pri Zauiord i Skarsa iz Gorice. Dunajska borza 30. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 63 gld. 80 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 6t> „ 80 Zlata renta........ 74 „ 60 1860 drž. posojilo..... lil £0 Akcije narodno banke .... 830 „ _ " Kreditne akcije...... 200 „75 " London......... ns _ " Napol.......... 9 54 " C. kr. cekini....... 6 „ 68 Srebro......... 104 „ 40 " Državne marke...... 68 „ 55 J Vsem ljubim Cirkničanom, pri katerih se zarad pomanjkanja časa nijsem mogel osobno posloviti, zakličem z daljave srčno „Živih". Ivan Storari, (232) c. kr. brzojavni ofioijal. slovenskega in nemškega, in tudi laškega jezika zmožen, želi svoje mesto spremeniti, ter išče druge službe, v mestu ali na deželi, v štacuni z mešanim blagom. Pisma naj se blagovoljno pošiljajo oprav-ništvu „Slov. Naroda". (225—3) Zahvala. Vsom sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so predrago soprogo, oziroma mater, hčer, sestro in svakinjo Nikico Karlin, roj. Florjanovo, v tako obilnem številu spremiti blagovolili na zadnjem potu, posebno pa onim gospem in gospodičnam, kakor tudi narodne] čitalnici, ki bo jej poslali na gomilo toliko krasnih vencev, izrekajo najtoplejšo zahvalo, ter priporočajo milo ranjco v blag .spomin (231) Žalujoči ostali. V Kranj i, 28. avgusta 1877. Lastnina in tiBk »Narodne tiskarne."