r -j?
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

-.S "i

Glas Naroda
*	~v
List Slovenskih delavcev v c-Ameriki.
%

1 he first Slovenic "Daily" in
- the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
fXLEPON PI8AJLNE: 1279 1BCTQB.
Xittni
.-Class Xfttur, l«pt«nbff SI. IMS, at thm Fort Ofioi at New for*, N. T,
tli« Act of
of
3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 UCT9&
NO. 241. — ŠTEV. 241.
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 19, 1907. — V SOBOTO, 19. VINOTOKA, 1907.
VOLUME XV. — LET NHL XV-
Rekord naseljevanja Nesreče na železnicah, nadkriljuje druga leta. Mnogoštevilne žrtve.
ŠTEVILO NASELJENCEV ŠE VEDNO NARAŠČA; V SEPTEMBRU JE PRIŠLO 98,000 NASELJENCEV.
V Biiiiolih devetih mesecih dospelo je 918,000 naseljencev.
NAJVEČ JTBL JE IZ AVSTRIJE.
V	septembru dospelo v Zjedinjene države, glasom vladine Statistike, 93 tisoč 604 naseljencev, oziroma 3553 Tee, nego v istem mesecu lanskega leta. Naseljenci iz vseh držav Evrope se množe, le število onih iz Rudije je j-amo v minolem mesecu nazadovalo za 5340 t sob, kar znači, da •o tam kljub revoluciji" še_ vedno mooRo boljše razmere, negro drugod v Evropi.
Največ naseljencev je naravno prišlo iz Avstrije, kjer postaja gospodarski jH.Io/.aj vedno slabeji in davki vedno večji. Rami' iz Avstrije prišlo je v septembru 9916 naseljencev, do-eim jih je prišlo iz Ogrske 10,713.
Dru^ro mesto zavzema Italija, ki je poslala 19,316 zastopnikov svoje * kulture*. — Lz Kusije je dospelo 17,206 iifutov, Fince* in Poljakov; iz Nem-
4kje 3627 Poljakov in Nemcev; iz
f
Grške 4176 Bolgarov in Grkov; iz Rrilaaije 12,972 Ircev in Angležev itd.
V	New Yorku se je izkrcala 75,716 •aseljencev, tako da jih odpade na d mape Inke in obmejne postaje le 23,000.
V	devetih minolih mesecih dospelo je v našo republiko 918,655 naseljencev, od kterih so imele parobrodne d rublje f9.ISO,000 dobička.
Prihodnji teden pride v našo luko 22 oceanskih parnikov nakrcanih z iljencL
ŽELEmiSKA ZVEZA Z DAWSON CITY.
Drvžba želi dobiti charter za gradnjo »ove železnice.
Winnipeg, Manitoba, 18. okt. Novo ustanovljena železniška družba Place Kiver & Dawson City Railroad Co., ktera namerava graditi železnično »vezo med Wincipegom in Dawson City v Northwest Territory, je naprosila canadski parlament za dovoljenje. Ko bode ta železnica dogotovlje-»a, bode velikanske vrednosti za Ca^ nado, kajti potem bode imenovano severno mesto vse leto v zvezi z jugom. Sedaj je zveza z imenovanim mestom mogoča le preko ozemlja Zj. držav (Alaske). f'lani velikanskega podjetja so Američani, ki zastopajo in so ▼ zvezi baje s Harrimanovimi železnicami. Z gradnjo nove proge se prične takoj, ko v to privoli parlament, kajti družba ima potrebni denar že na razpola<ro.
Od Winnipeg* dalje si bode družba pridobila prometne pravice na progah Canadian Northern Railroad in sicer do Langhama v Saskatehewanu, kjer se prične <rraditi nova proga železnice, ktera bode dolga 1800 milj. Nova železnica bode vodila skozi najbolj divje in najmanj znane pokrajine Canade. Od Langhama bode nova prorra vodila direktno proti z a padu do reke Saskatehewanu in potem severno do Redberry Lake, oziroma do Tthabasca Landings ob Athabasca Riverju po deželi ob Peace Riverjn, ktera je najrodovitnejša v Canadi, ki je pa sedaj brez železnice.
Od tu naprej bode železnica vodila dalje proti zapadu in bode segala v nektere rudarske kraje severne British Columbije, kteri so sedaj radi slabe zveze skoraj brez vsake vrednosti, ker ni mogoče razpošiljati rude. Pri Laird Riverju krene proga proti severu in vodi direktno v Dawson City, ali glavno mesto Yukon Territoryja. Nova železnica bode tudi v zvezi z ono, ktero grade sedaj in ki bode vodila iz za pada v Cburchhill ob Hudson Bayu-
velja drugi razred za parni k«' Red Star, Hamburg America, Uyod, Holland America
MNOGO NESREČ NA ŽELEZNICAH IN ULIČNIH ŽELEZNICAH V BAZNIH DRŽAVAH
V North Carolini sta zadela dva vlaka; trije mrtvi, 19 ranjonih.
V COLOBADU.
Chattanooga, Tenn., 19. okt. Na Harrison Avenue sta včeraj zjutraj zadela skupaj dva voza ulične železnice, in sicer vsled goste megle. Šest osob je bilo na mestu ubitih, med temi so .trije beli. Deset potnikov je bilo težko in 20 lahko ranjenih.
Greensboro, N. C., 19. okt. Osobni vlak Southern železnice je na potu pri Ruddu, N. C., osem milj severno od tukaj, zavozil v nek tovi rai vlak. Tri osobe so bile ubite in 19 je ranjenih. Nesreča se je pripetila vsled ne-pre vidnost i čuvaja proge, kteri je pustil izogibališče zaprto.
Trinidad, Colo.. 19. okt. Proti iztoku vozeči potniški vlak California Limited št. 4 <cd Atehison, Topeka & Santa Fe železnice je skočil raz tir pri Karlu, Colo. Vlak je bil poln domov se vračaj očih turistov. Strojevodja John Thomas je bil ubit in njegov kurilee smrtno ranjeni Tudi dva {Hitnika sla bila ranjena.
Konec mirovne
konference v Haagu.
VČERAJ SE JE VRŠILA ZADNJA SEJA MEDNARODNE MIROVNE KONFERENCE.
"i
Predsednik Nelidov se je v lepem govoru poslovil; zahvala predsedniku Rooseveltn.
PODPIS ZAPISNIKA.
TEKMOVANJE V PISANJU S PISALNIMI STROJI.
Zmagala je Miss Rose L Fritz na pisalnem stroju Underwood.
V petek zvečer se je zaključilo tekmovanje v hitrem pisanju s pisalnimi stroji, ktero se je vršilo v koneertnej dvorani Madison Square Gardena v New Yorku. Tekmovalcev je bilo petnajst in pisanje je trajalo jedno uro. Tekmovalci so sedeli na odru s svojimi stroji. Prvo nagrado je dobila Rose L. Fritz. Dvorana je bila natlačeno polna gledalcev, kterih vsak je imel na odru svoj ideal.
Ko j« ob 9. uri pozvonilo, se je zvedelo, da je zmagala Miss Rose L. Fritz, 241 Broadway, ktera^je pisala s trojem Underwood, kajti vsako minuto je napisala 87 besed. Kot nagrado je dobila srebrno darilo v vrednosti $1500.	"
Vseh nagrad se je razdelilo sedem in od teh odpade na Underwoodove stroje štiri. Ostale tri nagrade so dobili Remingtonovi stroji.
Drugo nagrado v znesku $200 je dobil H. O. Blaisdell, ki je napisal po 83 besed v minut*..
OBISK IZ GROBA
Brat je obiskal sestro, ktera je mislila, da je mrtev in pokopan.
Williamantic, Conn., 18. okt. Mrs. Timothy Brennanova se je včeraj onesvestila, ko je prišel k njej v kuhinjo njen brat Dennis Long in jo nagovoril. Ona je namreč že davno dobila listine, da je njen brat mrtev in pokopan.
Kmalo potem, ko je pred 15 leti odpotoval v New York, dobila je od tam iz neke bolnice listine, da je brat tam umrl. Kasneje je-d«bila tudi od društva Royal Arcanum potrdilo, da so njenega brata pokopali. Long trdi, da je iz bolnice odpotoval v Denver, Colo., kjer je bival do sedaj in si pridobil izdatno premoženje.
Napad na kon stabler je.
Waterbury, Conn., 17. okt. Kon-j štablerji so včeraj pri Wolcotu areto-| vali 11 trampov, na ktere so pa mo-j rali streljati, predno so se ndali.
T ram p je so obkolili začasno policijsko postajo, ktero so zgradili za dobo "afira", in so trikrat skušali poslopja podreti.
Aretaciji se je prvi uprl Fred Blod-gett in šele potem, ko ga je obdelovalo pet konštablerjev, so ga zamogli spraviti t ječo. TAkoj na to so p« ostali tram p je napadli konštablerje m kolmi in steklenicami, vsled Cesar eo bili konitablerji prisiljeni atsaijatL
rH» - V; ;-.-:"
Haag, Nizozemska, 19. okt. Mednarodna mirovna konferenca se je včeraj zaključila, in sicer brez kacega uspeha, kajti države ostanejo še v nadalje tako, oziroma še bolj oborožene, kakor desedaj.
Predsednik konference, Nelidov (Rusija), je govoril končni govor, v kterem je delo konference popisal in hvalil jedinstvo, ktero je vladalo med debatami. Obžaloval je, da ni prišlo do ustanovitve mednarodnega razsodišča, ker Si* nastale razne ovire. Vendar se je pa ustanovilo mednarodno sodišče za v vojni vjete in zaplenjene ladije.
Ko se je Nelidov vsem navzočim zahvalil, je predlagal, da se odpošljejo zahvalni brzojavi nizozemskej kraljici Viljemi<ni radi njene gostoljubnosti, predsedniku Zjedinjenih držav Kooseveltu, kteri je prvi predlagal, da si- sestane druga mirovna konferenca, in španskemu kralju Alfonsu, kteri je pridobil tudi Argeafino za mirovno konfereneo.
Ruskemu ear ju je konferenca že preje izrazila svojo zahvalnost. Ko-nečno so delegat je podpisali mirovni zapisnik v francoskem jeziku j>o abecednem redu.
Bodite oprezni!
Iz verodostojnih virov smo ■zvedeli, da namerava neko takozvano, nedavno ustanovljeno 4 'bankarsko" podjetje v New Yorku, ktero ni pod ni-kako kontrolo, in je toraj tudi brez vsake odgovornosti, rojakom razpošiljati cirkularje, s kterimi jih bode vabilo, da pri tem podjetjn nalože svoj prihranjeni denar.
Kakor rečeno, to podjetje ni pod nikako državno ali zvezino kontrolo, nima — razun velikanskih dolgov — nikacega premoženja in toraj tudi za varnost denarja ne more jamčiti, da-siravno bode morda obljubovalo velike obresti, samo da na ta način zlorabi zaupljivost nevednih ljudi.
Ker želimo, da bi naši rojaki ne prišli v tak položaj, v kakoršnjega so baje zabredli ameriški Hrvatje, svetujemo rojakom, da nalože svoj težko prihranjeni denar le v državne ali pa ljndske (nacijonalne) banke in trust-kompanije, nikakor pa ne v zasebna podjetja švindlarskih špekulantov. Najbolje pa je, ako pošljejo svoj prihranjeni denar v staro domovino, kjer imamo na razpolago mnogo dobrih bank ali hranilnic. Za slnčaj, da dobi kdo kak tozadevni poziv ali cirkular, naj ga takoj uniči, da se mu ne bode treba kesati potem, ko bode prepozno.
Poldan ska noč v Pittsburgn.
Pittsburg, Pa., 18. okt. Včeraj je tukaj vladala neprodorna, z gostim dimom tisočerih tovarn nameŠana megla. Vsled tega je v mestu vladala ves dan taka tema kakor o polnnoči. Svetilke so ves dan gorele.
Prvi turški poslanik v Washingtonu.
Washington, 18. okt. Prvi turški poslanik za Zjed. države, Mehmed Ali Bey, dospel je včeraj v tukajšnje mesto in bode v kratkem izročil predsedniku svoje listine.
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli ao:
Slavonia 18. okt. iz Reke z 2075 potniki.
Dospeti imajo: 4
Arabic iz Liverpoola. Bulgaria iz Genove. St. Paul iz Southamptona. Umbria iz Liverpoola. La Lorraine iz Havre. California (novi) iz Glasgowa. La Bretagne iz Havre. Rhein iz Bremena. Vaderland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Ultonia iz Reke. Campania iz Genove. Princess Irene iz Genove. Majestic iz Liverpoola, Estonia iz Libave. Graf Waldersee iz Hamburga. Baltic^ iz Liverpdbla.
Odpluti ao:
Finland 19. okt. v Antwerpen. Philadelphia 19. okt. v Southampton Lusitania 19. okt. v Liverpool. Koenig Albert 19. okt. v Genovo. Columbia 19. okt. v Glasgow. Patricia 19. okt. v Hamburg*
Odpluli bodo:
Kaiser Wilhelm der Grosse 22. okt.
v Bremen. Caronia 22. okt. ▼ Liverpool. Oceanic 23. okt. v Liverpool.. Nieuw Amsterdam 23. okt. v Rotterdam.
Deutschland 24. okt* v Hamburg. Arabic 24. okt. v Liverpool. La Lorraine 24. okt. v Havre, Barbaroma 24. okt. Slavonia 34. okt.v
'■M^ : OLL v,'i „ U
Dogodki v Maroku. Abd ul Azisova vojska.
SULTAN ABD UL AZIS JE POSLAL PROTI SVOJEMU-BRA TU MULAJ HAFIDU SVOJE ČETE.
V to ga je pridobil francos^. poslanik Regnault pri konferenci v Rabatu.
FRANCIJA GA PODPIRA
Rabat, Maroko, 19. okt. Sultan Abd iil Azis je sedaj vsled nagovorov franeoskega poslanika Regnaulta spoznal. da je neobhodno potrebno energični. nastopiti proti svojemu bratu Mnlaj itafidu, takozvanemu južnemu sultanu. Radi tega je odposlal 2000 vojakov pod poveljem generala Bag-danija, kteri ima na razpolago tudi več topovi proti Mula j Hafidu, d očim se je iz Tangierja napotilo v Rabat nadaljnih 3000 vojakov.
Vsled sultanove prošnje je Francija dala sultanovemu topništvu al-gierskega inštruktorja topničarjev Ben Sediza na razpolago. Razun tega bode tudi neka francoska vojna ladija prepeljala sultaiiove čete v Mo-jjador, kamor je Mulaj Hafid poslal svoje čete, da prisili tamošnjega go-vernerja, da se njemu pokori.
Paris, 19. okt. Francoska vlada je sklenila sultana Abc^. ul Azis a podpirati njegovemu b»-atu Mulaj Hafidu. V to svrho mu bode dala na razpolago potrebni denar.
Fran Josip slabji. G. in kr. bolezen.
AVSTRIJSKI CESAR SE V PRVIČ PRITOŽUJE RADI BOLEČIN V PRSIH. NAJSLABŠA NOČ OD *	POČETKA
BOLEZNI. .
Vznemirljivi pojavi na pljučih; tudi kašelj je postal izdatno slabši.
OFICIJELNA POROČILA
Iz Avstro-Ogrske, Nagodba in drž. zbor.
OGRSKO - HRVATSKI DRŽAVNI ZBOR BODE NAGODBO GO-\	TOVO ODOBRIL.
Temti se protivita Banffy in Košuto-va stranka, toda to ne pride v pošt ©v.
PSOVANJE V AVSTR. DRŽAVNEM ZBORU.
Bazne novosti
iz moze.usiva.
Dunaj. 19. okt. Bolezen cesarja Fran Josipa se ni niti malo poboljšala, pač pa poslabšala, kar morajo sedaj potrditi tudi oficijelna poročila.
Odkar je Fran Josip bolan, še ni preživel ni je dne noči tako slabo, kakor včeraj. Skoraj vso noč ni mogel spati in je skoraj neprestano kašljal. Zdravniki so ga morali tekom noči večkrat obiskati in mu dati zdravila, da mu olajšajo bolečine. Toda zdravila niso niti malo koristila.. Radi skrajno slabe noči je bil bolnik zjutraj zelo slab. Mrzliee baje še nima, toda kljub temu je bolezen taka, da je zelo dvomljivo, bode li še kedaj ozdravel.
Na dvoru so radi tega na vse pripravljeni, to tem bolj, ker cesar sedaj tudi sam toži radi bolečin v prsih. Zdravniki trdijo, da se je bolezen šele sedaj pričela razvijati. Včeraj so tudi na pljučih našli dvomljive simptome in sieer na dosedaj še zdravem delu, vsled česar je vznemirjenost še večja. Tudi žila udarja slabeje in" kašelj je postal hujši.
Zvečer so se tudi v cesarjevem vratu pojavili dvomljivi simptomi, radi česar so pozvali k cesarju še jednega zdravnika špecijalista, na kar so bolnika poldrugo uro preiskovali.
"Ofi Grelna" poročila o cesarjevej bolezni so več ali manj lažnjiva. Kljub temu je pa vsakdo prepričan, da bode vladar že te dni — morda že danes po noči — umrl. Bolezen se je z^lo poslabšala in vrhu tega se je pojavilo tudi vnetje sapnika.
ZOPET POTRES.
Seizmograf v Washingtonu je ponovno naznanil 5000 milj oddaljen potres.
Washington, 18. okt. Medtem ko je seizmograf vladinega vremenskega urada dne 16. t. m. zaznamoval jak potres, o kterem se dosedaj še ni ničesar zvedelo, je seizmograf tudi včeraj .zaznamoval potres, ki je bil ka-cih 3900 do 5000 milj oddaljen od Washingtona. Seizmografova igla je včeraj pisala tri četrt ure.
Razstrelili blagajno.
Nepoznani tatovi so včeraj obiskali urade Marquise Chocolate Co. Blagajno so z din a mitom razstrelili in odnesli $4000 v gotovini in nakaznicah. Imenovana družba je Sele pričela poslovati in ima svoje prostore v 85, 9. Ave. v New Yorku.
Brezplačno
pošljemo
lepo sliko paroika, kteri n pada k najcenrjSi,najbol <i i nafdircktnej ti progi ta Slovence. P«* te na Anstfo-Amencana Liaa, Wkitehall Building, York.
PARNIK
DEUTSCHLAND ZTL V BLATO.
ZAVO-
Tri ure so ga zaman skušali izvleči v plovno vodo.
Hamburški parni k Deutschland, ki je dospel minoli petek v našo luko, je zavozil v blato na dnu Hudson Ri-verja in sieer baš pri svojem pomolu v Hobokenu. Potniki so tri ure zaman čakali, da se bode končno posrečilo spraviti parnik k pomolu in konec no jim ni preostalo druzega, nego oditi k počitku, kajti vsakdo je mislil, da bode ostal parnik vso noč v blatu. Celo brodovje vlačnih parni kov je skušalo parnik izvleči iz blata, medtem ko je na pomolu več sto ljudi čakflo, da pozdravijo došle potnike, toda slednji so morali ostati na pazniku.
Parnik Deutschland je imel zelo slabo pot in je bil vsled megle in slabega vremena svojo hitrost pomanjšati primoran, tako da se je zelo zakasnil. Mesto da bi dospel k pomolu zjutraj, dospel je šele zvečer.
Znižane cene.
velja sedaj vožnja v Ham-^ bnrg.
$23 ve^a se^ai vožnja v Antwer-
C07 velja sedaj vožnjo v Rotter-dam.
v Havre s francoskimi brzr-parni ki.
v Havre s francoskimi p - -nimi parni ki.
v Havre s francoskimi''na-vadnimi parnikL
J21 v Bremen z navadnimi par-^ * nikL
(POJ v Bremen z ekspresnimi par-niki.
C2| ▼ Trst ah Reko na parnikUi Anstro-Americana Line.
Te cene veljajo do prek lira. • tiT Originalni listki aa dobe pet
Fr. Sakser Co., tat ttneivieh 8t, Hew Tirk.
SIGNORA TOSELLI, ALI PRINCE-ZINJA LUIZA IZROČI SVOJO HČER SAKSONSKEMU KRALJU.
Vandali v Transvaalu so poškodovali grob predsednika Kruegerja.
RAZNOTERO S TI.
-o-
Budimpešta, 19. okt. Bivši mini-sterski predsednik Banffy in vodja liberalcev namerava napeti vse moči, da prepreči v ogrsko-hrvatskem državnem zboru potrditev nagodbe. On je včeraj v svojem govoru izjavil, da pomenja nagodba za Ogrsko veliko zaušnico.
Pri posebnej seji Košu to ve stranke je trgovinski minister Košut skušal pridobiti člane svoje stranke za povišanje skupnih izdatkov. Vsi napori so bili zaman in celo grožnja, da bode odstopil, ako stranka ne odobri nagodbe, ni hasnila.
Kljub temu je pa potrditev nagodbe v državnem zboru baje zagotovljena.
Dunaj, 19. okt. V avstrijskem državnem zboru so se včeraj zopet po starem običaju prepirali. Posvetovali so se o poboljšanju položaja železničarjev, kteri so šele pred par dnevi prenehali s pasivno rezistenco. Debata je bila takoj s početka zelo živahna in kmalo na to so se pričeli nemški radikalci in soeijalni demokratje prav po avstrijski psovati, tako da predsednik zbornice ni mogel napraviti redu. Dogodki so bili ravno taki, kakoršni so bili v prejšnjih pretepa-ških parlamentih na dnevnem redu.
Budimpešta, 19. okt. Ogrska vlada namerava kupiti velika zemljišča grofa Pejačeviea in druzih zadolženih "plemieev,\ Ta zemljišča bode par-celirala in jih prodala kmetom. Vlada misli, da bode na ta način pomanj šala izseljevanje iz Ogrske.
Budimpešta, 18. okt. "Esti Ujsag* je prinesel iz krogov odločilnih politikov načrt o reviziji poslovnika v ogrskem parlamentu. Hišni red se spremeni le začasno, do uvedenja no ve volilne pravice. Novi državni zbor naj potem sam odloči, ali naj ostane hišni red v veljavi ali ne. Pred vsem dobi predsednik pravico, renitentne poslance izključiti in tudi s silo od strani ti iz zbornice. Sto poslancev lahko predlaga vsak čas konec debate, ako bi se preveč zavlačevala. Dosedaj je imel to pravico predsednik. Seje se lahko podaljšajo ter se smejo odrediti paralelne seje. Vse to je naperjeno v prvi vrsti proti hrvatski ob-strukciji, ki jo hočejo na ta način streti. ^
Florenca, 19. ok:. Vsled nasvetov prijateljev in po posvetovanju z odposlanci iz Draždan je bivša prince-zinja Luiza, bivša žena saksonskega kralja in sedanja signora Tos lii -kle-nila svojo hčerko, ktero ji imela baje z učiteljem Gironoin, priiieezinjo An • Monieo Pijo, ktere o lici je 1.1 i * .'e je saksonski kralj, poslati kralja, l.uiza^ dobiva svojo apanažo Se nadalje.
Johannesburg. Transvaal, 39. eku Nepoznani zločinci so oskrunili irr b pokojnega predsednika Paul Kruejrer-ja na tukajšnjem pokopališču. Mar-morov spomenik so lopovi odstranili od stojala in razbili. Tudi grobove Kruegerjevih vnukov s poškodovali.
Calcutta, Indija, IS. okt. Domačini so nameravali včeraj prirediti velike demonstracije sv svrho protesta proti Angliji. Vendar se pa ni pripetilo nič izvanrednega, kajti prebivalstvo je demonstriralo le z žalnimi znaki, kajti včeraj je bil spominski dan podjarmi jen ja Bengalov po Angliji. Vsi Bengalci so v znak žalosti hodili bosi in trgovina je popolnoma počivala. Kacih 30,000 Bengaleev je priredilo sprevod po glavnih ulicah in klici * 'swadeshi'J so bili povsodi slišati. ("Swadeshi*' je poziv na bojkot an-gležkega blaga.)
Berolin, 18. okt. Nek ameriški sindikat je nakupil tukaj najlepše zemljišče na vogalu ulice Unter den Linden in Pariškega' trga. Na tem zemljišču bodo Američani zgradili velikansko moderno poslopje, v kierem bode nastanjen > veliko irledišče, hotel in strešni vrt. Vsa ta podjetja bodo ameriška last. V gledišču bode 3000 sedežev. Načrte bodo v kratkem predložili cesarju v pregled. Stavba bode pokrila ravno toliko prostora, kakor hotel Waldorf-Astoria v New Yorku in bi de najlepše poslopje v Evropi.
Vladivostok, Sibir, IS. okt. Iz otoka Sahalina se poroča, da so v ruskem delu onega velicega oteka našli bogate petrolejske vrelce, in sieer pri zalivu Nobilskaja, kamor zamorejo prihajati največji parniki.
Seoul, Koreja, 18. okt. Korejski cesar je sklenil poslati svojega sina prestolonaslednika v tokijsko vseučilišče.
Havana, Cuba, IS. okt. Ceta ban-ditov pod vodstvom Gil Calderja, katera vznemirja okolico mesta Cien-fuegos,. se je včeraj udala kapitanu Wittenmayerju, poveljniku kubanskega or< žništva v Cienfue^os.
NAJVEČJI POMOL ZA PREMOG.
Pittsburg Coal Co. ga zgradi; veljal bode $1,000,000.
Pittsburg, Pa., IS. okt. Ker se na severozapadu potrebuje vedno več premoga, je Pittsburg Coal Co. sklenila v Dhluthu, Minn., takoj pričeti graditi nov pomol za nakladanje premoga. Pomol bode največji na svetu. Na njem bodo skladišča, v ktera se bode lahko spravilo toliko premoga, da ga na severozapadu ne bode nikdar zmanjkalo. Pomol bode veljal milijon dolarjev.
Sedaj nakladajo premog za severo-zapad v West Superiorju, Wis. Novi pomol bodo zgradili kraj pomola od United States Steel Corporation, koji je sedaj največji na svetu.
Načrte za novi pomol so izdelali Se lani, toda delo še niso oddali pogodbenikom. Jeklo za pomol bode izdelal trust za jeklo v tukajšnjem mestu.
Blaznost v Nemčiji.
Berolin, 18. okt. Tukajšnja Kreutz Ze i t ring naznanja, da je vrhovna cerkvena oblast odredila, da se mora po cerkvah moliti za — srečni porod žene prestolonaslednika, princezinje Cecilije.	V
To v dovoljnej meri dokazuje, da ■o drazim eesaxja Viljema tudi dragi Nemei blazni.
Aretovani napadalci z dinamitom.
V Joplinu, Mo., so zaprli pet osob, med temi tudi tri ženske, ktere so sumljive, da so z dinamitom pograle
v	zrak tiskarno tamošnjega lista New Herald.
Snežni vihar na jezerih. Sault Ste. Marie, Mich., 19. okt. Na gorenjih jezerih je včeraj snežilo in končno se je veter spremenil v pra^
vi	vihar. Semkaj je dospelo mnogo parnikov, da čakajo na boljše vreme.
Denarje v staro domovino
pošiljamo -.
sa f 10.30 ............ 60 kron,
sa % 20.50 ............ 100 kron,
■a f 40.90 ............ 200 kren,
sa f 102.00 ............ 600 kron,
za f 204.00 ............ 1000 kron.
za $1017.00 ............ 6000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svot« popolnoma izplačajo bras vinarja odbitka.
Kaše denarne pošilj atve izplačuje c. kr. poitnl hranilni urad v U. do lft. dneh.
Denarje nam podati j« najprfHč-meje do $26.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje neeba po Domestic Postal Money Order aH pa Hew York Baak Draft. FXAXK 8AXIEX CO.. lit Greenwich Bt, New York. 8104 0k Clair Ave., N. k.
.!» Ssfci
. . - ■ -... .. . . , ■ . ' .-<•-"» -K '-av.-^al * '
"GLAS NARODA"
•Sloveni e Dailj.)
f, Owned and pabiiahed by the SLO VEIN IC PUBLISHING COMPANY
( a corporation).
FRANK 8AK8ER, president. VICTOR V A LI A V EC, Secretary. LOUIS BEN EDI K, Treasurer.
Plar** of business of the corporation and addressee of above officers: 100 Greenwich Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.

Za. leto velja list za Ameriko '. . -
„ pol leta.........1-50
„ leto za mesto New York . . .	4.(>o
„ pol leta *a mesto New York .	2.0U
,, Kvropo za vt« leto .....	4.50
„ pol leta.....2.50
„ „ ,, četrt leta ....	1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") -lasaed every »lav. except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.»>0.
Advertisement on agreement-
Dopisi brec podpisa in osobnosti se ne patisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi k raj a naročnikov prosimo, da ,-e nam tudi prejšnje bivališče naznani, • la hitreje najdemo naslovnika. Dopisom iii (»Miljttvam n are« lite naslov:
"Glas Naroda" 10") Greenwi«-h Street, New York City.
Telefon: 127» Kector.
Koncem tedna.
Ifcivimo v dobi "grafta" in v tega •o amexiiki Hrvatje tako zabredli, da jih Italijani ie ložje izkoriščajo.
K.ori = ii lahko pokaže Stjepko. .. • * *
Zanj so delnice parobrodne družbe, ki ti ima niti čolna, poskočile in sedaj ce priporoča, naj delničarji ne zahtevajo povračila svojega denarja; — dokaz, da jim ga. družba itak ne more dati. . .
• * •
V	pr gram Kosettovega lista naj se blagi*voli Se zapisati kot sedanje geslo: " Take nie hack to Greenwich Street"...
» •
Glavni "delničar'" parobrodne dru-#!be blufa, da bode pokupil vse "delnice" '.n plačal za nje več nego so "vredne". V tem vidimo najeklant-uejši dokaz, da ir. hrvaškega limona ue more več izprašali niti najmanjše kapljice. . .
*	v *
To poinonja za delničarje " v pravem pomenu besede: "handing the peels ot" a lemon to the shareholders". . .
*	• »
Dokaz temu reklama " Amerikan-sko-IIrvatskih Novin" št. 35 pod na-alovora : "Kako to — uajednom T ! "...
trf...
• • *
V	Ix>ndonu so v minolem letu are-tovali "le" 120,000 <radi raz-aik zločinov, oziroma S000 manj, nego v prejšnjem poslovnem letu. So
li tam ljudje poboljšali T Ali je pa
policija postala slabša?...
• • •
Mala princezinja Monica neče klicati Tosellija svojim očetom: "Moj oče je saks nski kralj", tako ona trdi • ponosom. "It is a wise child that
knows its own official father**... • • *
Na Španskem so v skrbeh radi življenja kralja Alfonza, kteri ima kakor pokojno " veličanstvo " njegov oee jet i ko. To je do voljni argument proti trdilu, da »» otroci " prosto ljuocz-■ i" bolj zdravi in krepkejši, nego zakonski. Gospa Isabella si je avoje-časno isbrala slabega bika. ..
m m m
Dr. Carmichael v Atlanti, Ga., je ravnokar pomagal pri rojstvu 2400. otroka v dobi svoje zdravniške kari-jere. Poleg tega je tudi duhoven in je mnogo starišev teh otrok pon čil ter krstil njihove otroke itd. Natančna imitacija poslovanja — Standard-Oil-trusta. Čudim se le, da nima tudi pogrebniškega zavoda...
* * •
Vsestranska agitacija, da se ustanovi za zamorce posebne cerkve s posebnimi duhovni. "Ako bi prišel Kri.-tus v Ameriko" — itd., itd.,
So,t mesec?*v po sv; jej poruA z 3nitr» /.eno izvršil je farmer Johnson iz Meridana. Conn., samomor — vsled žalosti za prvo ženo. Ije jeden korak je med tragiko m komiko. . . • • •
Žene in otroci 18 v ječo obsojenih član v " La mano nere" bivajo sedaj v jamah hillvillske okolice in umirajo vsled gladu. Grehi oSetov se maščujejo na otrocih...
m m m
Toda človeško pravičnost je treba •pojiti z božjo milostjo. Ali ni sedaj dolžnost sodniki *v pomagati ženam ' brez mol in otrokom brez očetov
Utj, ko je pravica dobil« svoje f... * + •
evo hčer, gospo MeOrr-sedaj splofttao kririlnrje, predrag* klobuke.'
Qa očetov denar na pametnejši na-
j č{n, nego mjen oče, ki daje denar misijonarjem in vseučiliščem...
* * ♦
Fotografijo neke znane igralke so včeraj potom dražbe pr« dali za $2.50. V par letih bode k večjem — original toliko vreden. . .
m m m
I>a se izogne sramoti ločitve zakona, se je v Schenectady, N. Y-, neka mlada žena zastrupila. Škoda za to žensko — na desettisoče je slabših, nego je bila ona...
» ♦ m
"V vsem svojem življenju nisem poljubil druge ženske, nego svojo zono", tako trdi nek Newyorcan, kte-remu je (memogrede omenjeno) ušla njegova žena. To je za ženo slabo: ker ni družili poljuiboval, potem tudi
svoje ni znal ceniti...
• * •
$1000 je dobil nek mladenič, ker je 674 čevljev visoko na vrhu zastavnega dr< ga na Singerjevem poslopju pritrdil zlato krogljo. $1000 za to delo je preveč — ako bi ne bilo smrtno nevarno. Ali pa premalo v nasprotnem slučaju. . .
• * •
Že teden dni objavlja "Evening Jou rnal'' velike članke, v kterih raz-motriva, čemu grde ali nelepe "type-writeriee" ne morejo dobiti po pisarnah dela. Ti članki predstavljajo lepe " type write riee'* v dokaj čudnej luei.. .
* * •
V < stalem se pa tudi tu potrjuje -taro dejstvo, da je pomanjkljiva lepota najboljše sredstvo za ohranitev devištva. . .
* * »
Rev. G leaden trdi, da so premoženja, kakoršnja imata Rockefeller in Ifarriman, gnoječe se otekline človeške družbe. Naravno, da so otekline !
Samo, da bi jaz imel tudi jedno!... ♦ * *
"Priprave na vojno z Japonsko." (Včerajšnja "Sun".) "Govorice o vojni so nesmisel." ("Sun" z dne 29. sept.) ...
* % •
Urednik "N. D." se je odpovedal. Kaj pa to* Ali: Die Ratten verlas--en tlas sinkende SchifF?. . .
Newyorske slike.
V "Bucket Shop".
Večkrat se pripeti v človeškem življenju, da se koga polaste uprav ne-izvršljive ideje, in sicer v tolike j meri, da je dotičnik povsem prepričan, da so pametni? in da mu jih je dodelila osoda. Take misli vzbude v človeku strastno požel jen je in preje ne preneha, d kler ne doseže ono, kar poželi.
Tako sem prišel tudi jaz nekoč do povsem trdnega prepričanja, da za-morem potom špekulacije v kakem "bucket shopu", kakoršnjih je v našimi mestu vse polno, v par urah pridobiti sicer ne Vanderbiltovo, vendar pa za moje razmere lepo premoženje. V to me je zapeljal pravzaprav moj prijatelj Hubbard, kteri me je slučajm> predstavil nekemu svojemu prijatelju, ki je, kakor je trdil, igral, samo da vidi, kako se dobi in zgubi. Povedal mu je tudi, da sem časnikar. Novi znanec, ki je sedaj jeden mojih najboljših prijateljev, je i akoj vedel, da so meni in mojim kolegom senzacije najljubše. Naročil je vsem trem "Rob Roy" (nova iznajdba pri mešanju ooektaila, ktera je sedaj v Tenderloin u moderna) in mi dejal: *1 Ako hočete opazovati, kako je človeku pri srcu, ko postane v par minutah bogat in potem zopet reven kakor prosjak, obiščite ob priliki kak bucket shop. Vendar pa ne vzemite seboj preveč denarja. Petindvajset dolarjev, to zadostuje. Good luck."
Ta v šali izgovorjena opazka spremenila se je za me v pravi strup, kteri je kmalo vse moje misli zastrupil.
Do tedaj mi niti znano ni bilo, da se zamore kedo s takim ''kapitalom** podati v špekulacije — in radi tega nisem preje miroval, dokler nisem preskrbljen z malim zavojem denarja prišel v jedno izmed onih podjetij, kjer se zamore vsakdo udeležiti špe-kulacijskega posla prave b- tzs, seveda le "en miniature*'.
"Bucket shops*' običajno niso bas vabljivi prostori. Nahajajo se običajno v starih poslopjih, kterih lastniki gledajo ; Lcd vsem na točnost pri plačevanju stanarine nego na sta-novnike. Ako se vozimo z naduličnv železnico po 6. A ven ne, vidimo v dolenjem mestn v notranje prostore ta-cih bucket shopov. Dvorana je prazna, ktera nas spominja na šolo ali pa na kako policijsko & dišče. Spredaj stoji velika črna tabla, kakor pri vsakem bankarju v dolenjem mestn; na to tablo ali desko se zapišejo ofi-cijelni kurzi newyorSke delniške borze. Pred tairio sede na klopih in atolih kupoval ti in prodajalci ter opazujejo promftne kurzov^ padanje 'in na-
'predovaHje een, ktere pi&er kierk<juo-- i ■ ■ -» * ^* - . » . -»fc f ■ . iMioo eierzj nt tMno. rrosieoe nr •

-
zo v dobi klexk
čim imajo odjamalei na razpolago tudi takozvani "ticker" 2f rnanimi dolgimi papirnatimi trakovi. Toda tudi brez tega se vsakdo lahko zanese na
pravilnost "kvotacij", kuj ti le red-kokedaj je mogoče dokazati kako prevaro v tem pogledu, ker lastniki minijaturnih borz, kjer se lahko špekulira s petimi, dvema iin celo jednim dolarjem, pridejo itak do svojega dobička.
Priznati moram, da "borza** ni napravila na me dobrega vtisa, kajti ni jeden predmet in tudi igralci mi niso ugajali. Te vrste špekulanti (kakor se sajni nazivi j a jo) imenujem namenoma igralce, kajti nihče ne more dokazati razlike med človekom, ki v kake j rouletnej dvorani krog 20. ulice trdovratno stavi na gotovo številko, ali pa v " poolroomu" zgubi svoj zadnji dolar s stavo na "long-shot** — in med človekom, ki nestrpno pričakuje napredovanje cene kacih -nezanesljivih železniških delnic. Vendar je pa vsejedno lepo, ako si kedo želi in skuša v najkrajšem času pridobiti obilo denarja. Dobičko-željnost je gotovo vsem ljudem lastna, na napačni poti so pa oni, ki skušajo priti do dobičkov pri kartah ali pa s pomočjo ruletne krcglje in ravno to velja tudi o onih, ki stalijo na konje in ki špekulirajo z borznimi papirju Večina ljudi igra na srečo. Finančni umetniki so zelo redki in teh ni dobiti v bucket shopu. Novinec naravno ne ve za vzroke napredovanju ali padanju kurzov in vendar je uspeh odvisen le ^d prave kalkulacije in računanja, pri kterem je pa vedno treba — po zatrdilu mojega prijatelja — vpoštevati, je li padanje ali napredovanje odvisno od političnih, socijalnih ali ekonomičnih vzrokov.
Prišel sem naravno z namenom, da igram, toda v to se dolgo nisem mogel odločiti- Le malo je manjkalo, da nisem zopet odšel, kar bi bilo naravno pametneje.
Spočetka je bilo za me vse pravi sanskrit in sem le gledal, kaj se tu godi. Toda takim stvarem se vsakdo hitro priuči in po preteku pol ure sem v prvič špekuliral "a la hausse" (špekulacija na napredovanje cene) ter kupil pet "delnic*' neke železnice, o kterej mi razun njenega imena ni bilo znano kaj druze-ga. Dali so mi listek ali pobotnico, s ktero tvrdka potrjuje, da sem prevzel pet delnic na svoj riziko po sedaj kvotiranej ceni.
Postal sem torej lastnik petih do
... . . ,	-__i dvoma dobra opora vsenemskega ruo-
zdevnih delnic, do kterih sem imel	. .... ^
Izvirno poročilo
Tako nehvaležnega stališča, kot ga imamo Slovenci, nima nijeden narod na svetu.' Malo mas je, reveži smo; mesto da bi porabili vse svoje moči za gospodarski prospeh, pa se moramo boriti z malenkostmi, ktere nam naklada zdaj strankarst vo, zdaj tista čudna avstrijska vlada. Človek se nehote vpraša, kako je to, -da postopa vlada kot maič.eha z nami. Odgovor je iahak: zato, ker je v službi pan-germanizma. Avstrijska vlada je sredstvo v rokah tistih, ki grade most Vsenemštva preko slovenske zemlje do Adrije. 'In gradi ga kaj spretno, tako, da mi tega niti ne zapazimo.
MoČ naroda je v gospodarstvu. Gospodarska moč je podlaga napredka in blagostanja. Politična vprašanja so mimogredoča, postranska, spremenljiva, — gospodarska vprašanja pa so skupna, stalna, zdaj v tej, zdaj v drugi obliki, a vedno jednakega smotra: ustvariti blagostanje. Pri gospodarskih "vprašanjih mora delovati ves narod, iskati sredstva in pota, kako bi se zboljšalo stališče posamezniku in skupini.
To ve dobro avstrijska vlada v službi vsenemštva. Ona je zapazila, da se tudi gospodarsko gibljemo in napredujemo, če imamo mir. Zato pa skrbi za to, da odvrača našo pozornost od gospodarskega dela in jo zapeljuje na vprašanja, ktera nam uriva od časa do časa.
Ta vladrna vprašanja prihajajo med nas v obliki krivic. Majhni smo in zato delajo z nami, kar hočejo.
Nedavno se je vzburjala slovenska javnost radi nevarnosti, da pride na prvo državno gimnazijo Nemec Pro ft za ravnatelja. Treba je bilo delj časa napenjati vse moči, da se je odvrnila ta nevarnost. 'Ko smo srečno razbili to nakano, začeli s«> izvrševate-lji kaziuske politike premišljevati, kako bi nam zadali novo krivico. Ker se jim ni posrečila nakana z nemškim ravnateljem, začeli so delovati na to, da se prva državna gimnazija razdeli v nemško in slovensko. Na tej gimnaziji je dobre tri četrtine Slovencev, ostali pa so večinoma sinovi slovenskih poturie, ljudij, kteri žive od slovenskih <rr^Ševv.
Kaj namerava vlada doseči s ternf Poslati v slovensko stolico ducat vse-nemSkih profesorjev, kteri bi bili brez
•pravieo, dokler cene ne padejo in kterih dobiček je m; j, kakor hitro cene napredujejo. Delnica je bila na 4S. Pobotnica se je pa glasila na 48%-Osminka je namreč "nakupna** komisija bankarja, kterej se pri izplačan ju dobička pripiše Še Ys kot komisija "prodaje". Recimo, da delnica napreduje za jeden odstotek, oziroma na 49, je kupec dobil šest osmink originalne s vote in ima$8.75 mesto $5, d očim je tvrdka zaslužila $1.25. Ako pa delnica pade, je denar zgubljen, kakor hitro pride delnica na 45 1-3. Delnica, na ktero sem stavil, je padla in jaz sem zgubil.
V nepopisnej razburjenosti kupil sem še pet delnic. Cena je počasi napredovala, in sicer, kakor je kazalo, stalno in radi tega sem kupil še pet delnic. Toda kurz je zopet omahoval in z drugim nakupom mi je šlo tako, kakor s prvim. Bil sem nepopisno žalosten in z zadnjim petakom sem skušal še enkrat, da se budi tega znebim in odidem domov. Toda prišlo je drugače. Kraj mene je nek sivolas pripomnil: "Atchison so zelo nemirne." Ne da bi nadalje premišljal, kupil sem Atchisone in te so napredovale in zopet napredovale. Dobiček sem spravil in s polovico dobička sem zopet kupil iste delnice, kterih cena je zopet napredovala. Sedaj nisem več vedel, kaj bode iz tega in vsak dobiček sem takoj izročil blagajniku. Računati sploh nisem mogel in vedel sem le, da sem že dobil lepe stotake. Ako bi se sedaj napotil domov, imel bi vse žepe polne bankovcev, toda v to nisem imel moči. Starček kraj mene je dejal: "Pojdite", in odvrnil sem mu: "Takoj", toda jaz sem ostal in skušal sreči kljubovati.
Potem so delnice hitro padale in vse zaželjeno Vanderbiltovo bogastvo se je spremenilo v razvaline. Lahko bi rešil še obilo dobička, toda upal ■?em, da bodo delnice zopet napredovale. Ko se je cena zopet bližala onej, za ktero sem jih kupil, postalo mi je mraz in sedaj sem vedel, da je vse zgubljeno, ako se cene ne obrnejo na bolje. In res delnice so poskočile od 74 na 75Vž>. Ostala mi je polovica orvega večjega dobička. PTskiral sem lel tega in — zgubil. Ostalo mi je Še par dolarjev.
To je bil moj prvi obisk bucket ^hopa in priznati moram, da je bila *o razburljiva in tudi dokaj draga zabava.
Razburjenost si je lahko nabaviti končno tudi drugod, ih sicer nmčgo
ceneje.	,35»
■stu do Adrije.
Nemcem se godi predobro na Kranjskem. Žive cd Slovencev, a so najhujši naši nasprotniki. Zakaj vse to T Ker smo Slovenci slabi strategi. Lahko bi se reklo od nas kot od slavnega vojskovodje Haniibala: Zimagati znaš, Hanibal. toda zmage ne znaš porabljati. Zmagali smo Slovenci, otresli smo «e pred par desetletji umetnega nemškega jarma, potem smo pa mislili, da je s tem že vse opravljeno. Odpustili smo in še odpuščamo nasprotniku v smislu tiste čudne pra-vicoljubnosti, kteTa -nam koplje lasten grob.
Kdor ti je prizadjal kdaj kako krivico, ne pozabi ga. Mahni ga tam, kjer ga moreš. Tega principa se drže Nemci in pošteno mahajo po nas z vlado vred na Štajerskem, Koroškem in — Kranjskem. Mi pa smo velikodušni, držimo svojo ponižno nasprotniku in ga podpiramo, da nas lažje udriha.
Naša Ljubljana je bila pred nekaj leti bolj slovenska in zavedna, kot je -danes. Bojno kopje smo pometali v koruzo^ nasprotnik pa je šel ponj in maha zdaj po> nas. Imeli smo za deželnega predsednika Slovenca, vlada se nas je bala in nam je ^dovoljevala nekaj časa, kar nam je šlo.
Zdaj je pa tista vlada sprevidela, da se ne mamo okoristiti z zmago; zato nam pošilja nemške uradnike celo na tista mesta, ktera imajo opraviti izključno z našim narodom.
Nemštvo se okreplja povsod. Na Štajerskem in Ko|roškem nas potiska nemški kapital vedno nižje, na Kranjskem smo tudi na slabšem. V Ljubljani sami so vse večje trgovine izključno v nemških rokah. Podpira jih ne samo dežela, ampak tudi zavedna inteligenca. Imamo sicer radi lepšega ^eslo : Svoji k svojim! A kako se držimo tega gesla t Tako, da so danes Nemci v naši deželi na trdnejši gospodarski podlagi kot so bili prej. Nekaj časa so se bali priznati javno svoje nemštvo. Ko so pa uvideli, da bi jim tako priznanje k večjem koristilo, so hitro pokazali svoje lice. To so dokazale zadnje državne zborske volitve.
Za Slovence so šolska vprašanja vedno se ponavljajoče krivice vse-nemških avstrijskih vlad, ktere ne streme za drugim, kot da oškodujejo druge -narode na korist Nemcem. Kaj taetega -ni <na celem svetu, da bi se morfcl kak narod tako boriti za svoje šol* kot naš. Povsod podpirajo vlade naobrasbo ljudstva, le v srečni Avstriji je narobe. Na Kranjskem imamo boifee xa slovenska gimnazije #n univerzo, ha Koroškem, Štajerskem ""*' "	ljudske šole.
smo majhen narod, ne maramo deliti svojih moči j, ampak se moramo skupno boriti za mrviee od tiste Avstrije, kteri smo bili toliko stoletij tako pasje udani.
V kratkem poteče šestletna doba kranjskega deželnega zbora. Čas je dolg, uspehov pa nobenih ne. Mesto delli smo imeli le obstrukcije od te ali one stranke. Vsepolno je zamujenega, da se ne da več popraviti. Najvišja merodajna oblast kranjske dežele je spala na ljnbo — vladi, ktera je imela dokaj svobodne roke, ker jo ni klical nikdo na odgovor.
Nove volitve se prično mogoče še to leto, če ne, pa gotovo meseca januarja. Kaj nam prinesejo f Najbrž stare ljudi in stare razmere.
Na Goriškem je sankcijoniran nov volilni red, kterega je zagrešila ta-mošnja klerikalna stranka. Po novem redu imajo Italijani 15 poslancev, Slovenci pa 14; nadškof je viri-list. Tako ima po klerikalni zaslugi dve tretjini naroda manjše zastopstvo kot jedna tretjina. In izdajalci so še toliko drzni, da se izgovarjajo po znanem receptu njihovih kranjskih bratov: na slabšem nismo.
Istrski deželni zbor ima svoje zasedanje. Najvažnejše dosedaj je nov •volilni red, kterega je sestavila in priporočila umetna italijanska večina. Sestavila ga je seveda tako, da bi ostali za dolgo bodočnost še Italijani vladarji dežele. Baje hrepene tudi po sporazumljenju s Hrvati in Slovenci. — No, kdor pozna te lisjake, ve hitro, pri čem je. In to vedo zlasti slovenski in hrvaški zastopniki v istrskem deželnem zboru, kteri so drugačni patri jot je kot goriški klerikalci. Oni so nam garancija, da se ne bode zgodilo ničesar proti volji hrvaškega in slovenskega naroda; oni nam jamčijo, da bode tak volilni red, kot ga je sestavila italijanska večina, sijajno pogorel. Da, da, tam so možje, ki delijo res za narod, ne pa na račun naroda za svoj — žep. R.
n
/r=
k j katoliško
OGLAS.
DELAVCI, OGIBAJTE SE MIN NESOTE! TAM JE ŠE VEDNO ŠTRAJK ZA PRAVICO DELAVCEV. NE POSLUŠAJTE AGENTOV, KI NAGOVARJAJO V MLN-NESOTOt
Pozor Rojaki!
Novoifnajdetio garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50 ! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poSiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO.
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, kteri potujejo v San Francisco, C al., priporočam svoj
SAN BRUNO SALOON.
Postregel jih bodem vedno z izvrstno pijačo in finim jedilom. Tmam tudi dobre amodke po nizki ceni.
MARTIN JUDNICH, 580 San Bruno Avenue,, near 18th St.,
San Francisco, CaL (9-23—10)
Iščem brata GABRE PLEŠA, kteri je sedaj prišel iz stare domovine, že leznični vozni list je imel plačan do Plainesdale, Houghton Co., Mich Pred Chicagom je na eni postaji zaostal ter ne znam, kam zašel Kdor izmed bratov Slovencev ali Hrvatov kaj ve o njem, naj blagovoli naznaniti bratu: J oso Pleša Bos 238, Mount Iron, Mich.
(12-19—10)

NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Leadville, Colo., naznanjamo', da je
Mr. FRANK MTKLIČ, care of Sadar,	4C5 TOw St.,
Leadville, Colo., nas zastopnik za t am oš nje mesto ter je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda".
Frank Sakser Company.
JOHN VENZ1IL, ,1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland. Ohio
izdelovalec kranjskih in nemSkih
M A R Al O N I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $4&. PloSče so ix najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSčeiz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim te od S4 5doS80.
pozrv.
Kupec voznega listin za JOHANO FELG naj ae izvoli zglaaiti t podrui-nišld pisarni Frank Sakser j a t Cleve-teadn. OMo, 6104 St. Clair Avenue, K. S- Naalor te ca knpca nam le na nerasnntljf* ni/Un Itgiaol, Tiled fiesar
(<Ja 41 SMIHAM. ggf^ da
in YOs-
ni listek
.ill. V
podp.'drustvo

svete Barba


državo Severn«
Sedež: Forest City, Pa.
inmiiiHa 1903 ^ «!■ ta >f ^^■ar ^'.-^.ji'.H
O o
ODBOR NI KI:	t
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Bor 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,
L tajnik: IVAN TELBAN, Box «07, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 601 h St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MDHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, 9m KAROL ZA T. AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN ILNAFELJC, H. nadzornik, 909 Brad doc k Avenne, l\rm i dock, Pa.
FRAN ŠUNK, IU. nadzornik, 50 Mill St., Lnzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBRFOAR, predsednik porotnega odbora, Weir, TSVt. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa_
IVAN TORNTČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
«
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Bos 607, JPo-rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Gompagnie Generale Tiansatiantiijiie.
(Francoska parobrodna družba.)
i


DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE«
Poštni parniki so:1
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
Savoie" „ „ „ ..................12.UOO „ 25,000 „	„
a Lorraine'* „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 ,,
"LiTouraine , „ ....................io,oo0 „ 12,000 „	Z
"La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „
"La Gasgognc"................................ S,000	9,000 „	"
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki •dplnjejo od sedaj naprej yedno ob četrtkih ob 10. url dopolndne Iz pristanišča št. 42 North Bi ver, ob Morton St., K. Y.
24. okt. 1907 *LA SAVO IE 3L okt. 1»»7 *LA PROVENCE 7. nov. 3907 *LA TOURAINE 14. nov. 1907 »I.A LORRAINE 2L nov. 190' I^a Bretagne POSEBNA 1~\jO VITB A: La Bretagne 26. okt. ob 3. uri po pol Iva Gascogne 9. nov. ob 3. tiri popoL
Samo za IX in 3XL raared. Painika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M.	Kozminski, generalni agent, za zapacL
71 Denoorn S t. - ' " H	I||
•LA LORRAINE •LA SAVOEE3 •LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE
28. nov. 1907.
5. dec. 1907. 12. dec. 1907. 19. dec. 1907. 26. dec. 1907.
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA NAJCENEJŠI DNEVNIK!
'GLAS NARODA", NAJVEČJI UK
MARKO KOFALT,
249gSo. Front St./
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih, pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočib stvari, ktere točno in po ceni izvrSujem.
Dalje prodaje m parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnilce in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je na5 zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSBR CO.
j
Za vsebino tujih oglasov nI odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.



ToSefon 246.
Frank PetkoT^ek
720 Market Street.	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
c^S A L O O N,^
v ktorem vedno toči sveže pivo, dobra Tina In whiskey, ter inia na razpolago fine smotf ke.
V svoji PRfODA JALNICI ima vedno jveže groce-rtfe po nikkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitre in ceno; v zvezi -Je m Mr. Frank Sakserjen/ t Hew Yorkn.

ti * m






Jugoslov
o»no!/a unonu
KatGi. Jednota.
Inkorporirana. dne 24. januarja 1901 r državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URAD NIKI:
Predsednik: Fran Medoš, 9478 Ewing Avenue, So. Ohi<*ag™, Ili. Podpredsednik: Jakob Zabokovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-feurg, Pa.
Glavni tajnik: Jurij L*. Brožič, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: Maks Kržišnik, Box 326, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddock, Pa Alojzij Virant, H. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. HLorain, Ohio.
Ivan Primožič, TTT. nadzornik, Bex 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: predsednik porotnega odbora,
115, Tth Sttreet,
Mihael Klobučar, Calumet, Mich.
Ivan N. Gosar, III. porotnik, Box 133, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, ILL porotnik, 719 High Street, W. Ho bo ken, N. J. "Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, ffoliet, I1L
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-<iov in druge listine na glavnega tajnika: George L- Brozich, Box 424, Uly, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: John Gouze, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih druš: ev naj pošljejo duplikat vsake po-Siljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsa-ke pritožbe.	* 11T"1>^ii11Li i.mili	i'■	l
Društveno glasilo je "GLAS NARODA*'.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne -4. okt. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 70 Macedoneev, 20 Slovencev, 90 Hrvatov in 40 Črnogorcev. —
Strela je ubila v Bukovici št. 32 kmeta Janeza Krpana. Udarila je na pod, odtnm je prišla nad hišna vrata, na kterih je stal pokojnik. Skušnja uči, da ni dobro stati o nevihti na vratih ali pa pri oknu.
Božjast jo je ubila. Na Javorniku na Gorenjskem je 2. oktobra božjast tako nesrečno vrgla 40letno Ivano Svetina, da se je ubila in bila takoj m rt va.
Aretovan je bil 5. oktobra oženjeni tesar Jožef Petrič, rodom iz Glinka pri Šmariji, ker je dne 2. oktobra izvabil vdovi Mariji Lavričevi iz Ilovce fit. 33 hranilnicn« knjižico z vlogo 426 kron s pretvezo, da bode šel v Ameriko, odkoder se v kratkem povrne in jo potem poroči. Petrič pa menia ni nameraval odpotovati, kajti v dveh dneh je zadihal že tez 100 K. Ženina ao oddali deželnemu sodišču.
Letošnji vinski pridelek na Kranjskem bo zlasti arlede dobrote izboren, kajti mošti in.ajo povprečno dva do Štiri odstotke več sladkorja od lanskega letnika in dosledno tudi mnogo manj kisline. Tudi kar se množine tiče eo mora reči, da je letošnja letina v obče prav po volj na. Sieer je poletna suša ponekod že močno pritisnila, toda pozneje se je grozdje lepo popravilo in naglo dozorilo. Tudi trgatev gre zbog jako ugodnega vremena naglo od rok, ker je grozdje zdravo in ker <skoro nič ne gnije.
PRIMORSKE NOVICE.
Goljufije •*iznajditelja". Zadnji čas si je neki Luigi Pellegrini, bivši mašinist Lloyda v Trstu pridobil zaupanje odličnih tržaških osebnosti, ki jim je pripovedoval, da je iznašel nekaj novega na polju brezžičnega br-Eojava. Pellegrini je kazal Ček 9000 funtov šterlingov, ki ga je hotel prejeti za izkoriščanje svojih iznajdb osnovani sindikat. Pellegrini je živel zelo mogočno in si je pri uglednih osebnostih pridobil skoro neomejeni kredit, ki jra je zelo brezvestno izkoriščal. V zadnjih dneh se je celo pogajal z nekterimi osebami o tem, da kupi la>tno poslopje. Kupna cena je bila določena na 70,000 K. Ko bi bil moral Pellegrini dati nekake podatke, S3 i bil v stanu tecra storiti. Medtem je dobila policija mnogo izjav o goljufijah, ki iih je zakrivil Pellegrini. "Iz~ najditelj" je o tem zvedel ii* ko ga je policija hotela prijeti, je Pellegrini ravnokar zbežal. Zdaj pazco poizvedujejo po ubežnem goljufu.
Sin ubil očeta. Pred tržaškimi porotniki se je vršila 4. oktobra obravnava raqi »ločin« ubojstva proti 21 let starem n tlakarju iz Proseka Josipa Gerrneku, ki je bil obdollen, da je dne 26. maja ranil svojega očeta trikrat s nožem na tak način, da je za dva dni pozneje. Zločin «e dne 20. maja na Preseku. V t vil o se je ta dan kteri je
bila kumica neka Ivana Cibic. Oče F. Gormek, kojemu ta kumica ni bila po godu. se ni radi tega udeležil domače slavnosti. Dopoldne je šel v Sv. Križ po svoje posle in ko se je povrnil, zaprl se je v svojo sobo, ne hote * 'ti	______ .
1. , , - , J j - • t> » Tiskovna svoboda obedovati skupno z drusriim. Popoi-	.	,—
:	lM . Z Okrožno sodisce
dne podal se je v gostilno m zvečer,
Zaradi pnnce
borske okolice je hotel Ivano Čebek
spremiti iz gostilne domov. Fanta Anton Hernee -in Anton Vavpotič pa tega nista mogla trpeti, "zato sta Mer-ca haklestila tako, da sta mu med i drugimi poškodbami zlomila spodnjo Čeljust. Ko sta nato srečala Ivana Trevenška, vrgel ga je Vavpotič trikrat ob tla, Hernee mu jih je pa s palico par priložil. Hernee je dobil štiri mesece ječe, Vavpotič pa le 14 dnL
Na sumu, da je zažgal je 571etni čevljar Jožef Ži&deršič v Poberžu. Orožniki so ga prijeli, ker je mnenje, da je zažgal pri posestniku Več era i-ku v Poberžu, kjer je stanoval. Žni-deršič si je dal svoje revno pohištvo, ki je zgorelo, zavarovati za 2000 K, nekaj ga pa celo pred ognjem odpeljal v Maribor.
Grozna nesreča. Dne 29. septembra se je na parni žagi Auersperga na Rogu (Hornwal'd) ponesrečil delavec Imbro Sedlar. Nesrečnež je prišel med jermena. Na njegovo obupno klicanje na pomoč so žago takoj ustavili — toda prepozno. Jermena so reveža tako stisnila, da je kmalu nato umrl. Sodna preiskava, ki se že vrši, bode pokazala, kdo je kriv te yezgode. Najbrž je prišel ponesrečenec Imbro Sedlar po svoji nepazljivosti med jermena.
lOOleten mož. V Slov. Bistrici so pokopali gostača Matijo Perka iz Zg. Bistrice, ki je bil star sto let. Pokojnik je bil do zadnjega čil in čvrst ter zelo marljiv in delaven mož.
Samomor. — Ogenj. — Vinska letina. Od Sv. Jurja v Slov. goricah se piše: Dne 2. oktobra so našli tu ob poti mrtvega posestnika Nidlna z Ga-straja. Ustrelil se jo s pištolo v prsi baje radi nepokornih sinov. Na Plo-dršnici je pri štirih posestnikih v teku enega meseca pogorelo. Nekteri so na sumu goljufije. Tudi na Vukov-skem je pogorela Olszanskemu hiša in Reissmanu hlevi. Vinski pridelek .je dober, čeprav pičel in ima povprek visoko ceno, ker kupci hite z nakupovanjem. Cena je 40 do 50 vin. od litra izpod pre še.
BALKANSKE NOVICE.
•
Snem političnem položaju, ki ga zavzamejo nemadjarski poslanci v pred-s to ječe m državnozborskem zasedanju. Ta del konference se je proglasil strogo zaupnim. Stranka bo imela neposredno pred otvoritvijo parlamenta 8.ali 9. oktobra še enkrat sejo.
10,000 buteljk šampanjca V Budapest,i so konstatovali, da je tvrdka "Adler" v zadnjih dneh stavila v promet 10,000 steklenie šampanjca. V tem ** šampanjcu * * ni bilo ni kaplje vina. Adlerja in njegove sokrivce ao zaprli.
Kje je JOSIP PEBME, po domače Tomaž T Za njegov naslov bi rad zvedel Frank Smith, po domače Žagar, Wilson Coal Co., P. O. Box 7, Kopiah, Wash.	(19-23—10)
v
prišedši domov, skregal se je s svojo >eno, jo natolkel in podil po hiši. Tu je pritekel sin Josip — obtoženec — svoji materi v pomoč. Kaj se je tedaj zgodilo, ni jasno: obtoženec trdi, da ;ra je oče oklofutal, s pestjo udaril in vrtrel na tla; z druge strani se trdi, ! da se je Josip približal očetu in ga prijel za ramo, potem pa — v tem so vsi edini — iztaknil nož in ga zadel nekolikokrat. Smrt je provzročila rana na desni strani prsi. Obtoženec je j pred porotniki neprenehoma jokal. Po irovorih javnega obtožitelja in brani-' lelja so porotniki zanikali vprašanje ' "lede zločina ubojstva in pritrdili vprašanju glede težke telesne poškodbe. Sodni dvor je nato obsodil obtoženca na desetmesečno ječo.
Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. do 25. septembra 1907 3325 oseb — od 19. do 25. septembra 1907 jih je prišlo 836, a 25. septembra je bilo v Opatiji nastanjenih 2426 oseb.
Demonstracije na Vel. vrhu pri Pulju. O demonstracijah irv spopadih med Italijani in Hrvati na Velikem vrhu pri Pulju za časa državnozbor-skih volitev se je obravnavalo teden dni pred sodišče v Pulju, seveda -iamo proti hrvatskim izgrednikom. Obsojeni so bili: A. Sania na 14 meseeev težke ječe, 11 obtožencev je dobilo po 48 ur do pet mesecev zapora, devet pa jih je bilo oproščenih.
S parnika "Sava" o grško-hrvatske parobrodne dražbe je padel v morje med Reko in Volosko pekovski pomočnik Angelo Perič. Ukrcal se je v Reki na pa rob rod "Sava" z namenom, da prepelje v Volosko, kjer je uslužben. Ker je pa v Reki malo preveč v čašo pogledal, a moije je bilo nekoliko razburjeno, imel je smolo, da je moral med potoma pokusiti morje, če je slano, in obenem storiti tudi neprostovoljno kopel, ktera je trpela Čez 35 minut. Parnik "Sava" se je seveda takoj ustavil, ali na njem je bil rešilni čoln tako dobro privezan, ila jra n t so mogli nikakor uporabiti za nno, za kar je sploh na pa miku privezan. Medtem se je pa boril nesrečni Angel z morskimi valovi in njegova sreča je bila, da je isti čas priplul mimo parnik "Peter Zrinski" hrvatske r>arobrodne družbe, in da je njegov kapitan takoj opazil z valovi se bore-česra. na kar je dal smer parnika proti plavajočemu Periču in mu pustil brzo vreči tri rešilne kolobarje, za kterih enega se je nesrečni Angel tudi vjel in tako ostal na površja toliko časa, Ha so mu vrgli vrv, s ktero so ga pote srni li na krov parobroda "Peter Zrinski • * in ga prepeljali v Opatijo, ■>d koder je šel peš skozinskoz zmočen v Volosko.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Napad. V Celju je napadel nemSld lelavec Heinrieh Slovenca Jožefa Gu-'eja brez vsakega povoda na cesti in -na zadal z nožem v glavo tako rano. 1a je nezavesten obležal. Vendar napadale«. niti aretirali niso I
na Bolgarskem.
v Sofiji je obsodilo odvetnika dr. St. Kermekčijeva radi članka, obelodanjenega v "Balkanski Tribuni", v kterem se je kritikovalo delovanje kneza Ferdinanda, na dve leti težke ječe in 5000 levov globe.
Turška vojska, nekdaj jedna najboljših na svetu, je čisto propadla. V turško vojsko ne sprejemajo še danes kristjanov, ker se boje, da bi to oslabilo vojne vrste. Turški vojaki se ne vežbajo nikoli na prostem, temveč le v dvoriščih pri vojašnicah. Zadnji čas so poskusili pruski častniki turško vojsko zopet urediti, pa se jim ta težka naloga ni posrečila. Turški častniki so zelo neizobraženi, nekteri ne znajo niti citati in ne p3znajo nobenega zemljevida.
NjPfapadl na srbske karavane. V sko-
p ttski okolici je napadla bolgarska če*« pod A dša rl a rje vi m vodstvom neko srbsko karavano pri Brodacu. Ubila je pet Srfx>v, deset jih je pa odvedla seboj. Druga bolgarska četa, ki pa jo je vodil srbski odpadnik Vidar-tič, je pa napadla pri Jablancih neko srbsko karavano in ubila več mož, med njimi dva Albanca. Bolgari delajo nato, da prestopi 25 srbskih vasi bolgarskemu eksarhatu.
Tožba proti srbskemu Rodbina v zaporu umorjenega časnikarja Novakoviča je sklenila, da toži srbskega ministra Petroviča, mestnega prefekta Ceroviča in poljedelskega svetnika Lazareviča. Prefekt Ce-rovič je umi rovi jen. Tudi podpolkovnika Vukrsoviča čaka višnjeva pola.
NAZNANILO IN VABILO. ""
Slovensko mladetniško katoliško samostojno podporno društvo sv. Cirila in Metoda v Indianapolisu, Ind., priredi
VELIKO PLESNO VESELICO ▼ soboto 26. oktobra
v dvorani g. Josip Gaenika. Začetek ob 8. uri zvečer. Igrala bode godba slovenskih mladeniče v pod vodstvom Venceslava Batiča.
Ves preostanek se uporabi za uniformo slovenskih godcev. Zatorej prošeni so vsi rojaki in rojakinje, da te veselice v čim največjem številu udeležiti blagovolijo, da si s tem izkažemo pravo bratsko ljubezen med seboj v naši mali naselbini in da vztrajamo k-ct si zvesti državljani.
Vstopnina vsakemu prosta.
Za dober prigrizljej skrbel bode (19-22—10)	ODBOR.
11 S *MJ V
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa št. 45 J. S. K. Jednote v Indianapolisu, Ind., ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani g. Josipa Gačnik, 903 Ketcham St. Vsi združeni bratje so prošeni, da se redno udeležujejo zborovanja ter da redno plačujejo svoje mesečne prispevke, ker društvo zahteva, da morajo biti plačani vsi mesečni prispevki najkasneje do 20. vsacega meseca; s tem je odboru veliko dela prihranjenega.
Nadalje odgovor onemu, kteri se preveč vsiljuje v oskrb našega društva in se zanima, zakaj je naše društvo inkorporirano brez da bi bil član našejra društva ali Jedn te:
Zato, ker je lahko in ne bodemo dotičnika vprašali za to pravico. Imamo pa tudi dovolj dobrih članov, društva in Jednote, kteri oskrbujejo društvo, zato ne potrebujemo nobenega, izvun društva. Po druzih mestih pa tudi ne bodemo iskali osob, da bi skrbele za red pri našem društvu.
Kličem bratski pozdrav vsem rojakom širom Amerike, posebno sobra-tom J. S. K. Jednote.
Alojzij Rudman, 2708 W. Walnut St., Indianapolis. (19 22—10)
a-ni ^^mmm
The Collins Hew York Medical Institute.
V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik *'Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih In zastarelih boleznij MOŽK1H ŽENSKIH IN OTROČJIH.
Iz vseh krajev širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mne^obrojnimi pismenimi zahvalami-
Radi tega poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere
dragi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše bolezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da čim prej popolnoma ozdravite, — iiko je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Ocdravijen od mnotroletnega reu-matisma, bolečin v kosteh in živčne bolezni.
Mike Novak
ksB Mohlcn Ave. Fneblo. Colo.
Slavni Medical Institute t
Stem pismom se Vam zahvaljujem. ker ste ozdravili meje dete težke notranje bolezni oteli niti življenje pomočjo Vaših dobrih zdravil. — Bil som pri mnosih zdravnikih in vsaki mi je rekel, da moje dete ne more ozdraviti. Sično se Vam toraj zahvaljujem in dovoli in i da se to natisne v časopise, da vidijo rojaki, da ste Vi edini zdravnik, kateri v resnici za-more ponogati.
Toliko na znanje našim rojakom v Ameriki. — Liilei im se do groba Vam hvaležni Sem Antulič 1950 'Washington Ave. Colun-.bus O.
Jaz se Vam lepo zahvaljujem, ker ste me ordtavili. da sedaj popolnoma dobro iiiiiui. kakor da ne bi bil nikdar gluh.
Priporočam Vas vsem rojakom širne Amerike kot najboljšega zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Šikonija Box 2B5 Trimountaiu. Mich.
Vam naznanim, da sera popolnoma ozdravila po Vaših. Ztlravilili da ne čutim nikakc- bulcrtne vt-č, Zj kar se Vam srečno ži>ii\-ai;ujeiii. Če l odem še kedaj bolana. f-e bodeni že v»-lela kafi obrnili in Itirii dru-pim Vas pripročam.—Vas pospravljam Vaša. do groba V ..iil hvalciiia Maria M«I?Č.
n68 Western Ave. Chicago Ills.
Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in šumenja, v ošesib.
John PoImic.
Bok 151 Kock Springs. Wy».
SLUŽBO IŠČE.
Slovenec, samski, star 30 let, išče službo v kakem saloonu.. Govori in piše dobro slovensko in tudi precej angležko, zraven tudi nekaj nemščine. Ponudbe s podrobnostmi naj se pošiljajo na dotičnika.
Frank Bkorjane, P. O. Box 76, Cumberland, Wyo (18-19—10)
žico:
raznoterosti.
Razkrinkan* vedežev&lka. Policija v Budimpešti je zvedela-iz podatkov v časopisih, da je v mestu zelo razširjeno vedeževanje in da se mnogo vedeževalk zabava s to umetnostjo. Odkrili so, da dotične ženske sprejemajo na tisoče ljudi v svojih stanovanjih, in jim iz: kart ali iz dlani pro-rokujejo bodočnost. Lahkoverni ljudje so plačevali za ta prerokovanja 1 do 2 kroni, tako, da je več žensk dobilo na ta način na dan 60 do 80 kron. Detektivom se je posrečilo, <ia so pet vedeževalk zasačili ravno pri delu. Vse so prišle v sodnijsko preiskavo.
Mater je zadaviL V občini Decs na Osrrskem so odkrili grozen zločin. 18-let.ni kmečki fant Jurij Szabo se je nedavno spri z matei-jo in je v tem prepiru zadavil svojo mater. ^Ponoči ie nesel truplo na deželno cesto, kjer je je vrgel v jarek- Pozneje so našli truplo in takoj je padel sum na sina, ki so ga tudi prijeli. Po daljši taji t vi fe zločin priznal. Ubijalec svoje matere je izročen sodišču.
Kemadjarak« narodnosti as Ogrskem. Budimpeita, 3. okt. Nemadjarski državni poslanci so imeli včesaj xonfereneo ter razpravljali o agitaciji, ki se je zasnovala ▼ nemadjarkih krajih v prilog aploftn* volilne »ravice. V ta namen je narodnostna franka sklicala povsod 'e, kterih mnoge dala. Potem n jo
NAZNANILO.
Vsem onim, kteri mi kaj dolgujejo, naznanjam, da jih bodem izročil advokatu za iztirjatev, ako mi ne plačajo do konca tega meseca. Plačate lahko pri Štefanu Zgone 7 Ghisholmu. Torej varujte se nepotrebnih stroškov !
Charles Zgone.
Mountain Iron, Minn.
(18-19—10)
Rojaki Slovenci l ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod — t» daj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari V Koliko časa iraja bolezen ? in vse drutje podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
HE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St,	^ R- Mielke> Medical Director.	Nev. York, N. Y.
Ako osebno pridete, javite se v offisu našega zdravniškega zavoda. —ordinirajočemu zdrav-niškemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne- Ob nedeljih in pzaznikih od 10 dopoludne do 1 popoludne.
NAZNANILO IN PRTPOBOČU-O.
Cenjenim rojakom in naročnikom v "West Jordan, Utah, ter okolici naznanjamo, da je za isti okraj naš zastopnik
Mr. ANTON PALČIČ, P. O. Box S, West Joriu. Utak.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
FRAKE SAKSEB. CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
Rojakom V Chicago, ILL, la okolici ff^at.j.m da je za taamoenji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLA Did, 617 Sooth Center Avenue, Chicago, HL, vsled ooaar ga vsem topic priporočamo.
TJpravništvo "Glasa Naroda".
Pozor, Slovenci, Pozor !
Dr. J. E.Thompson,
ravnatelj.
Neovrgljiva resnica je, da je Ie isti zdravnik najboljši, kateri se ne hvali sam, temveč katerega hvali narod. Ravnatelja od slovensko-hrvaškega zdravišča hvalijo tudi nasi rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja ;
Veleučeni gospod profesor:— Poslana nii zdravila sem v redu sprejel in ista ratanl-o jo \ ašt n- j. rte j isu porabi 1, ter sem danes • ptl j ( ] cln< 11 a 7Cia\, site če ar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in pripoiočal Vasbcdtn vsakrmu bolnemu rojaku, ker vem, da res storite, kar cbljutite. — V n-ojem zadovoljstvu Vas pozdravi jan \ m Mdno sK »ni
Mike Miller, 1020 Watroliet Ave., Denver, Colo. Rojaki I Ne dajte se loraj [tdtlje Ritiii co i 1 > * m J ji > .h kcirptnJj ali institutov, temveč idite ali pilite v slučaju boleiui le ca to zdra\i£Cc, kjer bodete sigurno nojboijže postrežeoi.
Bolezen morate natanko opisati, a pisma pa tako nasloniti :
SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE
Ravnatelj: Dr. »J. E- THOMPSON, 334 West 29th Street,	New York, N. .
Kdor podlje svoj naslov, dobi lep spomin znst on).
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda' največji in najcenejši dnevnik.
Rojaki, naročajte se na 14 Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
ŠE mm V VASEM ŽIVLJENJU!
$26 vredna ura, verižica. in privesek samo
zlata verižica s priveskom vredna $ IO-OO
Zastonj!
Šefe. Kseipp -NAVODILO
Ako kailja ft, ako si prehla-
aako imaš c rrste katar, ako trpiš na kaki drsjI feoležal in si se
naveličal sdnvalkoB denar dajati, ne odlašaj pisati
takoj po knti-IN CENIK
(Kneippovih) Kneippovih zdravil" katero dob š zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za
poštnino.
Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsi h naprednih narodih.
Kneippova iznajdba je neprecenljive vrednosti. pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanss mnogo na dnevnem redu.
To j£novi in pravi naslov:
AU AUSEN1K,
Jrssnwlch St Now York, N. 1

je najboljii prostor U pošiljanje denarja v aii kupovanje pero-
Ura je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 20 let, ki je zaprta s tri in i ploščeki. Stroj je poznan Ameri kančki El^in all Wattham na.sedem tiranov.
Ta dvojna verižica je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 15 let. v sredini ima malo aponko ki se premika. —
Privesek je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantiran 10 let, ki se odpira in v njega lakho spravite dve slike ali fotografi i je-
Vi sami najbolj vest«, da v malih trgovinah, morate plačati za enako uro $lti.OO, za verižico $7.00 in za pr>vesek $3.00. To je orevidno da dobite verižico in privesek zastonj, ako porabite priliko ter kupite vse tri predmete za čudovito malo svoto od #15-90.	^
SI tka prikaznje uro velikosti 16, lahko pa dobite za isto ceno uro večje velikosti 18 ali man je 12.
$ 13*50 vredna ura, verižica, s priveskom samo
$8-90.
$8.00 vre.lna ura s tr mi ploŠ-čeki 12 napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let z izvrstnim Amerikanskim Fxcel-8 i o r strojem; $4 O j vredna verižica dolga 12 palcev ali ena I>ico.en-sova verižica, ki se deli v dva dela dolga 15 palcev, iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 letj $2 50 vreiini privesek ki se odpira in. v njega lahko spra-x ite «1 • e fotografije — z napolnjenega zlata Solid irnltl fi led garantiran 5 1 t, im o $ S-QC).
— — ~ • -
Ploščeki ure kot priveski so izdelani v stoterih najkrasnejsih vzorcih, Vi bodete dobili uro
in privesek, ki Vas popolnoma zadovolji.
Rojaki Slovenci!
; popolno sigurnostjo, da dobite bla.ro, kakor Vam je tukaj obljubljeno. Zato dobro pošteno ime "Slavia" Watch & Jewelry Co. in 1 isinena garancija, ki
C Sft in ^ 1 mr^TIl I ste si kdaj mislili kupiti enako zlatnino porabite to #(CU!V* iJlUVCllvl • priliko, k**r tako realne, in solidne ponudbe ne both te dočakali. Naročite si torej s-----'---*------J	• ■	"
Vam potrjuje poznano
jo dobite s vsakim prodan.m pre- Unetom.
£ f Ako poslani predmet ne vstraja toliko časa, kot je garantiran, dobite zamen jeno za novega ali pa denar na. aj — enako »ko izgubite pismeno garanci o. iti *? Pošljete $100 na račun povzetje. Ako pošljete celo svoto naprej, dobite predmete po pošti priporočeno (registered) poštnine prosto.
& JEWELRY CO.
mm
-.m
- ' • - . .. - - • Frw " ^ : • "" y
Rodbina Polaneških.
Bobad, poljski spisal H. SienJriswica, poslovenil Podravski.
( Nadalje vanje.)
VII.
Naslednje^ra dne Litka sieer ni bila bolna, toda čutila se je močno oslabelo. Držala pa se je vendarle pokonci, ker ji j* zdravnik naročil, naj hodi, ter ji z'asti priporočal, naj se mirno giblje v k reber. Waskowski je nalašč poiskal zdravnika, da je zvedel, kako je z njenim zdravjem. Polaneški era je čakal v čitalnici, toda spoznal je že s oUraza. da ne prinaša nič dobrega.
"Zdravnik ne vidi še nujne nevarnosti, je rekel starec, "pač pa napoveduje, da otrok skoro umre; sploh j naroča, naj M čuvamo; kakor pravi, ni moči uireaiti niti dneva, niti ure."
Polaneški si zakrije oči z roko: Kakšna nesreča, kakšen udarec.... Mati jra ne preživi.... Smrt, pa tak-fren otrok! Ni mu mosroče niti vrjeti!*
Waskowski je ime) solze v očeh.
"Vprašal sem ga,'* je dejal, "ali bo morala deklica hudo trpeti pri tem. Zdravnik je dejal, da nikakor ne in da utesrne ugasniti tako tiho, kafkor bi ■aspala. "
"Materi ni dejal ničesar o njenem stanju V
"Ničesar. Rekel je sicer, da je to srčna hiba. ter pristavil, da pri otrocih take reči pogostoma izginejo brez slodu. Sam pa nima nade, da bi okrevala."
Toda Polaneški se ni hotel tako hitro udati nesreči.
"Kaj en zdravnik!" je dejaL 'Treba je otroka zdraviti, dokler je še iskrica nade. Zdravnik se je utegnil »motiti. Treba je iti z njo k strokovnjaku v Mnihov, ali pa ga poklicati ««mkaj. Gcspa Emilija se tega sicer prestraši, toda ne more biti drugače! Počakajte! Tudi temu se je inoži ogniti. Jaz ga pozovem, in sicer takoj, ^ospe Emiliji po reč« m, da je ta sloveči zdravnik dospel semkaj k neko-mn in da je prilika posvetovati se z »jim zaradi Litke. Ne smemo je pu-fcčati brez pomoči. Treba mu je samo pisati, da ve. kako naj govori z materjo."
"A komn hočete pisati t"
"Komu? Kaj vem! Tukajšnji zdravnik priporoča strokovnjaka. Pojdita k njemu takoj, da ne zamudiva Jasa."
In stvar'se je uresničila še isti dan. Zvečer sta šla oba h gospe Emiliji-
Litka je bila zdrava, pač pa je molčala in bila mračna. Smehljala se je sicer materi in prijateljema, kazala
vsem hvaležnost za skrb, s kakoršno
so ji stregli, toda Polaneški je ni mo-eel razveseliti. Ker mu je bila glava polna misli na nevarnost, ki ji je grozila, je imel nehote to njeno žalost /.a znan-.enje rastoče bolezni, za zgodnjo slutnjo bližnje smrti in boječo si je govoril v duhu, da že ni več taka, kakršna je bila po navadi, kakor bi bile že raztrgane nektere niti, ki so jo vezale na življenje. Njegova bojazen ^e je Še povečala, ko je rekla gospa Emilija:	/
"IJtki je dobro, toda aH veste, česa me je nr.prosila danes? Naj re vrnemo v Varšavo."
Polaneški je le šiloma premagal vznemirjenost. Obrnivši se k deklici, je rekel navidezno veselega lica:
"Oh. ti razposajena stvarca! Tebi bi torej ne bilo dolgčas po Tum-seejuT"
Deklica pa je zmajala z rumenolaso
glavico.
"Ne!" je rekla čez nekaj časa.
In solze so se ji zalesketale v očeh. j toda un.o jih je zakrila s trepalnicami, češ, da ne bi jih nihče videl.
'•Kaj- ji je?" si je pomislil Polaneški.
A bilo je to pri njej nekaj prav preprostega. Zvedela je bila v Tumseeju, da ji hočejo vzeti njenega prijatelja, njenega gospoda Stanislava, njenega najljubšega tovariša. Čula je, da ljubi Marico Plavricko, doslej pa je bila prepričana, da ljubi samo njo in njeno mamico. Čula je, da ga mati hoče oženiti z ono deklico, ona pa ga je bila do te dobe imela zgolj za svojo last. Umela ni dobro, kaj ji preti, čutila pa je, da ta gospod Stanko odide od nje, da se ji zgodi krivica — prva v življenju. Ako bi ji bil storil to krivico kdo drug, bi jo bila zadela manj bridko. Bilo je to vse nekakšen labirint, iz kterega dete ni našlo izhoda. Kako naj se jim sama pritoži o tem T Izvest-no hočejo tako, žele si tega, potrebno jim je in srečni bodo, ako se zgodi tako. Mati je dejala, da gospod Stanko ljubi gospodično Marico, in on tega ni tajil, torej je treba odstopiti, zadušiti solze in molčati celo vpričo matere. —
In Litka je zaprla v svojem srcu prvo bridkost življenja. Da, morala je odstopiti; ker je pa bridkost slabo zdravilo za srce, bodisi že bolno tako ali tako. je ntegnil -biti ta odstop popolnejši in Še bolj tragičen, nego si je kdo mislil iz njenega okrožja.
Zdravnik-strokovnjak je dospel dva dni pozneje iz Mnihova. Pomudivši se dva dni v Reichenhallu, jo popol-
noma potrdil zon en je *ndotnega zdravnika. Gospo Emilijo je pomiril, Polaneškemu pa je dejal, da utegne deklica živeti še mesece in leta, da bo i»a njeno življenje zmerom viselo kakor na niti, ki se lahko utrga o prvi priliki. Naročil je paziti, da se deklica ne vznemiri niti od veselja, niti od ža losti; čuvajo naj jo kar najpozorneje.
Stregli so ji torej s skrbjo in ljubeznivostjo, jo čuvali vsakega, tud? najmanjšega razvnetja, niso pa jo ubranili največjih. To so bila dopisi Maričini. Odmev tistega, ki je dospel teden dni pozneje, ji je vendarle prišel na uho, ki je sedaj poslušalo tako pozorno. Sicer ji je razpršil bojazen za "gospoda Stanka", ali pretresel jo je močno. Gospa Emilija je omahovala ves dan, ali naj pokaže ono pismo Polaneškemu ali ne. On pa jo je vsak dan popraševal po novicah Kremena, torej se je morala naravnost legati, ako je hotela zatajiti, da niso dospele. Sicer pa je., čutila, da mora Polaneškemu razkriti resnieo; potem bo vsaj vedel, kakšne ovire ga čakajo.
Drugi večer, ko je bilo došlo pismo, je položila Litko v posteljo, potem pa sama začela govoriti o tej stvari.
*' Marici je seglo močno do srca, da ste prodali oni znesek na Kremenu.
"Ali je došlo pismo?"
"Došlo."
"Ali mi ga morete pokazati?"
"Ne. Morem vam prečitati samo nektere stavke. Marica je vsa potrta.'
"Ali ve, da sem tukaj?"
"Doslej še ni prejela mojega pisma, toda čudim se, da ji gospod Maszek, ki biva v Varšavi, ni poročal o tem."
"Maszek je odšel še pred menoj v Kremen ter ni vedel, ali pojdem v Reichenliall ali ne, zlasti ne zaradi tega, ker sem mu bil govoril zadnje dni, da gotovo še izpremenim svojo namero.' *
Gospa Emilija jc odšla k mizi po pismeno mapo. Ko se je vrnila na prejšnji sedež in sedla naproti Polaneškemu. je vzela list iz ovitka; ali preden ga je začela čitati. je dejala:
"Sedaj vitfite, da njej ni samo do prodaje te vsote. A znajte----Nekoliko se li je zbegala glava, torej je to imelo zanjo drug pomen.... Res jo je zadelo veliko razočaranje. ..."
"MUostiva gospa," reče Polaneški, "nikomur drugemu ne bi priznal, toda vam povem odkritosrčno, da sem ukrenil eno izmed največjih gluposti v svojem življenju in tudi za nobeno nisem bil kaznovan tako občutno.' *
Ona je sočutno dvignila k njemu nežne, b!edomodre oči.
"Siromak! Torej vas je Marica res tako očarala? Ne vprašujem tega iz
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne nde z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
in 6aui!i se bodete radi hitrega ozdravljen ja. — Rabil sem VaS Pain Expeller 20 let drugod in tulyaj zi^bornimi vspe-hi v slučajih veuoiatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. 11. W. Freytag, Hamti, 10. "j A - Na vsaki steklenici je I ^naga varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah F?. Ad. RICMTER&CO
215 P-ari St., New York.
rowka je itak moja. Toda gospod Maszek je odgovoril,- da, kakor je razmerje dandanes, pobero denar za Ma-gierowko upniki; če pa oče pritrdi pogodbi, ki jo predlaga, dobi v roke gotovino. Poleg tega more še živeti trideset ali še več let. To je tudi res. Vem, da je očetu ta predlog po volji; pač pa mu je samo do tega, da pridobi kolikor se da veliko. Edino to me tolaži, da se nastaniva v Varšavi, kjer bom pogosteje videla Tebe, draga moja Emilija, in Litko. Odkritosrčno in iz vse duše vaji ljubim obe ter vem, [ la se smem zanašati vselej vsaj na ! vajino srce."
(Dalje prihodnjič.)
Najboljše actrmvik> za potko, trganje m revenatize m j« RICHTEB-JEV SIDRO PAIN EXPELLEE. Dobiti ga je ▼ lekarnah po 26« 50 centov.
P®
Spominjajte se ob raznik prilika* a ase prekoristne dražb« it. Cirila to Metoda ▼ Ljubljani! Hal peloži Aaa Acmu na oltar 1	(v
t0HN KR&OiiR
EUCLID, O.

radovednosti, nego iz sočutja. Poizkušala bi popraviti vse, toda hotela bi biti prepričana. ..."
"Ali veste, milostiva gospa, kaj me je potrlo?" ji seže Polaneški hitro v besedo. " Onole prejšnje pismo! V Kremenu mi je bila po volji! Začel sem misliti nanjo. Rekel sem si: Ta bi mi bila ljubša in boljša nego ktera-koli druga. Ta je taka, kakršne sem ravno iskal. Toda kaj? Rekel pa sem si prej: Nečem biti mehkosrčen človek in ne odstopim od svojine. Znajte pa, ako se iz česa ustvari načelo, da se ga človek drži, bodisi tudi iz easti-željnosti. V vsakem izmed nas tičita dva človeka; drugi kritikuje to, kar dela prvi. Ta drugi mi je začel govoriti : Miruj, z očetom se ne moreš strinjati. In to je res neznosen človek! Sklenil sem tdnaj mirovati. A zato sem ta znesek postavil na prodajo. Tako je bilo. Šele pozneje sem zapazil, da se ne morem iznebiti misli na Marico in da neprestano hranim v sebi prepričanje: Taka je, kakršne si iskal. In spoznal sem, da sem napravil neumnost. In bilo mi je žal. Pozneje, ko je prišlo to pismo in sem se prepričal, da je tudi ona nekaj Čutila zame, da me je utegnila ljubiti ter biti z menoj, sem se celo zaljubil vanjo. In dajem vam častno besedo, milostna gospa, da naj izgubim glavo, ako ni res rako. Dokler se človeku samemu kaj sanja, to še ne pomeni ničesar; da je pa tudi ona imela odprto naročje, kolika razlika je to! Potrlo me je to pismo tako, da si res ne vem pomaga ti.'*
"Nisem namenjena, da bi vam pre-eitala vse," odgovori gospa Emilija čez nekaj časa. "Seveda, Mariea piše, da se je iz kratkih sanj prebudila hitreje, nego se je bila nadejala. O gospodu Maszku piše, da je močno deli-katen v denarnih stvareh, četudi si
Cenik knjig,
KATERE SE DOBE V ZALOGU F RANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET . NEW YORK.
Severova družinska zdravila prinesejo pomoč zopsr vse bolezni onim,' ki jih rabijo.
"Materina zaloga zdravil.


n



- i

s
i
*
Vsaka varčna gospodinja ima zalogo zdravil vedno pri roki to so pa taka zdravila, ki so v rabi Že leta in leta. V tisočerih takih zalogah zaseda častno mesto tudi Severovo Olje sv. Gotharda, ker se je v resnici izkazalo, kot uspešno zdravilo zoper razne bolezni Je zdravilo za več bolezni kože in človeških udov.
OLJE SV. 00THARDA
se lahno dene na rane ter se riblje v iste. Ako se rabi po navodilih odstrani vnejte; zdravi pretege, rane, odrgnine in otekline. Zdravi tudi zastrupljenje krvi, kožne bolezni ter okrepča otrpnele členke. Ozdravi tudi revmatične bolezni. Sukno namočeno v Severovo Olje sv. Gotharda se ovije okolu vratu in ozdravi kar čez noč nerede v vratu. Nobena hiša bi ga ne smela pogrešati.
Cena steklenici 50c.
? želi, da bi se vse obrnilo v njegov ! prid."
j "Omoži se z njim, kakor je Dog v ; nebesih. * *
\ "Ne poznate je. O Kremenu pa mi I piše tole: Oče se nameija ločiti od po-| sestva ?n se nastaniti v Varšavi. Veš, j kako ljubim Kremen, kako sem zrasla z njim, toda glede na to, kar se je zgo-} dilo, sem se že sama odrekla nadi, da bi kaj pomagalo moje delo. Hočem pa še poskusiti, da ubranim ta dragi košček zemlje! Toda očetu, kakor pravi, ne dopušča vest, da hi me imel kakor jetnico tu na kmetih, a to je tem grenke je, ker se mi vidi, kakor bi šlo res zame. — Življenje se res časih pretvarja v ironijo. Gospod Mjaszek ponuja očetu tri tisoč preužitka in ves znesek, ki ga doseže, ako razkosa Ma~ gierowko. Ne čudim se mu, da išče dobička, in ob taki pogodbi bi dobil zemljišče skoro zastonj. Oče mu je dejal: Tako, ako še živim leto dni, dobim za Kremen samo tri tisoč, zakaj Magie-
»voja izvrstna UMA, fcUsa % kakxrosti nadkrilju
jejo vua druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) , o 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRIN JE VE C, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic laj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. IfROŽNIK $"2.75 ea Iona. — Najmanje posode za žganje-so 4^2galone.
Naro5ilom je priložiti denar. Za obila naroČila se priporoma
TOHN TCRAKER,
Euclid. Ohio
lfOLTVENTKL
Bogu, kar je božjega, ličen molitveni k za možke, zlata obreza, poluanje. 75c.
Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonoko^-$1.50, fino vezano v usnje $2.0t» vezano v šagrin SI, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kosi $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza ftOc,
Nebeške iskrice, vez. v platno 50e.
Rajski glasovi, 40e.
Otroška pobožnost, 25c.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.	, Pripovedke, 3 zvezki po 20*.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80e., fino p^ Vrbovčevem Orogi, 20c. vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava SI.20.
Nedolžnost pre ga j ana la povelieaeuB^,
20c.
Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjaki, 20e. Varodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki, vezano. Vsak po GOe.
Navodilo za spiaovanj« rasnih piter ■ 75e.
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori. 50e. Odkritje Amerika, 40c. Poduk Slovencen. ki se hočejo liti v Ameriki. 30c.
Pregovori, prilike, reki. 30e. PavLiha, -J'«c.
Pod turškim jarmom, 20«. Poslednji Mohikanec, 20e. Pravljice (Majarj, 20c. Pred nevihto, 20c. Priac Evgen, 20c.
NAZNANILO. Rojakom ■itniijfo, da je sedaj aai pomik
Mr. JANKO PLEŠ KO v državi Colorado; potem ide f vo Kansas itd., ter ga vsem prav srč-->o priporočamo.
'FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. T
Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Aladin s čarobno cvetlico, 10©. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vites, Ide. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, lOe. Ciganov a osveta,t20c. C vet in a Boro grajska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20e. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Čmogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20e. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20«. Dimnik: Besednjak slovenskega to
nemškega jezika, vezan 90c. Domači zdravnik po Kneippu, neve-
un 50«. Erazem Pred jamski, 15«. Erl 20e. Evstahija. 15c. Evangelij, vezan 50«. General Landon, 25e. George Stephenso^*e*e želesme. 40c. Golobček in kanarček, 15«. Gozdovnik^ 2 zvezka, akrvpaj 70«. Grof Radecki, 20c.
Grun dries der sloveniachea Sprach«,
40«.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO \ vezan $1.25.
Rojakom Slovencem in bratom j Hedvika, basi di to v a nevesta, 15«. Hrvatom v Kansas City. MO., nasaa j Hildegarda, 20«. njuno, da je za tamošnji okraj in oko-' lico naS zastopnik
Mr. JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9tn St., Kansas City, Ms. kjer ima svojo gostilno in stanovanje. Slovnici so dobro postreienL
Priporočamo ga vsem tot>lo.
Frank Sakser
Co.
Neredno bitje srca
povzroči nezmerno rabljenje čaja, kave, 0|H>jiiih pijač in drugi neredi v jedi in pijači. To je dobro obvarovanje pied nevarnostjo. Zdrav.lo, ki okiejtč.4 srce in spravi red je
seVerova srCna tonika.
Cena «1.00
Ali ste propadli in pobiti?
Dostikrat se čuje pripovedovati "ta ali oni je propad« 1, ali da slabo izgleda", take besede povejo nekai o človeku. Kakor tečaj na uri se človeka energija izrabi; takrat je čas, da se začne rabiti
SEVEROV ŽIVLJENSKi BALZAM
Taka izvrstna tonika je to, da ponovi in okrepča moč ter uredi celi sestav; tndi okrepča zdravje.	Cena 75c.
Pomanjkanje spanja
in oslabelost se hitro ozdravi po rablje-nju zdravila, in ta je
SEVEROV NERVOTON
ki je najzanesljivej do danes svetn znana tunika za živce. Daje dobro spanje in naravno krepča nervi. J« prt-čudežno okrepčilo telesa in daje veselje do življenja.	Cena $1 00
Ne obupajte! v
Jetika ni več dandanes neozdravljiva bolezen. Pravilna hrana, svežiziavn rabljenje
SEVER0VEGA BALZAMA ZA PLJUČA
zdravi vse, ako še niso preveč zastarane pljučne bolt-zn«. Samo je treba, da se začne zdraviti dokler še ni prepozno.
.	Cena 25 in 50c.
re prezreti!
? Slika predstavla uro z zlatom pre-I vlečeno in dvonimi pokrovi, velikost I 16", in e
1 jamčena asa 20 let:*
7 Kolesovic ic naboljSega. amenkan-4 skega izdelka Ei-GIN, WALTHAM s ali SPRINGFIELD NA 15 KAM-j NOV ter itane samo
1 $13.°°
| Za obilne božične naročbe w lahva-
*	ljujem in naznanjam, da ostane le še f neka časa ta izjemna cena kakor je i bila za Božič.
*	Spoštovanjem se priporočam
I M, Pogorelo,
1 1114 Heyworth Building Chicagof m.
i G PO*"* '•duha vstbinc na }c dobiti po i	■aornji ccei mnlk (• «nm "Btti
Is vetje velikosti 18th «i*» n eocpod.
Naslov
* r
knige
M. logorelc Box t26 Wakefield, Mich. ►I
V vslh lekarnah.
Zdravniški svet acaatonj.
W. F. Severa Co
CEDAR RAPIDS lOWft
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero [e varjeno iz najboljšega »mportiranega čeSkega krnela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kaleor tudi v korist •voje družine, svojih prijateljev m drugih.
Leiey pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti svesie pri Oct. Travatkar-ja MIZ SS. Clair Ave. kteri Vam dragevolje vse pojasni«
THE ISAAC 1E1SY BREWING COMPANY
atfato^^^L^*;^^^ -i ...........

. J.- - ■ ;
Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, 50®.
Hitri račnnar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Tzanami, mala Japooka, Me.
Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, U zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek #1.00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 49«. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan	eesar m th iVi imlri
20e-
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči poUkova, 20e. Marjetica, 50c. Materina irtev, 50c. Mati Božja s Bleda, 16«. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, Hi. mi aH' samotar, 15c. Mlinarjev Jaaaa, 40«. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30«. Mali vsesnalsc, 20«. MučenikL A. AAkare.
zano, $1.25. Ha indijskih otodh, flfti Na preriji, 20«. Narodne pripovedka, • 20c.
Naseljenci, 20«. tfaaelnikova hči. 90a. Kai 4om. Zbirka povaati. Tsal
Frst božji. 15«. S^rva nemška vadnica, 35«.
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50*. Poezije. Voja no v-R. M&jster. 60e. Repoštev, 2l>e. Robinson, vezan 60c. Robinson Crtiso«, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina Polaneakih. 3 zvezki $a.#S. Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenaki in sloveasks-_ angleški slovar, 30c. Ročni rfemško-slovenski slovar, Ji žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3. Ročni slovensko-nemški slovar. Ji žič-Bartel. vezan $3.00.
Ročni slovensko-nemški slovar. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka pa 20«. Spisje, 15c.
Spominski listi iz avstrijska sgede-
vine, 25c. S prestola na moriiče, Srečolovec, 20c.
Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 25e. , Strelec, J0C. ! Stric Tomova koča, 40c. I Sv. Genovefa, 20c. ! Sveta noč, 15c. Sv. Notbnrsfa, 20c. 60 malih povestij, 20c. Slovenska kuharica, Bleiweia, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in iiniitn i
ski h pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovaoo Stoletna pratika, 60e. Slovarček priučiti se nemičiaa
učitelja, 40e. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, rsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75e. Stiri povesti, 20c. Tegethof, siavni admiral, 20e. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, Tiun Ling, morski razbojnik,
V	delu je rešitev, 20e. Venček pri povest i, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c: Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20e. Voščilni listi, 20c.
Winnetou, rdeči gentleman, S $1.00. Zlata vas, 25c. Znamenja štirih, zanimiva
12 centov. £birka lj .bavnih in ffnnbflnlh 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma stare in nova z a vas«,
vezano 50c.
Zgodbe sv. pisma za nižja n it sds
ljudskih šol, 30e. Z ognjem in mečem, $2^>0. Ženinova skrivnost, 20c.
Žepni hrvatsko-angleški rasgavarf,
40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske	aaM
lOe.
Zemljevid kranjske dežela, mali Ita. Zemljevid Evrope, 25c. Zemljevid Z^edinjenih držav Sds.
RAZGLEDNI CTB: Kranjska narodna noša, ljahljanaln^ in drugih mest na Kranjskem, its jorške tn raznih mest Amerika, 9 cvetlicami tn hmnoristiČM p« Ba^ dncat 30c. Rasne sveta pode*at komad la, Ave Marija. 10«. Album masta New Tork 1 slikami mesta, 30c.
OPOMBA Naročilom $m prfiožiti denarno vrednost Wist v poitni nakasnld aU poštnih ssamkah. Poštnina Je pri