Kaj se caka Evropo... Znake vojne proti Evropi je videti na dveh krajih: na Daljnjem vzhodu, kjer prodira Japonska proti Kitajski, in iz Kitajske proti francoski Indokini. Drugi pohod proti Evropi pa je že globoko v Evropi sami, povsod na rusko-evropskih mejah, od Črnega do Severnega morja. Japonska proti Evropi Do Bvetovne vojne, da, še nekaj let preko te je bila Kitajska torišče, nad katerim so izvajale gospodarsko nadvlado evropske velesile z Ameriko in Japonsko. Ta nadvlada je bila politično in vojaško tako močna, da je ai mogel nikdo križati ali ovirati. Od leta 1930. pa se je začela od skupne nadvlade odmikati Japonska. Prodirala je vedno dalje v severno Kitajsko. Zasidrala se je predvsem samo z japonsko nadvlado v Mandžuriji, katero je pa raztegnila preko kitajske prestolnice Pekinga čez vso severno Kitajsko. Za tem je šele izbruhnila prava vojna Japonc&v proti Kitajcem, koje prva žrtev je postalo kitajsko mesto Šangaj, središče evropske trgovine na Daljnjem vzhodu. Ob tej priliki so bile Japoncom na ljubo žrtvovane ne samo angleške :n francoske, ampak tudi ameriške, italijanske in nemške koristi. Vendar pa se je zdelo, da bo ostala osigurana pred vpadom Japoncev južna Kitajska in važna angleška obmorska koloniija Hongkong. Pozneje pa je izkrcala Japonska tudi na južnem Kitajskem svoje čete, ne da bi bila zasedla angleški Hongkong. Pač pa so Japonci s prodiranjem po južni Kitajski odrezali trgovsko mesto Hongkong od kitajakega zaledja in so ga glede trgovine omrtvili. A šele sedaj, deset mesecev po izbruhu evropske vojne, si upa Japonska ogrožati evropsko posest na Daljnjem vzhodu. Zaenkrat je ogrožena s prodiranjem Japoncev samo še francoska Indokina. Jasno kot beli dan je tudi, da je v veliki nevarnosti angleški Hongkong, iz katerega je umaknila Anglije svoje ladje in izpraznuje civilno prebivalstvo. Se že dogaja, česar si niso upali doslej napovedovati najhujši črnogledi: evropska moč se umika iz Daljnjega vzhoda za utrjeno angleško postojarnko Singapur v vzhodtai Indiji. S tem umikom je premiščeno Japonski Fiii- pinsko otočje in pretežni del holandske Indije, ako se bodo Japonci kljub triletnemu vojskovanju na Kitajskem čutili dovolj močne za ta sunek. Rusija globlje v Evropo Drugi vojni pohod proti Evropi se odigrava na njenih vzhodnih mejah od Črnega do Severnega morja. Prodiranje Rusije je pričelo pred 20 leti in je že tedaj izvojevalo ogromen, čeravno ne dovolj močno v oči bodeč uspeh. Zgodilo se je to, ko je spremenila boljševiška revolucija po evropskih načinih vladano Rusijo v azijatsko silo. S tem ni le postala doslej od Evrope vladana azijska Rusija zopet azijatska, ampak tudi prava, tako zvana evropska Rusija zopet azijatska sila. Po površini se je izločila z boljševiškim prevratom ena šestina sveta in se je spremenila iz evropske v azijatsko veledržavo. Po boljševiški prekuciji se je prodiranje Azije v Evropo ustavilo za celih 20 let. Rusija se je potajila in se je delala miroljubno sosedo napram njenim slabim obmejnim državam: Estonski, Letonski ter Litvi. Tudi Poljska, Romunija in Finska so se poCutile v ruski sosešeini precej varne. Pri vsej navidezni miroljubnosti pa je držal ruski boljševizem ena vratca vedno odprta. Komunizem ni samo utelešeni ruski nacionalizem, ampak tudi nekak vse odrešilni nauk. Boljševiki se pri svojih prodirajočih korakih sklicujejo, kakor jim pač sodi v njihove račune, na svojo narodnostno ali pa tudi na odrešilno plat. Ako hočejo prodirati preko mej stare majke Rusije, zatajijo krinko nacionalizma in razglašajo, da hočejo narode osvoboditi od neznosnega kapitalističnega izžemanja. Slednje se je zgodilo v primeru zasedbe Besarabije, kjer prebiva 1,800.000 Romunov in samo 700.000 Rusov in Ukrajincev. V Bukovini, katero so Rusi istočasno z Besarabijo zasedli, da bi si ustvarili med nekdanjo južno Poljsko in na novo pridobljeno Sesarabijo ugodne zveze, tvori ruski živelj prav neznatno manjšino. Pri zasedbi Litve, Latvije in Estonske pa se Rusi niso veliko trudili, da bi ta korak napram svetovni javnosti sploh opravičili. Zad- njo jesen so zahtevali zase v omenjenih baltiških državah najvažnejša pomorska in letalska oporišča. Nato so si upali na dan z zahtevo po zasedbi. In da bi bila ta sigurna, so uprizorili revolucije, s pomočjo katerih so ustvarili v zasedenih baltiških državah njim popolnoma vdane vlade. Samo na Poljskem je način ruskega prodiranja in zasedbe drugačen. Na Poljskem so Rusi na delu s propagando, katera deluje na ustvaritev neodvisne sovjetske Poljske, ki bi se ob priložnosti pridružila veliki ruski zvezi narodov. Kaj bo storila Nemčija? Nihče ne ve, kaj bo storila Nemčija napram ruskemu prodiranju v vzhodno Evropo. Mogoče, da bodo Nemci po obračunu z Angleži napravili protisunek proti svojemu premogočnemu ruskemu zavezniku. Obstoja pa tudi ta možnost, ako bo vojna z Anglijo dolgotrajna, da se posluži Rusija ugodne prilike in še dalje prodre v Evropo. Japonci is evropske sile Kar velja za Ruse glede prodiranja v Evropo, isto velja tudi za pohod Japoncev proti francoski in angleški posesti v Aziji in v Tihem morju. Tudi tamkaj se bodo prodiralni sunki tako dolgo nadaljevali, dokler se jim ne bodo postavile po robu združene evropake sile. Zaključek Eno je čisto sigurno: prodor Azije v Evropo je že tako daleč, da daje povod za upravičeno zaskrbljenost. Ako je bila zadnja svetovna vojna svetovna vojna, v kateri so se priključile vse svetovne &ile Evropi, je sedanja vojna evropska. Iz svetovnega vidika pa je nekaj čisto drugega kakor samo evropska vojna. Ta vojna je borba proti Evropi. Ako bo dolgo trajala, bo povzročila konec evropske nadvlade na svetu.