31. Številka._Izubijana, v torek 9. febmvarja 1897._XXX. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan aveče-r, izinoli nedelje in praznike ter velja po poBti prejeman ta avstTO-ogersk c deiele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden »se« 1 gld. 40 tfr. — Za Lj obijan o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ta ietit leta 8 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. JO kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje delale toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznani la plačuje se od stiriitopne petit-vrste po 6 kr., ce ae omanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr., Će ae dvakrnt, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj ae isvol* franklrati. — Rokopisi se nt vračajo. — L redni 6». v o in npravnifitvo je na Kongresnem trgti st. V2. Dp r * v n i f, t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari.
Kaj hoče dr. Gregorič?
(Z Dolenjskega.) III.
Bodi dr. Gregoriču odkritosrčno in brez ovinkov povedano,  kaj  mislimo o njegovem delovanja.
Vodetvo klerikalne s'ranke ni zadovoljno, da meščanstva na Kranjskem navzlic vsema truda in prizadevanju nikakor ni moč zvabiti v klerikalni tabor, niti na Gorenjskem ne, kjer bi bilo misliti, da se to se najprej doseže. In to meščanstvo je v kljub, dijametralno različnim nazorom glede narodnostnega vprašanja solidarno s kranjskimi veleposestniki v nasprotstvn zoper klerikalizem, česar seveda na izvestnem višjem inestu ne gledajo posebno prijazno.
To meščanstvo je posebno na Dolenjskem in Notranjskem, pa ponekod (udi na Gorenjskem predobro organizirano, da bi klerikalna stranka mogla v njegovih vrslah kaj posebnega doneči. Klerikalno vodstvo je pač nekaj časa upalo, da pridobi meščanstvo za svojo stranko na isti način in z istimi sredstvi, kakor je dobilo veČino kmetskega prebivalstva, a prekmalu je izprevidelo, da so njegovi iurnalisticni atrežaji le predaleč šli, da so preveč gnoja razmetali po meSčanskih volilcib ter s tem dosegli, kar ni bil nikdar namen klerikalnega vodstva, da so se meščani še tesneje združili in oklenili drag dragega.
Klerikalno vodstvo ve pa tudi, da Se ni dosti doseglo, dokler ima samo kmetsko ljudstvo v svojih rokab, toliko manj, ker je meščanstvo v organizma vsakega naroda prevaŽen faktor, kateri bi zamogel predraga? iti tudi mišljenji kmetskega ljudstva, s katerim je v vedni dotiki in nepretrgani gospodarski svezi. In zategadelj je klerikalno vodscvo osre-točilo vsa svoja prizadevanja v mestih na to, da razdvoji in razcepi to solidarno meščanstvo.
Spoznavši, da s Hkrščanskim socijalizmom" ni veliko opraviti na Kranjskem, zlasti ne v mestih, in boječ se radečib socijalistov, kateri čedalje drz-nejše nastoppjo, izmislilo je klerikalno vodstvo nov načrt in reklo: No, pa Idi, v božjem imeni ljubi sinko dr. Gregorič in bobnaj na boben sprave, vi klerikalni žurnalisti pa ga pustite na miru in za-
LISTEK.
Repčeva Tonica.
Spisal Aleksandrov. (Dalje.)
Tam gori pri Kapeli je bil tUto leto, kakor po navadi, na svetotrojiftko nedeljo shod. In k t hodu je prišlo tudi to pot staro in mlado, bolno in zdravo.
Tadi Tonica in Francelj sta imela besedo, da prideta ... In prišla sta. Da sta se tamkaj našla, tega pač ni treba posebej zatrjevati. Dasi pa Tonica še nikdar ni bila s fantom v gostilni, jo je Francelj tisto nedeljo vender zvabil. In da sta se nekolikokrat zavrtela — da je Fraccelj včasih piav tesno pritisnil Tonico k sebi, da ma je ona a svojimi modrimi očmi zrla prav šegavo in zaljubljeno ▼ njegove črne oči, tako da ga je pogrelo po vsem telesu, in da je pri tem veselo zaukul, a Toničin rožnobojni obraz da se je sreče nasmthljal, — no, vsega tega niti pripovedoval ne bom. To je pač vse samo umljivo . . .
Tisto nedeljo pa je bi!o prav vroče.   In še
ragljajte le časib, da bi .liberalci" ne mislili, da je nemara še v naših rokah.
In dr. Gregorič dela zdaj pridno, da razcepi kranjsko meščanstvo in nekaj malih uspehov je že dosegel. V narodni stranki je nekaj ljudij, ki bi že res radi imeli mir pred besnimi napadi v klerikalnih časopisih, dosti jih je tudi, ki se boje gmotne škode, nekaj tudi takih, katerim Se vedno niso jasni končni smotri klerikalizma, ki res mislijo, da je od .sprave" odvisna vsa sreča slovenskega naroda, kateri menijo, da bodo »spravljeni* kranjski Slovenci oteli Štajerce in Korošce, prav kakor bi se centralna vlada kar tresla pred tem poldragim milijonom Slovencev, ki se sploh le dobro počatijo, ako ni političnih bojev, ako vlada grobna tihota, kakor na pokopališča.
Te elemente lovi dr. Gregorič za svojo spravljivo stranko, meneč, da ž njimi razbije sedanjo organizacijo meščanstva, da rat cepi meščanstvo na dva tabora. Naklep ni napačno preračunjen, saj bi bili morda vsi ti omahljivi elementi zadostna za-gozda za razcepljenje stranke. In tedaj bi zadonel iz klerikalnega grma mogočen tedeam, kateri bi se še podvojil, če bi razcepljeno meščanstvo ne imelo več moči, da bi moglo zadržati prevlado klerikalne stranke s pomočjo veleposestnikov.
Ne ,sprava-, ne „združite** slovenskih strank, ampak boj zoper jedini od klerikalizma Še neodvisni element v naši deželi, boj zoper svobodomiselno meščanstvo, to je naloga, katero izvršujejo dr. Gregorič in njegovi pomočniki, namen njih gibanju pa je, napeljati vedo na klerikalni mlin in klerikalizmu pomoči do popolne prevlade v deželi.
Narodni stranki je dolžnost, da to prepreči in zato se mora prav zoper stranko dr. Gregoriča upreti z veo odločnostjo in sicer koj, dokler če nima nič veljave in še nič upliva.
Državnozborske volitve.
Iz tabora sodrugov. Kakor poroča včerajšnji .Slovenec", omenil je pri nedeljskem shedu so* ci jalnih demokratov „sodrug" Kristan tudi volilni oklic naše stranke za g. Matijo Kunca. Najbolje ga je zbodla v oči opazka, da je bil g. Kune podčastnik I. vrste in pristavil je mož ironično, „da
proti večera, ko sta se Francelj in Tonica vračila preti domu, bila je neznosna soparca.
In ko sta šla zvečer tam geri na Prelogu skozi Zidaričev gozd, — gosto drevje je tam in lepa senca, — ko sta torej sla skozi mračni gozd, ni se jima zdelo prav nič napačno, da bi nekoliko počila od pleEU. Pa saj veste, v praznik počivati ob potu, ko gre toliko ljudi mimo, posebno dane?, ko je bil shodi Kdo bi jima torej zameril, da eta šla nekoliko dalje v sredo gozda ter sedla ondi na mehk>, zelenkastorajavi rmh . . .
Tedaj pa je ov.i Francelj roko kreg Tonči-noga vratu ter ji rekel: BTonicp, jeseni se pa vzameva."
In ona je ragnila evoju ličice, mehko kakor svila in žamet, proti njemu in creenjevorudece, bujne ustnico so te nabrale v hheu nasmeh, da se je videl del belih zob. In sepetuiia je :
„A tvoj oče, Franeedj, ali bodo pustil)?"
„Morajo, če (e hečeru, morajo, pa morajo!"
Oči so so mu svetilo.
ttM- tv.jo, ker to leč'm. Ne pustim te nikdar, nikdar, Tonica."
Stisnil jo je tesneje k etbi. ia poljubil ji je usta, ličice in še zlafe kodre.
je to največja zasluga Kuačeva". N*m ni namen, poučevati g. Kristana, a le to mn bodi povedano, da Kančevo vojaštvo ni bila njegova zasebna zadeva, marveč da je ta stvar v neposredni zvezi z javnim delovanjem g. Kanca, česar pa tako mladi ljudje, kakor js .sodrug" Kristan, seveda ne morejo znati. I -to tako „sodrug" Kristan ne bode amel, če ma povemo, da je bil g. Matija Kune 1. 1874 v tretjič pred naborno komisijo in da se je ta zadeva Že takrat tako važnim prištevala, da je še isti dan, ko je bil g. Kare vojakom potrjen, to objavila celo uradna „Laibacher Zeituog", kar se bode g. Kristanu gotovo isto tako čudno zdelo, kakor se mu stvar dozdeva v našem oklicu. Sapsnti sat! Pa tudi krščansko-socijalni sodrugi imeli so v nedeljo zborovanje, o katerem pa .Slo-venec" dieti ne poroča. Omenimo naj torej mi, da so krščanski sodrugi tudi razpravljali o Kan« cevi kandidaturi in daje „sodrug" Gostinčar, kateri je krščansko sociialni kandidat v V. knriji, izrecno poudarjal, da priporoča vsem krščansko - s o c i j a I n i m sodragom, ki ne bi ho* teli voliti njega državnim poslancem, da naj rajši nego g. Kuncu oddajo glasove kandidatu socijalne demokracije g. Žel e itn i kar j n ! Kakor se kaže, našli so sodrugi svoja srca in mi jim čestitamo na tem klasičnem kompromisu!
s
Povedali smo že, da Morse y ne kandiduje več. Da se je odločil, da se umakne iz političnega življenja, je največ pripomogel neki volilni shod v Feld-bacbu. Na ta sbed je bil prišel tudi knez Liechten-stein, ki je skušal ljudi za Morse-v* pridobiti. Nekateri duhovniki so pa že bili ljudi proti Morsevu dobro Dabujekali, kar ni bilo ttžko, ker za svoje volilce prav ničesa ni storil. Jeden kmet mu je očital, da ae je vlekel za to, da bi se tudi v bodoče veleposestniki mogli tožiti le pri okrožnih ali deželnih sodiščih v civilnih stvareh, ker okrajna sodišča nimajo niti pripravnih prostorov, da bi mogel kak grajtičak ondu opraviti svoje opravke. Seveda ko so kmetje to slišali, so jeli spoznavati, da Morsey ni za njih poslanca.
* *
Ona pa se ni branila, nego samo šepetala „Ne>, nel" — A ves obrsz so ji jo smehljal od sreče in blaženstva. Prsi so se jej burno dvigale, celo vitko telo, katero je objemalo dokaj priprosto, a ukusno krilo, trepetalo je od veselja, cd sramežljivosti, bojazni in hrepenenja. B^lonegovična, fino zaokrožena nožica v I C--vH šolničkih pa je radovedno pogledala izpod krila.
Fratceljnu se je delala tema pred očmi in višnjevkaate zvezde so mu plesale preti obrazom ...
Kri je vrela po njegovih žilah in stiskal jo je k sebi. In usta je pritiskal na njeno vroče, trepetajoče ustne. Mamil ga je njon vreči dih njena sramežljivost, njen nasmeš-~k, njeno ranj obrnjeno oko ga je osrečevalo, njen trepet ga je delal pol-blaznega in ječal je:
nMc;ia, moja!"--
Ona pa je povesila glavo in trepetala . . .
Ni.d njima je šumelo tajno in skrivno v lahnem pišu zeleno listje . . . Nekje, precej daleč je trkala žolna ob staro drevo. Djlpr repata veverica pa je tedla na zadnji negi, nablcnila se na re;*, radovedno zrla skozi vejevje, obrisala si sramežljivo
ustna ter menda nekaj šepetala.
* *
NemSkonapredna ali liberala« stranka na Dunaju je objavila svoj program. V njem naglasa potrebo, da se zjedinijo vsi napredni življi, proti vedno napredujoči reakciji. Pogodba s Ogerako naj se obnovi tako, da se poviša ogerski donesek k ukupnim državnim stroškom in Ogrom ne dovolijo kake drnge ugodnosti, a katerimi bi se povišanje njib kvote zopet poravnalo. Liberalna stranka bode delovala ia nepretržno razširjenje volilne pravice v vse volilne natope,
Nemcem se mora v državi dati tako stališče, kakerŠno jim gre po kaltnrnem razvoju. Sedanji nemški kraji mornjo nemški ostati. Federalizem se mora z vsemi slami zavračati. Gojiti se mora čuvstvo skupnosti veh avstrijskih Nemcev Svobodna dola se mora vs«kako varovati. Verska šola pobijati z vsemi sredstvi. Težiti je za brezplačnim poukom. Učiteljem je varovati njih pravico do svobodnega ia ražanja svojega mnenja in skrbeti, da se jim zbolj-čajo plače.
Državni osnovni zakoni naj sa varujejo. Javni uradi naj bodo za vse jednako dostopni brez raz like vere, narodnosti in stanu Protisemitizem se mora z vsemi silami pobijati. Tiskovni zakon naj ne času primerno prameni. Odpravi naj se časniški kolek in dovoli svobodna kolportaia. Društvena in zborovaloa pravica naj ee v novodobnem smislu preustroji in izvaja. Izda naj ss narodnostni zakon. Nemščina naj se prizna za državni jezik. I»d « naj se obvezni civilni zakon. Potem se obeta, da bode napredna stranka skrbela za kmete, obrtnike, uradnike in sploh vse stanove. Posebnega uspeha ta program ne bode imel.
*
V kratkem snide sa na Dunaju shod ustavo-vernih posestnikov vseh kronovin, da se posvetujejo, kakšno stališče da zavzamejo nasproti državno:bor-skim volitvam. Djsedaj je konservativno veleposestvo v državnem zboru hodilo z zjedinjeno levico, a sedaj pa vlada deluje na to, da osnuje iz, ustavoverntga veleposeatva posebno srednjo etranko, ki stopi v tesnejšo zvezo s konservativnimi strankami. Levica tako razpade Z novo napredno stranko veleposestniki ne morejo pajdašiti , ker jim je malo pre demokratična.
* *
■»
Socijalno politična stranka sku ■ i svoje delo van •• raztegniti tudi izven Djnaja. Te dni sta profesor Philippovich in ravnatelj VViSleshofer bila Sla v Brno in ondu govorila na nekem shodu. Uspeh tega shoda je bil, d* se je ondu sklenilo osaovati socijalnopnlitično društvo. Nagl&šalo se je, da je treba napredne in svobodne etne ideje gojiti po pokrajinah. Tako se bede do-egio,  da  bode  pokrajinski duh
h svojim uplivtm n^r dil konec reakciji na Dunaju.
* *
-*
Krošnjarji in trgovski agentke na Dunaju so se izjekli na shodih, (h bedo volili socijalne demokrate, ker se ta stranka poteguje za koristi vseh stanov. Na jedn<m slu do je skušal Kroniivv tter pridobiti krošnjuje zase, a se mu ni posrečilo. Dokazoval je, da je n parna misel, da peta kurija pripada le delavcem. Kone? ehoJa je bil, da so se 8-cro jednoglasno izrekli za kandidaturo socijalista i: u m ■ na.
Po tistem dnevu se je Tonica di kaj  predrn | gačila.    Popraj živo, nigajivo dukle, £ v. onim nasmeškom na rud-čih u.tnih je postalo kmalu tiuo in zauiiđUeno. Bledela je, da jo začelo celo stirega Kepica skrbeti, kaj bodo.
BVražje maslo," je menil čeato proti ženi, ,ver: Tonica jo bolnr."
Starka pa je prikimaval.*, vzdihala ter — molčala.
Slo pa jo že ped jesen, ko je korakal stari Repič neko nedeljo sam in žo precej pozno od prve maše.
Tedaj pa so mu je pridružil M klavcev B tr-telj ki je propil, — kakor navadno —, vso mašo in še nekol.ko časa potem pri Kozini.
In rešetald sta starci o tem in onem. Sled njič je nanesel govor tudi na R^pičevo Tonico.
„Ztomka,* pravi Repič, „punca mi je bolna. Ne veai, kaj bo ž njo, reu no vom. Ne govori, ne poje vtč, kaicr poprej in no smejo so. To ti je, veš, sam Mig."
„Kaj boš tarnal, Jakopč! K zdravniku pojdi ž njo, k zdravniku v mesto, veš, k temu novemu! To ti je baje vražje prebrisan človek. Vsakega ozdrav', kdor pride! Jodva ga pogleda, pa že ve, kje in kaj mu manjka. Vražji človek je to.8
V IJ ubij H nI, 9. f -bruvarja.
Razredna loterija na Ogerskem odda se v najem. Ogerski vladni pristaši to opravičujejo i etičnega stališča. Ko bi država sama imela loterijo, bi bila sokriva, ako kdo vsled loterije oboia ali se celo umori. Po našem mnenju ni država nič manje odgovorna, če to podjetje daje v najem. Ko bi država loterije ne trpela, pa bi je ne bilo, potem je pač vse jedno, ali jo upravlja država, ali kak zasebnik, nahajala se bode pod pokroviteljstvom države. Zasebni podjetniki bodo gotovo sa loterijo delali večjo reklamo kakor bi jo država in bode zatorej v aa-sebnih rokah Še škodljivejša. V najem se odda le zaradi tega, ker vlad i hoče Židom dati kaj zaslužiti.
Primankljaj madjarske razstave Ogerski trgovski minister Daoiel je te dni zahteval od zbor-n ca poslancev, da dovoli 550.000 gl. v pokritja primnnkljaja madjarske razstave. Pr.znal je pa, da končni računi še niso skleneni, zato tudi primankljaj še ni končno določen. Minister je sicer trdil, da omenjene svote ne bodi presegat, a najbrž bode vendar precej višji. Menda ne bode dolgo, da bode minister v ta namen zahteval novo svoto. Seveda stvar ne bode tako vidna, ako se zahteva v več manjših svotah. Mogoče je pa tudi, da se ostali primankljaj pokrije pod kakim drugim naalovom, ker Madjari ne marajo priznati, kako slab uspeh je njih razstava imela.
Knez Bismarck in Poljaki. Proti nekemu obiskovalcu se js knez B s narek izrekel, d* mu nič prav ne ugaja, da v Avstriji imajo Poljaki tako važna mesta. Tadi mu ni bilo prav, da je grof G o-luchovvski bil slovesno vsprejet v Bsrol.nu, ker je Poljak. — Knez Bismarck menda spoznava, da ss Poljaki v Prusiji ne bodo dali zatreti, djkler bode v Avstriji imel poljski živelj tako veljavo. Bolje zadovoljen je Bismarck z ruskim ministrom Muravjevom. Ta tudi to menla najbolje ugaja Bi-8marcku zaradi tega, ker je unuk onega Muravjeva, kateri je znan zaradi svojega ostrega postopanja proti Poljakom.
Ministerska kriza na Portugalskem. Odstopilo js na Portugalskem te dai ministerstvo. Povod odstopu je slabo gospodarsko stanje dežele, iz katerega si ni znala vhda pjmagati. Nova vlada tudi ne bode našla pota iz težav. Portugalska j a dežela, kjer so vedno imeli klerikalci s.len upliv. Vse stranke v tej deželi razen republičanske so napolnjene kle -rikalnega duha. Prad nekaterimi leti so Poitugalci imeli liberalno ministerstvo, v katerem je bil neki c t' pravosodni minister. To pač dovolj kaže, kakšne so razmera v tej deželi. Slabo gospDdarako stanje Portugalske je najboljši dokaz, kako znajo klerikalci gospodariti. Vsaka d -ž -ia je obožala, kjer je kleri-kalizem dolgo gospodaril.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9, fdbruvarja. — (Deželni zbor) imel bode svojo VI. sejo dce 10. februvarja ob 10. um dopoluine. Dnevni red: 1. Branje zapisnika V. d^žolnozborske seje dne G fjbruvarj.'. 1897. 2, Naznanila d^ž^lnosborskega predsedstva. 3 Poročilo deželnega odbora glede n vrsti tva v e vit ne -i okraji Vipavskem se nahajajoče,
„Glej ga, glej ga! Bjm pa res stopil z dekletom v mesto" —
In res J9 stopil s Tonico v mesto. Dakle se je sicer branilo ter trdilo, da jej nič nI, a stara nista odnehala.
„Tonica,   povem  ti,   jutri   greva,"   je dejal i •:»•<• odločno.   BKaj  se  braniš!   Ali r-.n-.li-', da nimam toliko, da bi zdravnika plačal? Jutri greva! Boljše prej, nego pozneje.   In Če bi bilo prepozno, oh, to bi bilo vražje maslo! —
In najbrž je bilo že prepozno! Stari R<pič je namreč kaj grdo gledal, ko se je vračal s Tonico od zdravnika, — to se pravi, stari jo je mahal naprej, dekle pa je stopalo daleč za njim ter si brisalo solze, ki so jej padala iz cčij na nekdaj krasno ličice.
„Ti vražje maslo, ti vražje maslo! Kdo bi si bil to mislil! Jaz gotovo ne! Kako bodo vaške babnice sedaj brusile jezike! Oh, Tonica, Tonica, . ;ij si mi Btorila," je godrnjal starec ter si brisal -i suhimi, koščenimi prsti pot z nagubanega čela.
In bilo mu je res prav vroče, dasi je hlo žs p d jesen in je bril prav mrzel krivec . . .
(Daljo prih.)
iz Vrb polj a držeče, pri Logu v Vipavsko-Goriško državno cesto se stikajoče občinske ceste mej -okrajna cest«. 4. Poročilo deielnega odbora, glede uvrstitve v cestnem okraji Vrhniškem se nahajajoče, od Bo. rov ni c« po dolini proti vasi Sobočevo držeče občinske cesta mej okrajne ceste. 5 Poročilo deželnega odbora, glede odpisa iz nekdanjega kranjskega zemljiško-od veznega zaklada v dobi od 1857 Ista do konca 1882. Ista na račun strank predplačiloma izplačanih neizterljivih potnih stroškov. 6. Uit no po« ročilo finančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada aa 1. 1897. in o zadevnih presojah. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepa deželnega zaklada ia 1. 1895. 8. IJ it no poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1895 in proračunu sa 1897 1. 9. Ustno poročilo fiiančnaga odseka o računskem sklepu gledališkega zaklada za I. 1895. in proračunu za 1897. 1. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prodaji redutnrga poslopja in hiš. št. 4 ia 6 v Florijaaskih ulicah. 11. Ustao poročilo li um'nega odseka o prošnji upravnega sve, a Elizabetine otroške bolnice v Ljubljani za letno podporo. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji muzejskega društva za Kranjsko v L,ubijan i za podporo. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva v Račni za podporo za osuševanja Račenske d jline. 14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Julije M yer, vdove okrožnega zdravnika, za dovolitev pokojnine. l.r>. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva v Črnem vrhu, okraja Ljubljanskega, zs podporo za nasipanje ceste iz Zaloga v Črnivrh 16. Ustno poročilo finančnega odseka o uvrstitvi v cestnem okraji Blejskem pod Bjdeščami novo napravljenega mostu čez Bohinjsko Savo msj okrajno cestne stavbe. 17. Ustno poročilo upravnega odseka o presoji občinskega od bora v Predosljih za izločitev davčne občine Pri m ekevo in ustanovitev samostojne občine Primskovo. 18 Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Staraloka za uvrstitov občinske cento od Stare loke do okrajne ceste pri sr- Duhu mej okrajne c sle. 19. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji mestnega mag strata v L ubijani, da se sklene zakon, po katerem se upelje za volitev dež. uosl. direktno in tajno glasovanje. 20. U itno poročilo upra v-nega odseka o presoji vaščanov iz Brezovega R <br.i, Sela in dr. za izločitev iz občine Mirnapeč in pri-klopitev k občini Ajdovec. 21. Uitno poročilo upravnega odseka o prošaji gospodarskega odbora v Sa-naboru za podporo za napravo cestnih kanalov mej vasjo Sanaber in Zavetniki.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na današnjo predstavo burke s petjem ,Slovunec in Na mec", in v popoluilo t,k kar smo že pisali o tej igri, še pri itavljamo, da js bila ta igra pred nekaj leti povod velik<m demonstracijam na Du aju. Takrat je ravnatelj Chmelensky priredil v gledališta v Jostfstadt-u \eč čeških dramatičnih in operuh predstav, zt kapelnika, pa je bil angažiral sedanjega kepelnika našega gledališča, g. BoniŠk >. Ko ss je predstavljala igra „(') li in Nemecu, katera pride primer.10 lokalizovana danes na naš oder, prihrumeli so v Josf fstadt.ko gledališče nemško-nacijonalni visokošolci ter sikali, žvižg tli in razgrajali, kar se je djo. Gotovo bi bili i-, n1 ■ 11 i veliki izgredi, da ni polic ja 8 krepko roko vmes posegla.
— (Nov btrokovni list.) Odbor zaveze kranjskih gasilnih društev je, nstrezaje nujni potrebi in občni želji vseh gasilcev, ustanovil svoj posebni strokovni list „Gasilec". Uredništvo je prevzel gosp. Fran Trošt na Igu. Za sedaj bo list izhajal poljubno po potrebi in ga bodo člani „Zaveže" dobivali brezplačno, dočim dobe neudje vsako številko po 10 kr. List je spretno urejevan in iskreno želimo, da bi se vzdržal, pripomniti pa moramo, da se je v listu odmerilo nemščini veliko preveč prostora. Gasilci na Kranjskem so z malimi izjemami zgolj Slovenci, kateri žele pouka in poročil v svojem jeziku!
— (Slovenski običaji) zapisal deželni šolski nadzornik J. S u m a n. C*sopis za avstrijsko i Iklo
r i ko (Zeit8chnft fiir 0 it. Volkskuude) prinaša v svojem 12. sešitku za 1. 1896. dva slovenska običaja od Sv. Aue v Slovenskih goricah. Prvi nam pove, da običavajo tam mrtvega hišnega gospodarja, prodno ga na pokopališče odneao, Še na hišni prag položiti, da vzame slovo ud hiša in gospodarskih poslopij. (Stari Slovani so verovali, da se duša mrtvih ne preseli koj v anav", nego da se še nekoliko
časa modi ns drevju okoli hiše, sato so nastavljali mrtvecem rasnih jsdil na okno). Dragi običaj predpisuje, da se mora svinja potrositi z »žtgnano soljo", predno se jo zakolje, kakor so Grki posipali žival* ske žrtve z ječmenom. — Pri tej priliki opozarjamo nase izobraženo občinstvo na omsnjeni časopis in želimo, da bi se našel tudi kateri Slovenec, ki bi zbral mnogobrojno naše fclkloristično gradivo, ki je Taztreseno po vseh mogočih našiti zbornikih (Slov. Bčeli, Šolskem prijatelju, Slov Glasnika, Novicah, 'Zvona, Kresa, Mat. letopisih itd. itd), ali da bi vsaj napisal znanstveno napotilo, kje nam je teh stvari iskati in je priobčil v navedenem časopisa. Predmeti naj bi bili urejeni po načelih Krekove „Einleituag in die slavische L:teratorgeachichte".
— (Klub slovenskih bicikl i sto v „Ljubljana") ima jutri cb 8 uri zvečer v kavarni „Na rodnega doma" izvanredni občni zbor, na kar člana kln b;i cpozarjsmo.
— (Izredni občni zbor pevskega društva „Ljubljana",) ki se je vištl v ntdeljo, je bil jako Številno obiskan. U ieležilo se ga je nad 60 Imov, mej njimi jako veliko gospodičin pevk in podpornih Članov. Občnemu zbora je bilo voliti novega prod-eednika. Izvoljen je bil g. A. Trstenjak, v od bo pa sta bila voljena g. Kramar in g. RUdivoj Korene, kateri je pievzel tajništvo. Sklenilo ee je tudi, da se društvo udeleži korporativno velike slavnosti, katera bo meseca avgusta v Celji. Po občnem zboru .je bi) jour*fixe, pri katerem je drnStven podpred aednik g. 1) i o>s" >k v kratkih potezah naslikal zgodovino pevskega društva „Ljubljane", katero je na Svetnico obh»jtlo svojo petletnico. Vabila za sobotni „kmetski p!e;iM so se večinoma že razpo elals. V slučaju, da kateri 66, gg podpornih članov ni dcbil vabila, naj to blagohotno oprosti. Pri tolikem razpošiljanju ae lahko primeri kaka neljuba pomota.   Vabila se dobivajo tudi v trafiki gosp.
Sešarka.
— (Veliki ljubljanski semenj) Z ozirom na odbor dešla poročila bede letošnja »Slavčeva naskaieda" daleč r.adknlila *sa sveje prednice, posebno gleda udeležbe mask. Na mnogo-etranska vprašanja naznanja cdb r, da so maske dobro došle vsake vrt-te, ako tudi ne spadajo v okvir Femnja. To vel,a posehno za častite dame. Na BPrmu bode prvikrat velika borzna špekulacija na .Čtbilo".
— (Okrajna skupina avstrijskih trgovskih nastavljencev v Ljubljani) imela je pretočeno ned<ho obilno obiskan- zabavni večer v pro štorih Hif jerjeve p;vovarnH. Z bavni del vzporeda bil je dokaj prijavno vs >re;et, ter se je uavzočoo ob činstvo jako dobro zabavalo. R-zunoeva ■ e i ud > • ob sebi, da se je po končanem vsporedu plesalo do ra nega jutra. Največ laslsg 7a ta večer stekel si je pa vfsel čni n«ča Inik g F S5*ob, kateri j« s prpo močjo odbora toli neumorno c'eloval, da se je veselica tako d bro obnesla.
— (Izgred in javuo nasilstvo ) Včeraj pila sta dva zidarju v got)t»'i i L ze Lukomin na sv. Petra cesti Štev, 5 in ker sta hotela od:ti, ne da bi bila plavala in sta fcV rargrajsla in polomila j.dei; sto', poklicala je gostilnicarica na Marijinem trgu elnž-bojoega btiažmka Kocijančiča, Ko pa je stražn k hotel posredovati iu zd:ija pomiriti, lotila str* so njega in ga jo jeden prjul za vrat, drugi i»h zadaj za tiluik, z namenom, da bi ga vrgla na t'a. Sio-prav ko je prišel f-trfžui*u na pomoč mestni de lavec Avgnstinčič b'<fo je mogoče razsajalo b ukrotiti.
— (Tatvina) Mestni policijski stražnik Nikola Veferin ?nsačil je včt ruj v Predihub ulicah đul vos Matevža Rožiča, ko jo nesel s .inčene cevi. OpazivŠi stražnika, je pustil cevi in ?bežal. Stražnik je teUel za njim in ga nj* 1 na Danajski cef-ti. Civ', vredne 12 gld, so b In ukradene v Škodo tvrdko L E*erja, katera jih je imela shrpnjene v novi hiši ob Pre dilmh ulicah in za katero je Bižič dobro vedel, ker 'je bil popred »J - 1 - .-*«.- j>ri tej tvrdki.
— (Na včerajšnji semenj) je bilo prignanih 928 konj in volov, 221 krav in 41 telet, skupaj 1190 giav. Kupčija z voli je bila prav živahnu, s konji in kravami srednja. Za voli jo prišhl kupec z M rave. Nakupil jih je piav veliko in jih d ;bro plačal.
— (Narodna čitalnica v Cerknici) priredi v nrdoljo dne 14. svečana 1S97. v prostorih gosp Ant, de Scbiava veselico. V spored: 1. „Mihova ženil ev", šaljiv čveterospev s šaljivim prizorom. 2. „Srečno novo brra, šaljiva igra s petjem v jednom dejanji, .-i. Šaljiva loterija. 5. Pri pleni svira godba na lok. Začetek ob 7. uri zvefer. Ustopnma 1 krono od osebe, z družino 2 kroni.
— (Iz Zirov) se nam peroča: Dne 2. svečana t. I. je prirtdilo tukajšnje bralno društvo veselico, katera se jo vrSila jako dobro in na občno zadovoljnest Pr. dstavljala sa je igra „Nemški ne znajo", katera je imela velik uspeh in to posebno po zaslugi vrlih igralcev in igralk. Po krepkem in vspodbudnem govoru g. predsednika, kateri je ča-etil Valentina Vodnika  kot pesnika,  pisatelja in
»prvega slovenskega novinarja, pričela se je tombola, •katere se je občinstvo živahno udeležilo. Splošna •želja se čuje, da naj  bi se kmalu zopst priredila
kaka gledališka predstava. Torej aa noge Žirovci, da povzdignete društvo.
— (Podjeten mladenič) Učenec četrtega gimnazijskega razreda v Kočevja, Andrej Hdgler, je bil velik prijatelj takozvane „indijanske litera ture". Zanemarjal je pri tem seveda latinsko slovnico in ker mu je bilo pričakovati, da dobi konec semestra slabo spričevalo, odpotoval je v Ameriko. Vzel je hranil nično knjižico, katero je njegova mati branila pri nekem trgovca, dvignil naloženo svoto in pobegnil. Tega je Že 14 dnij in vse kaže, da se je fmt v Genovi okrcal in cd peljal v Brazilijo.
— (Odbor „Celjskega Sokola") naznanja, da je razposlal vabila na roaškarado, katera se bode vršila letos v „Narodnem domu" dne 28. februvarja 1897. Ker je pa mogoče, da se je pri tolikem številu vender kdo prezrl, prosi odbor, da se mu to opresti. Kdor želi povabila, naj javi to odboru ali naj se oglasi naravnost nri društvenem tajniku g. Fr Joštu v posojdnici. U stopnice ee bodo dobi/ale proti izkazu vabila, katero velja kot legitimacija za uetop, v trgovini g D Hribarja in dae 28 febrn v.irj i zvečer pri blagajnici. OJbor vabi na mnogobrojno udeležbo.
— (Narodna čitalnica v (Jo njem Gradu) priredi veselico s prijaznim sodelovanjem ,Pevskega društva- v nedeljo dne 14 februvarja 1897. v go stilni g. Josipa Mikuša v Gor; j »m Gradu. Vsporad: A Gledališki prelstavi. 1   „Gluh mora b ti". Borka v jedaem dajanji. II. „Brati ne zna". Bjrka v jed nem dejanji.  B  Petje.   C  Prosta zabava s piesom. Začetek veselici je ob 8 uri zvečer  Vstopnina: za sedeže 40 kr.,  za stojišča 20 kr.   Šolo obiskujoči m« ne smej) udeležiti vesalice. Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev ljudske knjižnice v Gornjem Gradu; zato 89 preplačila hvaležno sprejemajo.
IPosojilnica v Gornji Radgoni) je imela v času fd 1 jannvarja 1896. do 31 decembri 1896. leta 129.229 gld. 65 kr. d^narneera prometa. Splošni reservni fond znaša 761 gld. 98 kr. posebni re-servni fond za irgnbe 2910 g'd. 2 kr. Čistega dobička je bilo v lanskem lata 10H1 gld 86 kr
— (Iz deželnega zbora koroškega ) Nemška nestrpne s', presega že v h ■ meje To se je pokazalo v dež. zbora seji dne 6. t. m. pri razpravi o sub venciji višji dokliški šoli v Celovcu F,naučni cd?ek je predlagal, naj se tej šo-i dovoli 500 gli. podpore toda s pogojem, da se odstrani sedi nji vzgl dni ravnatelj prof. A pih in da pride na njegovo mesto mož nemške narod ars i. Ta predlog, kateri je končno obveljal je udarec v obraz koroškim Siovenceuo. Posl. Einspieler je proteetoval preti nasvete van en? u pogoju, povdarjajoč, da smejo folo obiskovati t di Slovenke, da je koroška dvojezična deZela, iu da je pri imeoovaiji učiteljev gledati pred veem na kval H taci jo. Dr. M e t n i t z je dolž 1 sedanjega ravnatelja, da je poliričeu agitator, dr. L e m i s c h pa je trdil, da tako, kakor se morajo v drugih krajih nemške maaisiue uklanjati večinam, tak > mora b ti tudi na Koroškem V drugam govoru je tu i; na-glašal, da je nevarno, če na nemški šoli no uči Nemec zgodovine. Kuozeškcf dr K a b n te je iz rekel z.per prodlog, čel, kam p-a bi potem v Av sfriji prišli, ko bi s» pr.vsod t; ko postopalo, in se čud I, da ee hoče cdstia;iti ravnatelja, dasi n: proti iijer.-u nobene pr;to£b<i. Dc. Steinvvender je obširno razkladal, da je „popolncma nemogoče", da bi na kakem nemškem zavodu Slovenec učrl zgc do-vino. C lo dež. [rjdsedn k baron Scbmidt Žabic rov? sv je protivil predlogu, dr. S t e i n w e n d e r je pa priznal, da je sedanji ravnatelj izvrstna moč, kateri ee pa moia odstranili, ker je „naroden agitator" Zajedno je S:o'u\v bdel po svoji navadi se zaletava! v slovenske voditelje, da so privandranci, kateri kale n&rodno tui »nir na Koroškem. Ridi teh napadov in drugih na slovensko duhovščino je mej Štela* w>nderjem ia E uspieierjem nastala es.ra kintro-Vitzn. Dobro je odgcvarjal tudi Muri, kateri je vprašk • h da • c v m:cgih čisto slovenskih okrajih nastavljeni slovenskega jesika povsem nezmožni ači telji, a Nemo! le ne mislijo na njih odstranitev. Zbornica je seveda vzprejela odsekov predlog. Ta debata je nsrodno nestrpnost koroških Nemcev pokazala v vsi njeni nagoti. Slovenec ne sme imeti službe no Koroškem — to je vodilni piincip naci-joualcev, kateri je pričel zdaj tudi v dež. zboru do veljave, princip, kateri eta morala javno obsoditi tudi dež predsednik baron Schmidt in škof dr. Kahn, torej moža, ki gotovo nista posebna prijatelja Slo vencev. S tem je povedano dovolj. Sedaj smo le radovedni, kaj stori vlada.
— (V tržaški okolioi) je bilo v nedeljo šest shodov, na katerih so bili postavljeni kandidatje za bližajoče se občinske zajedno deželnozborske volitve. Na shodili v Križu, na Kontovelju in na Preseku je bil pcstavljen kandidatom za VI. okoli-čamki okraj   dosedanji zastopnik g. Ivan Gor-
ju p, na shodih v Bazovici in Padriča z v V. okraj g. Alojzij Gorjnp na Prošeku, in na shoda v Lonjerja za II. okraj g. Franc Kosec, župnik na Katiuari. _
* (V snežnem grobu.) Iz Da vos a v Š/ici se poroča: Na FJ ti sla-prelazu se je predvčerajš ajim popoludne udri velikanski plaz snega in zasul o--1 voznikov ter sedem voz. Jeden sam voznik je Ote k« I in sporočil ljudem kar se je zgodilo. Ljudi«) ro itoj hiteli na lice nesreče, a izkopali so le mrliče. Pita, kateri se je bil usul, je 450 m širok in pa 10 m globok.
* (Panika v menažeriji.) V Virša i nt\ v nedeljo dva leva ušla iz zverinjaka in ( i - • dostojanstveno prišetala msj navzočno občini n. I) si so krotitelji koj priskočili, je vendor obcmstvn 8trahoma bežalo in je bilo v gneči mnogo ijud j ranjenih.
* (Krsta so se zbali) V tatarsko v** I h 11 blizu Kazana sta prišla te dni dva viša r. r.d-nika po uradnih opravkih in poiskala župana na njegovem domu. Mej prebivalci se je raznesla go vorica, da sta prišla uradnika pripravit kar treba, da bi se prebivalci — sami Taterji — krstili. To je prouzročilo silno raaburjenje. Tatarji so se koj oborožili in napadli županovo hišo. Župana so nevarno ranili, došla višja uradnika pa ubili.
* (Silovit Ijubimeo) Kmetski fant Kosta Dalja v Kekesu je bil zaljubljen v 15letno Gavrilo Gjulo, katera pa zanj ni marala. Dae 4. t. m. je D>lja srečal izvoljenko svojega srca na cesti, jo šiloma vrgel na svoj voz in se ž njo odpeljal menda v širni svet Dekle je hotela silovitemu ljubimcu uteči in je skočda z voza, a tako nesrečno, da je obvsela na kolesu. Konji so dirjali in voz je vlekel dekle za soboj čez drn in strn. I) kle se je tako pobilo, da je kma u potem umrlo.
Književnost.
—  (Knjige  .S ovenske Matice")  za leto
1896. so danes izšle ter ho se zač-vle razpošiljati. Ker hočemo prinesti v „L'stkn" polagoma daljše ocene o ietošnjih 4+1 knj'gah prinesemo dines le nnulove knjig ter njihovo vsebino. Letopis ,S1 M." TJ edil A->ton Bartel: Iv. Navratil, Slovenske narodoe vraž^ m prazna vere. 1/. JMajciger, Kanrica — Gtuos. E L h, Domoznanska črtica. Dr. M. Murko, Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi. Dr K. Štrekflj. Pr n s k poznavanju tujih besed v slovenš ini. Dr. K Glas r, O rgvedskih e:HAOspevih. R. Perušek , R hlijogntfija slovenska. E L4\ , Letopis „M. SI." (Suorjarnemu pregleda vs h drnšKenikov nosn^mamo, da je prirastlo Istos le bere številce 16 nov h nuo nikov. V Goriški, tržaško kop riki in krški Škofiji pa je celo o i milo 32 adovl Nujno je potrebno, da razvijejo Matični poverjeniki živaLnej^o ag tičijo za naše književno diušLvo, ki pn ee Jan jih razmerah nikakor ne mora naprelovati tako, kakor bi bilo ž-deti v interesu razvitka slovenske znanosti m leposnanstva F1) Zgodovina slovenskega slovstva III. del. Sp. pr« f dr. K. GlaH^r V tem snopiču obdeljaje p satelj BI ivvh) o d.b3 od 1848 do 1870. leta (doJ iS Mi ma). — Slovensko narodne pesmi. Ur.d.l dr. K. Strekelj II — Slovenska zemlja 11. del. Samoi oj; mesto Trst ia mejna grofija Istra. Prirodozoanski, statistični in zgodovinski opi«. Spis. 1 S. Rut.ar. I, snopič. Ta knjiga ima 26 jako lepiti sik in 1 nRČrt. — Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih poučnih spisov. III Vsebina: Ant. Funte k. Smrt. E.jsko-lirske Bbke, Fr. Qo vekar, Ljub^zea in rodjljubje. Povest.
Dunaj 9. januvarja. Protisemitska večina fioančnega odseka dež, zbora nižjeavstrij-Bkega je sklenila predlagati, naj se nemškemu „Schulvereiuu" dovoli 2000 ghl.
Dunaj 9. februvarja. Pogajanja zaradi oddaje investicijskega posojila so kon&ana. Jeden del prevzame poštna hranilnica. To je v Avstriji prvi slučaj , da je postna hranilnica udeleži velike finančne operacije.
Dunaj 9. februvarja. Prihodnjo nedeljo se bo tu vršil shod vseh neniškoliberaluih veleposestnikov iz vseh kronovin. Na dnevnem redu je razgovor o predstojećih volitvah.
Praga 9. februvarja. V mestu Taboru je dr. liieger postavljen kot skupni kandidat mladočeške in staroČeške stranke.
Zagreb 9 februvurja. Djželni zbor je anuliral izvolitev Davida Starčeviea in se potem razšel. Nove volitve bodo meseca maja ali junija.
Atene 9. februvarja. Revolucija na Kreti se je razširila po vsem otoku Kralj je s posebnim dekretom zaukazal takojšnjo mobilizacijo vst h vojnih ladij.
Listnica upravnistva
O. K. G. t Carihn: Plačano đo konca julija letos. «— Dopis« in podlistke prosimo pošiljati na uredništvo BSlovenBkega Naroda". Formah tet ni mkakib. Bog in narod !
Za prebivalo« meat, uradnike Itd. Proti tež-ketpm prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega dnftevnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ,. Moli-o v Seiellitt-pr||ek", ker upliva
na prebavljenje trajno in nrsvnovalnb ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica Velja t g!d. Po postnem povzetji razpoBilja to zdravilo vsak dan b-W.tr A. MOI.T., e in kr. dvorni zalagatolj, na DUNaJI, Tncblaaben 9. V lekarnah na deželi je jzncno aahtevati MOM; ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.        3 (97—2)
Zobobol <> lis j — n j «' j< >
sobne kapljice lokarj a Ficcolij a v 10ubijani
(Dunajska cesta), katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Vis. prejasne gospe prestolohaslednice vdove nadvojvodlnje flaW~ štefanl]e. "W
Steklenic* velja 20 kr. 1 (44—6)
Iz uradnega lista.
Invr-.il h«-   nll    ekpelsatlvn«   dralbe: Frana
Strekelja zemljiške v Praprečan, cenjeno 3^60 gld., in Alojzija Zganjarja zemljiške v Gorenji vasi, cenjeno 1415 gld, oba dne II. februvarja in 11. marca v Zaticini.
Frančiške Šnajder zainljiSča v Krainji, cenjena 1324 gld, dne 13. februvarja iu 13  marca na Brda.
Martina B h j u k a remljiBče v R«dovici, cenjeno 85 gld., dne 13. febrnvarja in 13. n ar. a v Metliki.
Marije Puke|stein v J.;ubijam premičnine (3 vozovi, konj in hifina oprava . cenjene 407 gla. 90 kr., dne 15. februvarja in 1  marca v Ljubljani.
Jakoba Kovač iča posestvo v Ponikvah, cenjeno 1753 gld., in Jurija Kralevra zemljiške na Vrhniki, cenjeno 222 gld., oba dne J 7. februvarja in 17. marca v Loža.
Mihaela Šte fantiča posestvo v Vasi, cenjeno 678 gld. 23 kr.. dne 17. februvarja in 24. marca v Kočevju.
Umrli so v Ljubljani:
Dn6 6. februvarja: Gustav Coriary, mizarjev sin, 4 dni, Gospodske ulice fit. 3, oslabljenje.
Dne 7. februvarja: Anton Maček, posestnik, 40 let, llovca fit. 10, jetika. — Marija Remigar, Btarinarjeva hči, 2 leti, Pred prulaml, bsraka I., božjast. — Jožef Oblak, kovač, 21 let, Poljanska cesta at. 51, tuberkuloza.
Meteorologično poročilo.
1 \a 5 Cas opa-JŠ zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm, v 24 urah
8. j 9. zvečer 9. 7. zjutraj n    j P^-	787*8 789 9 739 9	40 — 26 2 9	ur. svzh. sr. jjvzh. si. jzah.	pol obl. jasno jasno	00
Srednja  včerajšnja temperatura  3"2\ za  4'1* nad nortnalom
DOio.na,jsls:si "borza*
dne 'J. februvarja 1897.
Bknpni državni dolg v notah.....1C1 gld 85 kr.
Fknpni državni dolg v srohrn    ....   101   9   95 ,
Avstrijska zlafa renta.......                               123   ,   45 „
Avstrijska kronska renta 4°/B.....101   ,   — »
Ogetukn zlata reuta 4%.......122   n   20 t
Dgcrcka kronska ruuta 4" „    ....     99   g   75 B
Avstro-ogerske bančne delnice        .   .   .   950   ,   — c
Kreditne delnice.........                                         "69   .   — „
London vinta........... 119   , 73
Nomdki drž. barkovci ta IO'i m&ik        .     &b   „   65 .
90 mark.......,   .   .   .   .     ti   ,   73 f
90 frank >v.....,.....                          9   .   52 „
Italijanski bankovci........*5   „   35 ,
C kr. cekini ... ...... '» 66
Sto polovnjakov
starega in toliko novega belega, pristnega
produ (195—3)
Anton Grcgorič
posestnik in pcfcojilnični tajnic V ^tiajl.
Pekarija v Ljubljani
odda se s 1. majem letos v najem.
Kje? pove upravniat?o „Slov. Naroda". {237—jI)
Vzprejmem takoj
notarskega uradnika
ki ima lepo in bitro p'savo in ume koncipirati manjše spise. — Plača po dogovoru.
< ii ll.»-«t 31 V   < >l.lilll< *ll
o. kr notar v Postojini.
(211-3)
Vsak kašelj |
__     _       ,     . odpravi samo
vsaka hripavost ) 8 Krauee-j«
katamim uničevalcem
(dobrookuano konllture). (144-3) Zavojčki po 25 kr. se dobivajo v Ljubljani v vseh lekarnah.
Za varstvo občinstva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti imam odslej to oblastvena regtstrovano varstveno znamko.
Jedino pristen
BALZAM
cTinctura balsamica) iz angelia   varuha  lekarne in tovarne farmar« v t itn i h izdelkov
A. Tlnerry v Pregradi
pri Rogatcu-Slatini.
Po  zdravstvenem   obla-tvu pre-skuseno in ocenjeno.
Naj starejše, najrevnejšo in najcenejše ljudsko dumače zdravilo, tolažeče prsne in pljačne boli itd. za notranjo in vnanjo v porabo. V znak pristnosti je vsaka stekleničica zaprta s srebrnim tobolcem, v katerem je vtisnjena moja firma: ..Artolf Thlerrj. Irkurim pri mi^elju V»-ruiiii-*. Vsak bttlzum, ki nima gori stojeće seleno tisksae varstvene znamke, naj ae zavrne kot tim manj vredno čim cen j še ponarejenje. i»aai naj me »erej vedno ust seleuo vsrstreao ruumkii iKors) Htojrčol Ponarejslci in posnemovalci mojega jedino pristnega balzama, kakor tudi prodajalci brezvrednnstnih ponarejenih, občinstvo Mlepećih dražih balramsk h znamk, se bodo na podlagi zakona sa varstvo znamk strogo sodno preganjali in kaznovali. Kjer ni aobene zaloge mojega balzama, ua| ae naročal nsrafuost lu atlreau|«» : Angelin varuha lebarss (SeliutaeiiK*-! - Apolheke) A. Tlal«-rry-Ja v IVegradi pri Ilogatea-Sla-ttnl. Cena franko ca vsako pofitno postajo na Avstro-Ojjerskem je za 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K 80 vin. Manj nego 12 malih ali 6 dvojnih steklenic se ne pošilja. Razpošilja se samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska.        (57—6)
fjeV* Pasi naj se vedno natanko na gorn|o ■«*leno varstveno snaiukO) katero mora imeti v suak  prislnoMtl vsaka steklenica.
Adolf Tlilerry9 lekarnar
v Pregradi pri Rogatcu-Slatini.
Vizitnice
priporoča
v Ljubljani.
Št. 138.
Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice.
Izvod iz voznega reda
■valja-vxxa>ara, odL X. oktobra 189Q,
IfMtopno  ota«aJ«nl   prlhaj&lnl   ln   odhmjalnl   cul   oiamnl   «o « «r*dn)f««»rop<k^m eaan. (15-31) Odkod la LJubljane (jaž. kol.). Proga 6ea Trbli.
Ob IS. url S min. po no4i oaobnl rl»k t TrblS, n«IJ»k, OsIotm, Fr»nMnafetta, L^nbno; č*a Salatnal v Auiim, Iaohl, (JmuuJou, Solaogn4 ■ *«i K!«m lUiflm« t BX»jt, Lino, na Dunaj rit Araatettan — Ob 7. nti 10 mm ijutr»j oaobnl vlak t TrblS, Pontabal, Baljak, Oalova«, Kranieaa. faate, IJ iihno, DtinaJ ; Caa BelathaJ r Solnoirnkd, 6«a A mit n tt nn na Dunaj, — Ob 11. vrt A0 min dnpoln.lue oaobnl Tlak t TrblS, Pontabel, Beljak, Oa> lorao, tjabno, Selathat, Dunaj. — Ob 4. url popotndne oaobnl Tlak t Trbli, BelJAfc, CaloTse, Ljubno; 6*a SalsUiai ▼ Solnograd, Ltond-Oaatain, ZaU n« Jeroni, I noniimt, Breg«uO, Cnrih. Oanevo, P ari a ; 6«a Kleln-Belning t Si«yt Unč, Uti.lBjeTico, PlaanJ, Marijina frm, Hob, Vranoora vara, Karlova Tare, Prago, Itlpako, DonaJ rim Amatattan.
Proga v Novo mesto ln v Kočevje.
Qb S. uri IS miu. ajutraj rosaani vlak. — Ob IS. url 6S min. po poluJne raaaani vlak. — Ob S. nrl SO nun  aTedar maaanl vlak.
Prlhad v i.(ubijano (joi. kol.). Prosa U Trblia.
Ob S. url SS min   ajutraj  oaobnl  Tlak ■   Dunaja   Tla Am»t«tt«n Upakeg-a, Prago, Pranoorih tbtot, Kaxlo»il» Tarov, Hoba, Marijinih umi Planja, Bndejavlo, Solnoarada, Idnea, SMjrt, (imnndana, Iaohia, Auaiiaa, Iijubna, Oeloroa, Beljaka, Vranaanareat«. — Ob 11. ari 36 min. dopolads«. oeobni vlak a Dunaj* na Amatattan, Karlovih t»rov, Haba, Marijinih raroV, Planja, HddtijoTlo, Solmo^rnda, I,man, Hlerra, Hariaa, liiuei«, Oariha, Bra-ganoa, Inomrnu, £«tlft na jeeeftl, l<«nd.(}Mt«tnWt IJnhna, OalOToa, Llnoa, Pontabla — Ob *   url M min. popoln Ine oeobni t lak a Dunaja, l.jubua. SelathaJa, Beljaka, Oeloron, Pranaenereate, Pontabln. — Ob S. ari 4 mju a-reoar omhnl vlak a Dunaja via Amatetien, la Lrjnbna, Beljaka, Oeloroa, Pon tabla.
Proga ls Novega mesta in ls Kooevja.
Ob 8. ari 19 mla. »Jutraj motani Tlak. — Ob S. ari SS miiuflpo-poludae metani Tlak. — Ob S. uri SS min. aveoer meaani Tlak.
Odhod la LJubljane (dri. kol.) t Kamnika.
Ob T. nrl SS min. ajutraj, ob B. ari S min. popoladne, ob S. ra SO min. e-reoer, ob 10. uri 16 min. aveoar. (Pooladnji T lak U t oktobdt ob nedeljah in praanlklh.)
JPrlbod v f.|ubi|ano (dri. kol.) la kiamnlka.
Ob 6. ari Sf mla. ajutraj, ob 11. ari 16 min. dopolndne, ob S. ur' SO min. aTeoar, ob S. ari 66 min. BTeear. (Poslednji Tlak le v oktobraj ob nncieljal   In prur -klh )
Dober postranski zaslužek
najdejo ilmuo, ki občujejo v boljkih krogih, s spefiava-njfin priznano dobrega in tii.ega damskoga predmeta v svojem bivalificu. Reflektantinje naj blagovolijo svoje naslove z natančnim označenjem njih stanu in VBega, kar je vredno vedeti, poslati Rudolfu Jfloame na Dunaju pod 5 fro:       o i. IV rt Ion e.15**. (331>
Učenec in učenka
vzprejmeta se v trgovino z mešanim blagom; prvi v popolno preskrbljevanje. — Ponudbe pod š'.fro BUčenec" vzprejema iz prijaznosti upravniatvo .Slovenskega Naroda". (193—3)
Vzprejmem tuKoj
notarskega kandidata
v svojo pisarno. — Plača po dogovora.
(229—1) Franc Strafella
o. kr. notar ▼ Rogatcu na Štajerskem.
Trgovski pomočnik
ftpecerist, slovenskega in nsmdkega jezika zmožen« želi svojo sedanjo službo premeniti, in sicer v kako vM":je mesto.
Pcnadbe naj se blagovolijo poslati upravniStvu .Slovenskega Naroda". (2a8—1>
as.
(199—2)
Bopu vsepamoKočnemu «e je v njegovem nedoumnem sklepu dopadlo, mojo  ljubo soprogo, oziroma dobro mater, tnSčo in sestro,
gospo
Ano Auer poroj. Bizjak
diiucs ob ' /.>. uri zjutraj, previđeno s svetotajstvi za umirajoče, po kratki bolesni, v 52. leto njeno dnbe, poklicati v boljfio življenje.
Zenu-ljski ostanki prerano omrle so bodo v četrtek, dne 11. t. m., ob 4. uri popoludne, od hifie žalosti, v \Volfovih ulicah hi5. fit. 12, prepeljali na pokopališče k sv. Krištofu in undu pokopali v rodltin-ski rakvi.
Sveto zadusne maSe brale so bodo v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 9. februvarja 1H97.
Jurij Aner, pivovarn ir in posestnik, soprog. — Jurij in Pavel Auer, sinova. — Jcnn>   Dej a. k poroj. Auor,  hči. — Marija Tanoe poroj. Bizjak, sestra. — Joan Dojak, c. in kr. linijme liulijo poročnik, zet. (233)
V iioiiiu gimiiazfjHkeiia poMlopfia v jKrauJii bode treba postaviti
33 lončenih ali pa železnih pečij
(oziroma železnih z lončenim plaščem).
Podjetniki, ki bi bili pripravljeni izvršiti o-načeno delo, naj si ogledajo natančni jse pogoje pri pcdpiear era županstvu in vlože tuuradno svoje ponudb«
ilo        dne fe lir udarja t. I.
1. dne ftbruvarja 1897.
T r ii'c > x^ i t x t\
s konfekcijami sa dame
najfineje upravljena, na najobljudenejšem prostoru notranjega mosta, so zaradi rodbinskih razmer
takoj proda.
Lokal je velik in prostoren, da se lahko ustanovi oddelek za klobuke  ali čevlje ali za trgovino s krojnin;
in drobnim blagom.    Gotovine treba 4000 gld.
Ponudniki naj blagovolijo natančno naslo\e oddati v upravniStvu Naroda", oziroma tam poizvedeti več.
,Slovonske;'.> (,209-3'
l/.diijiitelj in odgovorni urednik: Josip No II i
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".